TRGOVSKI LIST V ' Časopis za trgovino^ Industrijo irt obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za */* leta 90 Din, za V< leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XV. V Ljubljani, v soboto, dne 19. novembra 1932. štev. 134. P/ttcefaiz Vxoc s ftcivitepii! Z največjim interesom zasledujemo trgovci hvalevredno vnemo, s katero se naš »Trgovski list« bori proti konzumom in na-bavljalnim zadrugam. V tej borbi pa moramo sodelovati vsi, ki nas konkurenčna neenakost zadene, Če bomo stalno opozarjali javnost in merodajne kroge na to krivico, bodo, kakor upamo, sčasoma tudi ti spregledali, da konzumi in nabavljalne zadruge niti zdaleka ne vrše tiste naloge, ki jo ima v mislih zakon, to je, da bi državnemu na-meščenstvu odnosno svojemu članstvu dobavljale blago po znatno nižjih cenah, kakor prosta trgovina. Nedavno je neki zagovornik nabavljalnih zadrug trdil, da le-te ne uživajo malone nobenih privilegijev. Je že tako, da navadno tisti, ki uživa ugodnost, te ne ceni tako, kakor oni, ki je nima. Kako Ibi se vendar vsem trgovcem prileglo, že bi imeli zastonj lokale, zastonj pisarne in zastonj skladišča! Saj baš drage in visoke najemnine za lokale in skladišča tarejo vsakega trgovca tako, da mu tvorijo marsikdaj relativno najvišjo režijsko postavko. Pa imamo v Ljubljani n. pr. Nabavljalno zadrugo državnih nameščencev, ki ima brezplačno prav lepe in obsežne lokale v poslopju davčne uprave, na dvorišču justične palače pa ima skladišče drv. Lokali zadruge se torej nahajajo na enem najprometnejših in najugodnejših prostorov, saj je v neposredni bližini živilski trg, sldadišče pa leži prav tako idealno, sredi mesta, okrog in okrog zaprto in še pod stalnim nadzorstvom. Kateri trgovec uživa tak privilegij, da mu bodo državna poslopja brez odškodnine na razpolago za njegov obrat? Mi moramo konstatirati, da je ta privilegij tako izdaten, da moramo s prstom pokazati nanj! Res obstoja določilo zakona o nabavljalnih zadrugah, z dne 18. jan. 1932, po kate: rem »prepušča država, kolikor je to mogoče, zvezi in zadrugam brez vsake odškodnine potrebne prostore za njih poslovanje in zemljišča za gradbo stavb, ki so jim potrebne«. Medtem ko trgovski stan ječi pod pezo davkov in javnih dajatev, se po drugi strani odstopajo zadrugam brezplačni prostori, ki bi — oddani privatni trgovini — nosili letno lepe tisočake! Mar to tudi ni privilegij? In končno: skladišče drv v justični palači, v neposredni Ibližini uradov zemljiške knjige! Motorna žaga ropoče, dela prah in moti uradovanje. Kaj, če bi nastal požar! Skladišča gorljivih snovi spadajo po vseh obrtnopolicijskih predpisih vendar na periferijo, ne pa "v palačo javnega urada sredi mesta! Vse obratovanje opravljajo kaznenci, žagajo in sekajo drva, jih skladajo in nakladajo — to vse sicer za tari-farno mezdo, ki pa je daleko nižja od prostih delavcev. Približno enake ugodnosti uživajo glede lokalov odnosno skladiščnih prostorov tudi druge nabavljalne zadruge železničarjev, poštarjev itd. Ne samo, da se s tem ustvarjajo neenaki konkurenčni pogoji, se s tem v časti najhufše krize še povečava brezposelnost. In komu v korist? Niti onim ne, ki jim je država naklonila vse te in take ugodnosti! G. J. Skalar, v. rač sv. v p. je to sam ugotovil v 12. štev. XIII. letnika uradniškega glasila »Naš Glas«, kjer je na naslov Nabavljalne zadruge odkrito priznal dobesedno to-le: »Kako naj pa zadruga dvigne promet in poveča čisti dobiček? Cene morajo biti konkurenčne in blago prvovrstno. Naše gospodinje pa tožijo, da žal ni vselej tako in da so često po drugih trgovinah bolje in tudi ceneje postrežene. Ako ti mali trgovci, ki čestokrat plačujejo visoke najemnine — katere naša zadruga ne plača — (podčrtali mi) za trgovske lokale, lahko izhajajo in nudijo robo po isti ceni, često pa celo prodajajo cenejše in boljše blago, bo to menda tudi pri naši zadrugi mogoče.« To nam je dragoceno priznanje, ki v polni meri potrjuje naše trditve, da zadruge ne vrše svojega namena, pa tudi vkljub vsem privilegijem rte. Zato ne odnehamo od zahteve: Proč s privilegiji! Zbornica za TOI je priredila v sredo v dvorani Trgovskega doma potrebno in zelo zanimivo predavanje sodnika upravnega sedišča v Celju, dr. Likarja, o odmeri davčne osnove za pridolbnino in davek na poslovni promet. (Predavanje objavljamo na drugem mestu.) Predavanje je bilo zelo dobro obiskano in ves čas so poslušalci z nezmanjšanim zanimanjem sledili dve uri trajajočemu govoru, jasnim izvajanjem izvrstnega predavatelja. Ta velika udeležba, še bolj pa to veliko in vneto zanimanje, sta pač jasen dokaz, kako je davčno vprašanje že globoko poseglo v življenje naših gospodarskih slojev, ki le še z največjim naporom in tudi že s porabo kapitala zmagujejo velika davčna bremena. Pred predavanjem je zbornični konzu-lent g. Žagar na kratko predstavil g. predavatelja, nato pa v temperamentnih, a vseskozi stvarnih in utemeljenih izvajanjih izpregovoril nekaj nujno potrebnih besed o davčni praksi. Že sama po sebi je 25-odstotna pridobnina znatno previsoka, v času gospodarske stiske pa naravnost neznosna, zlasti še, ko davčna uprava kar noče poznati sedanje gospodarske krize. Zbornica je zato že ponovno opozarjala davčno upravo, da treba davčno breme: prilagoditi plačilni zmožnosti davčnih zavezancev. Kljub temu pa se je praksa glede odmere pridobnine še poostrila. Ta poostritev mora nujno škodovati davčni morali in že zato Ibi morala davčna uprava znižati davčno merilo. Zgodila pa se je vrhu vsega Se ena nepravilnost. Finančno ministrstvo je namreč spremenilo davčne prijave v tem smislu, da zahtevajo davčne uprave od davčnih zavezancev tudi podatke iz njih zasebnega življenja. Neglede na to, da je bil formular prijave spremenjen z navadno naredbo, a bi se smel spre- meniti samo s pravilnikom, ker je bil s pravilnikom tudi upeljan, tudi sicer ni nobene zakonske podlage za to zahtevo. Zunanji znaki življenja davkoplačevalca so važni le za odmero dohodnin, ne pa za odmero pridobnine, ki se tiče le dohodkov iz obrtnega udejstvovanja davčnega zavezanca. Zbornica je zato prepričana, da bo s svojo akcijo proti tej akciji tudi uspela. Nemogoča je tudi praksa davčne uprave, ki vidi kar naprej v vsakem davčnem zavezancu grešnika. Ne plačujemo sicer davkov z navdušenjem, a plačujemo jih in kakor uči statistika še v večji meri, kakor pa jih plačujejo v drugih pokrajinah. Kontrola glede davka na poslovni promet postaja vedno bolj rigorozna in že nadležna. Po vsej pravici zahtevamo, da se vrši kon-troila obzirno in s taktom in samo v toliko, v kolikor je za pravično odmero davka res potrebno. Nehati pa se mora praksa, ki postavlja vsakega davkoplačevalca na zatožno klop in da se mora potem ta zagovarjati, kakor da bi v resnici nekaj zagrešil. Časi so vedno težji, možnost zaslužka vedno manjša, vrhu tega pa je še vedno manj razpoložljive gotovine. Davčna uprava bi morala vse to upoštevati, a ona vsega ne vidi in je celo odredila, da se ne dovoli nobena odložitev zaostalih davkov. Ta odredba pa je v jasnem nasprotju z zakonom, ker pravi člen 152 izrečno, da se sme v upravičenih primerih dovoliti odlog davkov. In to je tem bolj potrebno sedaj, ko se na'številnih dražlbah prodaja imetje ljudi za žalostno nizke cene. 'L apelom na davčno upravo, da tudi ona upošteva sedanje težavne čase, je zaključil med glasnim aplavzom vseh konzulent gospod Žagar svoja nujno potrebna izvajanja. krog in skoraj jim bo ostala le še jadranska obalna služba z Bližnjim vzhodom, ker se je izkazalo, da tudi nade z obema velikima motornima ladjama »Saturn« in njeno posestrimo od družbe »Cosulich« ne bodo izpolnjene. Vrhu vsega pa so sedaj prehiteli Itailija-ne še Francozi s svojo novo ladjo »Nor-mandie«, ki bo imela nad 70.000 ton nosnosti in bo v vsakem pogledu prekosila oba orjaška italijanska parnika. Zlata reka iz Amerike bo še nadalje tekla naprej v Pariz. Trgovinski sporazum s Španijo S Sušaka poročajo, da je dobila Zveza industrijcev in lesnih trgovcev iz avtentičnega vira sporočilo o sklenitvi trgovinskega sporazuma s Španijo. Po tem sporočilu bi stopil med Jugoslavijo in Španijo doseženi sporazum v desetih do dvanajstih dneh v veljavo. V glavnem je vsebina tega sporazuma ta: uvede se rečiprociteta za plačilo blaga izivoanikov iz ene in druge države. Postopalo pa bi se na ta način, da bo Španska banka konvertirala vse terjatve jugoslovanskih izvoznikov, ki obstoje in ki bedo obstojale pri španskih zasebnih denarnih zavodih in jih bo dala na razpolago jugoslovanski Narodni banki, da jih ta razdeli med jugoslovanske zainteresirane izvoznike. Istočasno pa bo jugoslovanska Narodna banka koncentrirala vse španske terjatve pri zasebnih zavodih v Jugoslaviji in jih konvertirala v devize ter nato celoten znesek teh 'terjatev stavila na razpolago Špainski banki, da jih ta razdeli med zainteresirane španske izvoznike. Napredek našega brodarstva V Split je priplul nov parnik »Jadranske plovidbe«, 77 metrov dolgi in 10 in pel metra široki parnik »Jugoslavija«. S tem se poveča število velikih parnikov Jadranske plovidbe na pet in sicer so to: ? Prestolonaslednik Petar«, »Karadjordje«. Jugoslavija«, »Zagreb« in »Ljubljana«. Novi parnik je urejen z vsem konfortom 'n ima prostora za 1 ?00 potnikov. Graditi ; e je pričel leta 1918, pozneje je bila gradiva 'Uftavljena, sedaj pa jo je »Jadran,sita plovidba« dovršila. Vsi kotli in stroji so bili '/grajeni na Angleškem, ladja pa pod stalnim nadzorstvom naših ljudi v ladjedelnici na Reki. — Skoraj istočasno je dobila nov moderen parnik tudi naša rečna plovba in sicer (parnik »Aleksander«, ki je v četrtek z uspehom napravil svojo prvo poskusno vožnjo. Kartonažne fabrike ustanove kartel »Jutarnji list« poroča: Že dalj časa je vladala napeta situacija med kartonažnimi fabrikanti in zaradi zadev, ki spadajo v to stroko. Cene so padale, producenti pa so med seboj tekmovali, kdo bo cenejši. Vsled tega je biilo konec vsake rentabilnosti in se je skoraj povsod delalo z izgubo. Na podnet glavnih producentov v Zagrebu je bil ta teden ustanovljen kartel s prodajnim uradom, ki bo določeval cene in razdeljeval naročila. Ker izdelava tega blaga ni zvezana z velikimi investicijskimi stroški, je mogoče, da bo kakšen out-sider iz-kočil iz kartela in prodajal blago ceneje. Vendar pa so ustanovitelji kartela mnenja, da bo napravil kartel konec anarhiji, ki je dosedaj vladala glede cen. Kupci in potrošači pa si bodo mogli ustvariti svojo sodb* šele potem, ko bo začel kartel delovati. Aktualno predavanje Zveza jugoslovanskih hranilnic priredi v torek, dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti predavanje o denarni krizi ter o pomenu in potrebi varčevanja. Občinstvo vseh | slojev vljudno vabljeno. Tleof^aMceauia ttaliioHske^a yaa>- U&MMta Jtotia" rentabilni, 6e je njih prevoznina le kolic ■ Iz prestižnih, pa tudi iz praktičnih razlogov, da poveča tujski promet, je Italija zgradila dva orjaška parnika »Rex« in »Conle di Savoia«, ki imata vsak okoli 50.000 ton nosnosti in torej spadata med največje čezmorske parnike. Pa tudi po hitrosti in opremi bi morala olba parnika prekositi vse druge in še prodno je nastopil »Rex« svojo prvo pot v Ameriko, so že italijanski listi na široko pisali, kako si bo parnik pridobil kot najhitrejši čezoceanski parnik modri trak. Cela vrsta žurnalistov iz vsega sveta je bila povabljena, da se udeleži na stroške družbe »Italia« tega prvega potovanja, da bi se na ta način veliki uspeh italijanskega paroplovstva raznesel po vsem svetu. Pa prišlo je drugače in »Rex« se je moral vsled neke poškodbe ustaviti v Gibraltarju in potniki so morali prebiti par dni brez vsakega haska v Gibraltarju. Mesto v najkrajšem času so prispeli v Newyork v najdaljšem času. S tem pa so bili pokopani vsi visoko leteči računi, kako bodo Italijani s svojima luksuznima vodnima orjakoma dvignili tujski promet. Tako-le so namreč računali Italijani. Amerikanci, ki so vsled svojega bogastva najboljši turisti, ker največ izdajo denarja, prihajajo na francoskih parnikih v Evropo, se ustavijo potem v Parizu in tu zapravijo največ denarja. Če pridejo v Italijo, potem so že precej suhi in v Italiji puste le malo denarja. Če bi se pa vozili v Evropo na italijanskih parnikih, potem bi prišli najprej v Italijo in tu pustili največ svojega denarja. Amerrkanci pa bodo potovali na italijanskih parnikih le, če bodo ti najhitrejši, največji, najbolj komfortno urejeni in tudi najcenejši, ker tudi največji bogataši gledajo na to. Jasno pa je, da vsled silno velikih gradbenih stroškov za tako luksuzno urejene .čezoceanske parnike ni mogoče računati, da bi bili ti kaj znižana. Toda na rentabilnost parnikov samih Italijani sploh niso računali, ker bi se parniki izplačali že s tajn, da bi dvignili tujski promet. Italijani so računali, da bi vsak Amerikanec, ki Ibi prišel na teh parnikih v Evropo, pustil v Italiji najmanj 800 dolarjev. Vsak parnik pa bi napravil pot iz Amerike najmanj 12 krat na leto in vsakokrat bi privedel s seboj najmanj 200() Amerikancev dn bi se torej kar vlila zlata reka v Italijo. Kakor rečeno pa je z neuspehom »Rexa« ta račun padel v vodo in posledica tega je bila, da se je izvršila velika reorganizaciji koncerna »Italia«, ki je bil lastnik obeli parnikov in ki je nastal z združitvijo največjih italijanskih paroplovnih družb. Govorilo pa se je tudi o nerodnostih, ki so se vršile pri družbi in o predragi upravi, ki je onemogočala vsako rentabilnost. Poleg tega pa je rivaliteta med posameznimi paroplovnimi družbami zelo ovirala delo koncerna. A tudi italijanska vlada, ki je silno podpirala koncern, si je hotela zagotoviti še večji upliv. Iz vseh teh vzrokov se je izvršila popolna reorganizacija »Ita-lie«. število upravnih svetnikov je bilo od 21 znižano na 7. Odpravljen je bil dalje ožji nadzorstveni odbor, v upravni svet pa izvoljeni skoraj sami novi ljudje. Za predsednika je bil imenovan marchese Negrot-to Cambiasso, predsednik pristaniškega konzorcija v Genovi, za podpredsednika genueški ladjedelec inž. Rocco Piaggio, v upravni svet pa še inž. Giuseppe Lojacono od družbe »Florio«, ki je bil imenovan obenem za generalnega direktorja, ter Antonio Cosulich kot zastopnik tržaških paroplovnih družb, Turinec Penna in ladjedelec Moresco. Kakor se vidi iz teh imen, ima pri »Italii« Genua odločilno besedo in pomen Trsta je zopet zmanjšan. Tržaškim družbam se vedno bolj zožuje njih delo- Davlna osnova pci odtntci 1% pcedcu/OH\a sodnika upccu/M%a sodišča i/ Cd{u dc. JUka^a Davčna osnova za določitev pridobnine se ugotavlja na štiri popolnoma različne načine. Določa se na podlagi členov 53. in 56, 57 in čl. 120, zadnji odstavek. Načini za določitev osnove so pri vsakem členu različni in se ne skladajo med seboj. I. način določitve davčne osnove. Člen 53. pravi: »Čisti dohodek je skupni kosmati dohodek podjetja, obrata ali poklica, zmanjšan za odbitke iz člena 54. Dobiček, prenesen iz minulega poslovnega leta, in podpore (subvencije) države in samoupravnih teles ne spadajo h kosmatemu dobičku. Ce predloži davčni zavezanec s prijavo (člen 105) ali na izredni poziv davčnega oblastva (čl. 56) po načinu knjigovodstva začetni in končni inventar ali bilanco in račun izgube in dobička, se ugotovi čisti dohodek na tej podstavi, ako se davčni odbor prepriča, da so podatki in računi verodostojni in da so računi sestavljeni po zakonski predpisanih in redno vodenih trgovinskih knjigah.« Važno pri tem členu je zlasti to, da mora davčni zavezanec predložiti ali sam ali na poziv davčnega oblastva prijavo o svojih dohodkih. Ta prijava se mora izvršiti, kakor določa člen 105., v gotovem iroku in opozoriti treba vse davčne zavezance, da nikdar ne zamude tega roka. Davčni zavezanec more na dva načina izvršiti svojo prijavo. Ce vodi dvojno knjigovodstvo, potem predloži račun izgube in dobička, če pa vodi le enostavno knjigovodstvo, potem predloži inventar ali bilanco. Inventar sestavi na ta način, da na eni strani vpiše vse aktive, na drugi pa vse pasive. Razlika med inventarjem za posamezna leta je potem davčna osnova za odmero pridobnine. Toda tudi inventar mora biti sestavljen na podlagi zakonskih predpisov in trgovskih knjig, kakor jih zahteva trgovinski zakon v členih 28 do 31. Ti predpisi so aeflo enostavni in izabtevajo, da vsak sodno protokoliran trgovec vodi knjige, iz katerih so razvidni njegovi trgovski posli in njegov premoženjski položaj. Sporno pa je, če je smatrati tudi kartotečni sistem kot trgovske knjige v smislu zakona. Da je kartoteka tudi trgovska knjiga, se razume samo po sebi, ne izpolnjuje pa enega predpisa zakona, da namreč ni vezana. Zato ni tako verodostojna, da bi bila vsaka zloraba izključena. Njihova porabnost je veliko odvisna od izjave knjigovodskega veščaka, ki pregleduje knjigovodstvo. Prijava se mora izvršiti v določenem roku, vsekakor pa pred sejo davčnega odbora, ker se mu sicer po čl. 107. odmeri davek brez njegovega sodelovanja po podatkih, ki so pač davčnemu odboru na razpolago. S tem pa izgubi davčni zavezanec možnost, da eventualno dokaže neverodostojnost podatkov, ki jih ima davčni odbor ali da se je na podlagi sicer točnih podatkov napravil napačen zaključek. Davčni odbor more seveda tudi navedbam davčnega zavezanca oporekati verodostojnost, toda le, če se je izvršila bistvena napaka. Postopek po prvem načinu, po členu 53. in § 54 ter § 55 je torej na kratko ta: V določenem roku se predloži davčnemu odboru prijava, ki vsebuje ali začetni in končni inventar ali pa račun izgube in dobička. Ta prijava mora biti verodostojno sestavljena po zakonskih predpisih in trgovskih knjigah. Verodostojnost presoja davčni odbor, proti njegovim sklepom pa je dopustna pritožba na reklamacijski odbor. Kaj se ima odbiti od kosmatega dohodka, določa čl. 54, kaj se pa ne sme odbiti pa čl. 55. Drug način določitve davčne osnove Ta je določen po čl. 56, ki se glasi: »Ce davčni zavezanec sam ali na poziv davčnega oblastva ne predloži verodostojnih računov (kakor zahteva čl. 53) ali če se davčni odbor prepriča, da podatki in računi niso verodostojni ali da so računi sestavljeni iz neredno vodenih trgovinskih knjig, oceni čisti dohodek davčni odbor, in sicer prvenstveno, po možnosti, sorazmerno z onimi podjetji, obrati ali poklici, katerih Čisti dohodek je ugotovljen po določbah čl. 53. in 55. tega zakona. Po cenitvi davčnega odbora se davčni zavezanec v ita namen ne sme več kori-ristiti z računi iz svojih trgovinskih knjig. Po tem načinu se zelo redko odmerja davčna osnova in predavatelju ni znan niti en primer. Zato tudi ni tega člena podrobneje razlagal. Zelo važen pa je tretji način določitve davčne osnove, ki ga določa čl. 57, ki se glasi: »Ce davčni odbor ne more ugotoviti čistega dohodka tako, da ga primerja z drugim davčnim predmetom po predhodnem členu, preskusi davčno prijavo, zapisniške izjave in vloge, ki jih je poslal davčni zavezanec njemu ali davčnemu oblastvu. Prav tako preskusi davčni odbor tudi predlog davčnega oblastva, pri'čemer vzame v oceno vse predložene podatke. Na podstavi tako zbranega gradiva, pa tudi po knjigah, ki jih je eventualno predložil davčni zavezanec, oceni davčni odbor po svobodnem prepričanju čisti dohodek, vpoštevajoč višino vložene glavnice in opravljenega obr-ta, kakor tudi možni dohodek po vseh konkretnih činjenicah in krajevnih in občnih pogojih.« Ce torej davčni zavezanec ni predložil prijave in je bila torej odmera po čl. 53. nemogoča, potem se davčni odbor lahko posluži 61 56, da presodi po primeri davčnega zavezanca z drugimi zavezanci enakega obrata. Tega drugega načina pa se dvčni odbori ne poslužujejo in zato pride v poštev, če davčni zavezanec ne predloži prijave, tretji način, da davčni odbor po svobodnem prepričanju določi davčno osnovo. Davčni odbor mora upoštevati vse na--vedbe davčnega zavezanca in vse konkret-i ne činjenice, na podlagi teh pa svobodno; odloča. Davčni zavezanec more sicer ugovarjati pravilnosti in točnosti podatkov, ki jih ima davčni odbor in ugovarjati more tudi njegovim službenim podatkom, ker se pri zaposlenosti uradov dostikrat izvrši tudi napaka, ne more pa ugovarjati zaključkom davčnega odbora, ker velja za davčni odbor svobodno prepričanje. Dostikrat se govori, da davčni odbor ne bi smel sklepati z ozirom na zasebne izdatke davčnega zavezanca ali z ozirom na njegov življenjski standard, a po mnenju^ predavatelja bi bilo možno, ker more biti! to konkretna činjenica za presojo dohodka davčnega zavezanca. Davčna oblastva pa navadno tega ne uporabljajo in vsaj predavatelju ni poznan noben tak primer. Vprašanje samo pa še ni rešeno. Opozoriti treba ponovno davčne zavezance, da ne smejo biti nikdar ogorčeni ali pa sabotirati poziv davčnega oblastva, ker čl. 129. pravi, da se davčnemu zavezancu, če se davčni zavezanec ne zmeni za poziv davčnega oblastva, odmeri po cenitvi davčnega odbora na podstavi podatkov, s katerimi davčno oblastvo razpolaga ne samo davek, temveč tudi kazen po čl. 137. Četrti način. Ce ni bilo mogoče odmeriti davčne osnove ne po prvem, ne po drugem in tudi ne po tretjem načinu, potem se ta odmeri po zadnjem odstavku čl. 120, ki pravi: »Ce davčnemu odboru ni moči ugotoviti materijalne resnice, ugotovi v takih primerih dohodek v razmerju proti drugim davčnim zavezancem.« To določilo je nekoliko čudno in nejasno. Vendar pa se mora sklepati, da mora davčni odbor poizkusiti najprej, da določi davčno osnovo po enem od preje navedenih načinov, da zbere vse možne podatke in le v skrajni sili odmeri davčno osnovo po 4. načinu. Postopek glede novih obratov. Vsi ti načini pa veljajo le za stare obrate, ki so obstojali že 31. XII. 1930. Kako pa se postopa pri novih obratih, to določa čl. 58, ki pravi: »Od novih' podjetij, obratov in poklicev plačujejo davčni zavezanci, dokler se ne ugotovi prvi čisti letni dohodek, davek začasno in sorazmerno s podobnimi, po tej obliki že obremenjenimi podjetji, obrati in poklici; po ugotovljenem čistem letnem dohodku pa se izvrši davčna odmera tako za prihodnjo davčno dobo kakor tudi sorazmerno s časom, minulim od začetka davčne obveznosti do konca prvega poslovnega leta. Praktičen primer. Novi obrat je bil ustanovljen 1. aprila 1931. Davčna oblast je po prostem prevdarku z ozirom na druge podobne obrate precenila čisti donos n oven ga obrata in nato predpisala davek skupno za leto 1931 in 1932. Za leto 1931 bo plačal davčni zavezanec ta davek za 9 me- secev, za leto 1932. pa za vseh 12 mesccev. Ta odmera pa je le provizorična in v letu 1933., ko obrat ni več nov, določi davčni odbor po enem od preje navedenih načinov davčno osnovo tako za obe leti nazaj, ko za leto 1933. Pritožbe. Tožbe na reklamacijski odbor so mogoče glede vsake pomanjkljivosti, ki jo je zagrešil davčni odbor, da ni n. pr. zbral zadosti činjenic, da so njegove činjenice netočne, da ni dovolj upošteval navedb davčnega zavezanca itd. Proti sklepom reklamacijskega odbora pa je dopustna pritožba na upravno sodišče. Druga pa je stvar, če ni davčni zavezanec pravočasno predložil prijave in je davčni odbor po svobodnem prepričanju določil davčno osnovo. V tem primeru pa je tožba proti odmeri davčnega odbora sploh nedopustna, temveč se more ugovarjati samo točnosti od davčnega odbora zbranih činjenic. Znova je opozoriti na nujno potrebo prijave, ker pri upravnem sodišču ni dopustno navajati nobenih novih dejstev. Upravno sodišče upošteva samo podatke, ki so v spisih, in kar .ni v spisih, to ne velja. Če upravno sodišče potrdi sklep reklamacijskega odbora, potem je njegova razsodba dokončna in ni pritožbe na državni svet. Hjubljana Privoz štev. 20 Ordinira 2-4 Telefon 3256 Novi podpredsednik Zbornice TOI iMi.n,ist&r Itrgavime in industrije je na predlog banske uprave razrešil dolžnosti odstopivšega podpredsednika Zbornice TOI in načelnika obrtnega odseka g. Engelber-ta Franehettija, obenem pa imenoval za zborničnega podpredsednika g. Josipa Rebeka, ključavničarskega mojstra v Ljubljani. Za člana Zbornice TOI je bil istočasno imenovan g. Josip Vindišer, mesarski 'mojster iz Novega mesita. Ustanovljeno 1893 IVAN BRICELJ Telefon št. 3307 Stavbeni In pohištveni pleskar, lltar, sobo- In črkoslikar Dunajska ctsta M 15 LJUBLIANA Gosposvetska c. št. 2 (avoriice kavarne Evropa) Cene zmerne, delo solidno, postrežba točnaI Važni sklepi zagrebške borze Pod pi^dseistvcm predsednika dr. Svr-ljuge je sklenil borzni svet zagrebške borze, da se z 22. novembrom zopet vpo-stavi trgovina z delnicami trgovskih in industrijskih podjetij. Tigovalo pa se bo samo z delnicami podjetij, ki so na to trgovino pristala. Trgovalo se bo uned pol 12. in 12. Nato je borzni svet razpravljal o sklepih kongresa domačih borz v dneh 4. in 5. novembra, zlasti glede žitnega prometa. Dalje se je razpravljalo o novih pristojbinah pri deviznih in efektnih transakcijah in se je sklenilo, da se te določijo v sporazumu z drugimi borzami, da bi tako bile kondicije povsod enake. Na koncu seje se je govorilo še o vnovčenju kuponov in prometu naših dolarskih papirjev v zvezi z novimi predpisi. % ivdu Proračun novosadske občine izkazuje 21-3 milijonov potrebščin (lani 222) in 15*9 (lani 16*9) milijonov kritja. Deficit v višini 5-4 milijonov se bo pokril s 50% obč. doklado na direktne davke. Veliko elektrotehnično podjetje »Elek-trobosna« v Jajcu, ki proizvaja klor in razne klorove derivate, bo morala ustaviti delo, ker se je ustanovila podobna fabrika na češkoslovaškem, kamor je »Elektro-bosna« v glavnem izvažala svoje produkte. Suhih gob je bilo letos v Sloveniji prodanih do 300.000 kg, za kar so dobili nabiralci približno 13 in pol milijona Din. Kuniunski in bolgarski kralj se sestaneta v kratkem v eni luki Črnega morja. Sestanku pripisujejo veliko politično važnost. Papenova vlada je odstopila, ker so vse vodilne nemške stranke odklonile vstop v koncentracijsko vlado pod njenim vodstvom, narodni socijalisti pa tudi vsak razgovor s Papenom. Hindenburg je demisijo vlade sprejel. Irski parlament je odklonil s 75 proti 70 glasovi nezaupnico vlade De Valeri zaradi njegove preostre protiangleške politike. Tudi Italija je kot peta država zaprosila ameriško vlado za odgoditev zapadlih plačil na račun vojnih dolgov. Kongres bo, kakor poročajo veliki ameriški listi, prav gotovo odklonil vse prošnje za odgoditev plačila vojnih dolgov. Tako da so se republikanci in demokrati že sporazumeli. Francoski senator Beranger se mudi v Rimu, kjer se pogaja z Mussolinijem. Pri volitvah na Danskem so napredovali desničarji, vendar pa je sedanja vladna koalicija, obstoječa iz demokratov in so-cijalistov, ohranila večino. Primanjkljaj v italijanski trgovinski bilanci v prvih desetih mesecih tega leta znaša 1.291 milijonov lir, dočim je znašal lani v istem času 1.530 milijonov lir. Zlata rezerva francoske Narodne banke je dosegla že bajno vsoto 83 milijard frankov. Zlato kritje francoskih bankovcev znaša že rekordno višino 87 odstotkov. Uvozno carino za sirovo maslo je povišala Nemčija na 100 zlatih mark. Države, ki imajo pravico največje ugodnosti, plačajo le 75 zlatih mark. Jugoslavija nima te pravice. V Bukarešto je dospela italijanska delegacija, da sklene klirinški sporazum z Rumunijo. Četrtina angleškega trgovinskega bro-clovja je pasivna po izjavi enega vodilnih angleških brodarjev. Petrolejske vrelce so odkrili v bližini Dunaja. Po mnenju strokovnjakov so ti vrelci dovolj izdatni, da bodo krili vso potrebo Avstrije na petroleju, ki ga je uvažala za 40 milijonov šilingov. Proračun trgovske in obrtne zbornice v Pragi za prihodnje leto izkazuje 8,480.996 Kč potrebščin. Pobirala se bo 15% doklada na davke. Chrj sler Corp., 3. največja ameriška avtomobilska fabrika, je imela v letošnjih prvih 9 mesecih 6'23 milijonov dolarjev izgube (lani v istem času pa 3'77 milijonov dobička). Bolgarska vlada namerava z zakonom določiti obrestno mero za bančne kredite na 8, za trgovske pa na 10%. Obiičitfe autfomatfični bulei D 4 | - D 4 M Bazelska banka za mednarodna plačila je znova podaljšala za tri mesece nemški Državni banki izplačani kredit v višini 90 milijonov dolarjev. Brezposelne opozarjamo na današnji oglas tvrdke Domača pletarska industrija I. Kališ, Maribor, Trubarjeva 2. >BUDDHA< ...... „BUDDHA“ or i^j » čajne mešanice so najboljše A* 'Z TRADE MARK TEA IMPORT, LJUBLJANA Telefon 26-36 Večna pot 15 Telefon 36-36 SLOVENIA TRANSPORT LJUBLJANA - TELEFON 27-18 vsako vrste blago — krajevni, medkrajevni prevozi zbi ranje robe — preselitve s pohištvenimi vozovi v tu- in inozemstvo. Informacije brez plačne Zlati standard v Ameriki zagotovljen Znani narodno gospodarski strokovnjak dr. Benjamin Anderson je iinel pred ameriškimi finančniki predavanje o zlatem standardu. Dejal je, da ni nobene nevar- nosti, da bi bil v Ameriki odpravljen zlati standard. Tudi če bi imele Združene države Severne Amerike za celo milijardo dolarjev manj zlata ko danes, vendar zadostujejo tri milijarde zlata, ki jih imajo Federal Reserve banke in 4 milijarde zlata, ki so v državi, da ne obstoji prav nobena nevarnost za zlati standard. Za ohranitev zlate veljave ne potrebuje Amerika niti zdaleka toliko zlata, kolikor na ima danes ali ga je imela v času zadnjih razburljivih dogodkov. Dr. Anderson je naglasil, da se Združene države nikdar ne bodo zatekle k obupnemu sredstvu, da bi izdajale (papirnati denar brez zlatega kritja. Zato tudi ni nobene nevarnosti, da bi mogli zastopniki ameriškega naroda skleniti kdaj zakon, ki bi dovolil inflacijo papirnatega denarja. A1MTOK FUCHS kleparska delavnica Gosposvetska cesta St. 16, MPrI Levu" lasvrSufe vsa kleparska In leso cementna dela pri novih zgradbah, kakor tudi pri starih, n »Jsolldnefe, po smernih cenah. Se{ a industrij V sredo se je vršila v Beogradu seja industrijske zbornice, na kateri so se razpravljala vsa važnejša aktualna vprašanja. Najprej je bil v debati pravilnik o trošarini na električen tok. Z obžalovanjem se je konstatiralo, da je sploh moglo priti do te trošarine, ker se z njo samo obremeni proizvodnja'. Zlasti pa se je obsojalo, da zahteva ncvi pravilnik nove investicije, zlasti še, ker bi se morali* števci nabaviti v tujini, kar je v današnjih časih stiske in deviznih težkoč absolutno napačno. Nemogoče pa je tudi razmerje med trošarino za pogonsko silo in ono za razsvetljavo, ker to razmerje niti najmanj ne odgovarja načinu dela v industrijskih podjetjih. Zbornica priporoča svojim Članom, da se poslužijo čl. 13 pravilnika in da zahtevajo komisijo, ki naj določi odnos med pogonsko silo in ono za razsvetljavo. Znova pa je bila naglašena zahteva, da se na tok za razsvetljavo plača ista trošarina ko na pogonski tok, ker bi drugače moglo priti do zelo neugodnih posledic v higijen-skem in socijalnein pogledu. Trgovinska pogajanja z Nemčiio Plenum je vzel na znanje poročilo o odpovedi trgovinske pogodbe s strani Nemčije. Ker se imajo v najkrajšem času pričeti pogajanja z Nemčijo, je uvedla zbornica pri svojih članih anketo o trgovinskih odnošajih z Nemčijo. Anketa je pokazala, da je domača industrija v znatni meri po-trošač nemške kovinske, strojne in kemične industrije. Velik del naše industrije nabavlja v Nemčiji skoraj vse njej potrebne sirovine. Pri pogajanjih je treba to v polni meri upoštevati in zahtevati, da Nemčija pravočasno sporoči svoje želje, da bi se mogla določiti glavna težnja Nemčije, ki jo hoče doseči z novo trgovinsko pogodbo. Zbornica bo naprosila trgovinsko mnistrstvo, da bodo k pogajanjem zastopniki industrije pritegnjeni kot strokovnjaki. Zakon o zaščiti kmeta V daljši debati se je na seji povdarilo, da treba kreditne odnošaje regulirati na ta način, da se računa z medsebojno vezanostjo vseh gospodarskih panog. Pojm »potrošili predmeti« je treba natančnejše definirati in se mu mora dati čim širše tolmačenje, ker se kmetu prav nič ne pomaga, če se mu onemogoči vsak blagovni kredit. Zlasti pa je trelba gledati na to, da bo zakon v resnici v korist samo resničnim in potrebnim kmetovalcem. Glede Urada za zavarovanje delavcev je bilo sklenjeno, da v današnjih razmerah ni mogoče zvišati prispevkov za Urad, temveč se uncra vzdržati s prihranki. Tarifna vprašanja Nato se je razpravljalo o vprašanjih, ki pridejo na dnevni red seje tarifnega odbora. Ta vprašanja se nanašajo na nove tarife, ki so že stopile v veljavo in o katerih se ni mogel izjaviti tarifni odbor. Plenum zbornice je sklenil, da stopijo zastopniki zbornice v stik z drugimi industrijskimi organizacijami in da potem zavzamejo v tarifnem odboru enotno stališče, da bo ta zavzel stališče, ki najbolj odgovarja potrebam industrije. Končno je zbornica zahtevala, da se izvrši revizija železniške tarife z Grčijo. ABOR Kavarna ki Je z vsem komfortom na novo preurejena, se slavnemu občinstvu najvljudneje priporoča Točijo se prvovrstna štajerska odprta vina in odprto pivo Točna postrežba Solidne cene Ivan in Zofija Flerin Seja Združenja sarajevskih trgovcev Na skupščini sarajevskega združenja trgovcev v nedeljo je bilo na novo urejeno plačevanje članarine. Člani z letnim dohodkom do 4000 Din plačajo mesečno 3 Din članarine, oni z dohodkom do 7000 5 Din, z 10 000 10 Din, s 15.000 15 Din, z 20.000 20 Din itd. Trgovci, ki imajo več ko 200 tisoč Din letnih dohodkov, pa plačajo mesečno 300 Din članarine. Vsa članarina bo dala združenju na mesec 18.500 Din. V Sarajevu je trgovcev z dohodkom do 70.000 13, z dohodkom 20.000 10, s 100.000 11, z 200.000 11 in z dohodkom nad 200.000 Din samo 4. Pri volitvi uprave sta bili postavljeni dve kandidatni listi, od katerih je eno vodil Šahinagič Ibrahim, drugo pa Mujaga Bičanič. Prva lista je zmagala. NAS IZVOZ SVINJ V ČEŠKOSLOVAŠKO Po uradnih češkoslovaških podatkih smo v prvih devetih mesecih letošnjega leta izvozili na Češkoslovaško 38.626 svinj (lani v istem času 49.316) in 13.443 q svinjske masti (lani 11.202 q). MotM/OHie* UsmU tctywcev Uprava Sreskega združenja trgovcev v Celju (prej Sreskl gremij trgovcev v ue-lju) je sklicala za 23. novembra obče zborovanje lesnih trgovcev, članov tega združenja, ki se bo vršilo v mali dvorani Celjskega dama v Celju s pričetkom točno ob 9. uri dcpcldne. Vabila na to zborovanje so bila razposlana vsem člancun lesne stroke, ki imajo za to stroko obrtno pooblastilo. Vabljeni so tudi trgovci, ki nimajo posebnega obrtnega pooblastila za lesno trgovino, vendar se tudi v tej stroki udejstvujejo na podlagi pooblastila za mešano stroko. Dnevni red vsebuje ta vprašanja: Po-rcčilo o do-s-e-dajnem delu sekcije, splošen pregled gospodarskega položaja lesne trgovine, eksport spričo kliringa, razprave glede predlogov za organiziranje tehničnega aparata pri Osrednji sekciji lesnih trgovcev Dravske banovine (tarifnega, carinskega davčnega odbora, odbora za pospeševanje trgovine v tuzemstvu 'in inozemstvu itd.), nadalje razprave o pripravah za organizacijo nacijonalnega vsedržavnega predstavništva lesne stroke, pravila in izvolitev članov v odbor sekcije, predlogi članov in slučajnosti. Z ozirom na silno važnost vprašanj, o katerih bo zborovanje razpravljalo, in nepremostljivih bremen in težkeč, s katerimi se bori naša lesna stroka, naglasa uprava združenja nujno potrebo, da bo zborovanje polnoštevilno obiskano. Združenje je povabilo na zborovanje tudi narodne poslance, kakor tudi zastopnike Zbornice za TOI iz Ljubljane in Zveze trgovskih združenj. O udeležbi se bo vrnila točna evidenca. Viktor Meden vcležganjarna tvornica likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač. LJUBLJANA, Celovška cesta štev. 10. Telefon 20-71. Telefon 20-71. ^n>Liuc>dnii GLAVNE PRIREDITVE LJUBLJANSKEGA VELESEJMA V LETU 1933. Uprava Ljubljanskega velesejma sporoča, da se vrši XIII. ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem od 3. do 12. junija 1933. Jesenski velesejem »Ljubljana v jeseni« s priključenimi razstavami gospodarskega in kulturnega značaja pa se bo vršil od 2. do 11. septembra 1933. * NAGRADNI NATEČAJ ZA IDEJNE SKICE LEPAKA LJUBLJANSKEGA VELESEJMA Uprava Ljubljanskega velesejma razpisuje natečaj za Idejne skice za uimetniški plakat velesejimske prireditve v juniju 1933. 'Idejne skice morajo biti izvedene umetniško, največ v štirih barvah. Format idejne skice -mora obsegati 25 X 17 cm. 'Besedilo: XIII. mednarodni velesejem v Ljubljani od 3.—12. junija 1933. Avtor nagrajene idejne skice je zavezan sestaviti v litografičnem zavodu tudi besedila na lepaku v 5 drugih jezikih. Natečajniki morajo poslati z geslom opremljene idejne skice do 13. decembra 1932 opoldne ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma. Istočasno je poslati točni naslov v zapečateni kuverti z navedbo gesla idejne skice. Predvidena je ena nagrada po 1000 ^in, dve po 500 Din in dve po 250 Din. Avtor s prvo nagrado nagrajene ioejne skice 'mora v 8 dneh po objavi izvršiti pravi pla-ka‘ni osnutek v velikosti 63 X 95 cm, popolnoma gotov za vročitev -litografičnemu zavodu, za kar nrejme nadaljnih 1000 Din, ki so izplačljivi, čim predloži Jitografični zavod prvi poizkusni odtis. — Uprava Ljubljanskega velesejma. HOTEL »METROPOL« (Miklič), Ljubljana, vis-a-vis gl. kolodvora. Telefon 27 37 Izvrstna restavracija in kavarna. Na razpolago velike, snažne sobe. zmerne cene. solidna postreiba. Priporoča se F. MIKLIČ. Svetovni borzni indeks se dvignil Ugodni zunanjepolitični dogodki so ugodno vplivali na borze, da se je borzni indeks dvignil za 3 M %. Koncem 1.1. 29. X. 5. XI. 9. XI. 1927 = 100% 1929 1932 Berlin 113'6 24'9 24'4 25-2 London 102-6 53’6 557 57'2 Pariz 156-8 53-1 552 58-1 Bruselj 133-8 291 29'9 30-4 Amsterdam 104-5 30"0 29"9 30"4 Stockholm 109-5 11-6 12‘2 12’3 Curih 101-0 42-0 42’0 417 Dunaj 91-4 357 357 36-3 Praga 106'3 55-7 53'2 53‘5 New York 137-3 38-4 37‘6 42-2 Nazadoval je samo švicarski indeks in to zaradi krvavih ženevskih dogodkov. fk C.IKCRI1A Naš pravi domači izdelek! Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 22. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg kolofonije, 5 kg Jaka za žarnice, 50 kg kleja, 50 kg sadre, 400 komadov lopat za premog, 2040 kg povlaČ-nih žag, 90 komadov sekir, 200 komadov železnih -šarniirjev ter glede dobave 1000 komadov pil za žage. Ja/nine zlato naših hranil Direkcija državnega rudnika Banjaluka »prejema do 24. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 250 kg vijakov z maticami ter glede dobave 2000 tkg -mila. -('Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) * ROK ZA ZAMENJAVO NIKLJASTEGA DROBIŽA POTEČE 30. T. M. Po naredbi finančnega ministra in na podlagi zakona o kovanju srebrnega denarja se more zamenjati nikljasti drobiž samo do 30. t. m. Po tem roku prestane nikljasti drobiž biti zakonito sredstvo pla-čanja. Zamenjuje se ves drobiž, tudi avstrijski železni 20 vinarski novci. Ves drobiž se zamenjuje po nominalni vrednosti, le železni avstrijski 20 vinarski novci se računajo po 5 par. Dr. Pi rčeva sladna kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. LJUBLJANSKA BORZA Tečai 18. novembra 1932. 1 ovpra ] čuvanje Ponudbe >m DEVIZE: Amsterdam 100 b. gold '313 46 2324-82 Berlin 100 M 131)7 64 1378-44 Bruselj 100 belg 98 67 802 51 Budimpeita 100 pengO — — • - Curib 100 fr 108 35 1113-85 Londou 1 funt 188-36 189-96 Newyork 100 dol., kabel •— - •— Newyork 100 dolarjev .740 20 5768-46 Pariz 100 Ir. -'& 77 2 /6-89 Praga 100 kron . . . 17056 171 42 Stockholm 100 ived ki •— —•— Trat 100 lir 94-46 296-86 ANGLEŠKI PRORAČUN BO ZMANJŠAN ZA 100 MILIJONOV Odbor za varčevanje, ki ga je ustanovila konservativna stranka, je izdelal poročilo, po katerem bi se moral angleški proračun zmanjšati za točno 100 milijonov funtov. Ti prihranki bi se dosegli na ta način, da (bi se črtale iz proračuna postavke za državno pomoč pri gradnji stanovanjskih hiš, da bi se črtala podpora občinam in bi se izvršila redukcija izdaitkov v prosvetnem ministrstvu. * IZVOZ SVEŽEGA SADJA Centralna komisija za sadje pri trgovinskem ministrstvu sporoča, da je bilo od 1. do 10. novembra izvoženo v tujino sadja: svežih češpelj: v Avstrijo 2 vagona, jabolk: v Nemčijo 197, v Češkoslovaško 152, v Italijo 11, v Avstrijo 10, v Madjar- sko 5 in v Švico 3 vagone. grozdja: v Avstrijo 13 in v Češkoslovaško 6 vagonov. orehov: v Avstrijo 16, v Nemčijo G8 in na Holandsko 1 vagon. ZAGREBŠKI TEDENSKI SEJEM Vsled živinskih bolezni je bil živinslri trg v Zagrebu 14 dni zaprt in zato je naravno, da je bil po 14dnevnem prestanku zadnji zagrebški tedenski sejem zelo dobro obiskan. Dogon je bil zelo velik in celo iz bolj oddaljenih krajev. Cene goveje živine so ostale v glavnem iste, cene telet in svinj pa so v dvigu. Za pridelke so ostale cene neizpremenjene. Na trg je bilo prignanih 69 bikov, 570 krav, 103 junic, 102 vola, 87 juncev, 151 telet, 151 konj, 379 žrebet, 386 svinj in 84 pujskov. Cene so bile te: biki po 3—4, krave za klanje po 2—4, za klobase po 1—1-25, junice za klanje po 3—5, voli I. vrste po 3. do 5, II. po 2-75—4, bosanski po ‘2-50—4, junci 3—5, pitan© svinje spo 9-50—10, ne-pitane po 6—7-50 za kg žive teže. Pujski po 100—125 za rep, konji po 700 do 2000, žrebeta po 200—500, za glavo, konji za klanje po 0‘75—1 Din za kg. Živa teleta po 6—7, zaklana po 8—8'50, pitane zaklane svinje po 12—13, pršutarice po 10—11 za kg. Detelja (272 voz) je bila po 70—85, otava (264 voz) po 70—80, seno (271 voz) po 50—65, slama za krmo (38 voz) po 40, za steljo po 35, krompir (25 voz) po 60—75, zelje (302 vorza) po 0'75—1, česen po 2'50 do 3, repa (134 voz) po 50—60 Din za q. Izšla je Blasnikova UK« DRATIKA ||ELMA p. za nav*d o leto 1933 ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKAc je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« najdeš vse. kar človek po trebuje vsak dan: Katoliški koledar i nebes mml, solnčnimt. luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — šolnine 11» lunine mrke; — lunine spremembe: — pofitne do ločbe za Jugoslavijo; — lestvic* za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe in fačuue;. — konzulate tujih držav v Ljubljani tn Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Korofikem, Sta Jerskem, Prekmurju, Medžimuiju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih In od ločilnih oseb s slikami; — oznanila predme tov, ki Jih rabi kmetovalec ln Žena v tilfil. — Cena 5 Din. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku: tiskarni J. Blasnika nasl. d. d. v Ljubljani. Kdor ne podpira svojega glasila, zaničuje samega sebe in škodi skupnim interesom trgovstva. Že v 24 urah S S£TMERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.