L
ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Prinling of All Kinds
OPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čitatelji v: CHICAGL NEW YORKU. DETROITU,
sploh po in izven Amerike
VOL. ХХХУШ.—LETO ХХХУШ.
CLEVELAND, ОШО, WEDNESDAY (SREDA), DECEMBER 21, 1955
PART I — This Issue in Two Sections
ŠTEVILKA (NUMBER) 243
Zadnje vesti
Zopet sneg, hladen, oblačen dan z najvišjo temperaturo 20, najnižjo 15 stopinj.
Danes je uradno zadnji jesenski dan, pa je v Ameriki kaltor tudi v Evropi eden najbolj mrz-lih. V Ameriki so imeli preko Boči na severovzhodu okrog 30, Miroma okrog 20 stopinj pod ni-®k>. Iz Kanade pritiska nov mrzli val, Id bo verejetno obšel Ohio na poti proti \^hodu.
V Evropi so našteli v zvezi s tem mrazom 22 mrtvih.
Florida je imela v tem tednu tri težke letalske nesreče. Naj-prvo so se ponesrečila štiri vojaška letala in je bilo 11 mrtvih, trije se še vedno pogrešajo. Da nes zjutraj je treščilo na tla, Zgorelo in eksplodiralo potniško ktalo, ki je imelo na kro\n 17 potnikov in pet mož posadke letalo je bilo na progi Miami-Jacksonville. V bližini Jackson je padlo na tla. Bilo je namenjeno v New York.
Nepremičnine in zemljišča okraja Cuyahoga so bila radi od-•nere zemljiškega davka znova Ocenjena. Ta cenitev je interesentom na ogled in sicer v Court-hou^, soba št. 24, Lakeside Ave. Tisti, И z novo ocenitvijo nepremičnin in zemljišč ne bi bil ^ovoljni, se bodo lahko prito-Ostine so na ogled, pričenši V petek, za 10 dni.
Danes bo družba Ford Conih РЗДу izročila javnosti pregled o *tanju premoženja te družbe. Javnost naj dobi vpogled v ^^užbo Ford, njeno delovanje in premoženje vsaj za zadnjih pet '®t. 18. januarja prihodnje leto *^0 šle v nakup delnice te dni-^^ke kompanije in tisti, ki bo delnice kupil, naj ve v kaj investira svoj denar.
Podjetje Firestone Co. v •^kronu je objavilo pregled goe-P*d&rskega poslovanja te druž-Prvič v zgodovini Firestone ^ je zgodilo letos, da ima druž-
Čez 55 milijonov dolarjev čistega dobička.
Snoži sta lastnik trgovine Adam Hat Store, 711 Euclid Ave., in njegov ravnatelj nesla ^ bančni nočni nabiralnik izku-Wček dneva $1,400. Pred Capitol ®®'Пко na Huron Rd. sta dva nez-®anca naperila nanju pištole in ^htevala denar. Prestrašena ustnik in ravnatelj trgovine sta •^Parjema izročila $.1,400.
^ V Londonu je prišlo danes ^traj do napovedane spremem-^ vlade na izpraznjeno mesto ritanskega zunanjega ministra, osedanji zunanji minister Har-MacMillan je postal finan-minister. Novi zunanji mini-je Selwyn Lloyd, star 51 ^ k! je prišel v britansko spodijo'zbornico leta 1949. Že pod Pj^sedstvom Winstona Chur-^Ula je Lloyd hitro napredoval.
лјет se trdi, da ni naklonjen Sovjetski zvezL
Pevski zbor JADRAN
vabi na
VEČERJO IN ZABAVO
na
STAREGA LETA VEČER 31. dec. v Slov. del. domu
na Waterloo Rd. Večerja le Mrvira od 8. ure naprej
Igra Richie Vadnal orkester
$46,300/000^000 za hrano;
kaj odpade na farmarje
WASHINGTON, 20. decembra—Gre za nadprodukci-jo živil. Gre za manjše dohodke ameriških farmarjev, ne gre pa za sorazmerno nižje cene, ki jih plačuje ameriško gospodinjstvo za živila. Kmetijsko tajništvo je izračunalo, da bomo v letu 1955 izdali samo za živež $46,300,000,000, oziroma $8,600,000,000 več, kakor kdaj prej od leta 1947-1949. Ta višji izdatek za živež pa ne gre v žep farmarjev, marveč vmesnih posredovalcev, kar je eden od vzrokov sedanje krize ameriških farmarjev.
Leto 1948 je bilo za ameriške*' —--
farmarje razmeroma dobro leto. Ce vzamemo po podatkih kmetijskega tajništva nekatere cene, potem pridemo do sledečih zaključkov:
Štruca kruha povprečno stane danes 18 centov, ali pet centov več, kakor leta 1948. Mlinar porabi le za 3.16 centov pšenice, leta 1948 pa je porabil za struco za 3.24 centov pšenice.
Za funt zrezka je povprečna cena 91 centov. Ta cena odgovarja ceni iz leta 1948. Farmar pa dobi za prodani funt le 13— 14 centov, dočim je dobil v letu 1948 22.4 cente.
Svinjina stane danes povprečno 81 centov za funt, ali štiri cente več, kakor leta 1948. Farmar pa dobi za isti funt svinjine le 12.2 centa, dočim je dobil v letu 1948 3.3 centa.
Mleko, dostavljeno na dom, s povprečno ceno po Ameriki stane v mestih kvart 24 centov. Cena je za dva centa vi§ja kot v letu 1948, toda farmar dobi povprečno le 9.6 centov, ali en cent manj, kakor leta 1948,
Na splošno je farmar leta 1948 dobil od vsakega potrošenega dolarja za živež 52 centov,, danes jih prejema le 40 centov.
Splošni pregled koliko plača za živež ameriška gospodinja in koliko dobi v svoj žep ameriški farmar, kaže neizpodbitno, da je ameriški farmar v letu 1948 prejemal več kot prejema danes, ameriška gospodinja pa plačuje za živež več kot je plačevala v letu 1948. Gre za posredovalce, veletrgovce in trgovce na drobno, gre za tovarnarje, ki predelujejo živila, ki jih pakirajo, in za obratne stroške, gre za drage prevozne stroške in v teh dobičkih in stroških leži glavni današnji problem, kako rešiti kmetijsko krizo, trdi tajništvo za kmetijstvo.
Prihodnji kongres, ki se sestane začetkom januarja 1956, bo imel najvažnejši posel poleg vprašanja davkov in federalnega proračuna, kako rešiti številne predloge, ki so na mizah obeh zakonodajnih zbornic. Kri-
tika v Washingtonu je ta, da "nihče ne ve in nihče ne more napovedati, kateri od številnih načrtov bo dobil odobren je kongresa."
S" " v TOVARNAH \\iLSTlNGHOUSE
Leto 1955 smo v ameriški industriji označili kot leto brez velikih stavk, vsaj sorazmerno vzeto, kakor so bila sicer burna druga leta. Na ameriškem jugu in ob atlantski obali je bila huda stavka v telefonski službi in med železničarji, tudi med vozniki družbe Greyhound. Sicer pa so se mezdni spori izravnali na miren način z novimi pogodbami. Veliko izjemo dela družba Wes-tinghouse Electric Corp. V nekaterih tovarnah te družbe se je stavka začela dne 17. oktobra. Težave so v tem, ker so v podjetju različne unije, kier nekateri delajo, drugi ne delajo, pa je enoten nastop težak. Zadnji dogodek je bil ta, da je družba odklonila razsodišče. Delavstvo zahteva 15 centov več na uro poleg drugih ugodnosti, družba pa ponuja 23.5 centov, toda porazdeljeno na dobo pet let. Družba je tudi skrčila prejemke tistih nameščencev, ki imajo stalno plačo.
Eisenhower— Harriman
Averell Harriman, governer države New York, je v svojih govorih večkrat ostro nastopil zoper predsednika Eisenhowerja. Bivšemu predsedniku Harryu Trumanu je ta kritika ugajala in se je trdilo, da se Truman bolj nagiblje k Harrimanu, kakor pa k Stevensonu. Harriman je tudi radikalen. Na drugi strani se Eisenhower in Harriman ne moreta, pa se je iznesla politična kombinacija, da če bi Harriman najavil svojo predsedniško kandidaturo, bi ta korak tudi podžgal Eisenhowerja, da on najavi svojo.
Z ZNIŽANJEM DAVKOV NE BO NIC?
V^ASHINGTON, 20. decembra—Računalo se je skoraj z gotovostjo, da se bo znižala osebna dohodnina vsaj z začetkom novega proračunskega leta, ki se začne s 1. julijem 1956. Mesto sedanjih $600 naj bi bilo $700 davka prostih. Na splošno naj bi se davki znižali za pet odstotkov.
Nastopili pa so finančni zadržki. Stroški za ameriško oboroženo silo so se zvišali za eno milijardo več kot se je mislilo. S prosperiteto v deželi prihaja v federalno blagajno več davka in bi se bilo po sedanjih računih že proračunsko leto, ki se konča s 30. junijem 1956, lahko končalo s presežkom v blagajni, pa je prišla nova postavka, da se namreč zviša ameriška pomoč tujini.
Ko se je vrnil iz Pariza državni tajnik John Foster Dulles in o zasedanju Seyerno atlantske
zveze poročal predsedniku Eisen-howerju v Gettysburgu, je Dulles sam namignil, da bo treba dati Evropi več vojaške pomoči, točnemu odgovoru, koliko, pa se je izognil, češ, da je vsa stvar odvisna od kongresa, ali bo ta sprejel politiko, da se mora naj-prvo uravnovesiti federalni proračun, in če bo temu tako, potem bi tudi zvišanje pomoči tujini odpadlo.
MRTVA ŽE TEDEN DNI
V Clevelandu so našli na stanovanju 5716 Franklin Blvd. N. W. mrtvo Madelin Spires, staro okrog 30 let. Nihče ni vedel za njeno smrt in se je na opozorilo sosedov zganila policija, ki je ugotovila, da je Madelin ležala mrtva v svoji postelji že teden dni.
PRAZNIKI IN NAŠI VOJAKI V TUJINI
Imamo tudi slovenske fante Amerikance, ki so v vojaški suknji, pa so izven Amerike, tudi za praznike.
Malokdaj pomislimo na to, kje vsepoN-sod izven Amerike so raztresene ameriške vojaške sile. Nahajajo se v 63 državah, številično jih je:
550,000 vojakov kopne vojske, 400,000 mornarjev, z njimi 40,000 marinov, 260,000 je ameriških letalcev v tujini. Ce je v Združenih državah pod orožjem 2,900,000 mož, potem iz zgornjega razvidimo, da je skoraj polovica oborožene sile izven Amerike. Amerika ima zunaj 95 letalskih oporišč, 62 mornariških, ni pa kontinenta, kjer bi ameriška oborožena sila ne imela svojih postojank.
Prvič: kaj vse to stane.
Drugič: kje vsepovsod je danes Amerika.
Bil je mlad ujetnik
Po premirju na Koreji se je 22 ameriških vojakov, ki so bili v komunističnem vojnem ujetništvu, odločilo, da se ne povrnejo v Ameriko. Šli so na Kitajsko. Eden od njih je leta 1954 umrl, 16 jih je še tam, trije so se vrnili letošnje poletje. Pred nekaj dnevi se je vrnil v Ameriko Richard Tenneson iz Aldona, Minn., ki je bil star komaj 17 let, ko so ga na Koreji ujeli komunisti. Sedaj je star komaj 22 let.
ТЦШ
PO ZASEDANJU ZDRUŽENIH NARODOV;
NOVE (lANKE; PRVA NA VRSTI KITAJSKA!
AUGUST MUSTAR ST.
Včeraj popoldne je nagloma preminil na svojemu domu August Mustar St., stanujoč na 5379 St. Clair Ave., kjer je zadnjih osem let vodil svojo gostilno. Star je bil 66 let. Doma je bil iz vasi Zatična pri Žužemberku, odkoder je prišel v Ameriko pred 44 leti. Delal je več kot 30 let pri American Steel & Wire Co. Bil je član društva Mir št. 10 S.D.Z. ter veteran prve svetovne vojne. Družina je preje bivala več let v Newburghu.
Tukaj zapušča soprogo Julijo, rojena Čot, doma iz vasi Ra-diče pri Zidanem mostu, tri sinove, August H. mL, Joseph in Ludwig, vnuke, brata Frank v Nemčiji in sestro Marijo Radina v Italiji, ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8.30 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
#
IGNATTOS KISIC
V bližini svojega doma v North Madison, O., je bil v ponedeljek zvečer ubit od avtomobila Ignatius Kisič. Star je bil 61 let, doma iz Hrvatske. Bil je član društva št. 21 H.B.Z.
Zapušča ženo Mary in hčer Marion. Pogreb se v petek zjutraj ob 9. uri iz Golubovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla in nato na pokopališče Calvary.
KOMUNISTIČNI BLOK IMA DESET, NEKOMUNISTIČNI 66 GLASOV
NEW YORK, 20. decembra—S končanim zasedanjem Združenih narodov, z zaključkom seje za leto 1955, je tajništvo Združenih narodov objavilo pregled članstva, kakor tudi pregled blokov v tej organizaciji. Komunistični blok, z vključeno Jugoslavijo, ima v tej organizaciji deset držav članic, torej deset glasov, nekomunistični 66. Med temi je 11 takih držav, ki nastopajo kot nevtralne, pa glasujejo ali s komunističnim, ali nekomunističnim blokom. Združene države lahko še vedno računajo na blok 55 držav kot na svoje zaveznike.
Izven Združenih narodov je še+
vedno osem držav, ki imajo skupno 200,000,000 prebivalstva, poleg komunistične Kitajske, ki šteje 600,000,000 ljudi. Večinoma gre za azijske države, v Evropi pa za obe Nemčiji.
Združeni narodi so izvolili Jugoslavijo v Varnostni svet za eno leto.
V krogih Združenih narodov so prepričani, da je sprejem komunistične Kitajske med Združene narode samo še vprašanje časa. Če Kitajska ne bi bila sprejeta v to organizacijo v letu 1956, i)i bila gotovo v letu 1957.
V tej zvezi gre za Japonsko. Japonska tudi pri zadnjem glasovanju ni bila sprejeta med Združene narode, ker je zoper njo Sovjetska zveza vložila svoj ugovor. Japonska vlada je dobila od ameriške vlade v Washingtonu namig, naj protestira zoper Sovjetsko zvezo. Predsednik Japonske vlade Hatoyama je odgovoril :
"Ne verjamem, da je Sovjetska zveza uporabila pravico veta, da bi stalno držala Japonsko zunaj Združenih narodov. Vsled tega tudi nisem izgubil upanja, da bo Japonska prav kmalu sprejeta med Združene narode."
KIRURŠKA VEDA NAPRAVILA OTROKU POŽIRALNIK
Pred nedavnim je ameriški list "Cleveland Press" objavil nadvse zanimivo zgodbo malega Bobby Fortuna, starega 15 mesecev.
Mali Bobby je bil rojen 18, julija 1954 zakoncema Mr. in Mrs. Frank A, Fortuna po šestletnem zakonu. Njuno veselje nad prvorojenčkom, katerega sta željno pričakovala, pa je bilo kratkotrajno ko jima je zdravnik javil, da vse ni v redu z malim sinčkom.
Zdravnik dr. Allen E. Smith se je posvetoval z kirurgom dr. William E. Neville, ki je prona-šel, da je bil mali Bobby rojen s "slepim" požiralnikom, oziroma, da ga sploh nima. Cev, ki naravno sprejema hrano, ni vodila v želodec kot bi morala.
Staršem je bilo povedano, da taka nenormalnost pri rojstvih je nekoč pomenila gotovo smrt. Ampak, sedaj, z vedno bolj razvijajočo zdravniško vedo, je upanje, da se to popravi.
Zdravniki so podvzeli prve korake, da popravijo ta nedostatek pri malem Bobbyu, ko je bil slednji star tri dni. Izvršili so na njem prvo operacijo, da so prinesli vrhnji del požiralnika izven vratu, da mu ni delala slina ovir, spodnji del pa je bil odstranjen od sapnika.
Te korake so zdravniki pod-utonitev. Zatem so vložili cev v vzeli, da so preprečili Bobby-u njegov želodček, da je lahko sprejemal hrano. Po štirih dneh so napravili luknjo v sapniku, da so mu olajšali dihanje.
Zatem so sledili dolgi meseci skrbnega negovanja starišev, ki so prebili več časa v bolnišnici pri sinčku kot pa doma. Hrano je mogel uživati le skozi majhno cev, stariža sta potrpežljivo stregla, da je mali Bobby postajal čedalje močnejši.
Prošlega 27. avgusta pa so zdravniku zopet odpeljali dečka v operacijsko sobo Huron Road bolnišnice. Kirurgi so mu odprli mali želodček in večji del veli-
kega črevesja je bil mobiliziran iz tkiva, ki ga je obdajal.
Dr. John Storer iz Huron Road bolnišnice, kirurg za prsne bolezni, je osvobodil tisti del požiralnika, ki je bil zunaj vratu malega fantka. Dr. Neville pa je napravil odprtijo zadaj za prsno kostjo. Kirurški vešči prsti so dalje izvršili čudežno preuredbo v prsih in želodčku dečka. Ko so kirurgi napravili zadnje šive pri operaciji, se je za malega Bobby Fortuna začelo normalno življenje.
Starši so zopet imeli delo, da so dečka vadiU kako se hraniti. Do danes je zelo lepo napredoval, počuti se kot ne bi bil šel skozi težko borbo, v kateri je njegovo življenje viselo na tenki nitkL Ker je bila ta operacija nenavadno delikatna in komplicirana, so zdravniški krogi fil-mali v barvah ves potek operacije, od kraja do konca. Ti filmi bodo služili zdravnikom-kirur-gom v enakih slučajih, ki bi se pojavili. Do sedaj so take operacije izvrševali le v znameniti Univerzi v Rochester in sicer na otrocih, ki so bili starejši od malega Bobby Fortuna.
Ta način operacije je še primeroma nov, in sta se je v Mestni bolnišnici tu v Clevelandu do sedaj poslužila nekajkrat zdravnika Neville in George H. A. Clowes ml., pri bolnikih, ki so trpeli na raku v požiralniku.
Starši dečka, ki mu je zdravniška veda ohranila življenje, sta Mr. in Mrs. Frank A. in Josephine Fortuna, ki živita na 14118 Sylvia Ave., stari oče in stara mama, ki sta tudi s skrbjo sledila dolgi borbi, ki je konečno pripravila njunega vnučka do normalnega življenja, pa sta poznana Mr. in Mrs. Anton in Anna Kovačič, ki živita na 14119 Sylvia Ave.
Letos bo prvi Božič, da se bo vsa družina resnično čutila srečno in zadovoljno, ker bo skupno lahko uživala veselje tega praznika.
Predvideva se naslednja diplomatska igra:
Vršijo se pogajanja med Washingtonom in Moskvo, da bi Sovjetska zveza ne ugovarjala več pristopu Japonske, če bodo Združene države dopustile, da vstopita med Združene narode tako komunistična Kitajska, kakor zunanja Mongolija, ki je bila zadnjič odklonjena. Možnost tega sporazuma se predvideva.
Komunistična Kitajska bo potisnila iz glavne skupščine Združenih narodov nacionalistično Kitajsko, ta pa naj bi še ostala v Varnostnem svetu Združenih narodov. Nacionalistična Kitajska je stalna članica Varnostnega sveta in ima kot taka veHko moč, da uporablja pravico veta. Kako dolgo? Tudi to se predvideva, da bo nacionalistična Kir tajska izginila iz Varnostnega sveta.
Za sprejem komunistične Kitajske med Združene narode se zavzema tudi Japonska, ki hoče obnoviti predvsem trgovino z Kitajsko. Japonska pa je zaveznica Združenih držav in pritiska na Washington, naj spremeni svojo politiko do komunistične Kitajske.
Tako Sovjetska zveza, kakor komunistična Kitajska nimata normalnih odnošajev, obe pa si jih želita. Japonska hoče imeti dobro trgovino s Sovjetsko zvezo. Med obema državama se vršijo že dalj časa pogajanja, in to ne v kakem mestu Japonske ali Sovjetske zveze, marveč v Londonu v Angliji. Japonska bi rada spravila v Sovjetsko zvezo svoje tekstilne produkte, dobila nazaj pravico ribarjenja v vodah, ki so sedaj pod sovjetsko kontrolo. Rada bi tudi dokončno uredila s Sovjetsko zvezo vprašanje državnih meja in dobila nazaj vojne ujetnike, ki so še vedno v ruskem ujetništvu. Rusi so od svoje strani enako povdar-jali, da jim gre za dobre odnoša-je z Japonsko. Čim bi bila pogodba sklenjena, bi bilo samo naravno, da Sovjetska zveza ne bo ugovarjala vstopu Japonske med Združene narode. In kaj naj preostane za Združene države, kakor da pustijo tudi celinsko Kitajsko v to organizacijo?
JEKLO NA VIŠKU
Glasilo ameriške industrije jekla piše, da je ta industrija že dosegla višek in da izrablja kapaciteto svoje produkcije več kakor sto odstotno.
Božičnica
Božičnica Mladinskega zbora Slov. del. doma na Waterloo Rd. se vrši v četrtek zvečer. Pričetek ob 7. uri. Odrasli so prošeni, da prinesejo darilo v vrednosti $1.00, otroci pa za 50c, ker bo po seji izmenjava daril in domača zabava. Navzoč bo tudi Miklavž, ki bo obdaril male pevce in pevke zbora. Starše se prosi, da se udeležijo in da pripeljejo s seboj svoje otroke.
Pobiranje asesmenta
Tajniki društev, ki zborujejo v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave., bodo pobirali asesment za tekoči mesec v torek dne 27. decembra od 6. do 8. ure zvečer, članstvo je pro-šeno, da to upošteva in da pravočasno poravna svoje društvene prispevke.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Pubnshed by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
8231 ST. CLAIR AVENUE
Vest! rz življenja ameriških Slovencev
WILLARD, Wis.—Dne 30. no-
CLEVELAND 3. OHIO vembra je v bolnici v Marsh-
HEnderson 1-5311 — HEndersoa 1-5312
Issued tr/ery Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)____________
For Six Months—(Za šest mesecev)____
For Three Months—(Za tri mesece)____
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
(Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year—(Za eno leto)______
for Six Months__(Za šest mesecev)___
For Three Months—(Za tri mesrte)____
I fieldu preminila članica SNPJ I Mary Kirn, rojena dne 7. marca I leta 1880 v občini škocjan na ! Dolenjskem. Družina Kirn je bi-- la ena prvih naseljencev tu. Prišli so sem iz premogarske naselbine v državi Kansasu. Mary je bila slabega zdravja; več let jo $10 00 j® mučila sladkorna bolezen.
6.00 I Mož John ji je umrl pred nekaj 4.00 j leti v državi Ohiju. Zapušča sina Martina ter več vnukov.
I
ЈАШКО N. ROGELJ:
ZDRUŽENJE BRATSKIH ORGANIZACIJ
7.00 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
<4^^^ 104
I WALSENBURG, Colo.—V če-i I trtek 1. decembra je po dolgi in $12.00 mučni bolezni podlegla raku Mary Strk, rojena Slobodnik. Članica SNPJ je bila iz otroških let. Rodila se je v Crested Butte, Colo., 2. novembra leta 1910. Tam se je poročila s Paulom Strkom. Leta 1930 sta se preselila v Walsenburg, kjer sta si ustanovila dom. Oče je podlegel raku pred štirimi leti. Pokojna zapušča soproga Pavla, sinova Paula in Jamesa, mater Mary Slobodnik, dve sestri, tri brate ter druge sorodnike.
ATOMSKA ENERGIJA IN MIR
V dneh božičnih praznikov je malokdo med nami,
tudi v nasi okolici, ki bi ne imel na ustih besede MIR. Kdaj
pa se mir moti, recimo ko gre za življenje držav in naro-
aov? Navadno takrat, kadar komu nečesa primanjkuje, pa
hoče dobiti na en ali drugi način mirnim potom s pogaja- i MILWAUKEE, Wis. Dne 3.
• ■ ,.	. .	v. _ . ^	.	r- o J , decembra je v krogu svoje dru-
nji, ali pa v vojm z orožjem. Saj to nam je znano, da so .Shajal svoj 80. rojstni da.
moderne vojne nastale ah radi industrijskih surovin, ki jih poznan primorski rojak Frank
je kaka država hotela dobiti od drugod, pa ji druga država ; Loncner.
tekmovalka, ki jih je od tam dobivala, ni privoščila. Ali AUBURN 111 —Po dolgi bo-
pa je šlo že za gotove produkte, pa niso imeli trga, kamor i^zni je umrl dobro poznani
bi se odlagali. Skratka, šlo je za materialno stran našega j John Homec, član SNPJ, star 69
življenja.
Pomanjkanje! Govorimo o zaostalih krajih na vseh kontinentih. Ti zaostali kraji, nimajo ne potrebnega živeža, ne potrebne obleke, kaj šele tistih udobnosti, ki so sicer vsebina visokega standarda življenja recimo v Združenih državah in v Kanadi, pa si želijo napredka.
V dosedanji naši človeški zgodovini smo bili v skrbeh odkod dobivati potrebne surovine, potrebna sredstva, pa smo prišli v dobo, ki jo imenujemo dobo atomske energije, tudi dobo avtomata.
Nam gre za atomsko energijo. Za enkrat je v povprečnemu človeku vsidran v njegovi notranjosti le strah pred atomsko energijo, кегПта pred očmi strašne posledice
let. Pokojnik je bil rojen v Ži-rovskem vrhu, občina Trata nad Škofjo Loko. V Ameriko je prišel pred 50 leti. Bil je večkrat delegat na konvencijah SNPJ. Tukaj zapušča soprogo Mary, dve hčeri Silvijo in Frances, dva vnuka, v Yalu, Kans., brata Gregorja, v Pennsylvaniji pa 14 nečakov in nečakinj.
BUFFALO, N. Y.—Pred tremi tedni je umrl član SNPJ Anton Klemencic. Umrl je za posledicami srčnega napada.
eksplozije atomskih bomb leta 1945 nad japonskima mesto-j . CARROLLTON, O. Umrla , . . TT. v.	. , ... v , V. I je V stan domovmi Malka Am-
Bkigasdu m IIwownMi, pa je % shka se indno	CdmW, r^jenav
ohranjena, češ, da atomska energija pomeni le razdejanje, petrušni vasi, fara St. Vid pri
Strah se je še povečal, ko smo zvedeli za stalno napredo- stični. Zapušča moža Načeta.
vanje v izdelavi atomskega orožja, ko smo brali o vodi- hčer, vnukinjo in druge sorod-
kovi bombi, ki je eksplodirala tako na Pacifiku, odvržena i V Ameriki zapušča brata
od Amerikancev, kakor v Sibiriji odvržena po Rusih. Po- -Jožeta Kozlevčarja v Browns-
sledica je bila ta, da se je v svetu začelo s splošno zahtevo,
ville, Pa., sestri Jossphino Ker-
.....	tel in Mary Hribar v Carroll-
da naj se s temi na vse strani kvarnimi eksplozijami atom- ^onu, svake in svakinje, ter bra-
skih bomb vseh vrst kratkomalo preneha.	tranca Toneta Gardna v Michi-
Ali pa naj atomska energiji ne služi tudi ideji miru? ganu.
Bilo je pred avgustom leta 1955, ko je bilo svetovno	MICHAEL, Pa._Dne 7.
ozračje j^olno eksplozivnih snovi, da gremo zopet v sve- decembra je umrl Frank Sebalj. tovno klanje. Meseca avgusta 1955 so se sestali v Ženevi | Rojen je bil dne 26. januarja leta "štirje veliki" in je bil dosežen res važen, lahko bi rekli i v Prezidu na Hrvaškem. V zgodovinski dogovor, da se atomska energija ne bo upora-1 ^i"Griko je prišel leta 1905.
bila za vojni spopad. Nastopilo je neko olajšanje in svet,
se je oddahnil. Atomska energija naj ne mori!	! POVPRAŠEVANJE PO
Tudi v Ženevi in ob istem času so države, ki so v po-	TOBAKU
sesti atomske energije, priredile veliko razstavo, kije na-;
zorno pokazala, kje smo v atomski energiji in kako bi ta I V pi vih petih mesecih tega
energija lahko služila samo napredku in miroljubnim na-; so izvozili 3,921 ton tobaka
menom. Prvič v zgodovini človeštva je bilo svetu pokaza-; Makedonije, v vrednosti 1 mi °	, ,	,1 lijarde 615 milnonov deviznih
no, s kakim silnim sredstvom razpolaga, ko razpolaga z | dinarjev; izvoz je znašal 55'.r
atomsko energijo.	! več kakor v istem razdobju lan-
Strokovnjaki z atomskega polja ne dajo v svet nobe- skega leta Največ tobaka so iz-
nih vesti, dokler jih niso preskusili, da so pravilne, ko gre j vozili v ZDA (1,380 ton), v
za uporabo atomske energije. Po veliki razstavi v Ženevi I Francijo (1,150 ton) , v Italijo
se je začela tekma, kdo bo še bolj napredoval na atom-1 (l.COO ton) itd. Konjuktura za •' ,	, ' . , ^, , .	•••JU' makedonski tobak le na svetov-
skem polju m kako pot nakazati atomski energiji, da bo;^.^ tržiščih velika. Po kupčijah,
v prid miru in napredku.	^ ; ki so bile do sedaj sklenjene, je
Tem strokovnjakom moramo pač verjeti, napovedi, če. sklepati, da bo letošnji izvoz to-bo mir, pa so več kot razveseljive. Atomska energija, ka- j baka presegal 7,500 ton.
tere tajnost je nam povprečnim zemljanom neznanka, bo'
spremenila nebo in zemljo. Bo preskrbela dovolj živeža,: TITO NA LOVU če bo potreba tudi iz sončnih žarkov in iz slane morske, Predsednik Jugoslavije mar-vode, bo služila industriji, ki se bo z atomsko energijo šal Tito, ki se nahaja na obisku razvila do neverjetne višine, bo služila zdravnikom v sluz- abesinskom cesarju Haile Sebi našega zdravja in bo odpravila bolezni, ki so še danes: jj^ssieu, je b\l dva dni na lovu v . ,	. , • . .-1 T • JU džunglah. Imel je lovsko зггсо
mora nad nami kot so razni raki, jetike, polio m podobno, j ^ vrnil z dobrim ple-
Se ena je napoved, ki je logična in razumljiva, da bo-,
rno hitro napredovali. Če bodo države med seboj izmenja- i	----
le sadove svojih preskušenj, bo prihranjenih ne samo mno-1 ngpiyQ ZOPER POLIO go stroškov za preskušnje, marveč tudi mnogo časa. Z dru- i
gimi besedami, zaostali kraji bodo lahko dobili visoki stan- Osrednja zdravstvena oblast
dard življenja v razmeroma kratkem času, za kar smo do	i' Popravila 28,-
r, 1 •• 500,0000 doz cepiva zoper polio, sedaj sicer potrebovali desetletja m desetletja. Eno drzi,	stara pod 14 leti, bo
da udarja atomska energija pečat naši dobi! Upamo, da v	%е^а 1956 dobil", vsaj dva
službi miru!	L. C. cepiva.
Kadarkoli šlišim besedo: Združenje, na misel mi pridejo besede Bogomile v Prešernovi pesmi "Krst pri Savici," ko pravi svojemu ljubimcu: "Ne združenja, ločitve zdaj so časi..."
Združenje naših podpornih bratskih organizacij teče menda že preko štirideset let. V mesečni reviji "Čas," katero je urejeval! in izdajal Frank Kerže, je me-j seca maja 1916 zapisano tako: '
"Tri leta in že več pretresa^ naše ozračje misel: Združimo' se! Združimo podporne organi-' zacije, napravimo veliko močno' organizacijo. Bodimo vsi eno!";
Člankar zaključuje svojo misel zelo malodušno, za kar navaja pet razlogov:
!
"Rezultat po večletnem delo-i vanju kaže, da ne bo združenja.; In kdor je zadevo premišljeval iz gospodarskega stališča, je moral biti od prvega pričetka tega prepričanja, da združenja ne more biti iz sledečih vzrokov:
1.	Ker je vsa narava taka, da nismo bili še nikdar združeni, ampak smo še vselej iii vedno držali vsak k sebi, vsak na svojo stran.
2.	Ker združiti je mogoče samo nekaj, kar je med seboj popolnoma enako. Enakost mora biti v namenih, v številu in gospodarstvu. Slabše in močnejše se ne druži po naravnih zakonih, ampak slabše vedno podleže močnejšemu.
3.	Ker je nemogoče združiti cela društva v enem kraju, spadajoča k eni in isti organizaciji. Kdor ne verjame, naj poizkuša.
4.	Ker močnejši ne čuti potrebe združenja, kot jo čuti slabši. Dokler pa ne čutijo vsi enako, je nemogoče -■ govoriti o kakem združen juj^
5.	Ker je nemogoče, da bi pre-menili umetnim potom to, kar nam je cd vselej v krvi, namreč tradicijonalna nesloga."
V kolikor se'spominjam so se leta 1916 vršile konvencije štirih slovenskih podpornih organizacij. V Clevelandu je zborovala Slovenska svobodomiselna podporna zveza v znani Birkovi dvorani, kjer je bil izvoljen za predsednika August Kužnik, ki še danes živi med nami. Slovenska dobrodelna zveza, domača clevelandska organizacija, je tudi imela redno konvencijo, na kateri je bil izvoljen za predsednika Primož Kogoj. V daljni Minnesoti, v 'mestu Eveleth-u, je zborovala v mesecu septembru deseta konvencija J. S. K. Jednote, sedanja Ameriška bratska zveza, kjer je bil izvoljen za glavnega predsednika Michael Rovanšek. V Forest City, Pa., je zborov^a konvencija društev Sv. Barbare.
Na konvenciji v Minnesoti je bilo dovolj razpoloženja za združenje. naših podopornih organizacij. Kmalu po konvenciji je bila v slovenskih časopisih v Ameriki priobčena sledeča resolucija:
' "Resolucija, sprejeta na de-i setem zborovanju J. S. K. Jed-; note (sedaj ABZ) v Evelethu, I Minn., glede združenja vseh slo-' venskih jednot v eno veliko in I močno organizacijo. ' Ker spoznavamo velike kori-13ti in dobrote, katere bi uživali, j "C bi bili združeni v ono veliko in močno organizacijo, in ker bi 1 tem prihranili veliko stroškov pri uradovanju in poslovanju, in ker bi s tem pridobili veliko večji vpljiv in kredit v slovenski in tujerodni javnosti v Ameriki, zatorej bodi s tem potom
S K L i: N J E N O
Da je Jugoslovanska katoliška jednota pri volji se združiti z vsemi drugimi jednotami, zvezami in samostojnimi društvi pod sledečimi pogoji:
1.—Da	se naredi popolnoma novo ime, katero bi vsebovalo namen in pomen organizacije, kakor na primer: Slovenska podporna jednota (Slavic Benevolent Union), ali kaj sličnega, ime, katero bi se lepo glasilo v slovenščini ali angleščini.
2.—Da	se najame strokovnjaka, kateri bi precenil vse certifikate organizacij, katere so pri volji se združiti in dognal sol-ventnost istih. Stroške tega strokovnjaka naj bi plačale vse prizadete organizacije po številu njih članov.
3.—Da	bi vsaka organizacija, ki bi bila pri volji se združiti, izvolila ne manj kot tri sposobne člane, ki bi korespondirali med seboj, ali pa bi se sešli v enem mestu v sredini Zjedinjenih držav, kateri bi osnovali načrt s pomočjo strokovnjaka, kako dobiti solventnost vseh jednot, tako da se lahko dobi Charter v vseh državah.
4.—Da	se razpiše glasovanje na vse člane dotičnih jednot, v katerem naj bi bil prijavljen popoln načrt združitve, kakor vse druge ugodnosti, ki bi izvirale iz istega združenja. Pred glasovanjem naj se da šest mesecev časa za razmotrivanje, v katerem naj člani izrazijo svoje mnenje.
5.—Da	se stavi točka v pravila, katera se ne bi smela spremeniti, dokler ne glasuje za njo tri četrtine vsega članstva. Točka, ki bi jamčila popolno svobodo verskega in, političnega prepričanja, točka, ki bi preprečila razmotrivanje in propagiranje socializma, katolicizma, ateizma in sploh-—vsake verske ali politične skupine.
6.-p-Da	se postavi organizacija na popolnoma trgovsko podlago, v smislu fraternalizma in bratstva, na podlago patriotizma in narodnega zavedanja, izobrazbe in napredka, po principu: "Vsi za enega, eden za vse!"
7.—Da	se objavi ta resolucija v vseh slovenskih časopisih v Ameriki."
Konvencija je izvolila tudi združevalni odbor.
JSKJ je bila takrat na dobrem stališču. Poslovala je že po lestvici "National Fraternal Congress-a," imela 7311 članov in članic in okoli 200 tisoč dolarjev v svoji blagajni. Delegatom te konvencije je bilo sporočeno sledeče:
"JSKJ je ena izmed najbolj radodarnih slovenskih organizacij, kar jih imamo v Ameriki. Jednota plača smrtnino, in bolniško podporo za dlje časa, kakor katera druga organizacija. Plača pa tudi za vse mogoče druge bolezni, katerim je človek podvržen. Primeia asesmentov in podpor se zelo ugodno lahko meri z asesmenti in podporami drugih in večjih jednot, in vsak, ki je zavarovan pri JSKJ, je sedaj lahko siguren za svojo podporo, bodisi v slučaju bolezni, ponesrečenja ali smrti. Da je jednota na modernem in varnem sistemu, spričuje dejstvo, da imamo postavni "charter" v več državah, kakor katerakoli druga slovenska podporna bratska or-q;anizacija."
Tako je bilo tedanje stališče JSKJ, ki je nudila roko združitve drugim slovenskim bratskim podpornim organizacijam. Resolucija ni bila slaba, izločevala je religijo in politiko, jasno dejstvo, da ljudje ne pristopajo V bratske zavarovalnice radi vere in politike, ampak radi pro-tekcije ali zaščite, ali sedaj radi zaščito in hranjenja denarja.
Sprejeta resolucija ni dobila pravega odmeva, ker takrat so nekatere naše obstoječe podporne organizacije imele Ž3 zakoreninjene misli v svoja verska ali
politična načela. Zgodovina nam pove, da je SNPJ na konvenciji v Milwaukee leta 1912 sprejela predlog, da glasilo SNPJ dobi nalogo, da izobrazuje člane-
nekaterih bratskih društvih SDZ, ki so drugega mišljenja, kakor govorniki.
S tem se jejo neslogo in razpor med bratska društva in kršijo direktno gori omenjeno načelno izjavo.
Radi tega stavi društvo "Slovan" št. 3 SDZ resolucijo, sprejeto na društveni seji dne 27. avgusta 1916, da se stavi točka v pravila, da se take pooblašče-
, ,	• T i-v	. , I ne glavne odbornike kaznuje z
delavce v socialističnem smislu.: "
izdajati s prvim julijem dnevnik "Prosveto." Koncem istega leta je imela SNPJ 18,437 članov in njeno premoženje je na-rastlo na $346,134.07. Močna in samosvoja organizacija.
Omenil sem, da so v mesecu septembru 1916 zborovale štiri slovenske bratske organizacije, tri namreč ob enem in istem času, četrta en teden pozneje.
Važna je bila druga redna konvencija naše domače organizacije Slovenske dobrodelne zveze. Pričela se je v ponedeljek dne 11. septembra ter zaključila v soboto 16. septembra. Ta konvencija je utrdila načelno izjavo, ki je pozneje dosti pomagala k napredku domače organizacije.
Iz tajnikovega poročila posnemam, da je organizacija od 22. novembra 1913 pa do 31. avgusta 1916 zapisala 1893 članov. V tem času je umrlo 17 članov, 376 jih je odstopilo, tako da je Zveza štela ob konvenciji 1500 članov in članic. V blagajni pa je bilo $42,007.10.
Na konvenciji je bilo 24 delegatov in 12 glavnih odbornikov.
Glavni tajnik Frank Hudover-nik je tudi poročal, da je bilo na prvi konvenciji zastopanih 18 društev, na drugi konvenciji pa le 16\ društev. Vzrok; Društvo "Carry Tigers" se je zdru
V letu 1916 je SNPJ tudi pričela! odpoklicem ter se jih na-
' cm napravi neškodljive
Članstvo društva "Slovan" št. 3 SDZ je prepričano, da je to početje škodljivo za razvoj Zveze, ter da se s tem iikrepom izpopolni načelna izjava."
Za društvo "Slovan" št. 3 SDZ:
Martin Šorn, pred. Jos. Skupek, ta j.
Resolucija je bila sprejeta. Imela je dober namen, da se izključuje iz podporne organizacije vera in politika, ampak bolj povdarja bratsko zavarovanje ш samaritanstvo do svojega bližnjega. Istih misli so bili takrat tudi delegatje na konvenciji JSKJ v Evelethu, Minn., kjer so sprejeli resolucijo glede združevanja vseh slovenskih bratskih podpornih jednot in zvez, v eno organizacijo, ki bi jamčila pO" polno svobodo verskega in poh" tičnega prepričanja.
Nova načelna izjava je bila sprejeta na konvenciji, katera se je glasila: Slovenska dobrodelna zveza temelji na načelih zavednega delavstva, neoziraje se na stan, versko ali politično prepričanje."
In ta načelna izjava je ostala do današnjih časev, stara in izrazita že skoro širideset let.
Konvencija je prejela brzojaVi ki se glasi: "Sprejmite iskrene čestitke od zborujoče konvencije Jugoslovanske katoliške jed'
žilo z društvom št. 12 SDZ, in note. Živeli!—Geo. L. Brožič." društvo "Dobrodelne Sloven-
ke" št. 13 SDZ, se je združilo
V ponedeljek 18. septembra
z društvom št. 6 SDZ. Svojemu j 1916 se je pričela v Birkovi dvO" poročilu tudi doda, da je več j rani konvencija Slovenske sV" zunanjih slovenskih naselbin, bodomiselne podporne zveze vprašalo za informacije, da bi Chicage, III., ki je imela 80 dele-, ustanovili društva, toda pronašli' gatov iz različnih držav Ameri-so, da so asesmenti pri SDZ j jjg Lokalni list je poročal o koH' okoli 15'i višji kot pri drugih venci ji sledeče:
organizacijah. Zato niso usta- "Konvencija SSPZ v Birkovi
dvorani se vrši mirnim, dostojnim potom. Kakor posnemamo iz tajnikovega in blagajnikovega poročila te Zveze, je SSPZ jak" močna organizacija, kateri 3® državni aktuar priznal 104.67 solventnosti, kar znači, da j® i organizacija na izvrstni podla* i gi."
novili društev.
Za kako velike vsote so bili zavarovani člani? Tajnikovo poročilo pravi takole:
Za $2000— 13	članov
Za $1000—783	članov
Za $ 500—374	članov
Za $ 300—310	članov
Za $ 150— 20	članov
Tajnik navaja v svojem poro-j jgKJ, SNPJ in SDZ so inicle čilu tudi statistiko o starosti, koncem leta 1916 skupno okol' posameznih članov. Sodim, da je} 27,248 članov in skupnega prebila povprečna starost preko tri-| močenja $588,141.17.
deset let, ker niso imeli dosti j	*
mladine. Imela je Zveza člana, gesta redna konvencija SNPJ
kateri je bil star 62 let.
Konvencija prejme pozdravne čestitke od zborujoče konvencije društev sv. Barbare v Forest Gity-u, Pa. Besedilo se glasi:
"Zborujoča delegacija društev sv. Bai'bare vam želi najlepših uspehov."—Frank Tau-čar, predsednik.
Zato konvencija sklene poslati brzojavne pozdrave konvenciji društev sv. Barbare, kakor tudi zborujoči delegaciji Jugoslovanske katoliške jednote v Evelethu, Minnesoti.
Na konvenciji je bila predlo?
se je vršila meseca septembra 1915 v Pittsburghu, Pa. Imela j® 121 delegatov in je trajala oseif dni. To je bila tista konvencija; na katero je osebno prišel Faletič iz Glevelanda, da se zagovarja radi zlomernega pis^' nja napram vodstvu organizacije. (Faletič je bil radi svojega dejanja izključen iz organizacije.)
Na tej konvenciji se je govorilo tudi o združenju. Fia»k Kerže, ki je bil izvoljen za tajnika in urednika Glasila SNPJ na tretji redni konvenciji v
žena samo ena resolucija, kate-1 Salleu, 111., meseca septembra ro je prineslo na konvencijo! 1907, in ki je resigniral kot urcd-društvo "Slovan" št. 3 SDZ po; nik Glasila SNPJ meseca julija •svojem delegatu Jos. Kalanu, in] 1911 zaradi spora z glavnim od-I ki se glasi:	j borom, ki ga je hotel prisiliti, da
"Pri zadnji konvenciji SDZ jej objavi protest nekega društva,
bila sprejeta "Načelna izjava," da SDZ temelji na načelih zavednega delavstva, neozii-aje se na stan ali versko prepričanje.
Od zadnje konvencije pa do danes so priredila nekatera društva SDZ več banketov in vese-
s katerim se Kerže ni strinjaj; piše meseca maja 1916 v reviJ' "Cas" sledeče:
"Imeli smo priliko opazovat' debato o zdr-uženju na konvencij ji SNPJ v Pittsburghu, Pa. Vs' govornild so govorili o lepi
Ис, na katerih so govorniki, ozi-' sli, vsi so bili za to, da je to nc-
roma glavni odborniki SDZ, mesto da bi govorili o slogi in napredku bratskih društev, so le vmešavali verska in politična vprašanja ter vedno udrihali po
kaj dobrega in lepega. Niti edd^ se ni oglasil proti. In vendar imeli vtis, da so tisti, ki so g"' vorili za združenje in tisti, ki
(Dalje na 3. strani)	|
ZDRUŽENJE BRATSKffl ORGANIZACIJ
(Nadaljevanje s 2. strani)
poslušali, bili do dna duše prepričani, da ne bo nič. Pogumne j-si so potem izražali privatno svoje misli;
"Lepo je vse to, vse lepo, in pravilno, samo škoda, da ne bo iz tega nič."—In izrazi vseh delegatov so ti napravljali enak vtis."
Iz tega poročila vidimo, da se je razpravljalo o združitvi na tej konvenciji; vemo, da so na konvenciji JSKJ v Evelethu govorili o združenju; in tako so govorili o združenju tudi na konvenciji SSPZ v Clevelandu. O združenju s katero organizacijo? S katerokoli organizacijo, ki bi bila pripravljena "se pridružiti, spojiti ali priti sama v družbo druge organizacije."
Dosti se je govorilo in razpravljalo po sejah društev, na konvencijah, v gostilnah in domovih v letu 1916.
*
Glede združevanja naših bratskih podpornih organizacij v Ameriki je imel urednik "Cleve-landske Amerike" Louis J. Pire precej ostre besede v članku, kateri je bil priobčen dne 22. septembra 1916. Glasi se:
"Zadnje dve leti ni minilo nobene konvencije slovenskih jed-^ot ali zvez, ne da bi se pri konvenciji razpravljalo o združenju raznih jednot ali zvez. Pred leti se je hitelo ustanavljati razne organizacije, namesto da bi se ljudje držali že ustanovljenih, m danes prihaja kes, in zato se je pojavila občna želja po združenju. Narod ima prav, ker sprevidi, da je le v združenju moč. Narod je obsodil vse tiste, ki so snovali svoje posebne jednote in zveze. Toda kot blisk iz jasnega
neba je zadela prizadete kroge novica, da je združitev raznih jednot in zvez nemogoča stvar. Postave raznih držav ne dovoljujejo nikakor, da bi se združenje zvršilo. Sedaj pa pomnite ljudje: Ta novica, oziroma resnica, je bila znana gotovim krogom v Chicagi že več kot poldrugo leto, oziroma od januarja meseca leta 1915. Toda niso hoteli dati to v javnost, ampak so skrivali za svojim hrbtom in izkoriščali članstvo posameznih jednot in zvez v svoje sebične namene. Dne 25. januarja 1915 je zavarovalni komisar države Illinois, Rufus Potts, pisal prizadetim krogom, da je združitev ne-postavna in sodnijsko prepovedana. ...
KoUko shodov, koliko konvencij, koliko potnih stroškov, koliko dnevnic je vse to veljalo slovenske delavce. Če pomisUmo, da veija en dan vsake konvencije najmanj po $300, se je od strani raznih slovenskih organizacij žrtvovalo že najmanj 15 skupnih dni za te debate, ali v denarju $4500. Koliko se je pa dalo raznim odbornikom, zagovornikom, blufarjem, ve vsakdo, ki je bral zapisnike raznih jednot ali zvez. To se pravi, da je neodgovorna, sebična, iz slovenskega naroda norčujoča banda v Chicagi, na katere čelu stoji J. Z., blufala slovenske delavce v Ameriki več kot eno leto in pol in pripravila slovensko delavstvo ob najmanj sedem do osem tisoč dolarjev...
Urednik tega lista napiše še drugi članek dne 29. septembra, kjer napoveduje, da bo tudi država Ohio povedala svoje pojasnilo, in da tako pojasnilo stane samo dva centa, če se piše zavarovalninskemu komisarju,
ZAVAROVALNINO
PROTI
Ognju tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811
ODPRTO v NEDELJO CELI DAN IN POZNO ZVEČER
4 2000 izbranih BOŽIČNIH DREVES — 97^ in več
BOLSOMS RED PINE in SCOTCH PINE G. E. 2ARNICE — Posebnost gg vsaka POPOLNI NOMA SETI Z G.E. ŽARNICAMI Izvrstna izbera okraskov in luči za božična drevesa.
Imamo tudi lepo izbero Lionel vlakov in pritiklin. Na nekaterih so cene znižane za 30%.
Tudi velika zaloga vsakovrstnih igračk, cene znižane za 20%.
SAM'S HARDWARE CO.
6810-12 St. Clair Ave.. EN 1-1635—Dostavimo na dom brezplačno Vesele božične praznike in srečno novo leto vsemi
SLOVENSKI IZSELJENSKI KQlEDAIi-1956
(izdala Slovenska izseljenska matica-Ljubljana)
Cena $2.50—Poštnina in zavijanje 15c skupaj $2.65
se dobi pri
TIVOLI IMPORTS, 6409 St. Clair Avenue CLEVELAND 3, OHIO	Tel.: HE 1-5296
Zastopniki:
BLAZ NOVAK, 869 East 72nd Street, Tel: HE 1-4706 JOHN STEBLEJ, 17902 Nottingham Road, Tel.: IV 1-3360 JOHN RENKO, 1016 East 76th Street. Tel.: UT 1-6956
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
8502 ST. CLAIH AVE.	ENdicoll 1-0583
Avtomobili ш bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo, COLLINWOODSKI URAD:
♦52 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
A, GROMA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd STREET	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5890
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore 1-1235
PERUTNINA
17330 BROADWAY. MAPLE HEIGHTS
V zalogi Imamo vedno mlade piščance in vseK vrel perutnine. Se priporočamo %a svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite.
Prodajamo tudi na kose zrezane kokoši (cut-up poultry)
ANDY HOČEVAR In SINOVI
TEL.. v trgovini: Montrose 2-2330—na domu: Montrose 2-2912
ki bi povedal, kako se lahko združenje završi, če je mogoče.
Člani naših bratskih podpornih organizacij takrat niso vedeli, kaj je osnovna resnica o združevanju. Po časopisih so bile razne razprave, trditve in pojasnila, toda skupnega mnenja ni bilo med narodom. Vsak je mislil po svoje.
Tako je bilo stanje glede
združenja v letu 1916.
#
Ideja združevanja ni zamrla. Močno gibanje za združitev se je pojavilo v letu 1920. Pogajanje med SNPJ in SSPZ ni bilo uspešno, razdrlo se je v tem letu. Bolj plodno ge bilo razmp-trivanje s Slovansko delavsko podporno zvezo v Conemaughu, Pa., katera se je že prej združila Z\ društvi sv. Barbare in s Slovensko delavsko podporr^o in penzijsko družbo. Zato se je vršila tretja izredna združitvena konvencija v Clevelandu v letu 1921. SNPJ je s to združitvijo pridobila na članstvu in denarju. Koncem leta 1920 je imela SNPJ 25, 891 člana in imetje je bilo $750,292.37. Z združitvijo je imela SNPJ koncem leta 1921 že 39,606 članov in njeno imetje je
preskočilo milijon dolarjev—to je $1,167,245.47.
V letu 1941 se je združila Slovenska svobodomiselna zveza s Slovensko narodno podporno jednoto. SSPZ je imela ob času združitve okoli 9900 članov in njeno premoženje je bilo okoli en miUjon dolarjev. Članstvo SNPJ je narastlo koncem leta 1941 na 62,867 članov in premoženje je kazalo $9,552,442.82.
Tako je SNPJ z dvojnim združenjem napredovala okoli 24 tisoč članov—po številu članov obeh pridruženih Organizacij,— toda se mora vzeti v poštev, da je dobila precej članov, ki so bili pri dveh ah pri vseh treh organizacijah. Potem je število manjše.
*
JSKJ, sedanja Ameriška bratska zveza je vedno imela med svojimi člani velike zagovornike za združenje vseh slovenskih organizacij. Eden izmed njih je bil umrli vrhovni zdravnik, dr. Joseph V. Grahek, ki je na dvanajsti redni konvenciji v Lorain-u leta 1924 zanesel v svoje poročilo tudi to; "Naše slovenske organizacije se bodo morale enkrat združiti, o tem ni
nobenega dvoma, toda združitev bo morala biti izvršena na taki podlagi, ki bo jamčila članstvu versko in politično svobodo. V drugih besedah rečeno, niti verske niti politične propagande ne bi smele biti dovoljene v okviru združene organizacije. Jaz sem prepričan, da je članstvo zrelo dovolj, da to vprašanje reši. Organizacija pa naj ostane to, kar je bila, namreč pristna podporna organizacija, ki naj posluje strogo po trgovskem načinu in na trgovski podlagi. To je edini način, po katerem se lahko pridobi več članov in po katerem se jih tudi obdrži v jed-noti. Dnevi diktature so minuli za vselej, in narod je tudi zmožen in tudi bo mislil za sebe v takih stvareh...."
Na dnevnem redu te konvencije je bilo tudi poročilo predsednika združevalnega odbora JSKJ, ki je poročal, da je bila sklicana dne 10. in 11. januarja 1924 konferenca v Chicagi, Dl., kjer so bile zastopane po svojih združevalnih odborih JSKJ, SSPZ in SNPJ, in da se je upoštevalo pogodbo JSKJ vse skozi razven imena nove združene organizacije.—Ko pa je prišla
predložena skupna združitvena pogodba na glasovanje, so 104 delegatje glasovali proti pogod-bi, za pogodbo le 20 delegatov.
Po glasovanju je bila sprejeta sledeča resolucija:
Ker je večina navzočih delegatov in delegatk glasovala proti združenju SNPJ in ker je mnenje konvencije, da je članstvo naše Jednote pripravljeno sprejeti pod svoje okrilje vsako slovensko organizacijo, ki se hoče združiti z nami:
Radi tega ta konvencija izjavlja, da je pripravljena sprejeti v okvir JSKJ vsako slovensko ali slovansko podporno organi-
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113
zacijo, ki je voljna sprejeti v principu našo ustavo in pravila ter se po njih ravnati.
Na trinajsti redni konvenciji je ponovno sprejeta resolucija za združenje, prav taka, kot je bila na lorainski konvenciji.
(Dalje prihodnjič)
Nihče
NE PRODAJA ZA MANJ
kot mi
Imamo velike in majhne komade hišne opreme, električnih pripomočkov, potrebščin za avte, in drugih predmetov.
Samo 10% nad našo ceno
TOP TV
12732 St. Clair Ave.
Odprto do 9. vsak večer do Božiča
Napravite veselje vašim dragim za Božič z darili od
AND
Chocolate Brown
•	FUUY AUTOMATIC
•	ECONOMICAL
•	EASY TO INSTALL
•	ODORLESS
•	SMARTLY STYLED
•	SILENT
•	I BUSHEL CAPACITY
•	AGA APPROVED
RAVNO PRAV ZA BOŽIČ
O
DECORATOR MODEL 105
STYLED IN ATTRACTIVE
Desert Beige

FLAME-COOKING
with a
MATCHLESS
GAS
RANGE

POSEBNOST TEGA TEDNA!
SniE^
' WUUIVHIVN ur «
вомј КоинкнуЦ
to introduce the sensational net«
EUREKA
Roto-Matic
ZIP-CLIP SWIVEL-TOP
Opens instantly—cleans alt over from 1 position
$114.95 odbitek
$25.00
POSEBEN
BONUS
za BOŽIČ
Uh,
kakšna ' navlaka!
Nabavite si
PLINSKI
sežigalec in se znebite posod za smeti in odpadke.

с|^Лос Roto-Matic
Ctwmer $|f|OQ Roto^Dolly with iV— 4 rubber wheels
$1095 Storaoe-ChW TV Bench
^99®" VALUE
! Qpeeid'
№ New 4-Wheel ^ ROTO-DOLUY All that's modern in ONE cleaner V; and you save *29^ THIS WEEKI
•	• ^0 Dull Sag to Empty— Att4ch-0-M«tic Cl»(w>n tools Triple Filter
•	Super Power--% H P. motor	» go i.ght mnd quiet-
•	Amumg 3-D Rug Nozzle weighs 2 to 4 lbs. less with floating brush.	e Reduced suction Shsg rug tool—optional. for clewing drapes
Complete with
deluxe tools
You save $29ti !
Pridite in vidite demonstracijo v naši trgovini ali pa vzemite domov na poizkusnjo za 10 dni!
Majhno predvplačilo—ostalo po $1.25 no teden.
Jamčeno, da če niste zadovoljni, dobite denar nazaj.

BROS.
APPLIANCE AND FURNITURE STORE
1S013-I5 WATERLOO RD. IV 14№72-1V 14*73
Želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in zdravo, veselo novo leto! ODPRTO VSAK VEČER DO 9. DO BOŽIČ
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST

i
Cirkuški otrok
ROMAN Nemški spisala baronica Bracket
Prevel I, V.
A
(Nadaljevanje)
"Pa vendar nimaš vročice?" je vprašala Lili istotako začudena nad to izpremembo. "Kurt, ne bilo bi dobro, če bi ti škodoval najin izlet! Nikoli bi si ne odpustila tega." Z njenega obraza je sevala najgorečnejša skrb.
"Bodi brez skrbi, sestričnica," je rekel Kurt in se nemoteno vrgel poleg nje na divan. "Ta tvoj korak je bil sijajen! Ne morem ti povedati, kako hvaležen sem ti zanj, kako dobro mi je del ta dan . . . No, nikar me tako ne razvajaj," je nadaljeval in odrinil blazinico, ki jo je bila potisnila k njemu; vendar je krepko prijel njeno roko. "Dahnow, ti ne verjameš, kako ljubezniva roka je to," je rekel skoraj nežno, "in kako ljubeznivo srce! Mi moški skoraj ne razumemo take zveste dobrote ... mi smo v primeri z njimi pravi barbari."
Kurt je menil pri tem na zvesto prijateljstvo, ki ga je bila Lili izkazala Nori in katera mu je pripomogla do svidenja ž njo.
Lili pa je živo zardela. "Ne govori vendar takih neumnosti," je rekla in v zadregi poteg^nila roko iz njegove.
"A on meni resno, kot je videti, grofica," je rekel Dahnow, motreč obadva, "in napram taki sočutni gospodinji tudi upravičeno." Na tihem pa si je mislil: "Vrag vedi, če mi ni usojeno, da ga po treh letih najdem zopet baš pri odkrivanju svoje ljubezni, kot t?'-rat. Ubogo Noro je, kot je videti. Dopolnoma pozabil.. . moje ta ' '-^ie pismo gotovo ni dosti uspd'^ Pametneje sicer je tako. Srečen, nr je to mogoče; taki sanjači moralo l vedno sanjariti za katero ... A kaj je neki z Noro?"
Bilo je, kakor da bi njegova zgovornost zastala ob tej misli; kmalu se je poslovil. "V kratkem pridem v Gohlitz," je odgovoril na nujno Lilino vabilo, naj obi-
šče tam svojega prijatelja. Kurt mu je še skrivnostno šepnil na uho: "Pridi gotco! Povedati ti imam nekaj važnega."
"Kakor da bi tega ne mogel že uganiti," je zagodmjal debelu-har.
"Hvala Bogu, vožnja ti je dobro dela," je rekla Lili, ko sta se vrnila; dokajkrat se je bila v skrbeh ozrla v bratrančev obraz. "Okrepil si se. O namenu najinega potovanja pa molčiva, Kurt. Hvala ti za spremstvo."
"Ne, jaz se imam zahvaliti tebi! Kar si izvršila danes, je bila lepa poteza tvojega srca, Lili; v kratkem imam tudi jaz tebi nekaj povedati in tedaj računam zopet na tvoje ljubeznivo in zvesto srce." Hotel je še več povedati, a Lili je vsa zmedena odhitela.
"V kratkem," je mishla Nora in kljub temu, da je bila rekla: "Prepozno je," je koprnelo njeno srce v radostni slutnji. Prišel je in spet namerava priti! Četudi mu je trepetal glas od jeze, četudi je bil s skoro sodniškim glasom zahteval jasnosti — vendar je bila mogočno nadvladala ljubezen. Nora ni hotela gojiti nikakih upov; vsak
I trenutek si je dopovedovala, da bo pogumno odklonila vsako slednjo žrtev od njega in zavrnila vse misli, ki bi bile zdaj le še krivične—a vera v srečo je v mladih srcih tako močna, da vedno znova vzplapola.
"V kratkem,"- je mislil tudi Kurt; in ko so je bilo poleglo prvo razburjenje, se je otrese! vseh misli, ki so mu jih bili pri-šepetali bojazen, ponos in nezaupanje. Bil si je na jasnem s svojim namenom, ni si hotel pustiti, da bi mu iztrgali njegovo ljubezen.
"V kratkem," je bila rekla tudi Lili, ko je položila svojo pla-volaso glavico na blazine in težko bi ji bilo povedati, kaj vse je pričakovala od tega časa.
"Da bo le enkrat moj, potem ga kmalu popolnoma ozdravim; tukaj si je že dokaj opomogel," je pristavila s ponosom, čudno je, ene ženske mislijo v ljubezenski sreči: "ko bo moj," a druge : "ko bom njegova"—majhna, a značilna razlika. Lili je videla srečo le v: "ko bo moj."
Nekako dva dni potem, ko sta bila Kurt in Lili v glavnem mestu, je šinila med ljudi novica, ki je, kakor vsak spodtakljiv dogodek, vzbudila precej radovednosti in zanimanja. Ker so bile prizadete splošno poznane in slavne osebe, so se fcrcznoselui jeziki še bolj razgibili. S.i z čer napovedana predstava v cir-'
AKO KUPUJETE ALI PRODAJATE HIŠO.
Mmljiiče (lote) in farme, obrnite
se do nas.
Vedno točna, poštena postrežba.
JOHN KNIFIC 820 E. 185 Si.	IV 1-7540
LEPOTIČJE
Trajno kodra nje, umivanje in barvanje las ter vsa v lepotičjo stroko spadajoča dela. TIVOLI BEAUTY SHOP 6407 St. Clair Ave., HE 1-5298
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
FARMLAND
80 or 200 ACRE FARM for sale in Wisconsin. Worth $20,000. Must sell for $8,000. Can handle with Vi cash down ALSO will trade lot or farm for Grocery, Tavern or Home, will add cash to deal.
Call — HUmboldt 9-3187
REAL ESTATE
BY OWNER — To Close Estate — 12 room large resijlence; Beverly area; on 2 lots; 2-story; steam heat; 3 fireplaces; large attic and basement. Near all transportation. Estate will sacrifice, $16,000. Terms or trade.
FRontier 6-3646
DOMESTIC HELP
MAID — Cook and general housework. Modern electric utilities. Own room and bath. Salary dependent upon efficiency of applicant.
EUclid 6-7624
GENERAL HOUUSEWORK and assist with children in country home for woman or couple; child acceptable; 2 rooms, private bath plus salary.
Call collect.
Mrs. Don Maxon MErcury 9-7449
Za zavarovalnino
proti
OGNJU . . . NEVIHTAM AVTO NEZGODAM
pokličite:
JOHN ROŽANCE
15604 WATERLOO RD. KE 1-6681
kusu je bila v trenutku, ko bi se imela pričeti in ko je bilo gle-dalstvo že zbrano, odpovedana, ker je ravnatelj nenadoma težko obolel, kakor so javili. Popolna zmeda med člani družbe, njih razburjeno vedenje in ne-navzočnost Landolfa, ki je sicer vedno nadomeščal ravnatelja— vse to je takoj dalo povod za nejasne govorice. Prav kmalu se je tudi zvedelo, da je zadel ravnatelja mrtvoud vsled razburjenja radi skrivnega ubega njegove hčere z njegovim prvim poslovodjem. Govorica se je seveda takoj razširila v najrazličnejših oblikah in se stopnjevala zdaj do tragičnosti, zdaj padla zopet med vsakdanjosti, med kakršno občinstvo je pač prišla. Nekateri so hoteli, da ni ubežala hči, temveč žena ravnateljeva. A ta trditev se ni uveljavila, ker je razmerje med lepo Noro in nič manj lepim Landolfom že davno veljalo kot dejstvo, ravnateljeva žena pa je spadala že med ovenele lepotice .
Dnevno časopisje je kmalu prineslo ta dogodek z različnimi podrobnostmi. Kaj pa je bilo prav za prav vzrok ubega dvojice, pa vendarle ni nihče vedel, ker njuno zvezo, kolikor je bilo znano, pač ni nič oviralo. Kmalu pa so šepetali o velikih poneverbah, s katerimi se je bil okrivi; "•"oslovC'Jja.
IKateri ;>osobni častilci rav-
nateljev! in nekaj onih ladoved-nežev, ki jih je v vsakem velikem in malem mestu dovolj, so šli sami v gostišče, Цјег je stanoval ravnatelj s svojo družino, da bi zvedeli kaj natančnejšega. A tudi tu niso dosti zvedeli; zakaj Karstenova družina se je bila po.tem dogodku popolnoma odtegnila in se zaprla zunanjemu svetu. Zvedeli so zdravnikovo izjavo, da je ravnateljevo stanje smrtnonevamo, vsekakor pa bo trajalo zelo dolgo.
Na vprašanje, kaj je bilo vzrok nenadnemu obolenju, je višji natakar zmignil z rameni. Povedal je le, da je prišlo zadnje dni do nesoglasja v družini. So barica da je pripovedovala o burnem nastopu med gospodom ravnateljem in njegovo hčerjo in potem—višji natakar se je nasmehnil kot jo večinoma navada pri takih kočljivih zadevah— da je gospod ravnatelj zadnje čase često precej obilno zajtrko-val, kar za njegov krepki život pri njegovi starosti morda ni bilo dobro. Če je bil potem gospod ravnatelj utrujen, je imel gospod Landolfo vedno precej opraviti pri ženskah. Znanega popoldneva je; kot se spominja vratar, prišla ena od žensk v popotni obleki in zakrita s kopreno z gospodom Landolfom po stopnicah navzdol ter sta se takoj z nekim kočijažem, ki ju je že čakal, odpeljala. Gospod Lan

o
3 o
o
o
3 o
o
3 o
O;
3
O
3 O
3
3 o
o 3
s.
o
Najbolj koristna božična darila:
У
ŠIVALNI STROJI
ELEKTRIČNI ČISTILEC
TOASTER
ROASTER
LIKALNIK
PRALNI STROJ
SUŠILNIK (DRYER)
PHONOGRAPH
RADIO
TELEVIZIJA
KUHINJSKA PEČ
ELEKTRIČNI HLADILNIK PISALNA MIZA MODROC
UDOBEN STOL (NASLONJAČ) O KUHINJSKA MIZA IN STOLI SVETILKE OGLEDALA MIZICE
URE—STENSKE IN DRUGE 1^ POPOLNA OPREMA ZA
KATEROKOLI SOBO ITD., ITD.
W'
s %
o o o
OBLAK FURNITURE
i 6612 ST. CLAIR AVENUE HE 1-2978 - HE 1-1464 i
DO B02IČA BO TRGOVINA VSAKI DAN ODPRTA DO 9. URE ZVEČER
O O O
o o
iF
o
4SS' p
s
o o


ЛDEPARTMENT TRGOVINE
MERCHANTS ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI
RAZPRODAJA!
25.00 in 27.50
Pisane Traverse
ZAVESE
PRIHRANITE do 50%
PAR
Prihranite si do polovico na tej veliki razprodaji "traverse" zaves fine kakovosti, ki jih imamo v obšrni izberi krasnih pisanih vzorcev. Vse so popolnoma podložene . . . nenavadni nakupi po tej nizki ceni!
BAILEY'S peto nadstropje In v vseh podružnicah
dolfo pa je cesto prihajal po da-, me, da jih je odpeljal k izkuš-1 njam in zato ni bilo to nič ne- j navadnega, šele zvečer je nastalo zgoraj veliko razburjenje in poklicali so zdravnika. A od tedaj se, kot že rečeno, še ni nič izvedelo, ker žena sama streže možu in otroku in ne pusti nikogar blizu, niti hotelske služin-čadi. Ni pa jim prav nič na tem, da bi zasledovali ubežnika, kot je videti.
Vsa stvar bi se bila sicer pozabila, kakor vsaka taka dnevna novica, če ne bi neka pikantna sprememba vzbudila podvojenega zanimanja zanjo med občinstvom in tokrat zlasti med visokimi krogi. Eden najbolj razširjenih dnevnih časopisov je prinesel članek, ki je pojasnil skrivnostni vzrok odpel jave. Krajevni poročevalec je vedel zelo natančne podatke o neki ljubezenski zgodbi, ki se je bila nekako pred tremi leti odigrala med lepo Noro in nekim mladim avstrijskim grofom, čigar ime je bilo z navedbo treh črk zelo jasno označeno. Vedel je, da je oče lepotice to razmerje zelo podpiral, nakljub D ... t . . . 1-ovi družini, katera se je na vso moč trudila, da bi rešila sina iz teh vezi, dokler ga ni slednjič pripravila do tega, da je sprejel neko diplomatsko službo v inozemstvu. Tudi tega ni zamolčal, da je ravnatelj Kar-
sten še tedaj z največjimi napori skušal prikleniti odličnega ljubimca in da je ljubečima še rad pomagal do različnih sestankov. Šele, ko se je vse razbilo ob odločni volji te družine, se je odločil, da bo pustil svoji hčeri nastopiti javen poklic in odslej ni več nasprotoval naklonjenosti svojega prvega poslovodje do svoje hčere ter jo je temu celo obljubil v zakon. Bodisti radi nejevolje nad nezvestim ljubimcem, bodisi radi izpremenljive naklonjenosti, je Nora v to privolila in to njeno razmerje do njega je postalo splošno znano. Zdaj, po treh letih, se je nenadoma spet pojavil oni grof D. in se znova na najočitnejši način približal svoji prejšnji ljubezni. Očetovo upanje, da bo vendarle še spravil svojo hčer med visoke kroge, se je radi tega vzbudilo s tako silo, da se je takoj spri s svojim poslovodjo in ga odslovil. Ta pa se je poslužil svoje pravice in z ubegom odtegnil svojo nevesto vsem nadaljnjiin spletkam—ali na prostovoljni pristanek lepotice ali ne, ni znano. Dva dni pred ubegom so namreč videli grofa D. v hotelu in tedaj ga je, kakor pravijo, za,-sačil gospod Landolfo pri svoji nevesti.
(Datje prihodnjič) "Oglašajte v Enaftopravnoeti"
Božična DARILA!
Kot vsako leto, kupite tudi letos taka BOŽIČNA DARILA, ki so trajna in praktična! VAŠI dragi bodo mislili na VAS, kadarkoli bodo uporabljali taka praktična darila!
IMAMO NA ZALOGI BOGATO IZBIRO DARIL ZA VSAKEGA ČLANA DRUŽINE:
Za mater - za očeta - za hčerko - za sina - za otroke kakor tudi za VAŠ DOM!
VSE CENE BOŽIČNIH DARIL SO ZELO ZNIŽANE!
HOLIDAY SPECIAL!


ио
when you iet ths woriws
finest cleaner
THE DELUXE
HOOVER
•	če takoj pridete in kupite čistilec, vam damo luksuzno orodje za čiščenje—ABSOLUTNO ZASTONJ!
•	V to spada orodje za pod, za karpete in za pohištvo, —-čiščenje z njimi je toliko lažje!
•	Ta čistilec ohrani tepihe svetle in sveže, kajti on izbija prah, ga pometa in izščisti. Dobi iz njih prah, ki ga drugi čistilci ne morejo.
•	Ima od vseh čistilcev največji žakelj za prah!
NAPLAČILO JE MALENKOSTNO! Plačilni pogoji pogodni za vsaki budiet!
LAKE FURNITURE, INC
Trgovina odprta v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 9. sj. 4o 9. V soboto do 6. XV.; xaprto ob sredah celi dan.
851 EAST 222nd ST.
RE 2-7616
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM!
DRUGI
VOL. XXXVni.—LETO XXXVIIL
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), DECEMBER 21, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 243
Janko N. Rogelj:
Bolniška blagajna
(Krankencasse)
Spominjam se, hodil sem v prvi oddelek dvorazredne ljudske šole na Primskovem, ko me je vprašal moj oče, če leži za Vokarjevo mejo "špijon od 'krankenkase'."
Dobro sem poznal "špijona od 'kankenkase'." Bil je bolj velik, suh človek, nosil je staro lovsko obleko in klobuk z gamsportom. Cesto je kadil kratko leseno pipo ali čedro. Kadar je polagal za Vokarjevo mejo bolniški obiskovalec takozvane rokodelske bolniške blagajne iz Kranja, je bilo znamenje, da se je nekdo v naši vasi prijavil pri bolniški blagajni ali "krankenkasi."
Takrat smo imeli na Primskovem Pintarjevo tovarno za izdelavo pohištva in drugih lesnih izdelkov. Tam je delalo več mizarskih pomočnikov in vajencev. Moj oče je bil samostojen kovač, ki je tudi imel pomočnika in enega vajenca, če ne dva. Pri sosedu je bila žaga, kjer je delal včasih tudi pomočnik ali vajenec. V bližini sta bila dva mlina, ki sta imela svoje delavce vpisane pri bolniški blagajnici.
Za Vokarjevo mejo je bila pot, ki je vodila v Elranj, tu je bila zelo dobra razgledna točka, ki je služila bolniškemu obiskovalcu ali pazniku kot zaščitna opazovalnica.
Bolniški paznik je imel ostre oči. Ce je zalotil bolnika pri kakem drugem delu, odtrgana je bila dnevna podpora.
Otroci smo imeli še boljše oči. Če smo opazili suhega dolgina, obvestili smo takoj rokodelske
mojstre o strahu, ki se valja za Vokarjevo mejo.
To je bilo moje prvo doživetje o bolniškem zavarovanju.
Tistemu delu naše vasi, ki meji na vodo Kokro, pravimo Graben. Tu je bila osredočena vsa naša vaška industrija. Blizu obrežja Kokre je stala tudi Ahčeva bajta, in gospodinji te bajte smo rekli bajtarica. Ona je imela brata Konrada, ki je bil tovarniški delavec nekje v Gradcu.
Nekoč se je vrnil Konrad, brat bajtarice v Grabnu. Nekaj dni ga ni bilo iz hiše, bila je še hladna pomlad. Ko se je ogrelo, pričel je polegati pod jablano.
Tudi njega je pričel obiskovati bolniški paznik ali "špijon." In ljudje so se čudili; Čemu njega, ki je prišel iz mesta Gradca. Niso doumevali, da je bila zveza med bolniškimi blagajnami na Kranjskem in Štajerskem.
Suhi in koščeni brat bajtarice iz Grabna je polegal vse poletje, pil gorko pomolzeno mleko, žvečil pelin, jedel mehko vkuhana jajca in prigrizoval suho slanino ali špeh, da bi premagal delavsko bolezen—jetiko.
Otroci smo večkrat polegali okrog njega pod jablano. Pripovedoval nam čudovita doživetja v velikeift mestu. Doumevali nismo vsega, vendar je to pripovedovanje zaostrilo našo otroško miselnost, da je življenje po svetu drugačno, kot je v domači vasi.
Jesen je Konrada položila na postelj. Padajoče listje mu je
poslalo belo ženo. Umrl je pro-letarec v naši vasi, ki je dobival bolniško podporo in sestra bajtarica je dobila baje tudi za pogreb nekaj denarja.
To je bilo moje prvo doživetje
o izplačani smrtnini.
* » ;|j
Spomnim se, nekaj let pozneje, ko je prišel k mojemu očetu gosposki človek. Bil je zastopnik neke življenjske zavarovalnice na Dunaju. Nagovarjal je očeta, da naj zavaruje mojega brata Francelja, ki je bil takrat star okoli petnajst let. Prodajalec mu je ponudil desetletno ustanovno zavarovanje. Zakaj? Poudarjal je, da bo takrat Fran-celj prišel že od vojakov in da bo takrat že goden za ženitev. Napravila sta kupčijo. Sledilo je šestmesečno plačevanje, ki pa ni bilo v soglasju z gospodarstvom očetove kmetije in kovačnice. Teta Johana, ki je ostala samica v hiši mojega očeta, je vedno imela denar, da je zalagala nepredvidene stroške. Tudi to je odnehalo, predno je poteklo deset let. Vem pa, da je oče dobil nekakšno rezervo, ki se je nabrala pri zavarovalnici.
In to je moje doživetje o izplačani rezervi.
Leta 1913 me je usoda zanesla v Ameriko. Končno je bilo moja prva stalna naselitev v East Heleni, Montana. Moje prvo delo v rudotopilnici, moje drugo delo v pekarni National Biscuit Co. Nato srečanje z ljudmi naše krvi; končno pogled na našega človeka, izseljenca in tujca v novi zemlji.
France mi je čital Jurčiča, John je pripovedoval o potežko-čah z ženo. Tone me je učil kuhati, Jakob mi je narekoval dopise za "Glas Svobode," Frank s lepo počesanimi lasmi mi je prvikrat omenil "krankenkaso," tako, kot so jo imeli v Avstriji.
Takrat smo bili še vsi Avstrijci.
Slovenska narodna podporna jednota je imela v East Heleni društvo "Slovenski lovec." In v to "krankenkaso" sem jaz pristopil meseca maja 1915. Rekli so mi, da bo za moj pogreb dovolj $150.00, in tako sem se zavaroval. (Če umrem, naj me zapeljejo v East Heleno, ker tam so cenejši pogrebi kot v Cleve-landu). Za bolniško podporo sem odločeval sam, ker sem bil takrat nekako bolehen, ter se odločil za dva dolarja na dan. Slabo sem odločil: samo $12.00 sem prejel bolniške podpore v štiridesetih letih. Izguba je na moji strani že sedaj, če bi bil slučajno še sedaj bolan, pa pride še druga izguba.
In pomislite! Dvajset let sem bil takrat star, ponosen in vesel, da sem pi-istopil k slovenskemu podpornemu društvu. To je zaživelo v meni. Z gotovostjo sem računal, da imam staUio in do-dro življenjsko protekcijo ali varstvo v slučaju bolezni, nezgode ali smrti. Kar lahkih nog sem šel s seje.
Na cesti srečam prodajalca Trinerjevega vina, umrlega Čar-leta Gorupa. Spoznala sva se par dni prej. Z močno žavestjo mu
(Dalje na 6. strani) _
Stare božične narodne šege ш navade

Euclid Race Dairy & Ice Cream Co.
503 EAST 200th ST.	IVanhoe 1-4700
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEMI
S\Uut'>^4^
MALNAR MACHINE TOOL CO., INC.
19301 ST. CLAIR AVENUE
SLOVENSKO PODJETJE
VSEM ROJAKOM VOŠČIM
vesel Božič ter zdravo, uspešno novo leto!
lUSTRIK TOOL (O,
PETER LUSTRIK, lastnik
Deloma so med ljudstvom še ohranjene stare šege in pavade, ki so bile običajne ob praznikih. Domače šege in navade v naših krajih poznamo, zato si hočemo na kratko ogledati običaje v drugih predelih slovenske zemlje, ki so v marsičem slični tudi našim.
Že stari Slovani so praznovali ob tem letnem času velik narodni praznik, zimski sončni kres, čas, ko začne dan rasti. Pozneje pa je postal ta zimski praznik vir in temelj cerkvenih svečanosti.
V	Beli Krajini spečejo na božič štiri hlebe: prvega iz pšenice, ostale mešane z ržjo. Prvi je lepo okrašen z oblikami ptičev, cvetic itd. Imenujejo ga "božič-nik." Na sveti večer prinese gospodinja, ko je že vse odšlo spat, hlebce na mizo, belega v sredo, in jih tako pusti čez noč. Narod smatra s tem hlebe posvečene. Prvi del dobi domača družina, drugi del "blago," to je živina, tretjega pa znanci, prijatelji in sosedi. Božični kruh je belokranjskemu ljudstvu simbol miru.
Ko pa so prihajali štajerski Slovenci od polnočke domov, so zbudili vso živino, tudi kokoši. Nato sp daU konjem in govedu jesti. Pred kravjim hlevom so ustrelili z blagoslovljenim smodnikom, da ne bi čarovnice imele moči do krav. Tudi Kranjci so dajali ob polnoči živini detelje, to pa zato, da ne bi živina, ki se je vso noč, pogovarjala, tožjla^ da strada.'Ko so" se vrnili iz cerkve, so pokladali živini in govorili; "Naj ima tudi živina del božička!"
V	Prekmurju sicer nimajo bo-žičnika, pač pa dajo na božič zjutraj pod mizo v košari ali v kaki drugi posodi vsakovrstnega semena. Od tega dajo opoldne kokošem jesti. Pod mizo dajo tu&i tike v (bučo), da bi se svinje rajši hranile, nato pa plužno železo in črtalo, da bi bila zemlja rodovitnejša, pa še bič, koso itd.
' Že stari Slovani so verovali, da se je dvakrat na leto "odpiralo nebo," zato je bilo dvakrat "narodno bdenje." To je bilo o božiču in konec dvanajstdnevne dobe, to je na "bogavljenje" ali o Treh kraljih. Tako so tudi Slovenci verovali, da se v božični noči opolnoči odpira nebo. Vsaka želja se v hipu izpolni tistemu, ki to vidi. Štajerski Slovenci pa so čakali na ta čudež o Treh kraljih. V šegavi Beli Krajini pa tudi ta narodna
šega ni bila brez primesi šalji-vosti.
Božične narodne vraže pripovedujejo tudi o čarovnicah. Na Primorskem pravijo, da je tisti, ki je vzel k polnočnici tri zrnca pisanega graha in trinožni sto-lec iz deveterega lesa ter sedel nanj pred cerkvena vrata, videl in spoznal vse čarovnice. Štajerski Slovenci, zlasti Prleki, so imeli tudi določen čas za izdelavo takega stolca. Začeli so ga delati na dan sv. Lucije pred svitom in so ga nadaljevali vsako jutro zgodaj do božiča. Nato pa so morali zanesti stalec k polnočki in med mašo na njem klečati. Tako so videli vse čarovnice, ker so imele proti vratom obrnjene obraze. A gorje tistemu, če ni po končani maši hitro ušel iz cerkve! Če bi ga bile čarovnice dobile v pest, bi ga zmlele v sončni prah. Ta vra-
ža je bila dolgo časa v slovenskih krajih. Kdor je izdeloval tak čarovni stolec, ni smel iz-pregovoriti niti besedice.
Naši predniki so bili mnenja, da je božična noč za kopanje zakladov prav tako pripravna, kakor kresna noč. Na Igu je bila tale vraža: Na sv. večer opolnoči je moral iti človek na razpotje in narediti ris z leskovo šibo, blagoslovljeno na cvetno nedeljo. Če je pokleknil sredi risa in zažvižgal, se je prikazal hudič. In če ga je človek vprašal, kje je zaklad, mu je povedal. A tisti človek je moral imeti s seboj "črne bukve" ter mu je moral brati iz njih. Dokler je bral, je slišal strašno grmenje in treskanje ter videl okoli sebe grozovite stvari. Če se ni dal zastrašiti in je prebral vse bu-
(Dalje na 6. strani)
Vedno prijazna in poštena posluga. Ko želite prodati ali kupiti posestvo, se obrnite na nas.
FRANCES POTOUR
Slovenska prodajalka hiš in zemljišč ^
NOTARY PUBLIC
963 East 185th Street - IV 1-3960
Vsem svojim itiijentom in prijateljem
t
ielim
vesele božične praznike in uspešno novo leto! "
JOSEPH MERSEX IN SIN
S
GRADBENIKI
1781 EAST 238 ST., EUCLID. OHIO tel. KE 1-1674
Kadar želite zgraditi novo hiio ali poslopje, ali pa prenoviti staro, obrnite se na zanesljive in
izkušene gradbenike.	y
Vse delo v popolno zadovoljstvo.
Želimo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto!
Vesele božične praznike in zdravo novo le+o 1956
želimo vsem!
KAPEL BUILDERS b REALTY
26330 LAKE SHORE BLVD. RE 1-0400	IV 6-1044
GRADIMO MODERNE HIŠE!
Ena teh naj bo prijeten in udoben dom za vas!
»OLD OXFORD TAVERN«
1014 East 63rd Street - HE 1-1484
PIVO - VINO - ŽGANJE IN PRIGRIZEK
EDDIE G- ELSIE SESEK
Zahvaljujemo se za naklonjenost in se priporočamo
za naprej.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
LYON DAIRY
SLOVENSKA MLEKARNA Anton Znidaršič in Sinovi
1166 East 60th Street
'	HEnderson 1-8492

Mleko potrebuje vsaka družina. V naši mlekarni ga dobite dnevno, posebno sedaj pred prazniki ga bomo imeli še večjo zalogo. Gospodinjam priporočamo, da obiščete našo mlekarno, kjer boste zadovoljivo po-strežene. Sirovo maslo, smetana in domač sir.
Imamo tudi homogenizirano mleko ler ga sami denemo v steklenice.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
THE LAKE ERIE BUILDING MATERIAL (0.
Ш1 MARQUEiTE AVE.
HE 1-5080
PRODAJALCI FINEGA GRADBENEGA LESA!
Ze nad 50 let na enemu naslovu.
Odprto dnevno od 8.30 zj. do 5. pop.
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
ŽELIMO PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZDRAVO, SREČNO NOVO LETO VSEM KLIJENTOM IN PRIjATELJEM!
JOHN PAVLI
18614 Kildeer Avenue, tel. IV 1-6952
Izvršujemo zidarska in pleskarska dela v vaše zadovoljstvo.
TONY ZEDELl
7013 St. Clair Ave.
GROCERIJA - MESNICA IN DELIKATESNA TRGOVINA
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
Vsem cenjenim odjemalcem se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo v bodoče.
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
Prijazno se priporočamo za naklonjenost in poset naše delikatesne trgovine, kjer imamo vedno svežo zalogo razne grocerije, mesa za sendviče, slaščice, sladoled, mehko pijačo ter pivo za na dom.
LOKAR DELICATESSEN
STEVE & JEAN LOKAR, lastnika 6502 SUPERIOR AVE. — EN 1-9142

IVAN S. TURGENJEV:
PRVA LJUBEZEN
(Nadaljevanje)
"Paži morajo biti neprenehoma pri svojih vladaricah; paži morajo vse vedeti, kaj delajo, morajo celo paziti nanje," je dodal in stišal glas: "podnevi — in ponoči."	j
"Kaj hočete reči?"	I
"Kaj* hočem reči ? Zdi se mi,! da se jasno izražam. Podnevi—| in ponoči. Podnevi še gre neka^ ko; podnevi je svetlo in so ljudje; a ponoči — tedaj pa kar čakaj in bedi. Svetujem vam, da ponoči ne spite, marveč pazite, pazite na vso moč. Se spominjate —na vrtu, ponoči, pri vodometu... vidite, kje morate stra-žiti. Še hvaležni mi boste."
Malevski se je zarežal in mi pokazal hrbet. Verjetno ni pripisoval posebnega pomena temu, kar mi je rekel; bil je na glasu kot izvrsten oponašalec in se je postavljal s svojim znanjem, da je bril norce iz ljudi po maškara-dah, pri čemer mu je prilično pomagala skoraj podzavestna lažnivost, s kakršno je bilo prežeto vse njegovo bistvo . . . Hotel me je samo podražiti; toda slednja njegova beseda se mi je razlila kakor strup po vseh žilah. Kri mi je butila v glavo ... "A! Le poglej!" sem si rekel. "Dobro! Nemara me ni kar tjavdan vleklo na vrt! Kar tako tudi ni!" sem glasno zaklical in se s pestjo udaril po prsih, četudi pravzaprav niti nisem vedel — kaj ni. "Kaj se bo sam Malevski mogoče potrudil na vrt," eem preudarjal (morebiti se je zagovoril: za to bi imel dovolj nesramnosti) — ali pa kdo drug — (ograja krog našega vrta je bila zelo nizka in prav nič težko ni bilo zlesti čeznjo)— samo dobro mu ne bo, kdor mi bo prišel v roke — nikomur ne svetujem, da bi se srečal z menoj !. . . Dokazal bom vsemu svetu in njej, nezvesti (prav res sem ji namreč rekel nezvesta)—da se znam maščevati!"
Vrnil sem se v svojo ^obo, vzel iz pisalne mize pred kratkim kupljeni angleški nožek, otipal ostro rezilo, namrščil obrvi ter ga s hladno in zbrano odločnostjo vtaknil v žep, kakor da tako početje zame ni nič po-
sebnega in ne prvo. Srce se mi je jezno dvignilo in odrevenelo; prav do noči nisem razmaknil obrvi in razklenil ustnic—in kar naprej sem hodil gor in dol, stiskajoč z roko v žepu ogreti nož in že vnaprej se pripravljajoč na nekaj strašnega. Ti novi, še neznani občutki so me tako prevzemali in kar veselili, da sem malo premišljeval posebej o Zinaidi. Vse se mi je kodeljkalo — Ale-ko, mlad cigan — "Kam pa, lepotec mladi? — Leži. .potlej pa: "Ves si oškropljen s krvjo ! . . O, kaj si napravil? . . . Nič!" S kakšnim rezkim nasmehom sem ponavljal ta. nič! Očeta ni bilo doma; mati pa, ki je bila že nekaj časa skoraj nepretrgoma zamolklo razdražena, je opazila moje strahotno stanje in mi rekla pri večerji; "Kaj se pa repen-čiš, kakor petelin na gnoju?" Jaz sem se ji v odgovor samo prizanesljivo nasmehnil in pomislil: "Ko bi vedeli!" Odbila je enajsta; odšel sem v svojo sobo, a se nisem slekel: očakoval sem polnoči; nazadnje je odbila tudi ta. "Čas je!" sem šepnil skozi zobe, se zapel do vrha, si celo zavihal rgkave in krenil na vrt.
Že poprej sem si izbral prostor, kje bom stražaril; na koncu vrta, tam, kjer se je ograja, ki je mejila našo in Zasekinine posest, oslanjala ob skupen zid, je rasla samotna jelka, stoječ pod njenimi nizkimi, gostimi vejami, bi mogel lepo videti, kolikor bi mi dovoljevala nočna tema, kar bi se' godilo naokrog; tamkaj se je vila stezica, ki se mi je zmeraj dozdevala skriv-l nostna: kakor kača se je plazila pod plotom, ki jo na tem kraju kazal sledove čezenj lazečih nog; in držala k okrogli hlad, niči iz strnjer^h akacij. Prikradel sem se k jelki, se naslonil k njenemu detlu in začel stražiti. kakor prejšnji dan; toda na ne-
Noč je bila prav tako mirna kakor prejšnji dan, toda na nebu je bilo manj oblakov — in obrisi grmov, celo visokih rož, so bili jasneje vidni. Prvi trenutki pričakovanja so bili moreči, skoraj grozni. Na vse sem bil pripravljen! Prmišljeval sem samo
kako naj ravnam. Ali naj zagrmim: "Kam greš? Stoj! Priznaj — ali smrt!" — ali pa kar mahnem . . . Sleherni glas, sleherni podrsljaj in šelest se mi je zazdel pomenljiv, nenavaden.. Pripravljal sem se.. . Nagnil sem se naprej . . . Toda minilo je pol ure, minila je ura: kri se mi je polegala, se hladila; v srce se mi je začela tihotapiti zavest, da zaman počnem vse to, da sem celo nekolikanj smešen, da si me je Malevski privoščil. Zapustil sem svojo zasedo in obšel ves vrt. Kakor zanalašč: nikjer ni bilo slišati niti najmanjšega šuma ; vse je mirovalo; celo naš pes je spal, zvit v klobčič pri lesi. Splezal sem na podrtije rastlinjaka—zagledal pred seboj daljno ravan, se domislil srečanja z 2iinaido in se zamislil.
Zdrznil sem se ... Zaslišal sem škripanje odpirajočih se vrat, potem rahel pok prelomljene vejice ... V dveh skokih sem se spustil z ruševin — in okamenel na mestu. Z vrta je bilo razločno slišati hitre, lahkotne, a previdne korake .. . Bližali so se mi. "Tu je ... tu je končno!" se mi je zganilo v srcu. Krčevito sem potegnil nožič iz žepa, ga krčevito odprl—nekakšne rdeče iskre so se mi ukresali v očeh, od strahu in jeze so se mi na glavi na-ježili lasje . . . Koraki so bili usmerjeni naravnost proti meni — ključil sem se, se jim vlekel nasproti . .. Pokazal se je moški. .. moj bog! Bil je moj oče!
Pri priči sem ga spoznal — čeprav je bil ves zavit v temen plašč in je imel klobuk potisnjen na obraz. Po prstih je prišel mimo. Ni me opazil, čeprav me ni zakrivala nobena stvar, a bil sem tako skrčen in stuljen, da sem bil menda zravnan s samo zemljo. Ljubosumni, na umor pripravljeni Othello se je mahoma spremenil v šolarja . . . Tako zelo sem se prestrašil ob nepričakovanem očetovem prihodu, da prvi hip niti nisem opazil, od kod je prišel in kam je izginil. Šele tedaj sem se vzravnal in pomislil: "Počemu neki hodi oče ponoči po vrtu?" — ko je spet vse naokrog potihnilo. Od stra-
(Dalje na 3. strani)

4»

.3
is is
o
o
- ^
o
o
1S S
is is is is is is
o o
is is
o
is
iS '3
o
4»
PROGRESIVNE SLOVENKE,
krožek št. 1
WATERLOO ROAD
Želi vsem
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČN6 NOVO LETO!
Naprednim ženam in dekletom se priporoča, da pristopijo k organizaciji "PROGRESIVNE SLOVENKE," ker stremi za pospešenjem splošnega dobrobita.
Pre<lwe<liii<'a: Anna Grill INnlpredseclnira: Minka Kramer Tajnica; Alma Lazar, 1274 E. 167 St., KE 1 -5627 Zapisiiikarica: Ivanka Kapt'l INudzorniro: i ran«cs Francol, Theresa Gurjane in Marian Kasliel
Prosvetni odbor:
Her I ha Dovpan, Marie Shaver, Mary Da« ar in Sophie Yaf^er Poročevalki: Theresa Gorjane in Ann Zele
O
s
3
o 'S
o
o
ftt-
o	SKJE SE VRŠIJO VSAK PRVI ČETRTEK V MESECU	^
*	V SLOV. DEL. DOMU 1\A WATERLOO RD.	*	%:
ST. CLAIR HARDWARE 7014 St. Clair Ave. - UT1-0926
Vsakovrstne potrebščine za dom, orodje, električni predmeti, barva in velika zaloga lepih igračk in drugih stvari za darila in dom.
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
$ORN RESTAURANT
SLOVENSKA RESTAVRACIJA
6036 St. Clair Avenue
Prvovrstna domača kuhinja. Pri nas vedno točno in prijazno postrežemo z gorkimi ali mrzlimi jedili. Vsem našim gostom se zahvaljujemo za naklonjenost ter se priporočamo še drugim za poset.
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
LOUIS (LERNT
GASOLINSKA POSTAJA
East 60th in St. Clair Avenue
ENdicott 1-8881
SOHIO
Se priporočamo, da nas obiščete kadar potrebujete gasolin ali olje za vaš avto.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem!
JAMES SLAPNiK, JR.
6620 St. Clair Avenue
HEnderson 1-8824 CVETLIČAR
Iskreno se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost, ter se cenjeni javnosti priporočamo za v bodoče. Mi imamo vedno najlepše cvetlice in šopke ter vence za vsak slučaj, najsibo vesel ali žalosten.
CENE ZMERNE	5E PRIPOROČAMO
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
Ako želite zanesljivo postrežbo v zavarovalnini vseh vrst se obrnite na
HAFFNER
INSURANCE AGENCY
USTANOVLJENA I. 1908
6106 ST. CLAIR AVENUE
A. Haffner
J. Haffner
Norman P. Haffner

CLEVELAND ACCOUNTING SERVICE
6218 ST. CLAIR AVENUE
ит 1-5158
EX 1-9473
EKSPERTNA POSLUGA PRI IZPOLNJEVANJU DAVČNIH LISTIN
ANTHONY F. NOVAK
(STATE REPRESENTATIVE)
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem!
KC."
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME CO.
6016 St Clair Avenue ENdicott 1-3113
TRI GENERACIJE POSTREŽBE MODERNO UREJEN POGREBNI ZAVOD. DA ODGOVARJA VSEM PODROBNOSTIM
Ambulančni voz je na razpolago ob vsakem času in kjerkoli treba

Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
YANKOYICS MUSIC CO.
712 E. 152nd St	GL1-8574
CLEVELAND 10, OHIO
JIM TALTY, poslovodja
IMAMO POPOLNO ZALOGO HARMONIK, KITAR, IN DRUGIH GODBENIH INŠTRUMENTOV Popravljamo vse god bene inštrumente in prodajamo note.
NUDIMO OSEBNE INŠTRUKCIJE PO VEŠČIH GODBENIKIH.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
VSEM PRIJATELJEM, ODJEMALCEM IN ZNANCEM
ŽELIMO
VESEL BOŽIČ, SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO!
(OLIINWOOD MOTORS, INC.
15225 Waterlott Road IV M950
HUDSON - WILLYS SALES & SERVICE
NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO PRAV VESELE BOŽIČNE iN NOVOLETNE PRAZNIKE!
THE
DOUBLE EAGLE BOTTLING
COMPANY 6515 S+. Clair Ave. HE 1-4629
Najfinejša pijača že od leta 1908
IZDELOVALCI MEHKIH PIJAČ Razpečevale! piva: PABST BLUE RIBBON in PFEIFFER'S
PRVA LJUBEZEN
(Nadaljevanje s 2. strani) hu sem izpustil nož v travo — a niti iskati ga nisem začel: bilo me je hudo sram. Na mah sem se streznil. Ko pa sem se vračal domov, sem vendar zavil k svoji klopci pod grmom črnega bezga in pogledal proti okencu Zi-naidine spalnice. Majhne, malce zvežene šipe v okencu so motno sinjele ob slabotni svetlobi, padajoči z nočnega neba. Tedajci— se je začela njih barva spreminjati . . . Onkraj njih — to sem videl, razločno videl — se je previdno in tiho spuščal belkast za-stor, spustil se je do oknice — in tamkaj negibno obstal.
"Kaj pa je to?" sem spregovoril na glas, skoraj nehote, ko sem spet stopil v svojo sobo. "Sanje, naključje, ali pa . . ." Domneve, ki so mi nenadoma šinile v glavo ,so bile tako nove in čudne, da se jim nisem upal niti prepustiti.
18
Zjutraj sem vstal z razbole-o glavo. Vznemirjenost prejšnjega dne je izginila. Zamenjalo jo je moreče začudenje in nekakšna še ne okušena žalost— kakor bi v meni kaj umiralo.
"Kaj pa gledate kakor zajec, ki so mu vzeli pol možganov?" mi je rekel Lušin, ko sva se srečala. Pri zajtrku sem naskrivaj Dogledoval zdaj očeta, zdaj mater : on je bil miren kakor po navadi — ona, kakor po navadi, razdražena, čakal sem, ali ne bo nemara oče spregovoril z menoj prijateljski, kakor se Je vča-siih namerilo . . . Toda niti po-jubkoval me ni s svojo vsakdanjo, hladno ljubeznivostjo. "Ali naj vse povem Zinaidi?" sem pomislil ... "Saj je tudi tako — vse končano med nama." Odpravil sem se k nji, a ji ne le nisem ničesar povedal, marveč se mi niti ni posrečilo pokramljati z njo, kakor bi bil rad. H kneginji je ail prišel na počtnice iz Petro-grada njen rodni sin, kadet, dvanajstleten. Zinaida mi je nemudoma predstavila svojega brata. "No, vidite," je rekla, "moj ljubi Volodja (zdaj me je prvikrat ta-
ko imenovala), tovariš. Njemu je tudi Volodja ime. Prosim, vzljubite ga; je še plaši jiv, a je dobrega srca. Razkažite mu Zabavišče, sprehajajte se z njim, vzemite ga v svoje varstvo. Saj boste napravili to, kajneda? Vi ste tudi tako dobrega srca!" Ljubeče mi je položila obe roke na rame—jaz pa sem se povsem zme-del. Prihod tega dečka me je samega docela spremenil v dečka. Molče sem gledal kadeta, ki je prav tako brez besede strmel vame. Ziniada se je zahihitala in naju pahnila drugega ob drugega. "Tak objemita se no, otroka!" Objela sva se. "Hočete, da vas povedem na vrt?" sem vprašal kadeta.	'
"Izvolite, gospod," je odgovoril s hripavim, res kadetskim glasom. Zinaida se je spet zas-mejala . . . Utegnil sem opaziti, da obraza še nikdar ni imela tako lepo barvanega. S katetom sva odšla. Na našem vrtu smo imeli staro gugalnico. Posadil sem ga na tanko deščico in ga začel gugati. Sedel je nepremično v svoji novi uniformici iz debelega sukna, s širokimi zlatimi našivi, in se trdno držal za vrvi CO. "Odpnite si no ovratnik," sem mu rekel. "Nič ni, gospod, saj smo vajeni, gospod," je dejal in se odkašljal. Bil je podoben svoji sestri: posebno oči so me spominjale nanjo. Bilo mi je ljubo, da sem mu stregel, hkrati pa mi je ista skeleča žalost tiho glodala srce. "Zdaj sem res kakor otročaj," sem premišljeval, "včeraj pa . . ." Spomnil sem se, kje sem prejšnji dan izgubil nožiček, in ga poiskal. Kadet si ga je izprosil naposodo, odrezal debelo steblo nunovja, si izrezljal iz njega piščalko in začel pi-skati.
Zato pa je prav ta Othello zvečer silno ihtel v Zinaidinem naročju, ko ga je našla v kotičku vrta in ga vprašala, zakaj je tako otožen. Solze so se mi ulile s tako močjo, da se je prestrašila. "Kaj vam je? Kaj vam je, Volodja?" je ponavljala in, ko je videla, da ji ne odgo-
vorim in ne jen jam jokati, se je spomnila in mi že začela polju-bovati mokro lice. Toda obmif sem se od nje in skozi hlipanje zašepetal: "Vse vem; zakaj ste se pa igrali z menoj ? . . . čemu vam je bilo treba moje ljubezni?"
"Kriva sem pred vami, Volodja . . ." je spregovorila Zinaida. "Oh, zelo sem kriva . . ." je spregovorila in stisnila roke. "Koliko je v meni grdega, temnega, grešnega... A zdajle se ne igram z vami, ljubim vas — nič nikar ne sumničite, zakaj — in kako . . . Ampak . . . kaj pa veste?"
Kaj sem ji mogel reči? Stala je pred menoj in me gledala, jaz pa sem bil ves njen, od glave do peta ,kakor hitro se je samo ozrla vame ... Četrt ure pozneje sem že kakor za stavo tekal s kadetom in z Zinaido; nisem jokal, smejal sem se, čeprav so zabuhla lica od smeha pretakala solze; na vratu sem imel namesto ov-ratnička prevezano Zinaidino pentljo in zavrisnil sem od veselja, ko mi je uspelo, da sem Ži-naido ujel čez pas. Delala je z menoj vse, kar je hotela.
19
Zašel bi v precejšnjo zadrego, če bi mi veleli pripovedovati podrobno, kaj se je \ zgodilo z menoj v tednu po moji ponesrečeni odpravi. Bil je čuden, mrzličav čas, nekakšna zmešnjava, v kateri so se najbolj nasprotna čustva, misli, sumnje, upanje, radosti in trpljenje sukali v vrtincu; bal sem se ozreti vase, če šestnajstleten dečko sploh more pogledati vase, bal sem se podati si obračun o čemer si že bodi — samo hitel sem preživeti dan do večera; zato sem pa ponoči spal . . . otroška lahkomiselnost mi je pomagala. Nisem maral vedeti, ali me imajo radi, in nišem maral sam sebi priznati, da me nimajo radi; očeta sem se ogibal — Zinaide pa se nisem mogel Ogibati . . . Kakor ogenj me je žgalo v njeni navzočonsti ... ali počemu naj bi bil zvedel, kakšen je ogenj, na katerem sem gorel in se topil — dobro mi je delo sladko topiti se in goreti. Preda-
<Dalje na 4. strani)
atZ	'
Preskrbite se za bodočnost! Shranite vaše prihranke!
HRANILNE VLOGE SO ZAVAROVANE DO $10,000.00
3% obresti na hranilne vloge 3%
Vse vloge napravljene pred ali na 16. jan. bodo obrestovane od I. jan. naprej

Pri nas se tudi dobijo:
*	Regularna posojila na domove
*	F. H. A. posojila na domove
*	G. I. posojila na domove
*	F. H. A. posojila za izboljšanje domov
*	Prepisi zemljišč (escrow posluga)
EVERY SAVINGS AND LOAN SERVICE
6235 ST. CLAIR AVE.I
HRANILNE BONDE ZEDINJENIH DRŽAV PRODAJAMO IN IZPLAČUJEMO
TWO GONVENIENT OFFICES
813 E. 185 ST.
• DENARNE NAKAZNICE • BOŽIČNI KLUB
• VARNOSTNE SHRAMBE
* * Ф
V naših «*veh uradih lahko plačate račune za plin, elektriko in telefon.
Nizka obrestna mera na posojilih!
St. Clair Savings & Loan Co.
SLOVENSKA HRANILNICA
EAST 185th URAD
813 EAST 185th ST.
IV 1-7800
DVA
PRIROČNA URADA
ST. CLAIR URAD
6235 ST. CLAIR AVE.
HE 1-5670
Vesele božične In novoletne praznike želimo vsem!

RUDY'S MEAT MARKET
4506 Superior Avenue
HEnderson 1-8638	Agnes Bukovec
Gospodinje si v naši mesnici lahko vedno izberejo prvovrstno sveže in doma prekajeno mesen i no.
Imamo fine klobase, šunke in želodce.
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
LAKELAND TAVERN

23931 Lakeland Blvd.
LIQUOR — BEER — WINE
Se priporočamo, da nas obiščete še v bodoče. Postregli bomo najboljše z dobrim pivom, vinom in žganjem, ter okusnim prigrizkom.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
BSSEft-
GERL'S CAFE
756 East 200th St; - KE1-1980
Za prijetno družbo in dobro postrežbo obiščite nas. Seveda pivo, dobro pristno vino in žganje.
VEDNO OKUSEN PRIGRIZEK Se priporočamo za naklonjenost.
'	^	; I* * I# h »
DANICA'S CAFE
MR. & MRS. JOSEPH IN DANICA HRVATIN. LASTNIKA
16901 Grovewood Ave.
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
Poskusila bova vedno postreči naše goste najboljše s okusnim pivom, vinom in žganjem ter prigrizkom. Se priporočava vsem za naklonjenost;
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
EUCLID WINERY
MRS. MATT LEKAN, lastnica
844 East 200th Street
PRI NAS DOBITE CATAWBA, NIAGARA IN DELAWARE TER CONCORD VINA Seveda, tudi sladka vina. Prodajamo na debelo in drobno. POKLIČITE; IVanhoe 1-4389
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
serve
JOHN'S CAFE
JOHN Ш JENNIE MULLEC, lastnika
689 EAST 200th ST. KE 1-9816
Pri nas dobite sveže pivo, pristno vino, dobro žganje in okusen prigrizek ter veselo družbo.
"M o fl.Cy c).vi Vh ri,M ri/h r)И ГУГ) f
EUCLID ОШО BEVERAGES
*	635 EAST 200th STREET
prvo — VINO MEHKE PIJAČE IN CORDIALS POKUAITE IV*nho# 1-655« ZA PROSTO DOSTAVO
Velik prostor za parkanje avtov.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
GAIETY BAR INN
16223 Waterloo Road
Fina žganja, piva in vina—domača kuhinja dnevno
Vsaki petek pohane ribe in rake
Vtem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
MR. IN MRS. JOHN TRČEK, lastnika.
PLES VSAKI PETEK IN SOBOTO
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
J. BERGER
IZZA 1890
6919 Superior Ave. - 805 E. 185th St
TISOČE VZORCEV NAJNOVEJŠE VRSTE STENSKEGA PAPIRJA
Barva za zunaj in znotraj. — LinoleJ
MUCHITZ WINERY
1081 Addison Road
BONDED WINERY NO. 72
Vsem mašim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto I
Za praznike si nabavite fino, okusno kapljico v naši
vinarni.
PRI NAS DOBITE NAJBOLJŠE DOMAČE VINO.
NOSAN BAKERY
6413 St. Clair Avenue
V S. N. D.	ENdicott 1-1863
Se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost ter se priporočamo za v bodoče. Vedno imamo fino pecivo, potice in kruh."
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
OHIO FUBNITURE & MUSK COMPANY
6321-23 St. Clair Avenue
ENdicott 1-5016
45 LET TRGOVANJA Z NAJBOUSIM POHIŠTVOM
GLAVNI STAN ZA RCA TELEVIZIJO
V»em našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
MODin CAFE
6201 St. Clair Ave.
Izvrstno pivo, vino in žganje
PRVA UUBEZEN
(Nadaljevanje s 3. strani)
jal sem se vsem svojim vtisom in sam s seboj zvitorepil, se odvračal od spominov in zatiskal oči pred tem, kar sem slutil pred seboj ... To trpinčenje bi verjetno ne trajalo dolgo ... udarec strele je v trenutku vse presekal in me vrgel v drugo kolote-čino.
Ko sem se nekoč vrnil h kosilu г dokaj dolgega izleta, sem s str-menjem zvedel, da bom kosil sam; da je oče odšel, mamica pa da ni zdrava, da ne misli obedovati in da se je zaklenila v svojo spalnico. Iz obrazov stre-žajev sem uganil, da se je dogodilo nekaj nenavadnega . . . Nisem si upal spraševati jih, a imel sem prijatelja, mladega točaja, Filippa, strastnega ljubitelja pesmi in umetnika na kitari — obrnil sem se nanj. Od njega sem zvedel, da se je pripetil med očetom in mamico strahoten prizor (v dekelski sobi pa je bilo slišati vse do zadnje besede: marsikaj sta govorila francoski — a hišna Maša je pet let stanovala pri šivilji iz Pariza in vse razumela), da je moja mama očitala očetu nezvestobo, znan-stvo s sosednjo gospodično, da se je oče skraja opravičeval, potem pa se razvnel in tudi sam izrekel neko trdo besedo, "kakor nekaj zastran njihovih let," zaradi česar je mamica zajokala; da je mama omenila tudi menico, ki da jo je dala stari kneginji, in se o njej zelo grdo izražala in o gospodični prav tako in da ji je tedaj oče zapretil. "Vsa nesreča pa se je zgodila," je nadaljeval Filipp, "zaradi nepodpisanega pisma; кЛо ga je napisal —ni znano ;to pa vem, da ni nikakršnega razloga za to, kakor je vse udarilo na dan."
"Nemara je pa le kaj bilo," sem stežka spregovoril, vtem ko me je po rokah in nogah kar zazeblo in mi je nekaj zatrepetalo prav na dnu srca.
Filipp je pomenljivo pome-žiknil. "Tisto že. Takih reči ne moreš prikriti; saj je bil vaš očka to pot sila previden — a treba bi bilo na primer voz najeti ali pa one ... saj brez ljudi ne moreš nikamor, one."
Odslovil sem Filippa — in se zavalil na posteljo. Nisem zaih-tel, nisem se predal obupu; nisem se spraševal, kdaj in kako se je vse to nakrenilo; nisem se čudil, kako da že poprej, kako da že zdavnaj nisem uganil—niti godrnjal nisem na očeta . . . To, kar sem zvedel, je presegalo moje moči: to nepričakovano odkrije me je zmlinčilo . . . Vsega
je bilo konec. Vse moje rože so bile v trenutku potrgane in ležale so okoli mene, razmetane in poteptane.
20
Mama je drugi dan sporočila, da se bo preselila v mesto. Zjutraj je oče odšel k nji v spalnico in dolgo sta sedela sama. Nikdo ni slišal, kaj ji je povedal, a mamica ni nič več jokala; umirila se je in naročila jedi — pokazala se pa ni in svojega sklepa ni spremenila. Spominjam se, da sem se ves dan klatil, a na vrt nisem zašel in no-benkrat nisem pogledal na prizidek — zvečer pa sem bil priča čudovitega pripetljaja: moj oče je privedel grofa Malevskega za podpazduho po dvorani v pred-njico in mu v navzočnosti streža-ja mrzlo rekel: "Pred nekaj dnevi so vaši svetlosti v neki hiši pokazali vrata; zdaj se z vami ne nameravam o tem pogovarjati, v čast pa mi je sporočiti vam, da vas bom, če se boste še kdaj potrudili k meni, vrgel skozi okno. Vaša pisava mi ni pogodu." Grof se je priklonil, stisnil zobe, se stulil in izginil.
Začelo se je pospravljanje za preselitev v mesto, na Arbat, kjer je bila naša hiša. Prejkone se očetu samemu ni več dalo, da bi še ostal na letovišču; očitno pa mu je uspelo preprositi mamo, naj ne dviga prahu; vse so delali na tihem, brez nagljice, mama je celo naročila, naj pozdravijo kneginjo in ji izrečejo obžalovanje, da se zaradi bolezni pred odhodom ne bosta videli. Potikal sem se kakor trčen—in si želel ne bosta videli. Potikal sem se kakor trčen—in si želel samo eno, da bi se vse to prej ko prej končalo. Ena misel mi kar ni šla iz glave: kako se je mogla ona, mlado dekle—no, pa vendarle knežna, odločiti za tako ravnanje, vedoč, da je moj oče vezan, in ko je imela priložnost, da bi se poročila, če ne z drugim, na primer z BelcA^zorovom! Kaj je neki upala ? Kako da se ni bala pokvariti si vse svoje prihodnosti? Da, sem premišljeval, to je ravno ljubezen, to je strast, to je vdanost; in domislil sem se Lušinovih besed: žrtvovati sebe je sladko — za druge. Nekoč mi je bilo dano videti v enem izmed oken v prizidku bledo Uso . . ."Kaj je to nemara Zinaidin obraz?" sem pomislil . . . res, bil je njen obraz. Ni me strpelo. Nisem se mogel ločiti od nje, ne da bi ji rekel še zadnjikrat zbogom. Splazil sem ugoden trenutek—in krenil v prizidek.
V sprejemnici me je kneginja
sprejela s svojim navadnim, nesnažno malomarnim pozdravom.
"Kaj pa to, ljubček, da so se vaši tako zgodaj splašili?" je rekla, nabijajoč si tobak v obe nosnici. Pogledal sem jo in kamen se mi je odvaUl s srca. Beseda : menica, ki jo je bil izrekel Filipp, me je morila. A ona ničesar ni slutila, vsaj meni se je takrat tako zazdelo. Zinaida je prišla iz sosednje sobe, v črni obleki, bleda, z razpletenimi lasmi, molče me je prijela za roko in me odvedla s seboj.
"Zaslišala sem vaš glas," .je začela, "in precej prišla. In vam je bilo tako lahko zapustiti nas, hudobni deček?"
"Prišel sem se poslovit od vas, knežna,' 'sem odgovoril; "verjetno za zmeraj. Nemara ste slišali—odhajamo.''
Zinaida me je uprto pogledala.
"Da, slišala. Hvala, da ste prišli. Mislila sem že, da vas ne bom več videla. Ohranite me v lepem spominu. Včasih sem vas gnjavila, ali vedarle, taka nisem, kakor sodite o meri."
Obrnila se je stran in se naslonila na okno.
"Res, nisem taka. Vem, grdo sodite o meni."
"Jaz?"	1 '
"Da, vi . . vi."	*
"Jaz?" sem ponovil gorjupo in srce mi je zadrhteio kakor nekoč pod vplivom nepremagljive, neizrazljive omame. "Jaz? Verjemite mi, Zinaida Aleksandro-vna, naj bi že naredili kar koli, naj bi me še tako trpinčili—jaz vas bom ljubil in oboževal do konca svojih dni."
Hitro se je obrnDa k meni, široko razprostrla roke, mi objela glavo ter me močno in vroče poljubila. Bog si ga vedi, koga je iskal ta dolgi, poslovilni poljub, a jaz sem žejno vpil njegovo slast—vedel sem, da se nikoli več ne ponovi. "Pozdravljeni, pozdravljeni," sem ponavljal . . .
Iztrgala se je in odšla. Tudi jaz sem se umaknil. Ni v moji moči, da bi popisal občutje, s kakršnim sem se umaknil. Ne bi želel, da bi se se kdaj ponovilo; a imel bi se za nesrečnega, če bi ga nikoli ne bil okusil.
Preselili smo se v mesto. Nisem se tako brž otresel preteklosti, nisem se tako brž oprijel dela. Moja rana se je počasi celila ;posebej zoper očeta pa ni bilo v meni nikakršnega slabega čustva. Nasprotno — še nekako zrasel je v mojih očeh;—naj dušeslovci razložijo to protislovje, kakor vedo in znajo. Nekoč sem šel po bulvaru in na svoje nepopisno veselje naletel na Lušina. Rad sem ga imel zaradi njegove od krite in nehi .'V-(Dalje na 5. strani)
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČE POLNO LETO 1956 ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM!
JOHN ZUPANČIČ
cementni kontraktor
DELAMO PLOČNIKE, CEMENTNE PODE, DOVOZE, STENE
IN PODSTAVKE
vse delo jamčeno in po zmerni ceni
18220 Marcella Road	KEnmore 1-4993


Prav vesele božične praznike in srečepolno novo leto
želi
MARY A. SVETEK
SLOVENSKA POCREBNICA
Ambulantna posluga podnevi in ponoči
478 E. I52nd Street — KEnmore 1-3177
FLORSHEIM ČEVLJI za MOŠKE
so MED NAJBOLJŠIMI.
Imamo obširno izbero stilov in barv v vseh merah.
Se priporočamo.
LOUIS MAJER
TRGOVINA FINEGA OBUVALA ZA VSO DRUŽINO
6408-10 ST. CLAIR AVE. EXpress 1-0564
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo/vsem!
B. J. RADIO SERVICE
1363 East 45th Street
HEnderson 1-3028
Prvovrstno delo na vseh radij ah. Vse delo jamče-no. Prodajamo prvovrstne radije. — TUBES.
Se priporočamo vsem, posebno pa društvom za "Sound System" za v dvorane, na prostem in za priredbe.
SUPERIOR BODY & FENDER REPAIRING (0.
Auto Painting 6605 St. Clair Avenue
ENdicott 1-1633 FRANK CVELBAE, lastnik
Kadar potrebuje vaš avtomobil kakšno popravilo, ga lahko zanesljivo izročite nam, in izvršili bomo najboljše delo, ki bo v vaše zadovoljstvo. Popravimo fen-derje in ogrodje ter barvamo.
Se priporočamo za naklonjenost.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
ZAHVALA
VSEM CENJENIM ODJEMALCEM IN ODJEMALKAM SE NAJLEPŠE ZAHVAUUJEVA ZA NAKLONJENOST V PRETEKLEM LETU!
PRIPOROČAVA SE TUDI ZA V BODOČE.
Postregla vam bova z najboljšim mesom, doma sušenimi kranjskimi klobasami in domačimi šunkami.
JOHN UKRAJiEK IN EDWARD POGRAK
SLOVENSKA MESNICA
1147 ADDISON ROAD EX 1-1419
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
RUM' SODA BAR & CREAMERY
7512 St Clair Ave. - EN 1-8882
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
Pri nas dobite vedno sveže pecivo, več vrst kruha, mleko in mlečne produkte ter mehko pijačo, sladoled, itd. SE PRIPOROČAMO
GI^EETIN&S
PRAV VESEL BOŽIČ
in
SREČNO NOVO LETO 1956
Želi vsem
August Kollander
6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. HEnderson 1-4148
NAZNANILO
Cenjenim gospodinjam sporočamo, da imamo fino sveže in prekajeno meso po zmernih cenah. Za praznike si ga nabavite v naši mesnici. Imamo tudi vsakovrstne gro-cerijske potrebščine.—Se priporočamo za naklonjenost.
W. KLOPOTOWSKI 6901 St. Clair Ave. - HE 1-6638
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem! Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
MARTINCIt MARKET
5919 Prosser Ave.
GROCERIJA IN MESNICA
Vsem našim cenjenim odjemalcem in prijateljem se zahvaljujemo za naklonjenost ter se priporočamo za nakup fine grocerije in mesenine za praznike.
PRVA UUBEZEN
(Nadaljevanje s 4. strani) ske nravi, razen tega pa mi je bil ljub zavoljo spominov, ki jih je prebujal v meni. Planil sem k njemu.
"Aha!" je zinil in nasršil obrvi. "Vi ste, mladenič! Pokažite se no. Še zmeraj ste rumeni, ali vendarle, v očeh nimate več nekdanje umazanije. Kot človek gledate, ne kot sobni psiček. To je lepo. No, kaj pa? Delate?"
Vzdihnil sem. Ni me mikalo lagati—po pravici povedati pa me je bilo sram.
"No, nič hudega," je nadaljeval Lušin, "ne bojte se. Poglavitno je: živite normalno in ne vdajajte se vabam. Če se, kaj vam koristi? Kamor koli vas že zanese val, povsod je slabo; človek naj pač stoji na skali — in na svojih nogah. Jaz, glejte, kašljam . . . ampak Belovzo-rov — ste slišali?"
"Kaj pa je ? Ne."
"Brez galsu je izginil; pravijo, da je odpotoval na Kavkaz. Nauk za vas, mladi človek. Vse skupaj pa je zato, ker se ne znajo pravi čas ločiti, raztrgati mreže. No, vi ste se, se mi zdi, srečno izmuznili. Le glejte, da se vnovič ne ujamete. Zbogom."
"Ne ujamem se," sem premišljeval . . . "ne bom je več videl." Toda bilo mi je sojeno, da sem še enkrat videl Zinaido.
21
Moj oče je sleherni dan kam odhajal: imel je imenitnega rde-čkastosivorjavega angleškega konja, z dolgim, tankići vratom in dolgimi nogami, neugnanega in hudobnega; klicali so ga Elektrik. Razen očeta ni mogel nikdo jezditi na njem. Nekoč je prišel k meni dobre volje, kar se mu že dolgo ni primerilo; nameraval je od jahati in si je že nataknil ostroge. Jel sem ga prositi, naj me vzame s seboj.
"Rajši pojdi skakat čez kozla," ПЦ je odgovoril oče; "na svoji kljusi me tako ns boš mogel dohajati."
"Bom; tudi jaz si nataknem ostroge."
"No, prosim."
Krenila sva. Imel sem vrane-ga,'kosmatega konjiča, trdnega v nogah in dokaj iskrega; že res, moral je dirjati na vse kolope, ko je Elektrik tekel v mirnem dm-cu, a zaostajal vendarle nisem. Nisem še videl jezdeca, enakega očetu; sedel je tako lepo in malomarno gibčno, da je bilo, kakor da sam konj pod njim to čuti in se postavlja z njim. Zajezdila sva po vseh bulvarjih, se pomudila na Deviškem polju, preskočila nekaj plotov (spočetka sem se bal skakati, a oče je zaničeval boječe ljudi—in nič več se nisem strašil), jahala sva dvakrat čez reko Moskvo in že sem mislil, da se vračam domov, še posebno, ker je oče sam omenil, da je moj konj utrujen, ko je na lepem zavil stran od mene proti Krimskemu brodu in zadirjal vzdolž brega.—Pognal sem se za njim. Ko je prišel vštric visoke krade zloženih starih tramov, je spretno skočil z Elektrika, mi velel razjahati, mi izročil povodec svojega konja in rekel, naj ga počakam tam, pri tramovih.
sam pa je zavil v majhno prečni-co in izginil. Začel sem hoditi sem ter tja po obrežju, vodeč za seboj konja in psujoč Elektrika, ki je pri hoji venomer opletal z glavo, se stresal, prhal in rezge-tal; kadar pa sem se ustavil je izmenoma kopal s kopitoma zemljo, cvileč grizel mojo kleko v vrat, skratka, se vedel kakor razvajen pur sang. Očeta ni in ni bilo. Od reke je vela zoprna vlaga; droben dežek je natihoma zakapljal in z drobnimi temnimi pelehami porisal neumne sive klade, okrog katerih sem blodil in sem jih imel že čez glavo in čez. Dolgčas me je moril, očeta pa še zrAeraj ni bilo. Neki stražnik, Finec ali Estonec, prav tako ves siv, z velikansko čako v obliki piskra na glavi in s hele-bardo (zaradi tega je moral biti, se mi zdi, stražnik na bregu reke Moskve!), se mi je približal, obrnil vame svoj starčevski, zgu-bani obraz in rekel: "Kaj pa tu počnete s konjema, gospodek? Dajte no, jaz ju podržim."
Nisem mu odgovoril; poprosil me je tobaka. Da bi se ga odkri-žal (razen tega me je trapila nestrpnost), sem napravil nekaj korakov v smeri, kamor je bil odšel oče; potem sem šel po ulici do konca, zavil za vogal in se ustavil. Na cesti je štirideset korakov od mene pred odprtim oknom lesene hišice s hrbtom obrnjen proti meni stal moj oče; s prsmi je slonel na oknici, v hišici pa je, na pol zakrita z za-storom sedela ženska v temni obleki in se pogovarjala z oče tom; ta ženska je bila Zinaida.
Odrevenel sem. Tega, priznam, nikakor nisem pričakoval. Prvi moj gib je bil-rrda bi pobegnil. "Oče se bo ozrl," sem pomislil, "pa sem izgubljen , . ." A čuden izreden občutek, silnejši od radovednosti, močnejši celo od ljubosumnosti, mopnejši od strahu —me je zaugtavil. Jel sem gledati ,trudil sem se poslušati. Videti je bilo, da oče nekaj sili. Zinaida se ni strinjala z njim. Kakor zdajle vidim njen obraz— otožen, resen, lep in z,nepopisnim izrazom vdanosti, žalosti, ljubezni—in nekakšnega obupa—druge besede ne morem najti. Izgovarjala je kjratke besedice, ni dvignila oči in se je smehljala— pokorno in trdovratno. Samo po tem smehljaju sem spoznal svojo nekdanjo Zinaido. Oče! jq skomiz-gnil z rameni in si popravil klobuk na glavi— to je bilo pri njem zmeraj znamenje nepotrpežljivo-sti . . . Potem sem zaslišal besede: "Vous devez vous separer de cette . . ." Zingida se je vzravnala in stegnila roko . . . Mahoma se je pred mojimi očmi zgodila neverjetna stvar: oče je nepričakovano dvignil biček, s katerim si je otrkavaj prah s konca svoje suknje—in slišati je bilo oster udarec po tej do komolca goli roki. Toliko da sem se obdržal, da nisem zakričal, Zinaida pa je vztrepetala, molče pogledala mojega očeta, počasi pone sla svojo roko k ustnicam in poljubila pordelo marogo na njej. Oče je zabrisal biček v stran, hlastno stekel po stopničkah predrja in se pognal v hišo . . .
Zinaida se je obrnila, stegnila roke, vrgla glavo vznak in tudi odšla od okna ...
Omrtvičen od groze, z nekakšnim prestrašenim nerazumevanjem v srcu sem se zapodil nazaj —pretekel uličico, skorajda izpustil Elektrika in se vrnil na rečni breg. Ničesar si nisem mogel misliti. Vedel sem, da so mojega hladnega in zadržanega očeta včasih obhajali navali besno-sti—in vendarle nisem mogel razumeti, kar sem videl ... ali že tedaj sem čutil, da mi bo, naj bi še tako dolgo živel, za vselej nemogoče, da bi pozabil ta gib, Zinaidin pogled, smehljaj, da je njena podoba, ta nova, nenadoma pred menoj vstala podoba, za zmeraj vtisnjena v moj spomin. Brez smotra sem gledal v reko in nisem opazil, da me polivajo solze. Tepejo jo, sem moz-gal... tepejo ... tepejo ...
"No, kaj pa ti — daj mi konja!" sem zaslišal za seboj očetov glas.
Samodejno sem mu dal povodec. Pognal se je na Elektrika . . . premrli konj se je vzpel na zadnje noge in poskočil za poldrugi seženj naprej ... ali oče ga je hitro ukrotil, zapodil mu je ostroge v boke in ga udaril s pestjo po vratu. "Eh! Bička nimam," je zagodmjal. '•
Spomnil sem se na nedavno švistenje in udarec prav tega bička—in se zdrznil.
"Kam si ga pa dal?" sem čez nekaj časa vprašal očeta.
Oče mi ni odgovoril in je od-dirjal naprej. Dohitel sem ga. Nujno sem moral videti njegov obraz.
"Ti je bilo dolgčas, ko me ni bilo?" je rekel skozi zobe.
"Malo. Kje pa si izgubil bič?" sem ga vnovič vprašal.
Oče me je hitro pogledal. "Nisem ga izgubil," je dejal; "stran sem ga vrgel." Zamislil se je in povesil glavo ...in tistikr^t sem prvič in težko če ne zadnjič videl, koliko miline in sočutja so mogle izražati njegove stroge poteze.	^
Spet je zadirjal—in nič več ga nisem mogel doiti; domov sem prijezdil četrt ui-e za njim.
"To je ravno ljubezen," sem si spet govoril, sedeč ponoči pred svojo pisalno mizo, na kateri 80 se že začeli kazati zvezki in knjige, "to je strast. Kako bi se neki ne ujezila, kako bi prenesla udarec od katere si že bodi ... od najbolj ljubljene roke ! A kaže, da je mogoče, če ljubiš .. . Jaz pa... jaz pa sem mislil ..."
Zadnji mesec me je zelo postaral—in moja ljubezen, z vsemi vznemirjenji in trpinčenji, se mi je samemu zazdela nekaj tako neznatnega in otročjega in klavrnega spričo tega drugega, po inečem neznanega, o čemer sem komaj mogel slutiti in kar me je plašilo kot neznano, zalo, a strahotno obličje, ki si zaman prizadevaš, da bi ga razbral v somraku ...
Čudne in strašne sanje so se mi pritaknile prav tisto noč. Zdelo se mi je, da stopam v nizko, temno izbo . . . Oče stoji z bičkom v roki in bije z nogami; v kotu se stiska Zinaida—in ne na roki, na čelu ima rdečo črto ... za obema pa se dviga ves
'	(Dalje na 6. strani)

№tS)0
VSEM ROJAKOM IN ROJAKINJAM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČEPOLNO NOVO LETO!
Re-Nu Auto Body Co.
JOHN POZNIK, lastnik
982 EAST 152nd STREET
zraven Post Office na Five Points
Mi vam popravimo fenderje in body na vašemu avtomobilu,
da bo kot nov.
DELO GARANTIRANO — CENE ZMERNE! Naš telefon je CLenville 1-3830
CHARLES & OLGA SLAPNIK
Cvetličarna
6026 St. Clair Avenue
Express 1-2134
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
Razveselite vašo mater, sestro ali dekle za praznike z lepim cvetjem. Pri nas vam bomo postregli s krasnimi cvetlicami v lončkih, šopkih in corsages.
Se priporočamo za obisk.
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
DANI[l STAKICH IN SINOVI
INSURANCE AGENCY and REAL ESTATE BROKERS and BUILDERS
Novi prostori:
815 East 185th Street - KE1-1934
FRANK 8 STELLA'S RESTAURANT 5602 St. Clair Ave.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsemi
Se zahvaljujemo za vašo naklonjenost dosedaj in se priporočamo za v bodoče.
■ »oa ' -'f-
NOVE STREHE!
Ako potrebujete novo streho, ali popravilo na starih, lahko dobite vsa navodila pri nas.
Se toplo priporoča
GLAVAČ SHEET METAL 8 ROOFING CO.
1052 ADDISON ROAD HEnderson 1-5779	IVanhoe 1-6002
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
TIVOLI IMPORTS ANO BEAUTY SALON
6407 St. Clair Ave. HE 1-5296
Kadar želite obdarite koga z lepim, posebnim darilom, pridite in si oglejte našo lepo zbirko krasnih ročnih predmetov, katere smo prejeli iz stare domovine.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
MAPLE TAVERN
30200 EUCLID AVE.-WICKLIFFE, OHIO
JOHN in ALBINA MRSNIK, lastnika Najlepša hvala vsem za dosedanjo naklonjenost ter se priporočava za bodoče.
POSTREGLA BOVA VEDNO Z DOBRIM PIVOM, VINOM iN JEDILI.
SILVER BAR CAFE
5925 St Clair Ave.
GOSTI L N A
Vsem našim cenjenim gostom in prijateljem se zahvaljujemo za naklonjenost ter vas vabimo na poset naše gostilne tudi v bodoče, ker boste tu vedno našli dobro druščino in bili deležni prijazne postrežbe.
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
JOE IN JULIA KAMBER, lastnika
VESELE
BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, ZADOVOLJNO
NOVO LETO 1956 IZ SRCA ŽELIM VSEMU ČLANSTVU DRUŠTVA CARNIOLA TENT št. 1288 The Maccabees
IN
VSEM ČLANOM SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA ne St. Clair Ave.
JOHN TAVČAR, tajnik
LliJ
JOSEPH SMOLE, JR.
WINERY
6112 Glass Ave.
SE PRIPOROČAMO ZA OBISK
Postrežemo z najboljšo pijačo — belim in rdečim vinom.
Za praznike poizkusite naše fino domače vino — vam bo ugajalo.
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
EMIL BUKOVEC
6024 St. Clair Ave.
FINA GROCERIJA IN MESENINA
HEnderson. 1 -7066
V naši trgovini dobijo gospodinje vedno svežo zalogo fine grocerije, mesenine, sveže in doma prekajene.
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem T
Pure gazolin in olje, baterije, tajerji in druge avtne potrebščine dobite na noši gasolinski postaji
URBAN SERVICE STATION
7402 St. Clair Ave.
Vsem našim odjemalcem, prijateljem in znancem želimo vesele božične in novoletne praznike!
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo lefol

WELCOME TAVERN 937 E. 222nd St.
MR. & MRS. ROBERT DAVIES AND SON
Ako si zaželite kozarec svežega piva ali pristnega vina, kozarček dobrega žganja, pridite k nam. Vedno prijazna postrežba in vesela družba.
Naša spodnja dvorana je pripravna za svatbe in druge zabave.
Jjtnđus lHimtrš
JOE'S TAVERN
837 East 185th Street

-JI т»|||ДЖДДЈДК5И1Ш!
КЕшпоге 1-9708
JOSEPH SKUNS, lastnik
Pri nas vam vedno postrežemo z izbomim žganjem. pivom in vinom. Vedno dober prigrizek.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
PRVA UUBEZEN
(Nadaljevanje s 5. strani)
okrvavljen Belovzorov — odpira blede ustnice in jezno preti očetu.
Dva meseca po tistem sem stopil na vseučilišče, pol leta pozneje pa je moj oče umrl (za mrt-voudom) v Petrogradu, kamor se je malo prej preselil z mojo materjo in z menoj. Nekaj dni pred svojo smrtjo je dobil pismo iz Moskve, ki ga je izredno vznemirilo . . . Hodil je nekaj prosit mater in je baje celo zajokal, on, moj oče! Prav v jutru tistega dne, ko ga je zadel mrt-voud, mi je že začel pisati pismo v francoščini: "Sin moj," mi je pisal, "boj se ženske ljubezni— boj se te sreče, tega strupa . . ." Mama je po njegovi smrti poslala v Moskvo precejšnji znesek denarja.
22
Minila so štiri leta. Ravno sem končal vseučilišče in še nisem dodobra vedel, kaj naj počnem, na katera vrata naj potrkam; potikal sem se še brez dela. Nekega lepega večera sem v gledališču srčal Majdanova. Medtem se je bil že ožnil in stopil v službo— a nisem opazil spremembe na njem. Prav tako jalovo se je navduševal in prav tako nepričakovano je obupaval.
"Veste," mi je dejal med drugim, "gospa Dolskaja je'tu." "Kakšna gospa Dolskaja?" "Kaj ste mogoče pozabili? Nekdanja knežna Zasekina, v katero smo bili vsi od kraja zaljubljeni, pa tudi vi. Se spominjate, v vili pri Zabavišču?"
"Kaj je poročena z Dolskim?"
"Da."
"In je tukaj, v gledališču?"
"Ne, v Petrogradu, te dni je prišla semkaj; v tujino se odpravlja."
"Kdo pa je njen mož?" sem vprašal.
"Zal dečko, premožen. Moj službeni tovariš, Moskovčan. Veste—po tisti zgodbi . . . vam je vse nemara dobro znano . . . (Majdanov se je pomenljivo nasmehnil) si je stežka dobila snubca; bili so nasledki ... a z njeno pametjo je vse mogoče. Pojdite k nji: zelo vas bo vesela. Zdaj je še bolj zala."
Majdanov mi je dal Zinaidin naslov. Nastanila se je v gostišču Demut. Stari spomini so se razgibali v meni . . . trdno sem sklenil, da bom takoj drugi dan obiskal svojo nekdanjo "ljubezen." Toda prišli so nekakšni opravki: minil je teden, še eden in ko sem se nazadnje odpravil v gostišče Demut in povprašal po gospe Dolski—sem zvedel, da je pred štirimi dnevi umrla — povsem nepričakovano — ob porodu.
Kakor da me je nekaj sunilo v srce. Misel, da bi jo bil mogel videti—a je nisem videl—in je ne bom nikoli več videl—ta grenka misel se je zavrtala vame z vso močjo neodpodlijvega očitanja. "Umrla!" sem ponovil, topo gle-
daje vratarja, se tiho izgubil na cesto in odšel, sam ne vedoč kam. Vse minulo je v hipu vzplavalo in vstalo pred meoj. No, v kaj se je torej razpletlo, k čemu je torej, hiteč in vznemirjajoč se, hrepenelo to mlado, goreče, bleščeče se življenje! To sem premišljeval, zamišljal sem si te ljube poteze, te oči, te kodre— v tesni rakvi, v vlažni podzemeljski temi—tule, ne daleč od mene, tačas še živega, in morebiti nekaj korakov od mojega očeta . . . Vse to sem razglabljal, napenjal sem svojo domišljijo—medtem pa
iz ravnodušnih ust izvedel sem na smrt
in ravnodušno jo prenesel . . . mi je zvenelo т srcu. O mladost ! Mladost! • Tebi ni ničesar mar, ti ovladuješ nekako vse zaklade vesolja, celo žalost te tolaži, celo otožnost se ti poda, ti samozavestna in predrzna, ki govoriš: Samo jaz živim—poglejte —a sami dnevi teko in ginejo brez sledu in brez tiru, in vse v tebi izginja kakor vosek na soncu, kakor sneg ... In morebiti je vsa skrivnost tvoje lepote ne v tem, da lahko vse napraviš, marveč v tem, da lahko misliš, da boš vse napravila—ravno v tem, da mečeš skozi okno moči, ki bi jih ne znala uporabiti za nič drugega—v tem, da se sleherni izmed nas brez šale šteje za zapravljivca, brez šale meni, da ima pravico f-eči: O, kaj bi bil napravil, ko bi ne bil pognal časa tjavdan!
Tako tudi jaz ...na kaj sem se zanašal, česa sem pričakoval, kakšno bogato prihodnost sem slutil, ko sem komaj z enim samim vzdihom, z enim samim trudnim občutkom pospremil za hipec porojeno slepilo svoje prve ljubezni ?
A kaj je nastalo iz vsega tistega, kar sem, bil pričakoval? In zdaj, ko mi na življenje že začenjajo legati večerne sence, kaj je ostalo v meni bolj živega, ljubšega mimo spomina na to hitro preletelo, jutranjo, spomladansko nevihto?
Toda brez potrebe se obreku-jem. Tudi tedaj, V tistem lahkomiselnem, mladeim času, nisem bil gluh za žalostni glas, ki mi je zaklical, za zmagoviti klic, ki je priletel k meni z onstran groba. Spominjam se, da sem bil nekaj dni po tistem dnevu, ko sem zvedel za smrt Zinaide, sam, po lastnem nepremagljivem nagnjenju, navzočen ob smrti revne s1;arke, ki je živela v isti hiši kakor mi. Pokrita s cunjami, na trdih deskah, z vrečko pod glavo je tru-doma in težko izdihnila. Vse življenje ji je minilo v trpkem boju z vsakdanjo stisko, ni videla radosti, ni okušala medice sreče— človek bi si mislil: Kako bi se ta ne razveselila smrti, njene svobode, njeifega miru? Toda medtem ko se je starki izhirano telo še zmeraj upiralo, vtem ko so se ji prsi še mukoma dvigale pod
ledenečo roko, legajočo nanje, dokler je niso zapustile zadnje sile, se je kar naprej križala in kar naprej šepetala — Gospod, odpusti mi moje grehe ... — In šele z zadnjo iskro zavesti je izginil iz njenih oči izraz strahu in groze pred smrtjo ... In spominjam se, da me je tamkaj, pri smrtni postelji uboge starke, spreletela groza zastran Zinaide, in obšlo me je, da bi pomolil zanjo, za očeta — in zase.
1860.
(KONEC)
Bolniška blagajna
(Nadaljevanje s 1. strani)
izpovem, da sem pristopil k društvu. Gledam ga, njegov obraz ne kaže pravega zanimanja. Posluša še moje pripovedovanje, a končno prav po modrijansko in proroško napoveduje;
"Fantiček, ti si še mlad; ti lahko še preživiš vse slovenske organizacije."
Teh besed ne bom nikoli pozabil. Koliko je resnice v teh besedah? Kaj nam prinese bodočnost petih, desetih ali petnajstih let? Možnost je, da napovedana leta preživim, in da bom videl spremembo, katere ne moremo odvrniti stari naseljenci.
Neizpodbitna resnica je, v to moramo pristati, da so bile vse naše podporne bratske organizacije ustanovljene z enim namenom, da bodo v pomoč slovenskim naseljencem. In ta namen doživlja svoj konec, ker dnevno izginjajo tisti, ki so se oklenili tega namena.
In tak je bil moj vstop pred štiridestimi leti v slovensko, narodno in podporno organizacijo v Ameriki.
* * $
"Krankencasse" je nemška beseda za bolniško blagajno. To nemško besedo so prinesli slovenski delavci v Ameriko. In s to besedo so me povabili v slovensko društvo.
Tako je: Časi ae spreminjajo.
Stare božične narodne šege in navade
(Nadaljevanje s 1. strani) kve, je dobil zaklad. Če pa se. je dal prestrašiti, ga je vzel hudič.
Valvasor piše, da so prinesli v hišo velik panj, lesen čok, ki so ga vrgli na ogenj. Pri večerji so domači dajali tlečemu panju po eno žlico ali košček od vsake jedi, ponujali mu ter ga silili, da naj je. Že zgodovinar sam pripominja, da je bila navada ostanek starega poganstva, ko so ljudje se žrtvovali domačim malikom. Duhovščina je na vso moč zatirala to šego, jo v cerkvi javno grajala in obsojala, a je še dolgo ni mogla popolnoma zatreti Ljudje so ostali trdovratni in se izgovarjali, da ne bi imeli vse leto sreče, če bi opustili to starodavno navado. Goriški Slovenci so dolgo časa ohranili ta stari običaj, ki mu pa seveda niso več vedeli pomena,
—Slovenski Vestnik
KADAR KUPUJETE ALI PRODAJATE POSESTVO
HIŠO, ZEMUlŠČE, TRGOVINO ALI FARMO, SE OBRNITE ZA ZANESUlVO IN POŠTENO POSTREŽBO V VASE POPOLNO ZADOVOLJSTVO VEDNO DO NAS.
ZAVAROVALNINA PROTI OGNJU IN NEZGODAM ZA AVTE.
GRADIMO NOVE DOMOVE
Vsem našim cenjenim prijateljem in znancem voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
KOVAČ REALTY
960 EAST 185th STREET	KEnmore 1-5030


Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
GRDIMA SHOPPE
61II St. Clair Avenue - HE 1-6800
POPOLNA ZALOGA POROČNIH IN OBHAJILNIH OBLEK IN PRITIKLIN Odprto od 10. do 7. zv. — Zaprto ob sredah.
COLLINWOOD POULTRY MARKET
14801 Saranac Rd. - MU 1-2041
Pri nas dobite vedno vsakovrstno perutnino Imamo tudi sveža jajca po znižani ceni
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem! Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
KAIISH DEPARTMENT STORE
MODNA TRGOVINA — 7010 ST. CLAIR AVE.
BILL'S SHOE STORE
7008 ST. CLAIR AVENUE Obuvalo za vso družino Se priporočamo tudi za v bodoče.
ZAHVALA IN VOŠČILO!
%

Vsem cenjenim trgovcem, obrtnikom, profesionalcem in naročnikom, ki so nam izkazali svojo naklonjenost, izrekamo našo iskreno zahvalo.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEMI
Zastopniki "Enakopravnosti"
JOHN RENKO FRANK RENKO JOHN STEBLAJ
MADISON, ОШО
BARTOL'S TAVERN
MR. IN MRS. ANTON BARTOL HUBBARD ROAD — MADISON, OHIO
GOSTILNA
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vrnem T
Najlepše se zahvaljujemo vsem za posete v jareteklosti ter se priporočamo, da nas obiščete tudi v bodoče. Vedno bomo postregli z najboljšo pijačo in okusnim prigrizkom.
EUCIID IGNITION SALES & SERVICE
Avtorizirani prodajalci električnih predmetov DELCO-REMY, AUTO-LITE, CARTER, HOLLY, STROMBERG
Popravljamo tudi carburetorje in vršimo druga avtna popravila,
1062 East I85th St. - IV 1-2222
Želimo vsem vesele božične in novoletne praznike!
RALPH G. BRANOVIC
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
EUCLID TAVERN
VICTOR J. TOMAŽIC, lastnik
595 E. 185th St. - IV1-9509
PIVO - VINO - ŽGANJE - VESELA DRUŽBA Vsak petek imamo pohane ribe od 11.30 zj. do 9. zv.
eonit
ORAuetm
Y
atid Sandwicfies
SVIGEL'S INN
1321 East 40th Street
Mr. in Mrs. FRANK in EMILY SVIGEL, lastnika
PIVO, VINO IN ŽGANJE TER OKUSNA DOMAČA JEDILA IN SENDVIČI
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
Naša postrežba je vedno prijazna in zadovoljiva, dobite pa vedno tudi dobro druščino
Se priporočamo za obisk
lOUlS SlAPNIK & SON
6102 St. Clair Ave. - HE I-II26
KRASNO CVETJE ZA NEVESTE, ŠOPKI, CVETJE V LONCIH IN VENCI
Zahvaljujemo se za naklonjenost v preteklem letu in se priporočamo rojakom v naklonjenost za bodoče.
želimo vsem prijateljem in odjemalcem ve:e!e božične praznike in srečno novo leto!
(OLLINWOOD DRY (LEANING
MRS. FRANK KOVACH, lastnica
15210 Saranac Road
GLenville 1-4746
Dobro sčiščena in lepo zlikana obleka napravi vsakega lepega. Pri nas napravimo vedno prvovrstno delo. Pridemo iskat in pripeljemo na dom.
Vesele božične praznike in crečno novo leto želimo vsem!
GLOBOKAR'S SUPER SERVICE
JOHN J. GLOBOKAR, lastnik
1075 East 185th Street-Corner Chapman Avenue
KEnmore 1-9796
Cuff Ga/t — Gulf Oil — Graco Motor VilaUzer SPLOŠNA AVTOMOBILSKA POPRAVILA DAMO AVTE IN TRUKE V NAJEM
Naša postbnost je poprava generatorja, "starterja" ih "voltage regulatorja." Pridemo iskati vat avto in ga pripeljemo naiaj.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
o izumitelju šivalnega stroja
"No, sedaj pa je ta ubogi Howe še znorel!" je zaklical vrtnar Johnson Franklin in je odložil časopis.
"Ne bodi no tako trdosrčen, John! Kako moreš kaj takega spregovoriti?" mu je ugovarjala njegova dobrodušna žena.
"Trdosrčen?! Že vse leto jim dajem sočivje in krompir na upanje! še nikoli jih nisem tir-jal. Kaj pa to?"
"Seveda, saj vem. V stiski žive Howenovi. Toda mož ni za-pravljivec. Od zore do teme dela, in vse, kar zasluži...
"Da. da!! Vse to vtakne v ono bedasto iznajdbo! šivalni stroj hoče napraviti. Poslušaj vendar, ženka: Šivalni stroj! Nekak aparat, ki bi naj opravljal kar sicer lahko samo spreten krojač in šivilja napravita. On pa da bi znašel stroj, ki bi to delo upravljal hitrejše in točnej-še!?"
"Zakaj pa ne? In le verjemi, Hownu se bo to tudi posrečilo. Prav spreten mehanikar je!"
"Hm, hm. Mogoče, da bodo čez 100 let res iznašli takšen stroj. Toda sedaj ne, draga moja!"
"Vsekakor pa se mora človek čuditi njegovi pridnosti in vztrajnosti."
"Vsekakor. Toda tudi njegovim dolgovom."
"Ah, John! Zaradi teh par dolarje\', menda jih je 50 ali 60, ne bomo ubožali. Toda ne dovolim, da govoriš tako zaničljivo o Howeju!"
"Na, pa sama čitaj! Le poglej kaj stoji v časopisu!" In njegova žena je vzela časopis v roke in je obstala z očmi na debelih črkah, čitala je polglasno:
Senzacija!	Senzacija!
Izvamedna lekma!
Danes, dne 14. junija 1844, se bo vršila v konfekcijski trgovini Auburn in Comp. v Atwoodovi ulici v Bostonu velika tekma v šivanju. 5 najboljših in najbolj spretnih šivilj naše firme bo tekmovalo z našim meščanom Ho-wejen v šivanju. Howe je namreč iznašel stroj za šivanje in bo sam tekmoval proti petim šiviljam.
Franklinova žena je jadrno vstala in odhitela.
"Kam pa hitiš, Marija?" ji je zaklical John.
"K Howejevi ženi!" In brez sape, vihteč v roki časopis, je letela žena k Howeju, ki je stanoval nekaj hiš naprej v isti ulici v sila slabem stanovanju.
Howe jeva žena majhna drobna ženica ji je hitela nasproti. "Gotovo prihajate zaradi našega dolga, gospa Franklin?"
"Nikakor ne! Ne delajte si skrbi zaradi tega! Poglejte! To
Vas bo napravilo srečne in bogate!" In pokazala je na časopis. "Je pa to res, ali je samo šala?"
"Da, prav res je. Le poglejte si tole čudo, ki je pripravila mojega ubogega moža ob toliko noči!" Odkrila je prt z mize in na mizi je stala čudovita stvar iz železa, žice in pločevine. Seveda je pa bila ta stvar prav malo podobna današnjim šivalnim strojem.
"Ah, kako smešna prikazen!" je vzkliknila Franklinka. Howe-jeva žena pa se je smehljala vsa srečna in dejala: "Da, prav iz-vanredna mašina, ampak dela zelo hitro in točno. Poglejte!" Howejeva žena je vzela dva kosa platna, položila ju drug na drugega in ju vtaknila pod stroj, ki ga je pričela vrteti z roko. In rrrrrrrrrrr. in še preden se je Franklinka prav zavedla, sta že bila oba kosa sešita tako natančno, kakor še nikoli ni videla.
"To je ... to je... ne, ne,... tu pa ni nekaj v redu. Ah to je gotovo kaka čarovnija!"
"Ne, vsak otrok lahko šiva na ta stroj!" — In Franklinova žena je natačno pregledala šive in se ni i5(iogla dovolj načuditi.
"E, za vraga, zato bi porabila jaz najmanj četrt ure!" je zaklicala in je bila bolj začudena, kakor ne. "To je vendar čudovito delo! Kako je prišel Vaš mož na to idejo?"
"O, s tem se je bavil še ko je bil mlad. Čeprav je moj mož sin ubogega mlinarja, vendar se se izučil za mehanikarja pri Davidu."
"Pri optiku v Bostonu, ki izdeluje tiste velike daljnoglede?"
"Da, pri tistem. Ta mu je nekoč v šali dejal: Elija, če hočeš postati čez noč slaven mož, tedaj izumi šivalni stroj! In od tega časa se je Elija vedno bavil i 3 to mislijo. Napravil je mnogo poskusov, toda noben se mu ni posrečil. Stradali smo, zakaj ves denar je vtaknil v to stvar. Vse moje prošnje, da bi opustil to misel, so bile zaman. Tedaj pa je nekega dne opazil pri nekem tka] nem stroju, kako šviga tkalski čolniček sem in tja. Pa mu je prišla misel, da bi ta čolniček zvezal z nitko — in rešitev je bila tu. Tole, vidite, je sedaj njegovo delo. če bo imel srečo in uspeh, smo rešeni, če ne smo pogubljeni in z nami vred Jurij Fischer, zvesti prijatelj Elijev."
"Trgovec s premogom? Kako to?"
"Posodil je mojemu možu več kot 5000 dolarjev, vse svoje premoženje. — Tiho, tu sta oba."
Iznajditelj Howe in Jurij Fischer sta vstopila v sobo. Elija Howe je veselo dejal svoji ženi:
"Pomisli, Jurij mi svetuje, da bi se ne udeležil te šivalne tekme. Mnenja je, da bi me ubili."
"Da, draga moja gospa," je dejala Franklinka — "ne pustite mu iti. Krojaški pomočniki in šivilje so zelo razburjeni. Na ulicah kriče: Howe nas bo s svojim šivalnim strojem spravil ob krah! I.!i mu bomo razbili njegovo mašlno!"
(Dalje na 8. strani)
Lov na povodnjega konja
Zelo zanimivo je, kako love zamorci povodnjega konja. V raznih krajih love to veliko žival na najrazličnejše načine. Na Njasaškem jezeru pa ga love i tako-le:
Na čolnu, napravljenem iz enega samega debla, se podajo na jezero. V čolnu sede štirje veslači, spredaj pa stoji močan lovec s težko železno harpuno, čije rezilo je silno ostro. Harpuna je privezana s šestdeset do sedemdeset metrov dolgo vrvjo, pa tudi veslači so oboroženi z dolgimi kopji.
Po kristalno čisti vodi drči čoln. Krasno jutro je in v ozračju je vse tiho. Globoko na dnu jezera se zrcalijo biserne školjkfe in vidijo se ribe. Posadka čolna je zapazila čredo povodnjih konj. Vedno bliže prihajajo te zveri in plavajo večjidel pod vodo. Tu pa tam brizgne voda visoko v zrak—živali dihajo—.
Sedaj so se približale zelo blizu čolna. Toda zapazile so sovražnika m so pričele bežati. Toda oiii v čolnu za njimi. Veslači se Icrepko upirajo v vesla, harpunir stoji visoko vzravnan na rilcu čolna, v iztegnjenih rokah drži pripravljeno harpuno in čaka na ugodni trenutek. Tedaj je zagledal žival tik čolna. Vzpel se je, nagnil nazaj in z velikansko silo vrgel ostro železo v preplašeno žival. Žival se je obrnila okoli sebe in se potopila. Voda se je pordečila od krvi. Žival beži. Vrv se odvija in že vleče žival čoln za seboj. Lovec stoji pripravljen, da jo naskoči s kopji.
Vrv je popustila. Žival se pripravlja na napad, široko je razklenila svoje žrelo in se zagnala proti čolnu, da ga zdrobi s svojimi orjaškimi čeljustmi. Toda lovec ji jc vrgel kopje v sredo žrela. Živ,nl je divje zatulila in se premetavala po vodi. PribU-žali so se še drugi čolni in od vseh strani lete kopja v žival. Žival se obupno bori. Toda končno omaga in se potopi. Z vrvjo jo zopet potegnejo na površje in jo vlečejo domov. Sredi vasi pa že gori velikanski ogenj in vaščani se pripravljajo na pojedino.

Vesele božične praznike in srečno novo leto
ielimo vsem!
EAST 200th HARDWARE
JOHN A. PIŠKUR. lastnik Corner Lmdberg & E. 200 S+.
Hvala vsem za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo v bodoče.
Vsem Slovencem in Hrvatom želimo vesele božične praznike in srečno ter zdravo novo leto!
Zahvaljujemo se vsem za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo za v bodoče.
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
EUCLID POULTRY
MR. in MRS. JERRY PETKOVŠEK, lastnika
549 East 185th Street	, KE 1-8187
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
COLLINWOOD BAKING CO.
16006 Waterloo Road
IVanhoe 1-7526 VEDNO SVE2 KRUH.
NAŠE POTICE SO OKUSNE IN DOBRE.
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
ANION IN JULIA MAMIT NIGHT CLUB
1128 East 71st St -1129 East 68th St
Se priporočamo, da nas obiščete še v bodoče. Postregli bomo najboljše z dobrim pivom, vinom in žganjem, ter okusnim prigrizkom.
Vsako soboto igra fina godba za zabavo.
MARIINCK 6Ш.
MOBIL SERVICE STATION
frank — joe — rich .
6619 St. Clqir Ave.	EN 1*8810
PRVOVRSTNA AVTNA POSLUGA Prodajamo gazolin, olje, tajerje, baterije, itd.
Vesele božične praznike in srečno novo l#to želimo vsem!
LOUlS (IMPERHAN
1115 Norwood Road
GROCERIJA IN MESNICA
Pri nas si gospodinje lahko vedno nabavijo najboljše vrste grocerije in mesenine. Se priporočamo za naklonjenost.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
CARL G. OPASKAR, M. D.
Zdravnik 740 EAST 152nd STREET Office: GLenville 1-3134 — Res.; Potomac 1-8055
DR. VINCENT OPASKAR
Zobozdravnik 6402 ST. CLAIR AVENUE — HEnderson 1-4114
FRANK V. OPASKAR
Odvetnik HIPPODROME BUILDING MAin 1-3786	Res.: WAshington 1-0989
REAL HARDWARE CO.
727 East 185th St. - IVanhoe 1-9634
LINOLEJ. BARVA. ŠPORTNA OPREMA. STEKLO IN GRADBENA 2ELEZNINA.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!

Kako lovijo tigre in slone
Navadno, se rado pretirava, kadar se govori o nevarnosti tigra porti človeku. Tiger se predvsem hrani z divjačino in govedo. Govedo ljubijo zlasti stari, mastni tigri, ki so vsled starosti prijatelji udobnosti, in ne marajo več težkih pohodov za džungelsko divjačino. Toda škoda njihovega ropanja ni preveč velika. Ker Hindi (Indijec) ne ubija goveda, se potika po njegovih vaseh mnogo stare živine, ki nikomur ne koristi, kvečjemu pospešuje živinsko kugo. Zato je prav nrimema in koristna hrana za tigerske želodce. Uporabno Livino domačini dobro čuvajo, četudi se zgodi večkrat da napadejo tigri njih staje.
Človeka tiger redko napade. Divja žival se potuhne pred človekom m strahopetno izgine, četudi bi ji bilo prav lahko človeka raztrgati. Tigri, ki napadajo in žro ljudi, so po večini bivši roparji. živine, ki so bili v stalnem stiku s človekom in so tako izgubili strah pred njim. Mnogokrat so med njimi taki, ki so ranjeni ali pohabljeni, tako da za lov na druge živali niso več sposobni. Človeka je lažje zati-hotapiti in premagati nego zver. Vas, v katere okolici biva tak tiger, mora mnogo pretrpeti. Zgodilo se je, da so ekspedicije naletele v džungli na povsem zapuščene vasi, ker je tak tiger od časa do časa odvlekel kakega prebivalca. Ekspedicija, ki jo je poslala filmska družba "Paru-famet" v džunglo severnega Siama, poroča, da so tigri in leopardi v tisti okolici v petih letih ubili nad 300 ljudi. Vas s 100 prebivalci je v enem letu izgubila 20 ljudi.
Lov na tega divjaka-krvoloč-neža ima radi nevarnosti poseben čar. Beli lovci preže na divjega kralja džungle navadno sa-
mi. S privezanim govedom ali ubito (divjačino ga privabijo in ko plane na olen, ga z dobromer-jenim strelom ubijejo. Mnogokrat uporabljajo za tigerske love tudi slone. Lovec je na visokem slonovem hrbtu dobro zavarovan pred presenečenji, ker lahko okolico pazno motri.
V prostrani hgoščavah uporabljajo takozvano "omreženje." Najprej vsekajo široko, zavito progo skozi goščavo. Na tej poti postavijo do 3 m visoke mreže iz močnih vi-vi v dolgosti 50 m. Za mrežo se skrijejo suličarji. Nato preženejo tigra na to pot. Medtem ko se druge zveri, n. pr. panter, takoj zaženejo v mrežo, ali pa jo skušajo preskočiti, se tiger pazno plazi k njej. Niti najmanj ne misli preskočiti mreže ali se v njo zagnati, temveč skuša po ovinkih gonjačem uiti. Ako se mu to ne posreči, se skrije v najgostejšem delu zamrežene goščave. Suličarji mrežni krog sklenejo. 15-20 jih je. Pod njih zaščito režejo drugi 5 m dolgo naravnostno pot do tigrovega ležišča. Vsi gredo tesno drug ob drugem. Sklenjene gruče ljudi namreč tiger ne upa napasti, najsi bo še v taki stiski. Celo, če jc ranjen in v največjem srdu ,se zgodi redko, da bi napadel gručo.
Ako pa zasleduje posameznik ranjeno zver, je prav gotovo izgubljen. Kajti še preden zamo-re dvigniti puško, že plane razsajajoča zver z ostrim, kašlja-nju podobnim krikom nanj.
Domačini v Siamu uporabljajo pri lovu pogosto tudi pasti, ki niso pravzaprav nič drugega, nego povečane priproste mišje pasti. Iz trdnih debel, ki jih globoko posade v zemljo, postavijo kolibo z majhnim vhodom. Nad vhodom je padajoča dver, podprta s hlodom. Kot "slanina"
služi navadno kaka domača žival, navadno pes, ki ga priveže-jo v zadnjem kotu utice. Ta kot je od ostale notranjščine omejen z močnimi debli, tako da ti-gei' psa samo vidi in sliši, ne more ga pa napasti in r aztrgati. Psa niso zaščitili iz kake usmilje-nosti, temveč zato, ker jim je predragocen, da bi ga tigru žrtvovali. Ko je tiger stopil v kolibo, zadene na vzvod, vrata zapahnejo izhod in ponosni kralj džungle je—jetnik.
Tudi smrtonosne pasti, ki tigra usmrte, niso redke pri Siamezih. Tako past sestavlja stena težkih debel in tvori s tlom približno kot 45 stopinj. Visokost stene je približno 2 m. Iz notranje strani štrle ostre bambusove konice. Pes, ki so ga privezali k hlodu, privabi tigra, ki plane proti njem, pa zadene pri skoku na vrv, s katero je bila stena privezana k deblu, stena pade in pokoplje pod seboj tigra, ki ga prebodejo ostre bambusove konice.
Domačini severnega Siama smatrajo nekatere tigre za obsedene po hudem duhu. Siamezi verujejo, da postane tisti, ki takega tigra ubije ,sam tiger in to zato, da najde hudi duh, ki je po tigi'ovi smrti postal brez doma novo bivališče. "Parafumet"-ekspedicija je morala premagati marsikatero težkočo, da je pregovorila domačine za postavitev tigerske pasti. Pomirili so se šele, ko so jim dopovedali, da je to ukazal vodja ekspedicije in da torej vsa zla usoda preide nanj.
Da gledajo domačini na takega tigra kakor na kako človeško bitje ,se razvidi iz prigodbe, ki jo pripoveduje voditelj Para-fumetove ekspedicije. Opazoval je prizor, kako so spravljali domačini ps?. v koUbo. Eden izmed domačinov, poln raznih čarobnih in surovih tigerskih podob na prsih, hrbtu in ramenih, je stopil pred past in glasno govoril:
"O lepi pes! O krasni pes! Juna-1 ga zvežejc. Navadno uporabijo ški pes! Nocoj ostaneš sam sredi j lovci v to svrho udomačene slo-
džungle, ia zgrizeš
tigra!"
S
tem, da hoče zavzeti pes kraljevsko mesto v džungli, bi naj prevzel tigra strah za svoj prestol, in to ga zvabi na borbo s psom.
Že v starih, davnih časih so lovili slone da so jih potem vodili po svetu in kazali to veliko čudo radovednim tujcem. Uporabljali pa jih tudi v vojni za napade in v miru za težka dela. Tudi v srednjem veku so dova-žali posamezne slone v Evropo. Zdaj se to zgodi še večkrat, ker jih spravljajo v menažerije, cirkuse itd., kjer jih potem razkazujejo ljudem. Sicer se ti zdijo sloni v takih zverinjakih zelo nedolžne živali, toda pozabiti ne smeš, da so to ukročene in udomačene živali. V džungli pa je slon precej opasna žival.
Različni so načini, kako love žive slone. Odvisno je to od pokrajin. Največ se goji ta "umetnost" v Indiji, kjer so posebni lovci za slone. Včasih gresta samo dva v gozd; pri lovu sta tako spretna in zvita, da se jima posreči ujeti posameznega slona iz črede. Vržeta mu med noge zanko jelen je ali bivolske kože.
Navadno pa se poslužujejo drugega načina: kar vso čredo zvabijo v primeren prostor in jo potem tam drže. Iz vseh strani pritisnejo s krikom in vikom gonjači in preženejo čredo v tisti določeni prostor. Na gotovem mestu so med tem drugi postavili plot, kleda imenovan. Prostor je obdan z jarkom z vodo, ki je prav posebna privlačna sila za sična. Od tukaj jih potem pri raznih vhodih preženejo v ozek, dobro zagrajen prostor, odkoder ne morejo pobegniti. Na plotovih čepe gonjači, ki jih strašijo in jim žugajo, da plotu ne podro. Vhode zapro s padajočimi dvermi. Nato se začne
ne. S pomočjo teh pritegnejo njih divje tovariše v gozd. Tu jih začno krotiti. Priklenejo jih na močna drevesa in tu divjajo včasih tedne, dokler se onemogli ne zgrudijo. Počasi se potem privadijo ljudi in svojih že udomačenih tovarišev. Ko so se v gozdu odrekli svoje podivjanosti, jih spravijo v stajo, kjer se začne podrobno "udomačenje." Pri tem vedno privežejo divjaka med dva udomačenca.
V Srednji in Zadnji Indiji prireja država sama love na slone. V Siamu, "deželi belega slona," je lov na slone ljudski praznik, h kateremu pohiti tisoče ljudi. Lov traja večkrat po dneve in tedne .ker priženejo navadno iz vseh vetrov nad sto slonov na lovišče. Človek se čudi, kako se dado ti velikani izvabiti in pregnati na gotov kraj; prav tako pa je čudno, da že udomačeni sloni pritem lovu ne podivjajo, da jih ne zapelje skušnjava, vrniti se v prejšnjo svobodo.
o izumitelju šivalnega stroja
(Nadaljevanje s 7. strani) "Ojoj! Ojoj!" je stokala uboga Howejeva žena.
"Kar brez skrbi bodi! Saj ne bo tako hudo. Jaz pa grem in bora zmagal ter prepričal vse krojače in šivilje, da jih ne bom spravil ob kruh, temveč da jim bom samo olajšal njihovo delo!"
In je šel in je zmagal. Pet spretnih šivilj je premagal, to se pravi, da je on opravil s svojim strojem v istem času toliko dela, kakor pet najboljših šivilj. Velikanska množica ljudi je opazovala to tekmo. Pred poslopjem so se zbrali krojaški pomočniki in šivilje in so grozili Howeju in njegovemu stroju. Vendar jim je varnostna straža preprečila njihove namene. —
Je pa bil li sedaj Howe rešen svojih fjkrbi? — Ne! Zakaj nihče v Ameriki se ni potegoval za njegov patent. Tako malo razumevanja je vzbudil njegov šivalni stroj. Mlajši Howejev brat pa je odpotoval s patentom na Angleško, in ga tam prodal nekemu fabrikantu. Elija Howe je leta 1847 sam odpotoval na Angleško in temeljito izboljšal svojo iznajdbo. Toda ničesar ni imel od tega. Lastnik fabrike je nam-lov na vsakega posameznika, ki reč tako nesramno ravnal z njim
dolai'jev. In dognali so, da je fabrika od zaključka procesa iz-gotovila in prodala že tristo tir soč šivalnih strojev. Howe je se? veda postal na ta način bogataš, in je ustanovil v Bridgeport^ lastno fabriko za šivalne stroje.
in ga tako osleparil, da je moral Howe prodati svoj poslednji stroj, da se je lahko vrnil v Ameriko. Fabrikant pa je postal z njegovo iznajdbo milijonar.
Pa tudi v Ameriki so bogato želi drugi tisto, kar je Howe se-jal. Izak Singer je stroj izpopolnil in si na prav umazan način prisvojil Howejeve patent. In sedaj so Singerjevi šivalni stroji zavojevali ves svet. "Iznajditelj" Singer pa je delal sijajne kupčije. Howe je postal popoln revež. Živel je v veliki revščini sam in zapuščen in nihče ni mislil nanj. Toda njegov prijatelj Fischer ga je opozoril na Singerjevo lum-parijo in mu svetoval, naj vloži proti njemu tožbo. Toda Howe je bil izmučen. Tudi ni imel denarja. Fischer pa le ni odnehal in našel je požrtvovalnega moža, ki je zastavil svoj denar v to zadevo. Pričel se je proces. Singer se je zvito boril in proces se je vlekel in vlekel. Vendar pa je tudi sodnija morala končno pripoznati, da je le Howe prvi iznašel šivalni stroj in da je patent njegov. Howe je dobil tožbo. Singer je bil obsojen, da mora plačati Howeju za vsak stroj, ki ga je izdelala njegova tovar-
J
na in ki ga bo še izdelala, po 5
IMENA RASTLIN '1
Rastline se skoro v vsakem jeziku drugače imenujejo. Pa celo v istem jeziku se v raznib krajih iste rastline različno imenujejo ; vsaj v ljudskem jeziku. Zato so rastlinoslovci ali bote-niki dali vsaki znani rastlini označbo v latinščini. V vsakem opisu rastlin ali v cenikih istih so torej poleg imen v odgovarjajočih jezikih dodane tudi latinske označbe, da ni pomot ah zamenjav.
Največ zaslug za to ima švedski znanstvenik Carl von Linne, ki je bil rojen leta 1707 in P umrl leta 1778. Napisal je vec knjig o rastlinoslovju, zdravm-štvu, živalstvu in rudninstvu. V svoji knjigi "Species Planta-rum," izdani leta 1753, je pripo* ročil sistem latinskih označb vsaj z dvema besedama za vsako rastlino. Prva beseda predstavlja temeljno ime, druga pa dodano označbo, potom katerih se medsebojno razločujejo sorodne, pa različne rastline.
Tega sistema so se botaniki vseh narodov oprijeli.
dimo, da se dišeča vijolica, ki s® v angleščini imenuje Violet, v latinščini označa kot Viola odo-rata. Sorodna cvetlica mačeha? v angleščini imenovana Pannsy> pa ima latinsko označbo Vioto tricolor. Solata endivija, ki se v angleščini imenuje Endive, no^ latinsko označbo Chichorium еП" divia. Solata cikorij, v angleščl" ni imenovana Chicory, pa ima la-tinsko označbo Chichorium intyt bus. Sličnih primerov je stoti* soče.	, —
—NEW ERA, glasUo

4»
1R S.
4»
IS S.
U
NOVO LETO!
S,
ZA NAJLEPŠA VOŠČILA SE PRIDRUŽUJEMO TUDI
URADNIKI IN DIREKTORJI SLOVENSKE NORTH
BANKE.

4%
Naj veljajo vsem našim vlagateljem in onim, ki si pri nas izposojujejo denar. Poznavalci razmer in trgovinstva nam obetajo, da bo leto 1956 še tako dobro, kot je bilo leto 1955. Vendar pa nas svarijo na previdno gospodarstvo. Na to svarjenje se pridružujem tudi podpisani. Nikar v preteške obligacije dolgov, nikar reči in misliti, da bodo ostali časi kar so in so bili nekaj zadnjih let.
Vlada, ki je sedaj na krmilu, stori vse kar more, da je ljudstvo zaposljeno in to že več zadnjih let, vendar, bodimo previdni, hranimo za jutri ker, prihranjeno je tisto, ki nas reši vseh teških skrbi. Zadolženost pa nas teži in vrti v silnih skrbeh, ki nam spati ne da. Previdnost je potrebna in varčnost naj jo spremlja, pa ne bo kesanja in tarnanja. Naj se ne pozabi tista leta, v katerih je bil jok in
stok, v času, ko je bilo nekaj let, skoro na večini hiš nabit napis, da je hiša naprodaja. Tega naj nas Bog 'varuje, da bi se še kdaj kaj sličnega ponovilo. Zato je beseda "PREVIDNOST" umestna.
Pred vsakim korakom, ko bi hoteli riskirati korak za v preteške obligacije, se rajši posvetujte z finančnimi veščaki, z bančnim vodjem, povejte vaše namene in stališče, o zaslužku in o vrednosti posestev, katera nameravate kupiti.
Na razpolago so vam trije naši North American bančni uradi. Posvetovanje vas nič ne stane.
Dalje pa Vam se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in vam želimo srečne in vesele bodočnosti.







mms
%
;^eti|3ž
Za North American banko, v Imenu DIREKTORIJA in DELNIČARJEV.
ANTON GRDINA, predsednik.
&
isa %
m
'm
'i 'Si Зк лу
ЛУ
Зу
ЛУ
лу
Зк »
%
Зк &
5
5 € Зк
f:
*#.
Зк
I
тк
ч
Sir
I
^1Ф1О!Ф!1!(]Ф!О!Ф!О1Ф!Ф!1!Ф1Ф!<»!1!Ф!О1О!О1О!Ф1О!Ф1О!Ф!О1О!О!О!О!Ф!ГФ!О!О!Ф!О!О!Ф!^!О!Ф!Ф!Ф!Ф1О!Ф!О!Ф!Ф!$|Ф!О!Ф!Ф1О!О!О!О!Ф!Ф?Ф!О!О!Ф!О!О!О!О!О!0!Ф!О!О!Ф!О!Ф1О!Ф?Ф!О1О!О!О!О1О?Ф!О!