Turneja Uilteljskega pevskega zbora ,,Emll Adamii'1 po Bosni in Dalmaciji (Nadaljevanje in konec.) Po šesturni vožnji smo prispeli v Mo- »zato Vam poklanjam v znak večnc hvaležstar. Na postaji učiteljstvo in mnogo drugega nost spomenico, ki jo je izdalo ob svojcm juobčinstva. Dež, ki nas je spremljal pri vseh ^bileju najstarejše pevsko društvo v sprejemih, je tudi začel rositi. Tov. Krstoš ~ ^ - Je Škubcnja, predsednik sreskega društva za MoiS-tar, je izrekcl našim pevcem iskreno in tovariško dobrodošiico. Odgovoril mu je član zbora tov. Radovan Gobec. Mostarski tovariši so odpeljali naše pevce in pevke v mestno kopališče, ki je po svoji velikosti in Iepoti menda cdino na Balkanu. Voda je csvcžila naše pevce, da so bili dobro razpoloženi za večerni nastop, ki se je vršil v lepi dvorani Oficirskega doma ob mnogcštevilni udeležbi zelo hvaležne publike. Konccrt so posetili komandant armije, poveljnik divizije, sreski načelnik in mnogo drugih odličnikov. Več pesmi je moral zbor ponoviti, a tovariši so nam stiskali od veselja naše roke. Naš uspeh je bil tudi njihov uspeh! Družabni večer je bil zaradi hitrega odhoda pevcev zelo kratek, a zato tem prisrčnejši in tovariški. Med naše pevce in pevke so se posedli tovariši in tovarišice iz Mostarja; pa tudi nekaj naših rojakov, ki že več let prebivajo v tem mestu, nam je delalo družbo. Veselja je bilo čez mero dovolj. Prvi je govoril na tem sestanku predsednik sreskega društva, tov. K. Škubonja. Govoril je o vlogi nacionalnega učitelja v naši državi ter o pomenu pesmi za naše osvobojenje. Na koncu je predlagal, da se odpošlje predscdniku JUU tov. Ivanu Dimniku iz veselja nad uspehi koncertov in v znak stanovske isolidarnosti pozdravne brzojavke. Navzoči so njegov predlog sprejeli z velikim odobravanjem in aplavzom. Naše pevke in pevce je pozdravil nato zastopnik pevskega društva »Gusle«, najstarejšega pevskega društva v Mostarju. Njegov govor je bil slavospev pesmi, ki nas je osvojila in združila. »Slovenci so bili naši prvi učitelji«, je dejal med drugim in nadaljeval Mostar- ]u«. Zastopnik pevskega društva »Gusle« je zatem med isilnim aplavzom izročil pevovodji UPZ, prof. Pavel Šivicu, spomenico. Za sprejem in za vso gostoljubnost se ie zahvalil mostarskim tovarišem vodja turneje, tov. Vinko Rupnik, poudarjajoč moč naše stanovske organizacije, dočim se je član zbora tov. Radovan Gobec v svojem navdušenem govoru dotaknil vloge pesmi v bratstvu med Srbi, Hrvati in Slovenci. Nekaj čez pol eno ponoči je zbor odpotoval proti Dubrovniku, najjužnejši točki svojega potovanja. Sredi najlepših spominov so naši pevci in pevke polegli na trde klopi in zaspali. V širokih vijugah smo se v jutru 13. maja spustili v zgodovinski Dubrovnik. Kljub zgodnji uri — pol šestih zjutraj — in slabem vremenu je čakalo naše pevce na postaji v Gružu lepo število stanovskih tovarišev in tovarišic. Pevce je pozdravil v imenu dubrovniškega učiteljstva predsednik sreskega društva tov. Ivo Burdjelez. Njegov govor je bil slavcspev Tepoti in kulturi Dubrovnika. slavospev morju in soncu ter nadvse prisrčen in tovariški pozdrav slovenskim učiteljem, ki so prinesli s seboj lepoto svojo pesmi. Nato je pozdravil zbor zastopnik tamkajšnjega slovenskega krožka advokat dr. Martin Malnerič, ki že 14. leto prebiva v Dubrovniku in kot aklimatiziran Slovenec pozna prav vsak kamenček tega znamenitega mesta. Zaželel je pevcem in pevkam, da bi odnesli iz Dubrovnika najlepše spomine. Obema pozdravoma je odgovoril član zbora tov. Radovan Gobec, nakar se je zbor odpeljal s tramvajem v mesto samo. Prvi dan bivanja v Dubrovniku je bil določen za počitek ter razgled mesta in otoka Lokruma, pri čemer nam je bil najboljši tol- mač doktor Malnerič. Takoj po kosilu so se naši pevci prepeljali z motornimi čolni na otok Lokrum, kjer kraljujc večna pomlad in kjer se sredi nasadov eksotičnega drevja in parkov nahaja vcliko otroško okrevaiižče. —¦¦ Ureditev otoka je delo nesrečnega cesarja Maksimiljana. Nebo nam je bilo naklonjeno, da smo si ogledali vso to krasoto v polnem sončnem sijaju in da so nekateri prevroči člani zbora poskakali v morje, da so se nekoliko ohladili. 14. maja dopoldne se je vršilo v lepi dvorani Ženskc zadruge skupščina sreskcga društva za dubrovniški srez v prisotnosti vseh članov in članic Učiteljskega pevskcga zbora »Emil Adamič«. Predsednik slavnostne skupščine tov. Ivo Burdjelez je najprej pozdravil vse zborovalce in nato omenil starc zveze med slovenskim in hrvatskim učiteljstvom. Poudaril je, da so bili slovcnski učitelji prvi graditelji zadrugarstva na Hrvatskcm. O potrebi tesne zveze med učiteljstvom v naši državi je govoril tov. Radovan Gcbec. Ko se je dubrovniškemu učiteljstvu zahvalil za lep sprejem in vso tovariško pomoč vodja turneje, tov. Vinko Rupnik, jc dirigent UPZ, prof. Pavel Šivic govoril o umetni in narodni pesmi ter o ciljih Učiteljskcga pcvskcga zbora, nato pa jc sledilo predavanje »Dubrovnik skozi stoletja«, v katcrem nam jc predavatelj v krasnem jeziku izpovedal slavo in moč ter dvig in padcc mo-gočnega Dubrovnika. Predavanje je želo toliko odobravanja in priznanja, da so si zborovalci osvojili predlog dubrovniškega tovariša, da se bo predavanje tiskalo v Učiteljski tiskarni v Ljubljani in ga nato razpcčalo po minimalni ceni mcd učiteljstvo. O tcm zborovanju sc je vodil poseben zapisnik. ki sta ga podpisala zastopnika sreskega društva in UPZ. Po zborovanju so vsi zborovalci v povorki krenilj v frančiškansko cerkev na grob pesnika Ivana Gunduliča. Na grobu, ki so ga odkrili šelc lansko leto, je poveličeval tov. Radovan Gobec zasluge Ivana Gunduliča, pesnika svobode, za naše osvobojenje. Na koncu govora je položil na grob venec, zbor pa je odpel Gallusovo skladbo »O, večni Bog«. Poklonitev je napravila na Dubrovčane najgloblji vtis in je naletela pri vseh na veliko odcbravanje. Popoldne, 14. maja, je lilo kakor iz škafa, pevci in pevke sp ostali na svojih prenočiščih ter se pripravljali na koncert, ki se jc vršil zvečer v dvorani palače »Sponze« o'b velikem številu obiskovalcev. Škoda jc bila, da se koncert ni mogel viršiti na akustičnem dvorišču iste palače, kjer se običajno vrše vse glasbene priredkve, temveč v dveh ozkih dvoranah, v katerih številen zbor ni mogel priti do pravega izraza, ker iso se glasovi cepili v dva dela. Publika jc bila nad nastopom zelo navdušena ter zahtevala ponovitev nekaterih pesmi. Med odmorom je predsednik sreskega društva tov. Ivo Burdjelez poklonil dirigentu zbora lep venec, slovenski krožek pa krasen šopek: slovenska pesem je slavila svojo peto zmago. 15. maja zjutraj s.o se pevci odpeljali ob pavdušenem pozdravljanju z ladjo Dubrovačke plovidbe v Split. Vožnja je bila krasna in tudi zabave je bilo dovolj. Split, zadnji kraj naše turneje. V pristanišču je pričakovalo naš zbor lepo število tovarišev i.n tovarišic. Predsednik sreskega društva tov. Marinkovič je izrekel pevcem in pevkam dobrodošlico z željo, da bi odncsli iz Splita najlepše spomine. Za pozdrav se je zahvalil tov. Radovan Gobec, poitem so pa pevci odšli na prenočišče v prekrasen dom Jadranske straže. Večer je bil prost. Drugega dne dopoldne so <si pevci ogledali pod vodstvcm tov. Duja Marasoviča, glavnim aranžerjem našega nastopa, arheološki, etnografski in pomorski muzej ter mestne znamenitosti. Ogledali so si tudi izdelavo pridvižnih zemljevidov na deški narodni šoli. Medtem se je deputaci.ja udeležila zborovanja učiteljstva na narodni šoli. Deputacijo so gprejeli z navdušenimi vzkliki in frenetičnim aplavzom, ki je posebno narasel tedaj, ko je poželel sreski šolski nadzornik slovenskim pevcem največjcga uspeha. Kasneje se je ista deputacia poklonila banu g. dr. M. Buiču. Vreme sc jc proti večeru tako izboljšalo, da isc je koncert lahko vršil na prostem, na vrtu hotelu Matič na Bačvicah. Konccrta sc je udcležilo kljub gostovanju ljubljanske opere vcliko šitevilo meščanov, učiteljstva in Slovenccv. Tudi pri zadnjem nastopu je bilo članstvo zbora odlično razpoloženo in dalo izraz vsaki dirigcntovi kretnji. Na tem koncertu smo spoznali, da se je pevska družina strnila s svojim dirigentom v eno celoto. Za odličen uspeh je prejel dirigent prof. Pavel Šivic iz rok predsednika sreskcga društva tov. Marinkoviča lep vencc. Učiiteljski pevski zbor »Emil Adamič« jc končal svoj pot in se vrnil domov z zavestjo, da je opravil veliko nalogo v času, ko so tesni stiki med učiteljstvom naše države najbolj potrebni. Člani in članice zbora so se vrnili na svoja službena mesta bogatejši na spoznanju novih krajev in njihovih prebivalcev, vrnili so se kot pevska družina, ki hoče pod vodstvom svojega odličnega dirigcnta profesorja Pavla Šivica doseči ob moralni in materialni podpori svojih stanovskih tovarišev še večjih uspehov. V tem plemenitem stremIjcftju za ugled našega stanu naj nam bo sreča mila. Vir.