LISTEK. Carska krona in suženjska veriga. Odlomek iz zgodovine bolgarske države. Po nem. izvirniku spisal A. M. .(Dalje.) Bazilij je komaj ušel; vsa prtljaga, vojna blagajna, celo cesarski znaki, so prišli v roke Bolgarom. Bila je uni6ena skoro vsa grška konjenica. Z ostanki svoje vojske je dospel Bazilij v Plovdiv, neprestano preganjan od sovražnika. Tako se je kon6ala 18. velikega srpana 986 prva vojska, katero je Bazilij bojeval z Bolgari. Bazilij je sedaj premišljeval, kako bi se maš6eval nad Bolgari. Vest o njegovem porazu je povzro6ila, da sta se uprla dva njegova najboljša vojskovodja ter iztezala roke po cesarski kroni. Med tem, ko je bil Bazilij zaposlen s temi zmešnjavami, je razširil Samuel meje svoje države s tem, da je iztrgal Bizantincem važno mesto Dra6. Sedaj je vladal 6ezves balkanski polotok tja do carigrajskega obzidja; le mesti Solun in Silistrijo je imel še cesar. Preteklo je 10 let, predno si je upal Bazilij za6eti z Bolgarsko novo vojsko. Za6ela se je z velikim porazom cesarjevega poveljnika Gregorja Faronita, na kar je Samuel prodrl v Tesalijo in plenil celo po Peloponezu. Tedaj je Bazilij poslal poveljnika Urana, na6elnika zapadnih pokrajin, v Solun, da bi napadel Bolgare za hrbtom. S silnimi pohodi je dospel Uranos do reke Sperhija, kjer je zadel med goro Eto in Ohrido na bolgarsko vojsko, ki se je pred kratkim, obložena z bogatim plenom, povrnila iz Moreje in prekora6ila Termopile. Bil je pust, meglen dan. V gorah je bilo poprej mnogo dežja in Sperhij je valil svojo umazano, naraslo vodo z dero6o silo; njegovi valovi so Io6ili sovražni armadi. Bolgari so se radi globoke, šume6e reke, smatrali varne pred vsakim napadom. Dolgo je ibkal Uranos v strugi prehoda, ki bi mu omogočil, spraviti celo vojsko na nasprotno obrežje; toda nikjer se ni prikazala plitvina. Tedaj pridejo iz soseščine Grki in izdajo mesto, kjer bi bil prehod mogo6. V priliodnji no6i so prebredle cesarske 6ete reko. Bolgari so trdno spali. Naenkrat nastane divji krik. Grki so planili na sovražni tabor in nastalo je krvavo klanje. Od spanja omoteni Bolgari niso imelive6 6asa, da bi zgrabili za orožje in tema jih je ovirala, da bi spoznali drug drugega. Ve6ji del Samuelove vojske je padel pod ostrino grških me6ev. Celo Samuel in njegov sin Gabriel-Roman sta bila težko ranjena. Rešila sta se s tem, da sta se napravila mrtva in ostala ined mrli6i, dokler nista v temi prihodnje no6i lahko prišla 6ez višine Pindusa v glavno mesto Prespo. Samuel je doživel nepri6akovan poraz. Bila je uni6ena skoro vsa njegova vojska, in še desetletja potem so ležale na bojiš6u neštevilne kosti ubitih Bolgarov. Od tega 6asa Bazilij ni ve6 pozabil bolgarskega vprašanja. Leta 1000 se je posre6ilo grški armadi, da je zavzela mesta Veliko Preslavo, Malo Preslavo in Pliskov. Slede6ega leta je Bazilij vzel Bolgarom razIi6ne, zelo važne utrdbe, kojih branitelji in obenem najboljši Samuelovi vojskovodje so bili odpeljani v grško jetništvo. L. 1002 si je Bazilij osvojil vse podonavsko ozemlje in premagal Samuela ob reki Vardar. Posledica tega je bila, da se je udala trdnjava Skopje, kjer je poveljeval Roman, sin carja Petra. Za ta čin je podelil Bazilij vnuku velikega Simeona naslov patricija in visoko službo v državi. Bazilij je bil lahko zadovoljen s svojimi uspehi; oslabil je tako svojega nasprotnika, da ni smel ve6 poskusiti bitke na odprtem polju, ampak se je moral držati za utrdbami. Njegovo ozemlje je bilo skr6eno že do Zapadne Macedonije, Albanije in Sofije. Med obema državama je trajala vojska skoro 11 let. Samuel je pa6 lahko sklepal iz neupogljivega zna6aja svojega nasprotnika, da ne bo miroval, dokler ne razruši cele bolgarske države. Došlo je 1. 1014. Bazilij je sklical novo vojsko, ki naj bi odločila njegovo usodo. Samuel je korakal proti reki Strimonu in zaprl v gorah Rodope prelaze pri Klidionu in Kimpulongu. Za širokom nasipom je taborila bolgarska vojska. Bazilij sam je poveljeva.1. Pogumno so nasko6ili Grki bolgarske okope. Toda razbile so se ob bolgarski hrabrosti cesarjeve naskakovalne 6ete. Že se je hotel umakniti Bazilij. Tedaj se je pa posreeilo cesarjevemu poveljniku Nikeforu Ksiliju, da je Bolgare obkolil in jih napadel za hrbtom. Sedaj je bil ves odpor brezuspešen; Bolgari so bili razsekani na kosce in 15.000 je bilo zajetih. Samuel je k sre6i še zdrav pobegnil. Ze so ga obkolili sovražniki, da bi ga vjeli, a nio~ov sin Gabriel ga je s krepko roko otel iz sredine sovražnikov, ga hitro spravil na konja in ž njim oddirjal. Nekoliko dni pozneje so napadli Bolgari v neki soteski grški oddelek in ga skoro popolnoma uničili. Ta poraz je cesarja zelo osupnil; toda navdal ga je tudi s strahovitim srdom in premišljal je, kako bi se mašeeval nad nasprotnikom. Car Samuel se je po porazu ob Strimonu vrnil v svoje stolno mesto, da bi storil nove korake za nadaljevanje vojske. Nekega dne pa pride eden izmed njegovih slug v njegovo sobo. ,,Gospod, gospod!" je sopihal raož, smrtno bled. Car Samuel je vprašal slugo, kaj se je pripetilo. Nato je za6el mož plakati kakor otrok. Samuel ni vedel, kaj naj si misli o 6udnem vedenju moža. Nenadoma se odprejo vrata in neki carjev dostojanstvenik pripelje slepega 61oveka. Car se je zgrozil nad to prikaznijo. ,,Kdo si?" vprašal je nesrečneža. ,,Veliki car", je začel pripovedovati, ,,jaz sem eden od onih, ki so se s tabo borili proti krutemu Baziliju ob reki Strimon in prišli v roke Grkom." ,,Kdo pa te je tako pohabil?" je vprašal Samuel sočutno. ,,'Oj, vzvišeni car", odgovoril je ubožec z bolestnim glasom, ,,ne vračatn se jaz sam v domovino v takšnem stanju, mene so le oni odposlali naprej, ki so ravno tako nesre6ni kakor jaz, da bi ti naznanil njihov prihod." Samuel je hitel iz sobe, da bi videl, se li uresni6i njegova grozna slutnja. Toda komaj je stopil na prosto, zastala mu je v žilah kri. V skoro brezkon6- nih vrstah je 6akalo pred njegovo pala6o onih 15.000 mož, ki so jih zajeli Grki ob reki Strimonu, skoro vsem so raanjkale oči. Dejali so carju, da je to Bazilijevo delo, ki je dal vse vjete Bolgare na ta način pohabiti; le vsakemu desetemu možu je pustil eno oko, da lahko vodi ostale v domovino. Ob groznem prizoru se je Samuel onesvestil in padel na zemljo. Prinesli so mu sveže studen6nice, na kar se je kraalu zavedel. Komaj pa je popil vodo, ga je napadel hud sr6ni kr6 in 2 dni pozneje je umrl (15. kimovca 1014). Kakor hitro je Bazilij izvedel, da je pobrala smrt njegovega velikega nasprotnika, se je podal zopet na Bolgarsko. Kar ni dosegel pred njim noben Grk, dosegel je on. Prodrl je v ohridsko ozemlje, požgal v Bitelu carski grad in opustošil deželo. Nato se je napotil nazaj v Solun. Bazilij II. se imenuje v zgodovini ,,klavec Bolgarov"; njegovo ne61oveško delo, ki ga je zapo6el na ubogih bolgarskih vjetnikih, bi bilo vredno kakšnega afrikanskega poglavarja. Samuel se nedvomno prišteva k najve6jim vladarjem bolgarske države; bil je mož, plodovit na velikanskih mislih in obdarjen z dušo, ki se ni ustrašila pred izvršitvijo najdrznejših naklepov. Njegova srart se je smatrala tudi v inozemstvu za pomenljiv dogodek. Neki italijanski zgodovinar pravi, da je njegovo smrt naznanil nebeški odposlanec že vnaprej, ko piše: ,,L. 1014 se je prikazala zvezda repatica in umrl je kralj Samuel". Suženjska veriga. S carjem Samuelom, ki je umrl okoli 1. 1368., se je skrila srečna zvezda Bolgariji. Njegov sin Janez Šišman se ni zapletel le s Carigradom v bude razprtije, ampak bližala se je tudi dan za dnevom nevarnost pred Tiurki. Kakor hitro si je izvolil Murad I. za svoje glavno mesto Odrin, je podjarmil bolgarska obrežna mesta in prisilil Šišmana, da ga je pripoznal za svojega <7ospodarja, kakor tudi, da mu je dal svojo sestro Tamaro za ženo (1366); vendar je ostala sultanka zvesta veri svojih otroških let, in zato še dandanašnji opevajo ,,belo Bolgarko" narodne pesmi v njeni domovini. Z brezkončnimi prepiri in poboji so potrošile krščanske države balkanskega oolotoka svoje najboljše moči, mesto da bi se združile v skupno obrambo. Sicer je poskusil srbski kralj Vukašin s svojim bratom Uglješo poleti 1371, med tem, ko je imel Murad I. opravka v Aziji, da bi zadal Turkom smrtni udareo, a se je na6rt ponesre6il in Srbi so bili od turškega poveljnika Lalašina ob zgornji Marici 26. kiraovca liuclo tepeni. Vukašin in njegov brat sta izgubila življenje kakor ludi mnogo plemenitnikov. Po tej zmagi so preplavili Turki vso Macedoni;jo. Srbski vladarji Zgornje 'Macedonije so postali'Muradovi podaniki, dasiravno so se branili nekateri na vse kriplje tej usodi. Ta odpor je pripoinogel dvema k nesmrtni slavi, kralju Marku, kojega grad je ležal zaliodno od Prilepa na visoki pecini, in njegovemu prijatelju Konštantinu, knezu v Velbuždu v Severni Macedoniji. Oba, posebno pa kraljevič.Marko, staproslavljena v narodnih pesmih slovanskih narodov. [Dalje prih.)