Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — ue-deljska izdaja celoletno % Din, za inozematvo 120 Din
Uredništvo je * Kopitarjevi aL 6/111
SLOVENEC
Telefoni uredništva: dnevna aiaiba 2050 — nočna 2996. 2994 in 2050
Uhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazuiku
Cele. račun: Ljubljana št 10.650 is 10.349 za luseralei Sarajevo Stv. 7565, Zagreb 4tv.39.011, Pracu-Unnaj 24.79''
U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2999
izkustva demokracije
»Vsaka oblika vladavine bi bila dobra, ko bi ljudje bili pametni in dobri«, piše v svoji zadnji knjigi Maurice Maeternich (»Prod velikim molkom«). Še razumijiveje bi se reklo: ko bi ljudje bili pametni in dobri, bi si izbirali le takšne načine družabnega življenja, ki njihovi naravi najbolj odgovarjajo. Žal, da vsi ljudje niso no pametni in še manj dobri. Tako je razumljivo, da od časa do časa srečujemo v zgodovini razne poskuse urediti družbo in državo na protinaravne načine, ki človeka ali preveč utesnjujejo v njegovih naravnih pravicah ali pa razvežejo v njem neomejeno vse gone, tudi slabe in v svojem anarhičnem stremljenju ne poznajo nobenih meja,
V vrsto vladavnih sistemov, ki preveč utes-nujejo človeka in družbo v njenih naravnih pravicah, spada jo tudi novodobni sistemi totalitarnih boljševiških in fašističnih držav. Mi smo na teli sistemih vedno kritizirali ravno to osnovno zmoto, da ne poznajo spoštovanja pred človekovo osebnostjo, tla predrzno posegajo v naravno človekove pravice in svoboščine in jih čez mero kratijo, enako tudi pravice družbe in to v prid oboževane, vsemogočne države, ki je postala le orodje v rokah samozvane klike, ka-marile ali stranke, oblagodarjene z izključnimi državljanskimi privilegiji. Takšen način vladanja je sicer povojna politična moda. je pa le poslcdica in sad desetletja trajajočega filozofskega materializma in njegovega zgolj snovnega pojmovanja človeka, družbe in države. Miselno podlago masnim diktaturam boljševizma in fašizma je dal materializem.
Toda za mnoge je uganka, kako se kljub svoji brutalnosti fašistični režimi v nekaterih državah Evrope ne lo vzdržujejo, ampak celo okrepljujejo in širijo in je demokratična miselnost napram njim celo v defenzivi. Tudi mi moramo to ugotoviti z obžalovanjem. Baš radi tega smo dolžni, da razmišljamo o vzrokih, ki to politično stanje ostvarjojo.
Katere so tiste sile, ki so se dosedaj borile proti fašizmom na evropski celini? Komunisti, socialisti, liberalci in katoličani. — Proti komunistom se fašizmu ne idejno ne praktično ni težko boriti. Ni mu namreč težko dokazati neiskrenost komunistov, kadar govore o demokraciji. Treba mu je samo pokazati na sovjetsko Rusijo, ki je idealen tip komunistične države in načina vladanja, kakor so si ga boljševiki popolnoma po svoji zamisli in svobodno ustvarili. Komunisti nc morejo oporeknti. da je človekova svoboda v komunistični državi še neprimerno bolj poteptalo v prid le eni priviIitri-rani kasti, kakor pod najbolj brutalnim fašizmom. Tudi marksističnim socialistom bo po dogodkih v Španiji in v Mehiki težko vzdržati videz, dn so iskreni spoštovatelji ljudskih pravic in svoboščin. Razven tega je marksizem danes povsod v polnem razvoju h komunističnim oblikam in taktiki in nam od še kolikor toliko strpljivega predvojnega socializma skoraj ni ostalo ničesar več razen množice teoretikov.
Bolj zamotana se zdi stvar z liberalci ali demokruti. kakor so se tudi nekod nazivali. Zakaj je liberalizem tako brez moči napram fašizmu? Prepričani smo. dn radi tega. ker je liberalna demokracija, ali kakor se imenuje indi-vidalistična demokracija, kljub mnogim dobrinam, ki jih jc prinesla človeštvu v svojem jedru, bila vendarle socialna zabloda, ki jo jo v navdušenju prvih pridobitev sicer bilo mogoče jire-zreti ali celo zanikati, ki |ia je v svojem nn-daljnem življenju nujno morala razkriti tudi vse svoje slabe strani. Demokracija, kakor jo je izoblikoval liberalizem je izhajala iz nočela avtonomnega človeka in njeera napravila za vrhovno merilo družabnega življenja. Zato je tudi socialne zakone prepustila samohotnemu razvoju v prepričanju, da bo iz dobrobiti poedin-cev nujno vzklila obča blaginia. Že tu se je usodno zmotil liberalizem ker je zmotno nred-postavljal, da so vsi ljudje pravični iti dobri Tako je v individualistični demokraeiii vsak no-edincc le toliko vezan, kolikor to zahteva svn-boda drugih. Vse druge vezi so zasebnega značaja. za katere se država ne briga. — Znano je. da je ta demokracija utrla jioi gospodarskemu liberalizmu in po njem zasužnicuiu gospodarsko šibkih, delovnih množic. Politična enakopravnost se je spričo vedno večje srospodarske neenakopravnosti izkazala le kot lepa teoriia. Razvoj je pokazal. da se plufokraci ia ne briga le za dobičke, amnak da stvarja tudi gospodarske zakone v parlamentih, tla po mili volji cro spotlari tudi nad politiko, -»tlela« volilve. kupu ie volilne glasove in poslance kolikor hoče. Individualistična demokracija se je sprevrgla v neomejeno diktaturo bančnih koncernov. razvila se je v brezdušen diktat anonimnega kapitala. Ostal je le še videz demokracije, to ie vladanja ljudstva. Te dni je izšel I. zvezek A. Tardieujevega tlela: I.e Sonverain Cantiv. v čimer ie mišljen francoski narod, ki ie postil uietnik liberalistične politične ideologije. I u piše Tartlieu. dn ima v Franciji volilno pravico
naroda. Od teh so navadno ena četrtina volitev ne udeležu je, lako tla parlamentarna večina. ki dela zakone, dejansko predstalia le kakih 10% vsega naroda. Po vsakih volitvah zberejo namreč premagani kandidati vseh frakcij v celoti I in pol mili ionov več (glasov), kakor pa zmagoslavna »večina«. Kljub nničistejši demokraciji, trdi Tartlieu, vlotta nad francoskim narodom despoti fa manjšine nI; bolje, denarno aristokracije mesto nektianiega krvnega plemstva. Počakati bo treba nadaljevan in tlela, da bomo videli, kakšno rešitev si zamišlja Tartlieu za ■•ujetega suverena«.
Morda glerla Tartlieu rutli politične zagreti jenosti v kakem pogledu preveč črno: toda dejstvo je. rla v mnogočem še bolj zagrenjene ljudske množice ne kažejo veliko volje, tla bi za takšno demokracijo umirale na okopih. Nič na svetu se ne zgodi slučajno, brez vzrokov. Individualistična, zgolj mehanična demokracija. ie prišla v krizo, ker je prenehala biti resnično demokratična oblika vladavine. V veliki zmoti bi bil tisti, ki bi mislil, tla se ie ljudstvo kjerkoli naveličalo političnih svoboščin in tla je zato pričelo opuščati ^demokracijo«. Nikakor ne. Liudje eo postali nad temi »demokra-
Mala antania nerazruštjiva
Problemi, ki so se obravnavali na sestanku v Bukarešti
Ženeva, 10. junija. AA. Rezultati in sklepi sestanka poglavarjev držav Male zveze v Bukarešti so zbudili v Ženevi najugodnejši vtis. Priča tega razpoloženja je današnji uvodnik lista »Journal des Na-tions«, kri pravi med drugim:
Ideja in misel sestanka v Bukarešti je predvsem odkrita in iskrena potrditev želje držav Male zveze po miru. Kaj hočejo državni poglavarji Male zveze? Predvsem preprečiti povratek dobe, v kateri so bile države srednje in balkanske Evrope ogrožene od politike velesil, njihovih intrig in sumljivih teženj ter njihove imperialistične želje po nadoblasti nad nialjmi. Prav tako hočejo z zvezami z vsemi državami srednje Evrope prejircčiti, da bi katerakoli izmed velesil videla svojo korist v tem, da izigrava eno državo zoper drugo in napravi iz nje predmet svoje lastne politike. Usodni zgled politike izvršenega dejanja (Abesinija!), ki so ga velesile sprejele z nemožnostjo, da bi se protivile, pomeni za države, ki so zatajile pakt DN, veliko privlačno silo in skušnjavo. Zato je popolnoma oportuno in koristno, kar so izjavili in razglasili v Bukarešti. Povratek tlabs-buržanov pomeni vojno, ogenj, klanje, ki se kaže na mračnem evropskem obzorju. Kategorično stališče poglavarjev držav Male zveze proli Habsburžanom in revizionistem služi (ik pred drugo fazo lč. zasedanja skupščine Zveze narodov kot najjačji dokaz, da ostane Mala zveza zvesta načelu kolektivne varnosti.
Rim. 10. junija. Diplotnatično najboljše informirani »Osservatore Romano« objavlja komentar h konferenci državnih poglavarjev Male zveze v Bukarešti, v katerem pravi, da so se brez dvoma zveze, ki vežejo države Male zveze med seboj pa tudi z Balkansko zvezo, v Bukarešti le še utrdile. Cisto naravno pa je, da se morajo države Male zveze večkrat med seboj razgovoriti, da prilagodijo svojo politiko z bliskovito naglico menjajočemu se in čedalje bolj zapletajočemu se položaju v Evropi. Države Male zveze imajo skupne inlerese, imajo pa kljub (emu lahko tudi različne poglede v posameznih vprašanjih, glede katerih je treba harmoni-zacije s skupnim ciljem njihove zavezniške politike. Tako je na primer Češkoslovaška gotovo bolj občutljiva napram težnjam Nemčije z ozirom na Avstrijo, nego sla Jugoslavija in Romunija. Na drugi strani pa je interes Jugoslavije in Romunije, da ne
Ne reci: juiril Neguj že danes svoje zobe vzemi
SARGOV
pride do vzpostavitve Habsburžanov, močnejše j>o-udarjeu, nego v Češkoslovaški. In dočim je v Pragi in Bukarešti prijateljstvo s sovjetsko Rusijo postalo nekaka osrednja os zunanjepolitične orientacije, je v Belgradu navdušenje za sovjete nekoliko manjše. Toda čisto jasno je, da se te stvari dajo med seboj spraviti v sklad in so se tudi spravile. Gotovo je (udi to, da so vse tri države Male zveze nekoliko vznemirjene zaradi važnih dogokov (Porenje, Abesinija in znani pakt med Francijo in Italijo xi 7. januarja 1035), ki dokazujejo, da je naslon na Francijo postal nekoliko manj trden, kakor je bil doslej, in da so države Male zveze edine v tem, da je sicer treba Zvezo narodov jiodpirati ter njeno avtoriteto celo okrepiti, da pa je najbolj sigurno, če se človek zanaša sam nase. Potovanje polkovnika Becka v Belgrad se ni povsod dojiadlo, toda prijateljstvo med Poljsko in Jugoslavijo v pravih mejah, je gotovo zmožno Malo zvezo še bolj okrepiti.
Končno ugolavlja »Osservalore Romano«, da so na sestanku treh državnih glavarjev v Bukarešti brez dvoma precizirali skupno politiko napram sledečim trem problemom: 1. Prvi problem je problem jiodonavskega sektorja, ki je dobil svojo smer od politike, katera je bila začrtana od rimskih protokolov. Avstrijska vladna kriza, sestanka med Mu-

ssolinijem in knezom Starhembergom ter Schusch-niggom, sluhi o nameravani restavraciji Habsburžanov ter razvoj notranjega j^oložaja v Avslriji iu Ogrski nuja jo dovolj snovi za diksusijo. 2. Drugi problem se liče morebitne premaknitve osi evropske politike iz Strese napram protiženevski koaliciji (italijansko-neinška alianca), ki se zek> tiče Male zveze ne samo zaradi lega, ker bi se na ta način oslabila politika Zveze narodov ter držav, ki jo podpirajo, ampak, ker je v talfem slučaju treba računati z znano nemško tendenco na jug ter njenim prijateljstvom s Poljsko, ki v gotovih točkah tozadevno germansko politiko podpira. 3. Tretje vprašanje je rusko, ki je precejšnjega pomena pri uravnovc-šenju Evrope, glede katere tudi v državah Male zveze obstoja struja, ki meni, da se napredovanje sovjetske diplomacije v smeri na zaj>ad ne inorc gledali brez vsakih pomislekov,
(Glej tudi poročilo našega urednika gosp. dr Kuharja iz Bukarešte na 8. strani o problemih, ki so se obravnavali na bukareški konferenci, kakor tudi o različn h pogledih posameznih držav Male antante na tista vprašanja, glede katerih je vsak partner svoboden, ako se ne napravi sporazumen sklep.)
se ne ukloni
Opomin Angliji Mlade sile v italijanski vladi

domači izdelek :
Rim, 10 junija. Ker ponudbe šefa italijanske vlade Mussolinija Angliji očividno niso bile v Londonu tako brezpogojno sprejete, kakor se je v Rimu pričakovalo, se je italijanska politika po kratkem intermezzu, v katerem je hotel njen šef pokazati, da je Italija do skrajnosti miroljubna in pripravljena na zopetno sodelovanj* z 'Anglijo in Francijo, zopet vrnila v stari tir. Šef italijanske vlade želi pred skupščino Zveze narodov pokazali, da more nadaljevati politiko, ki jo je inavguriral z zasedbo Abesinije,. tudi poslej z vso brezobzirno energijo, če velesile nočejo sprejeti izvršenega dej v a
Močna oseba — Galeazzo Ciano
V lem tiči ves smisel sprememb, ki jih je izvršil Mussolini z dekretom od 0. t. m., s katerim se med drugimi postavlja za ministra zunanjih zadev njegov zet grof Galeazzo C i a n o, ki jc najzvestejši pristaš duceja, star šele 33 let in stoji na čelu naj-zvesfejših, ki so pripravljeni za Mussolinija in njegovo imperialno politiko žrlvovati vse. Kakor je Mussolini izročil ministrstvo za zunaine zadeve, ki ga je od leta 1033 imel v svojih rokah, drugemu pristašu stranke, tako je tudi izročil koroporacijsko ministrstvo in ministrstvo kolonij, ki ju je bil tudi pridrža! zase. drugima, in sicer prvo L a n t i n i j u , drugo pa L e s s o n i. Pridrža! si je torej samo še notranje, vojno, mornariško in letalsko ministrstvo. Obenem je dosedanji podlajnik propagandnega ministrstva A I f i e r i postal pravi minister v lem re-soru, dočun je bil dosedanji podlajnik za zunanje zadeve Stivich postavljen na razpoložcuie. Mussolini mu je namenil neko drugo mesto velikega zaupanja. Na njegovo mesto pa je imenovan dosedanji poslanik v Varšavi B a s I i a n i n i. Vsi novo imenovani predstavljajo najmlajše sile fašizma
Imenovanje grofa Ciana za vod|o italijanske zunanje oolilike ima pomen, o katerem ni nobenesra dvoma. Ciana imenujejo v Italiji drugega Mussolinija; tako zelo se je ta mladi človek popolnoma vživel v svoiega tasta, ki ga posnema celo v zu-naniih gestah. V abesinski ekspediciji je vodi! letalsko eskadro »Disperata«, ki je brez vojne napovedi preletela mejo ter bombardirala Aduo in Adi-
grat. Grof Ciano je izbran, da vodi kot »drugi Mussolini« italijansko zunanjo politiko, bodisi da se bo orientirala v piavcu reorganizacije Evrope, katero namerava Anglija v sodelovanju s Francijo in Italijo ter Nemčijo, ali pa tla nastopi sama svojo pot izven Zveze narodov v eventualnem sporazumu z Nemčijo, kakor upajo v Rimu.
Grof Galeazzo Ciano
Libijska armada je pripravljena
Da hoče Mussolini Evropi pokazati, da se Ita-ija ne da oplašiti od nikogar, je razvidno tudi iz tega, da jc italijansko časopisje sedaj objavilo že pred dnevi odposlano brzojavko poveljnika italijanske armade v Libiji, maršala Balbo, in Mussoli-
(Nadaljevanje na 2. strani spodaj.)
cijami« skeptični baš radi tega ker je otl njih ostal le še videz, beseda brez vsebine
Po vda riti je tudi treba, da so tovrstne demokracije mogle živeti etlinole v svetu, ki je bi! splošno prežet svobodoljubnega tlului Mogle so se uveljaviti v ozračju, ki je nudilo dovolj jam stva za svobodno izmeno misli, kjer so so svobodno kresali duhovi in so bile ljudske zbornice svobodna tribuna za u veljavi jen je idejnih tokov. Toda kako brez moči se [e liberalni' politični iti socialni ustroj izkazal pred fašistični ali boljšoviškim terorjem! I jutlje se pred nasiljem umaknejo in kti vidijo kri. se poskri-jejo. Tolerantnost in napačno svobodnijubje liberalne države, ki je stala na stališču, da sme imeti zlo v družbi enake pravice kol ono. kar ie dobrega, je terorističnim režimom pomagalo do oblasti. Samo nekaj tednov je bilo potreba Leninu, da je s svojimi trojkami pndkopal tla popustljivemu Kerenskimu, Mussolini ie prišel na oblast s pomočjo nekaj stotin črnih srajc. Hitlerja je spravila na oblast neomejena svoboda, ki so jo njegovemu pokretu dali socialisti in cen t ru maši in Zamora je moral iti, ker je napram revolucionarnim pokreloin igral vlogo — Kerenskigu. Samo logično je. da sedaj tleli tudi njegovo usorlo.
Naša zgolj teoretična razmišljanja dobe konkretnejšo vrednost, če motrimo položaj v naši državi. Nobenega dvoma ni. da si je JNS. ki je nekaj let diktatorsko vladala v Jugoslaviji, pomerila svojo ideologijo po fašističnih vzorcih. Dasi je vedela, tla je v neznatni manjšini. je vendar poskušala s silo in oblastjo gospodovali nar! narodom. Splošen odpor po vsej državi jc vrgel raz ljudskih ramen diktaturo snmozvaneev in prišla je nova vlada, ki je pričela uvajati v državo demokracijo, da se že ventlar enkrat država notranje konsolidira in utrdi. Ni nam pa težko razumeti, ako je vlada pri uvajanju demokracije previdna. Kajti streli v parlamentu in okrož-nicc »nacionalnega fronta«
kažejo, tla fašistični cl ii 11 JNS v njenih poedinili frakcijah živi dalje in l>i mu bila popolna svoboda in neomejena demokracija isto, kot glavni dobitek v loteriji. Zelo dobro razumemo, zakaj so ravno ti ljudje, ki so ob času svoje oblasti brezobzirno zatirali najmanjši poskus uveljaviti voljo ljudstva, danes najglasnejši klieurji |io neomejenih državljanskih svoboščinah. Oni vedo, čemu bi jim popolna svoboda bila potrebna. Zaveda pa se tega tudi vlada.
("as je turli, tla razmišljamo o tem. kakšno demokracijo naj postavimo proti fašističnim in komunističnim stremljenjem. Du se je liberalizem s svojo individualistično, zgolj mehanično demokracijo v resnici preživel, o tem bo malokdo intigel še dvomiti. Saj vidimo, kako pričenjajo celo v čisto demokratičnih državah razmišljati o novih oblikah demokracije: v Švici. Belgiji, v ilolandiji, v Južni Ameriki, v Združenih državah in drugod. Proti radikali/mu terorističnih strti j mora tudi demokracija iskati novih načinov obrambe in novih oblik političnega organizma, ne da bi osnovna podlaga demokracije trpela. Danes. ko "e mora vsaka demokratična vlada boriti nasproti političnemu radikali/mu najhujših vrst za biti ali ne biti. kakor Shnkespearjev junak. ie treba, da je tudi demokracija močnejše organizirana, da je ne more odplaviti prvi val terorizma. Politično vodstvo demokratičnih strank ni tega dolžno le svojih pristašem, temveč velikanski večini državljanov, ki imajo pravico, da žive v miru in enakopravnosti |)red zakoni.
Pota in načine jo treba izbirati po individualnih |>rilikih \ vsaki državi. Demokracija ni niknkn okamenelo politična oblika, ampak je duh. v kakršnem se razvija odnos med oblastjo in ljudstvom. Vidimo, du ponekod razmišljajo znova o sistemu dveh političnih strank ki ga je do danes obdržala kot značilnost najstarejša moderna demokracija, to je anglosaška (Anglija,
Amerika) V tem sistemu se namreč radi izmenične oblasti vsakokratna opozicija varuje demagogi je, nestvarnosti in sploh političnih metod ki bi ne bile fair in ki bi jil, ne mogla zagovarjati m izvajati tedaj, ko je sama na oblasti, lako pomenja tudi kritika in kontrolo opozicije konstruktivni doprinos k /gradnji države. Drugod iscejo izhoda v tem. tla dajo vladi, ki se opira na večino ljudstva radi ekspetlivnosti, večjo izvršilno oblast, ali trajno, ali za čisto določene naloge. Ventlar pa se nam važnejše kot prvo in drugo zdi nov duh, ki gn je v sedanjo poli-ično in razredno tako globoko razrvano' in razklano družbo treba uvesti, kar seveda ne "■,•{• brez pomoči tudi javnih oblasti in države. To ie duh. ki naj ustvari živo zavest tesne medsebojne stanovske in državljanske povezanosti vseh državljanov, ki vpostavlja 1111 mesto državljana poeti 1 nca. ločenega otl svoje družine, ot, svojega stanu, od svojega razreda, od svojega kulturnega okolja, otl sovražne družbe in države kar je storil liberalizem, zopet živega človeka v njegovo naravno družabno skupnost, ki sa varuje in ga votli. Korpornlivnn ureditev družbe, s katero se danes povsod v svetu zelo resno pečajo, ne zanika demokracije, ampak jc nujno predpostavlja in je brc/ svobodnega so delovanja ljudstva sploh urediti ni mogoče. Saj predstavlja stanovska družabna misel — seveda nc izmaličena pt>tl fašistično diktaturo — mnoge čistejšo in resnične j So demokracijo, kakor pa se jo odražala v liberulistični demokraciji, ki se je sprevrgla v mehaničen skelet brez demokratič nega duha.
Ne trdimo, tla so v naši državi socialne prilike za stanovsko družabno ureditev že dozorele /a našo državo je zaenkrat mnogo važnejši jiro blem samouprave pokrajin, kakor pu samouprava stanov. Ventlar pu ostane naša najoga. da pripravimo pot zdravim idejam, pa čeprav bode morda zajele šele bodoče generacije. drin.
Palestina še nepomirjena
London, tO. jun. b. Minister za kolonije je izjavil, da ne more biti nobenega govora o odpoši-ljatvi kakšne posebne britanske preiskovalne komisije v Palestino na željo Arabcev. Britanska vlada zastopa stališče, da se no more pogajati z Arabci vse dotlej, dokler trajajo nemiri, ki so jih povzročili. Arabci morajo najprej ukiniti generalno stavko, ker smatra britanska vlada, da je bojazen Arabcev v vprašanju naseljevanja Židov pretirana in da gre bržkone za agitacijo iz inozemstva. Britanska vlada je temeljito proučila položaj in prišla do spoznanja, da je v Palestini dovolj zemlje za Arabce, pa tudi za naseljevanje Židov. Kakor hitro bodo Arabci na to pristali, se
bo britanska vlada pričela z njimi pogajati.
Jeruzalem,, 10. junija. AA. Reuter: Od danes naprej spremljajo vlake in strojevodje stalni angleški vojaški oddelki. Toda v slučaju potrebe lahko zamenjajo tudi strojevodje in kurjače. Odkrili so lajno arabsko organizacijo, ki je vešče skrivala vse osebe, ki jih preganjala policija. Iz zasede se stalno vrše napadi na angleške vojaške oddelke.	•
Kairo, 10. jun. 44. Reuter: V Palestino je prispel drugi bataljon >Dorset regimenta . To je že šesti bataljon vojaštva, ki je odšel od začetkov nemira v Palestino.
Homatije v Španiji
Kitajska uganka rešena:
Sovjeti so naščuvali jug proti severu
Madrid. 10. jun. b. Zveza delodajalcev z izjemo trgovcev z živili, je sklenila, da ustavi jutri delo v svojih tovarnah in podjetjih. Policija je sporočila vsem delodajalcem, da je takšen ukrep protizakonit in je pozvala vse trgovce in indu-strijce, naj ne sledijo pozivu Zveze industrijcev, ker bi si sicer nakopali hude prekrške v zvezi z zakonom o javnem redu in miru.
V	Oviedu je v neki socialistični tiskarni eksplodirala bomba, ki je napravila ogromno škodo.
V	Malagi je bil na trgu mesta ubit komuni-
stični poslanec Rodriguez. Najprej so ga napadalni pobili na tla in ga nato tako dolgo tolkli, da je izdihnil. Kmalu nato je bil izvršen atentat na tajnika anarhističnega sindikata. Nanj je bilo oddanih 6 revolverskih strelov in je obležal na mestu mrtev.
Madrid, 10. jun. b. V španski Gvineji je izbruhnila vstaja. Revolucijonarji so zasedli poslopje guvernerja in ga zaprli. Dve španski vojni ladji sla dobili povelje, da takoj odplujeta v vode španske Gvineje in vzpostavita red.
Ostri spor, ki je izbruhnil med južnokitajsko vlado, ki ima svoj sedež v Kantonu, in med centralno kitajsko vladov Nankingtl, kjer je maršal Čankajšek vsaj formalno priznani poglavar vsega Kitaja, je sedaj v svojih vzrokih pojasnjen.
Pred nekaj dnevi je med japonsko vlado in med Čankajšekom bil sklenjen tih sporazum, na podlagi katerega se jc Japonska odrekla formalni proglasitvi neodvisnosti severnega Kitaja. zato pa smejo japonske posadke ostati v severnem Kitaju, ne da bi nankinška vlada proti temu protestirala. Ta politika je narekovana od prizadevanja japonske vlade, da bi si zasigurala podporo ali pa vsaj nevralnost Kitaja v primeru vojske z Rusijo, ki je neizogibna.
Ta politika je sedaj naletela na velik odpor v južnem Kitaju, kojega vlada je od nekdaj pod vplivom ruske Sovjetske unije. Kantonska vlada je svojčas izvojevala neodvisnost od Nankinga v notranjih zadevah s pomočjo Sovjetske Rusije. Da-i nes kantonska vlada sicer ni komunistična, so pa | komunisti v južnem Kitaju še danes zelo vplivni.
Ker se je Moskva zbala morebitne aliance incd j Čankajšekovo centralno Kitajsko in Japonsko, je sedaj uporabila ves svoj vpliv v Kantonu, (la je
Posojilo Mariboru
Beograd, 10. jun. m. Predsednik ravnateljstva Mestne hranilnice v Mariboru g. Franc H r a -s t e 1 j je danes posredoval pri Drž. hip. banki v zadevi podelitve 18 milijonskega posojila mestni občini mariborski, ki bo z njim vrnila svoj dolg pri Mestni hranilnici v Mariboru. Na ta način bo mariborska Mestna hranilnica postala likvidna in bo lahko zadovoljila vsaj v najnujnejših potrebah svoje vlagatelje. G. Hrastelj je obiskal tudi upravnika Drž. hip. banke Džuriča in člana upravnega odbora Bariča. Merodajni krogi, tako v vladi, kot pri upravi Drž. hip. banke so sprejeli predlog Ilrastelja blagohotno ter so izrazili, da je treba Mariboru kot obmejnemu narodnemu mestu priskočiti na pomoč, da usposobi svoj denarni občinski institut za normalno poslovanje.
Št. Iljski vodovod
Belgrad, 10. jun. m. Na posredovanje notranjega ministra dr. Antona Korošca je gradbeni minister dr. Marko Kožul odobril kredit 50.000 Din za zgraditev vodovoda v Št. Ilju v občini Velenje v slovenjgraškem okraju.
Konferenca ZZ
Belgrad, 10. jun. m. Dne 15. in 16. junija bo v prostorih Glavne Zadružne zveze kraljevine Jugoslavije konference vseh Zadružnih zvez, na kateri bodo predstavniki razpravljali o stališču, ki ga bo zadružništvo zavzelo glede izvoza vrtnega sadja in zelenjave in njihove predelave, ter o vprašanju kontrole nad kvaliteto teh pridelkov. Na tej konferenci bodo tudi govorili o uradu za sadje, ki se bo v najkrajšem času ustanovil.
Proti šušmarstvu
Belgrad, 10. junija, m. ]utri dopoldne bo seja gospodarsko-finanonega odbora ministrov, na kateri bodo med drugim razmotrivali tndi uredbo o pobijanju šušmarstva. Govor bo tudi o uredbi o odvzetju dovoljenja za izvrševanje gostilniške obrti in o uredbi o obsegu del gradbenih obrti, uvedenih še pred uvetjavljenjem sedanjega zakona o obrti. Na jutrišnji seji bo gospodarsko-fi-nančni odbor pretresal vprašanje trgovinskega aranžmana z Nemčijo in Spanilo.
Angleški bojevniki v Belgradu
Belgrad, 10. jun. m. Belgrajski župan Vlada Ilič je snoči odposlanstvu britanske legije priredil slavnosten banket v gardijskem domu. G. Ilič je imel daljši pozdravni govor, v katerem je poudaril tudi pomen tega angleškega obiska. V svojem govoru je izrekel tudi zahvalo za vse usluge, ki jih je Velika Britanija izkazala našim beguncem v času svetovne vojne.
Na pozdrav belgrajskega župana Iliča je odgovoril vodja delegacije britanske legije major Federston Godly, ki je svoj govor končal z vzklikom: »V imenu poldrugega milijona britanskih bojevnikov vam želim slavno bodočnost, vašemu kralju pa srečo!«
Davi so si člani britanske legije ogledali Belgrad, opolJne jih je pa sprejel Nj, kr. Vis. knez-namestnik Pavle in jih zadržal tudi na kosilu
v belem dvoru. Angleški bojevniki potujejo danes v Skoplje, kjer bodo jutri navzočni pri prenosu posmrtnih ostankov britanskih vojakov v Hram slave v Skoplju.
Ob priliki včerajšnjega sprejema pri vojnem ministru je vodja delegacije britanske legije Godly izročil vojnemu ministru dragoceno zastavo, ki jo je Združenje vseh britanskih bojevnikov poklonilo jugoslovanskim bojevnikom. Ker pa pri nas še ne obstoja skupno združenje vseh bojevnikov, je sprejel zastavo vojni minister ter jo bo izročil takemu združenju bojevnikov, kadar bo to ustanovljeno.
Osebne vesti
Belgrad, 10. jun. Premeščeni so: za višjega svetnika v 4. skup. 2. stopnje pri ravnateljstvu državnih rudarskih podjetjih v Sarajevu inž. Viktor Šinkovec, ravnatelj drž. rudnika v Lubiji; za ravnatelja ravnateljstva drž. rudnika v Ljubi ji v 4. skup. 2. stopnje inž. Ernest čuček, ravnatelj drž. rudnika v Velenju; za ravnatelja ravnateljstva drž. rudnika v Velenju v 4. skup. 2. stopnji inž. Ivan Kralj, ravnatelj drž. železarne v Varešu.
Belgrad, 10. junija, m. S kraljevim ukazom je napredoval za računskega inšpektorja VI. pol. skup. josip Kolbezen, računski inšpektor VII. skup na dravskem finančnem ravnateljstvu. Z odlokom prometnega ministra je prestavljen po potrebi službe Fr^ic Zerjal, oficijal VIII. pol. skup. železniške delavnice v Smederevu v 6. sekcijo za vzdrževanje proge na Jesenicah..
Belgrajske vesti
Belgrad, 10. junija, m. Dramska skupina tukajšnjega Naiodnega gledališča je sklenila z'vodstvom sofijskega narodnega gledališča gostovanje za 26., 27., 28. in 29. junij t 1.
Belgrad, 10. junija, m. Konec tega meseca se bo pred tukajšnjim sodiščem pričela razprava proti Milivoju B o š k o v i č u, ravnatelju Kovnice d d., zaradi znanega ponarejanja 50-dinarskih kovancev
Belgrad, 10. junija, m. Minister dr. Miha Krek je imel danes daljši razgovor z ravnateljem državnega monopola glede vseh zadev, ki se tičejo tobačnega delavstva v Ljubljani.
Alera Feniksa
Varšava, 10. junija, AA. DNB: V zvezi z zlomom družbe Feniks je vlada odredila preiskavo tudi v varšavski podružnici te dunajske zavarovalnice. V Varšavi in Krakovu je bilo na podlagi preiskave aretiranih sedem oseb. Med njimi ie več advokatov.
Gesiopo zasleduje Briininga
Ziirich, 10. junija, c. Danes je policija tukaj aretirala nekega agenta Gestapo, ki ie žc dalje časa krožil okoli Ziiricha in zasledoval bivšega kanclerja B r ii n i n g a, ki je bival te dni v ZUri-chu. Eiaie ic ta agent pripravljal atentat na Briininga.
London, tO. junija, b. Po vesteh iz Ilollywooda se je včeraj Marlen Dietrich hudo ponesrečila pri vstopu v vlak. Njeno stanje je resno.
razvnela kitajske nacionalno duhove. Tz tega si je razlagati, da je prišlo sedaj med Kantonom in Nankingom do ostrega spora In da je južni Kitaj mobiliziral močno armado, s katero namerava odkorakati proli severu, da zavrne Japonce. To bi pa moglo privesti do državljanske vojne v Kitaju samem, ker Čankajšek ni voljan, da bi dopustil sprehod južnoki tajskih armad skozi ozemlje centralnega Kilaja.
V dobro poučenih krogih smatrajo, da bodo južnokitajske čete z lahkoto prodirale in da ne bodo naletele na odpor nankinških čet do Hen-caua, 50 km južno od Šangaja. Vlada južne Kitajske sicer vc, da so njene čete slahejšo od čet nankinSke vlado, računa pa z rodoljubnim navdušenjem svoje vojske, ki bo povsod zanetila upor proti nankinški vladi. Predsednik kitajskega zakonodajnega odbora je poslal kantonski vladi brzojavko, v kateri jo poziva, naj prepreči vsako dejanje, ki bi ogrožalo narodno enotnost Kitaja.
Inozemci ee pripravljajo za vsak slučaj. Mornarji angleških in ameriških vojnih ladij v Hong-kongu no dobijo več dopusta, oziroma nc smejo stopiti na suho, ampak so pripravljeni, da odplo-vejo proti Šaugaju, čc bi bilo potrebno.
Domači odmevi
nijev odgovor nanjo. Balbo pravi v tej brzojavki, da je »libijska armada, obstoječa iz italijanskih in domačih čet, pripravljena za vsak slučaj, da sledi pozivu duceja, če jo hoče poklicati k še večjim naporom in k še pogumnejšim podvigom za še večji dvig fašistične Italije.« Obenem prireja duce dan na dan vojaške parade in sprejeme, zlasti pa odlikovanja letalcev, kar ima vse namen, da se v kritičnem trenutku, ko se inia Evropa odločiti za Italijo ali proti njej, pokaže neuklonljiva volja duceja, da obdrži, kar je zavojeval, in nadaljuje cilje svoje imperialne politike.
Vprašanje je. kako so P.albovo brzojavko sprejeli v Londonu, kjer so baš v vprašanju italijanske armade v Libiji, ki meji na Egipt, zelo občutljivi.
Nadalinie izpremembe
Rim. 10. junija, c. Vladne spremembe še niso vse končane. Mussolini bo obnovil vso svojo vlado 6 tem. da bo vzel vanjo same mlajše člane rasistične stranke Glavna sprememba bodoče italijanske vlade pa bo ta, da bo Mussolini pustil vseh 8 dosedanjih ministrstev, ki jih je osebno vodil, in jih izročil tistim, ki so se na bojnih poljanah v Afriki najbolj izkazali. Mussolini ostane samo premier.
Prva sprememba v vladi se bo izvršila na ta način, da bo Mussolini odložil vsa tri vojaška ministrstva. in sicer vojno, letalsko in mornariško ministrstvo. Ta ministrstva bodo prevzeli generali oziroma admiral
Notranje ministrstvo bo prevzel dosedanji glavni tajnik stranke Sta race, ki je trenutno še poslevodeči general v pokrajini okoli jezera Cane, toda se 18. junija z letalom vrne v Rim. Tajništvo stranke bi prevzel sedanji guverner Addie Abebe B o 11 a i.
Za italijanskega veleposlanika v Parizu bo imenovan baron Aloisi. Veleposlanik v Londonu Grandi oa bo odpoklican v Rj«. Dosedanji
državni podtajnik S h v i c h bo imenovan za veleposlanika v Berlinu
Mussolmš grozi z izstopom
Pariz, 10. junija. AA (Havas) O imenovanju grofa Galeazza Ciana za italijanskega zunanjega ministra piše ga. Taboui v »Oeuvru« med drugim: Državni podtajnik Suvich je bil pristaš Ženeve. Nemčiji ni bil posebno naklonjen, pač pa se je dobro zavedal nevarnosti, katerim se Italija izpostavi s tem, da odklanja sporazum z gotovimi državami. Vse kaže, da je njegova odstranitev posledica nemilosti. (To ne bo res, ker bo Suvich imenovan za poslanika v Berlinu.) Ciano pa se doslej ni odlikoval s posebnim frankofilskim čuvstvovanjem. Včeraj je Mussolini ponovil v sForeign officu« vprašanje o sankcijah in je pri tem omenil, da bo Italija zapustila Društvo narodov, čc sankcije v kratkem nc bodo ukinjene. Mussolini namerava ustanoviti blok med Italijo, Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko, ki bi ga po vsej priliki podpirala tudi Poljska. Zato je bil dosedanji italijanski poslanik v Varšavi B a s t i a n i imenovan za državnega podtajnika zunanjega ministrstva. (Iz Berlina pa prihaja vest, da se Nemčija ne misli spuščati z Italijo v preintimne stike, ampak da jo veliko bolj mika sporazum z Anglijo in Francijo.)
Ga. Taboui računa s tem. da bo prišlo do angleško-francoskega sestanka še pred zasedanjem Društva narodov. Po mnenju nekaterih krogov bi bilo bolje, da angleška in francoska vlada zaenkrat ne opredelita svojega mnenja, marveč storita to šele po zasedanju Društva narodov. Če bi se ve-r lika večina članic Društva narodov priključila enemu ali drugemu stališču, bi ti dve veliki demokraciji mogli nato v popolni svobodi izbrati eno izmed obeh stališč. Vse kaže, pravi ga. Taboui na j kraju svojega članka, da sc dogodki razvijajo tako, da se bo Italija naposled vendarle ločila od 1 Ženeve.
Politični špekulanti
Pred kratkim je tednik »Istina«, ki izhaja v Brodu in ki mu idejno smer daje dr. Markotič. prinesel izviren članek, ki se bridko pritožuje nad nekaterimi nezdravimi pojavi v današnjem hrvatskem političnem življenju. Na ta članek je »Hrvatski Zagorac« oprl sledeča svoja izvajanja: »Mi smo že večkrat na te pojave našega javnega življenja s prstom pokazali, toda žal nismo imeli uspeha, ampak so nas celo grdo obsojali. Danes že vsak špekulant, vsak pokvarjenec, vsak prazno-glavec skuša hrvatovati in kmetovačiti. Težko ali skoraj nemogoče je v taki megli spoznati pravo rodoljubje od navadne trgovine, ločiti zdravo od gnilega, pošteno od zvijačnega. Zato se dogaja, da vse obenem klije in raste, kokalj in zdravo seme drug poleg drugega. Na mnogih krajih je celo kokalj izpodrinil zdravo seme, ker se je okrasil s brvatovanjem in kmetovačenjem, seveda na škodo narodne bilke, ki na ta način zastaja in propada. Na tej brazdi narodnega ali navidez narodnega dela vidite najrazličnejše pojave. Medlem ko eni za svoje delo trpe pomanjkanje in izgubljajo še to, kar imajo, vse v delti za hrvatsko stvar, si drugi s hrvatovanjem in kmetovačenjem pridobivajo imetja in bogati*, pijejo in veseljačijo, izpreliajajo se iti baharijo in hočejo celo biti >vzori« poštenim in požrtvovalnim boriteljem, ki v narodnem delu doprinašajo samo žrtve. Ne bo nobeno iznenadenje, ako rečemo, da se i s hrvato-vanjem i s kmetovačenjem danes, kakor prej, uganja vsakovrstni švindel. Danes celo več, kakor kdajkoli.«
Skupščina starokaloliške cerkve
V nedeljo dopoldne je imela hrvatska staro-katoliška cerkev v Zagrebu v starokatoliškem škofijskem dvorcu na Zrinjskem trgu št. 3 veliko skupščino ali sinodo, Sinodo je ob 9 dopoldne pričel starokatoliški škof g. Marko Kaludjera, ki je pozdravil zastopnika pravosodnega ministra g. inšpektorja Slavka Hranisavljeviča in zastopnika kraljevske banske uprave iz Zagreba, inšpektorja g. Vjenceslava Potočnjaka in policijskega komisarja dr. Babica. Nato pa je naslovil pozdrav na Nj. Vel. kralja Petra II., kateremu je bila odposlana udanostna brzojavka. Pozdravne brzojavke je sinoda poslala tudi g. ministru C-vetkoviču in banu savske banovine dr. Ružiču. Na sinodi so bile zastopane po delegatih župnije iz Hrvatske in Slavonije, Bosne, Dalmacije, Vojvodine, Slovenije, Srbije itd. V svojem govoru je g. Marko Kaludjera razložil današnje stanje in razmere hrvatske starokaloliške cerkve. Poudaril je, da njeni nasprotniki med narodom širijo mnenje, da ima hrvatska starokatoliška cerkev namen Hrvate pripeljati v pravoslavje in da to v današnjem ozračju na nepoučene ljudi slabo vpliva. Opozoril je tudi na propagando, da bi se hrvatska starokatoliška cerkev priključila k utrechtski uniji in zagotovil, da bo starokatoliška cerkev na Hrvatskem ostala neodvisna. Predsednik sinodalnega sveta g. Lon-| čar je v svojem poročilu omenil tudi napredek ' starokaloliške cerkve v Sloveniji. Dejal je, da so : že v teku priprave za ustanovitev samostojne i slovenske starokatoliške cerkve.
Sinoda je bila zaključena ob 1 popoldne z obvestilom, da bo hrvatska starokatoliška cerkev v nedeljo, 12. julija, slovesno praznovala spomin na odhod hrvatskih škofov z vatikanskega cerkvenega koncila.
Iz ene vere v drugo
Iz Sarajeva nam sporočajo, da so tekom maja j v Sarajevu tri katolikinje prestopile v pravoslavje, : ena katolikinja v islam, enda židovka v pravoslavje in en protestant v rimskokatoliško cerkev.
Nova stranka
Sarajevske upravne oblasti so znanemu Mi-lenku Vidoviču dovolile, da v brošuri objavi smernice stranke, katero namerava ustanoviti in kateri je dal naslov »Jugoslovanski narodni pokret Obnova«. Ta ideolog etičnega pokreta predlaga, da naj se izpremeni volilni red tako, da bi se strankam prepovedalo postavljati v vsakem volilnem okraju po enega kandidata, ampak bi jiH morale postaviti najmanj tri, največ pet. Na ta način bi vo 1 ci mogli voliti tistega kandidata, katerega vrednost in lastnosti najbolj odgovarjajo narodni duši. Posebno glavno, volilno sodišče bi cenjevalo moralno in scialno vrednost kandidatov in bi v tem oziru tudi odločalo. Mandat bi dobila tista stranka, ki bi v okraju dobila relativno večino, izvoljen pa bi bil tisti kandidat stranke, ki je dobil največ glasov. — Ako se g. Vidoviču od vsega tega načrta posreči samo sestaviti nepristransko sodišče, ki bo pošteno in pravično ocenjevalo »moralno in socialno vrednost« kandidatov, je veliko dosegel in v takem ozračju stranke kmalu ne bi I bil več potrebne.
Za nepismene in tujce
Po mednarodnem dogovoru bomo menda tudi na naših železniških postajah kmalu dobili zanimivo novost. Mesto napisov, ki so dosedaj kazali potnikom, kje je ta ali oni službeni prostor, vhod in izhod, boino dobili table, na katerih bo 6 primernimi slikami označeno, kje jc na pritr.cr blagajna, čakalnica, garderoba itd. Za čakalnico na primer bo znamenje -tola, slika d'-ah vrat s puščico bo znamenje izhoda itd. Ta znamenja naj
bi tudi nepismenim in tujcem ki napisov ne razumejo, omogočala, da bi se znali gibati po kolodvorih. Na topčiderski postaji so že postavljene take mednarodne table, ki povedo nepismenemu kmetu in srbskega jezika neveščemu tujcu, kje je kaj. (Ali bi pa ne bilo morda pametnejše denar, ki se bo potrosil za to, porabiti za izobraževanje nepismenih, da bi se naučili brati že dosedanje napise, za tujce pa vpeljati, posebne uradnike, ki se izprehajajo po kolodvorih in imajo na prsih napise, v katerih jezikih morejo podučiti domačega jezika nevešče tujce. V velikem svetu taki »leteči« uradniki niso tako neznan pojav.)
Dr. Schacht v Belgradu
Be>'grad, 10. jun. m. Jutri bo prispel sim predsednik Reichsbanke iz Berlina dr. Schacht, da vrne uradni obisk naši Narodni banki. Dr. Schacht prihaja v svojstvu predsednika Reichsbanke ter bo tudi v tem svojstvu vrnil obisk, ki ga je koncem lanskega leta napravil Reichsbanki guverner naše Narodne banke g. Radosavljevič. V njegovem spremstvu sta tudi ministeriialni svetnik g. Reinhard ter dr. Just, ravnatelj Reichsbanke, Za časa bivanja dr. Schachta v Belgradu bo vsekakor prišlo med predstavniki nemške državne banke in naše Narodne banke do izmenjave misli, morda pa tudi do konkretnih sklepov v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na izvajanje nemško-jugoslovanskega kliringa, posebno v zvezi s pogajanji, ki jih je nedavno vodil vice-guverner Narodne banke dr. Belin, V tem pogledu bo g. idr. Schacht konferiral pri naši Narodni banki >.z njenim guvernerjem g. Radosavljevič^m ter ostalimi predstavniki te banke.
Schuschnigg se dobriha Nemčiji
Dunaj, 10, jun, AA. Ilavas poroča: Pri veliki manifestaciji domovinske fronte na trgu pred mestno hišo je snoči bilo navzočnih nad 100,000 ljudi. Govoril je tudi dr. Schuschnigg, ki je rekel, da niso točne vesli listov o amnestiji, ker bo dana samo redna polletna amnestija. Rimski protokoli postavljajo temelj avstrijske neodvisnosti. Izrazil je željo za mirnejše odnose z Nemčijo kot veliko nemško državo. Pozval je mladino, naj bo nemška, da naj nemško misli in nemško dela. Knez Starhemberg se tega zborovanja ni udeležil. Sploh ni bilo videti heimvvehrovskih zastav in znakov. Bile so samo zastave domovinske fronte v belo-rdečih barvah. Posebno mnogo je bilo črno-rumen h habsburških kokard.
B?um izganja rogovileže
Pariz, 10. junija, b. Oblasti so ugotovile, da sa v sedanjem stavkovnem gibanju igrali zelo važno vlogo inozemski agitatorji. Zaradi tega ie dobila policija sinoči nalog, da preišče zadevo ler je v zvezi s tem aretirala več inozemskih državljanov, ki so imeli pri sebi orožje. Te osebe bodo po obsodbi takoj izgnane iz Francije. Ni znano, če gre tu za ruske komunistične agitatorje, ki so se v zadnjih časih z vseli strani pritepli v Francijo ter hoteli obrniti stavkovno gibanje v ono smer, ki je po njihovih izkušnjah najboljše za dosego gotovih ciljev. Oblasti nočejo o aretirancih ničesar izdati.
Drobite ves ti
Dunaj, 10. junija. AA. (DNB) Tekme za Da-visov pokal med Jugoslavijo in Avstrijo, ki bi se morale vršiti od 12. do 14. junija, so odložene in se bodo vršile od 17. do 10. junija. Tekme bodo igrali v Zagrebu, kjer se bo vršila tudi tekma med Jugoslavijo in Nemčijo, in sicer od 10. do 12. julija, če Jugoslavija premaga Avstrijo.
Napoli, 10. junija. AA. (Havas) Davi je blizu postaje Buffole skočil s tira potniški vlak! Doslej so izpod ruševin potegnili 15 trupel. Ranjenih ie okoli 200 ljudi. S tem vlakom se je peljalo mnogo delavcev na delo v Napoli. Točni vzroki nesreče še niso dognani. Oblastva so ukrenila nujno pomožno akcijo.
Pariz, 10. junija. AA. (DNB) V neki vasi blizu Constar.tine je v odmoru med vojaškim vajami neki vojak senegalskega pehotnega polka ubil s puško dva podčastnika. Nato se je Senegalec še sam ustrelil v glavo.
Rim, 10. junija. AA. Havas poroča, da ee šele sedaj izve. da se je o priliki nedeljske proslavo italijanske uslave zgodila večja nesreča. Ko je de-filirala motorizirana arfiljerija, sta trčila skupaj dva traktorja in je en traktor vrglo med občinstvo. Šest oseb jc bilo mrtvih, nad 20 oseb pa je bilo ranjenih.
Madrid, 10. junija. AA. Havas: Parlament je včeraj izglasoval zakon o uradniških odgovornostih v njihovih službah.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje mesto upravnika obče državne bolnišnice v Ljubljani. Za to mesto morejo prositi zdravniki, ki imajo poleg pogojev § 20 zakona o bolnišnicah tudi pogoje za imenovanje v IV. pol. skupino 2. stopnje do III. pol. skupine 2. stopnje uradnikov v državni službi. Prošnje naj se vloŽe v roku 15 dni od djieva objave tega razpisa v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani.
Dunajska vremenska napoved: Še zmerai hladno, oblačno, krajevne padavine.
Povratek Nj. kralj. Vis. kneza namest nika Pavla iz Bukarešte v Belgrad
Za omitjenje brezposelnosti
Velika javna cestna deta
Tlakovanje ceste Ljubljana — Kranj in St. Ilj Zveza Slovenije z morjem
Maribor
Ljubljana, 10. junija.
Iz milijardnega posojila, določenega za velika javna dela, ki naj bi tudi v naši državi omilila naraščajočo brezposelnost, je dobila Slovenija 33 in pol milijonov dinarjev za modernizacijo in popravila naših najvažnejših cest. Ker postaja Slovenija z vsakim dnevom bolj priljubljena tujskoprometna dežela je jasno, da moramo skrbeti, da damo sicer razvajenim tujcem primerne im lepe ceste. Ker leži Slovenija med vso srednjo Evropo in Jadranskim morjem, ki dobiva vedno več gostov, je bilo treba najprej misliti na zveze čez našo zemljo proti morju. In taio je lani padla odločitev, naj se tlakuje cesta Ljubljana—Kranj, za kaT je bdlo dovoljenih 20, milijonov dinarjev. Direktni zvezi Ljubljane — z morjem naj bd služilo popravilo obstoječe ceste, ki gre iz Ljubljane čez Škofljico— Kočevje in Brod na Kolpi do Delnic, za kar je bilo določenih za cesto, ki gre po dravski banovini 8 in pol milijonov dinarjev. Tretja oesta, ki naj bi se modernizirala pa naj bi bila zveza Št. Ilj— Maribor za 5,000.000 dinarjev.
Ker so taka javna dela izrednega gospodarskega pomena tudi za bodočnost, je banska uprava takoj osnovala potrebne odseke, ki so z vso vnemo hiteli pripravljat načrte in proračune. Vsi ti obsežni načrti in proračuni so bili predloženi v odobritev gradbenemu ministrstvu, ki jih je večinoma potrdilo, pri drugih pa zahtevalo malenkostne spremembe.
Cesta Ljubljana—Kranj
Dobro leto dni je, odkar so se začele priprave, ko se končno kažejo tudi sadovi temeljitih priprav. V aprilu je podjetje ing. J. Dedeka iz Ljubljane začelo graditi umik nevarnemu medenskemu klancu. Delo lepo napreduje in zadnji teden je okrog 150 delavcev nasipalo veliki nasip, ki bo vodil do nadvoza čez železniško progo. Pripadajoči most čez železniško progo bo veljal krog 480.000 dinarjev in je razpisana licitacija za prevzem tega dela 4. julija. V zvezi s tem je bil tudi že izliciti-ran v mesecu marcu ded ceste d Št. Vida do Je-perce, ter je bil med številnimi ponudniki na tlakovanj« tega odseka najnižji ponudnik ing. Dedek. Licitacija je bila odobrena in da ni bilo v zadnjih par dnevih stavke stavbinskega delavstva, bi se tudi na tem odseku že delo začelo. V soboto, 6. junija je bila licitacija za nabavo 1990 ton kock in 3450 rodbnikov, ki so potrebni za tlakovanje ceste od Št. Vida do Jeperce. Med štirimi ponudniki je ponudilo podjetje Antona Resa iz Zagreba 1.8% popusta na proračunano vsoto in je tako že tretja v ta namen razpisana licitacija uspela. Tudi odsek iz Ljubljane do Št. Vida bi že prišel v licitacijo, da se niso pojavile težave radi traanvajdke proge, ki gre po državni cesti do Št. Vida. Gradbeno ministrstvo se na žalost ni moglo odločiti za predlog banske uprave in tako čaka načrt ponovno na ugodno rešitev. Cesta od
Shod ministra dr. Kreka
V nedeljo, dne 14. junija, bo ob pol 8 zjutraj v Rajhenhurgu v Slomškovem domu okrajni shod JRZ, na katerem bo govoril tudi minister dr. Krek.
Dan treznosti
Sveta vojska je spet zalarmirana. Treba je, da nastopi.
K temu nam nudi najlepšo priliko bližujoči se god vzornika in zaščitnika treznosti: Janeza Krst-nika.
Zato bo v nedeljo 21. junija ob 10. dopoldne v dvorani Delavske zbornice treznostno zborovanje.
Zjutraj pa bo ob uri, ki se bo še naznanila, na Rožniku sv. maša, h kateri so vabljeni vsi verni prijatelji treznosti.
Pripomnjeno bodi znova, da je delokrog Svete vojske razširjen na vso razuzdanost, vso surovost, vso nemoralnost, sploh na vse javne grehe, katerih središče in vir je alkoholizem; grehe, ki uproipa-ščajo narod in mu delajo pred svetom sramoto. Sveta vojska hoče biti etično društvo: za dvig ljudske morale in srčno kulturo naroda.
Ali ne tožimo po pravici, da moderna šola izobražuje ljudi samo umsko, ne pa tudi srčno? Zato pri vsej civilizaciji toliko surovosti! Kaiko potrebna nam je istitucija za gojitev moralnosti in srčne olike I
K temu plemenitemu delu ste vabljeni vsi, ki sami plemenito mislite in čutite in obžalujete toliko surovosti v našem narodu. Upati je, da ta razširjeni delokrog privabi k sotrudstvu še marsikoga, ki mu ni toliko simpatična sama borba proti alkoholizmu, katera pa je in ostane vendar središče te svete vojske.
Jeperce do Labore pri Kranju se iz 20 milijonskega kredita ne bo mogla popolnoma popraviti, pač pa bo pomožnosti iz viška, doseženega pri dosedanjih licitacijah, vendarle skoraj vsa modernizirana. Preložitev Gaštejskega klanca z nadvozom čez železniško progo pri Kranju je bila v načrtih izdelana že letos spomladi, vendar jo je ministrstvo zavrnilo radi hodnikov na nadvozu. Po željah ministrstva za gradbe je sedaj načrt preurejen in bo te dni odposlan v odobritev v Belgrad. Zveza Ljubljane z Kranjem bo torej še v letošnjem letu dosegla velik napredek in prav verjetno je, da bomo v 2 letih imeli popolnoma modernizirano in tlakovano cesto iz Ljubljane do Kranja.
Št. Ilj—Maribr
Cesta iz Maribor v Št. Ilj je tudi že v delu. Most čez Pesnico je zgradilo že podjetje Mu-drovčič iz Ljubljane in bo most v kratkem kolav-diran. Sedaj se opravljajo dela pred Pesnico na
cesti, kjer sicer nagaja nevaren plaz, tako, da bo cesta proti plazu popolnoma zavarovana. Nadaljni odseki ceste so v načrtih že dokončani in odobreni in banska uprava čaka le še na otvoritev kreditov, na kar bodo razpisane licitacije.
Zveza Ljubljane z morjem
je v načrtih že vsa končana in za posamezne odseke so razpisane že licitacije. Tako bo odsek ceste med Ribnico in Dolenjo vasjo temeljito preurejen, kar bo stalo poldrug milijon dinarjev. Prva licitacija 27. maja ni bila uspešna, druga pa je razpisana na 24. junij. Za popravilo ceste od Kočevja do Dolge vasi je gradbeno ministrstvo pravkar dovolilo potrebni kredit 1,330.000 din in bo licitacija za julij razpisana. Predložitev ceste pri Moravi, ki bo stala okrog pol milijona je odobrena in bo licitacija 12. junija. Za zvezo med Brigo in Banja Loko, ki bo stala skoraj en milijon dinarjev so denarna sredstva že na razpolago in bo razpisana licitacija za mesec julij. Zveza med Krkovo in Faro, ki bo stala 2,900.000 din je denar že zagotovljen in bo licitacija prav tako razpisana za julij. Za odseke med Dolgo vasjo in Šialcarji in med Moravo in Brigo pa po načrtih ne bo mogoče popraviti ceste, ker bodo preračunani osmi milijoni komaj zadostovali za modernizacijo in popravila že prej omenjenih in bolj potrebnih odsekov. Vsekakor pa moremo biti veseli, da tako dolgo zaželjena cestna zveza Slovenije z morjem prihaja vsaj v prve začetke uresničitve.
S tem, da se bodo začela cestna dela v vseh treh najvažnejših smereh Slovenije, bo našlo kruha precej delavstva, tako da bo vsaj deloma omiljena brezposelnost, ki je zlasti pri na6 radi sankcij hudo narastla. Dal Bog, da bi poklicani faktorji tudi vnaprej našli potrebna sredstva, ki bo omogočila tudi zaključitev teh del v lepo cestno omrežje, i ki bo v bodočnosti eden najvažnejših členov v I verigi našega gospodarskega razvoja.
Lep uspeh pasijona v Šoštanju
Šoštanj, 11. junija.
Božji blagoslov se je razlil v nedeljo zvečer ob lepi mesečni luči nad Šaleško dolino, ko je 2500 glava množica zamaknjena v prizore Kristusovega življenja in trpljenja občudovala veličino pasijona, ki ga je s toliko umetnostjo vprizoril Edvard Gregorin v svoji drami »V času obiska-nja«. Vprizoritev je ob sodelovanju 170 igralcev dosegla svoj višek pri bajni večerni razsvetljavi. Vsa Šaleška in Savinjska dolina živi pod vtisom tega veličastnega dela.
Danes zvečer in v nedeljo popoldne se ponovi vprizoritev na prostem. Nihče naj ne zamudi te redke prilike!
Nekaj zidarjev še stavka
Ljubljana, 10. junija.
Danes so dclavci pri skoraj vseh ljubljanskih podjetjih pričeli zopet z dolom, ker so tako podjetja kakor tudi delavski zastopniki pristali na doseženi sporazum. Danes opoldne je podpisalo pogodbo podjetje ing. Dukič, tudi za delo v Ljubljanici, kjer so imeli delavci izven določb sporazuma e dodatne zahteve. Podjetje ing. Dukič je tudi vsem tem zahtevam ugodilo. Sporazuma ni še podpisalo izmed večjih podjetij podjetje Emil Iomažič, pri katerem delavci še vedno stavkajo, prav tako sporazuma ni podpisalo podjetje Slavcc iz Kranja, kjer je prav ta: ko stavka, ter nekateri manjši zidarski mojstri iz Ljubljane in okolice. Delavstvo povsod vzdržuje rod in mir ter se vede skrajno disciplinirano. Ker so nekateri delavci, člani stavkovnega odbora, pričeli z delom, so delavci, ki še stavkajo, izvolili nov stavkovni odbor. Odbor je že pričel poslovati.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjufraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz Josef grenčice«.
i|Mgj«iMsa
Seveda, če odpravi milo tako prizanesljivo in temeljito nesnago iz perila, poje vedno lepo belo.
in za namakanje Ženska hvala
Letošnja regulacija Savinje
Skoraj VI2 km obrežja bodo regulirali. — Stroški nad dva in pol milijona dinarjev
Ljubljana, 10. junija, |
Ban g. dr. Marko Natlačen je danes odobril licitacijo za drugi del regulacije Savinje, ki bo izvršena še v letošnjem letu ob bregovih Savinje pod Celjem. Pas obrežja, ki bo reguliran je dolg skoraj poldrug kilometer. Obrežna dela regulacije je prevzelo gradbeno podjetje iz Maribora Ubald Nassimbeni, ki je ponudilo 17% popusta na enotne cene, ki so bile proračunane za vsa ta dela v znesku 2,474.000 din. Gradbena dela regulacije bodo na tem odseku stala torej 2,053.000 din, če vpoštevamo popust, ki ga je dalo gradbeno podjetje. Kritje za te velike izdatke bo našla banovina v glavnem iz rednega proračuna, iz katerega bo za regulacijo Savinje na razpolago 1,200.000 din. Mestna občina v Celju bo prispevala 450.000 din, okrajni cestni odbor v Celju pa bo dodal 300.000 dinarjev. Iz regulacijskega sklada banovine bo še naklonjena vsota 718000 din tako, da bo na razpolago za ta regulacijska dela 2,668.000 din. Višek kredita, ki znaša približno pol milj. bo porabljen za odkup zemljišč, ki se bodo pri regulaciiskih delih morala umakniti in razkopati.
Podjetje bo še ta teden začelo z vsemi predpripravami za regulacijo ter bo prepeljalo na
obrežje Savinje potrebne stroje, zlasti bagre, položilo bo industrijski tir in druge naprave, ki so potrebne za prevažanje ogromnih količin nakopa-nega gramoza in peska. Regulacijska dela ob Savinji so nadvse važna zlasti radi tega, ker povzročajo povodnji Savinje skoraj vsako leto več milijonske škode, ki bodo z regulacijo za vedno odpravljene. Letošnja regulacijska dela se bodo nadaljevala tam, kjer so prenehala lani. Dočim je bila lani izvršena regulacija toka Savinje pod Tre-merekim mostom med Celjem in Laškim, bodo letošnja dela uredila tok Savinje nad Tremerskktm mostom proti Celju. Ker zahteva regulacija Savinje velikih denarnih sredstev in groze povodnji vsako leto, bi bilo v interesu vseh prizadetih, da se regulacija čim bolj pospeši. Zato jc banska uprava prevzela inicijativo in pripravlja akcijo za veliko posojilo, ki bi služilo čim hitrejši in temelji-tejši regulaciji Savinje do Celja in še naprej v vseh delih njenega loka, kjer bi bilo to potrebno. Zato se zlasti zanima mesto Celje, kateremu Savinja skoraj redno ob povodnjih poplavlja ceste in trge. To veliko posojilo bi bilo slično organizirano, kakor je bilo svojčas organizirano posojilo za regulacije Ljubljanice, in bo z denarnimi sredstvi sodelovala tudi železniška uprava.
Občni zbor največje železničarske
dobrodelne ustanove v državi
Podporno društvo železničarjev v Mariboru ima 12.000 članov Po sedmih letih zopet redni občni zbor
Maribor, 10. junija.
Preteklo nedeljo je bilo v veliki dvorani Unio-na veliko železničarsko zborovanje. Prostrano dvorano so napolnili do zadnjega kotička železniški uradniki, železničarji in vpokojenci iz Maribora in njihovi delegati iz vse Slovenije in izvensloven-skih železničarskih središč. Podporno društvo železničarjev v Mariboru, ki je največja dobrodelna stanovska organizacija v državi ter šteje 12.000 članov, je imelo po 7 letih komisarijatov in prisilnih uprav zopet svoj redni občni zbor in zato je bilo umljivo, da je vladalo v železničarskih krogih za zborovanje največje zanimanje. Leta 1929. je bilo vodstvo društva razpuščeno in je bil poverjen z upravo poseben komisarijat, ki ga je vodil do novembra lanskega leta. Novembra 1935 je bil dotedanji komisarijat s predsednikom g. Zava/ilalom ukinjen ter poverjen z vodstvom uprave g. Ivan Wurzinger, ki je z velikim taktom in razumevanjem privedel društvo do normalnega stanja, tako, da je bil decembra lanskega leta komisarijat ukinjen in izročeno vodstvo društva zopet svoječasnemu, legalno izvoljenemu odboru. Na nedeljskem občnem zboru so člani temeljito obračunali z bivšim komisarijatom, ki je upravljal društvo pred prihodom g. Wurzingerja. Društvo ima namreč znatno premoženje s poldrugim milijonom dinarjev letnih dohodkov in zaradi tega ne more biti članstvu vseeno, kdo in kako se upravlja z društveno imovino. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor. Predsednik Simon Lorger, tajnik Pšeničnik Anton, blagajnik Wurzinger Ivan, odborniki Majer, Za-gernik, Štajer, Menih, Krajnik, Lederhas, Kragl, Pavličič. Revizorja sta Frangeš in Golob. — Med sklepi je posebne važnosti izprememba pravil, na podlagi katere se bo v bodoče volitev odbora vršila po proporčnem, dočim je dosedaj veljal večinski sistem. Pravila so bila sprejeta. Banska uprava zahteva pri društvu tudi kapitalno kritje, ki pa zaradi znatne imovine nc bo potrebno. Pač pa je občni zbor sklenil znižati podporo za 20%, tako da bodo sedaj člani najvišjega razreda sprejemali namesto 10.000 Din — 8000 Din posmrtnine. Praksa bo pokazala, če bo tako znižanje zadostovalo za ravnovesje v društvenem gospodarstvu. Soglasno je bil odobren tudi sklep, da kupi društvo obe stanovanjski hiši od dunajske Občekoristne stanovanjske zadruge. Važen jc tudi sklep, da društvo v bodoče ne bo podeljevalo nobenih podpor in se tudi izplačevanje predujmov ukine. Ob zaključku so zborovalci še sklenili, da se morajo iz-
slediti imena onih petih članov bivšega upravnega odbora, ki so leta 1929 podpisali vlogo na veliko županstvo s predlogom za uvedbo komisarijata. Zborovalci so zahtevali, da se ti člani takoj izključijo. — Zaradi spremembe pravil se bo vršil letos še nov občni zbor, na katerem se bo vodstvo volilo na podlagi novih pravil.
Posledice razdvojenih družinskih razmer
Domžale, 10. junija.
Včeraj smo kratko poročali o napadu posestnika Viljema Jerina na svojo ženo, 24 letno Zoro, roj. Paljk. Zaradi slabe telefonske zveze sc nam je pripetilo nekaj pomot, ki jih sedaj popravljamo. 35 letni Viljem Jerin se ie lani oženil s svojo sedanjo ženo, ki jo je zelo ljubil. Žena pa je imela vse druge muhe v glavi ter je koketirala z nekim J, P., s katerim je v začetku maja pobegnila proti Italiji. Jerin je v strahu za svojo ženo takoj odpotoval za njima ter ju našel na kolodvoru v Logatcu. Jerin je zahteval, naj se žena takoj vrne z njim na dom, P. pa sc je zaradi tega tako razburil, da je streljal z revolverjem na Jerina. Zadel ga je v vrat, toda k sreči ga je le hako ranil. Nezvesta žena in pa omenjeni P. sta nato pobegnila v Italijo. Za njima je bila izdana tiralica. Italijanski karabinerji so oba prijeli, toia Zori se je posrečilo pobegniti iz zaporov ler se vrniti v Jugoslavijo. Za njo je prišel nato še omenjeni P. Sestala sta se pred dvema dnevoma v Št. Vitlu nad Ljubljano, toda oba je našel varani mož Jerin. Prosil je svojo ženo, naj se vrne k njemu, toda Zora ga je odbila. Tedaj se je Jerin razburil ter navalil na svojo ženo z nožem ter jo obklal po glavi in deloma po telesu. Poklican je reševalni avto iz Ljubljane, ki je prepeljal ranjeno ženo v bolnišnico. Jerin se je takoj sam prostovoljno zgla-sil na orožniški postaji v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer so ga orožniki zaslišali, toda ko so spoznali zadevo, so ga spustili in mu naročili, naj se vrne domov, to je na Rodico pri Domžalah. Jerin se je takoj po priholu v Domžale zglasil tudi pri tamkajšnjih orožnikih. Jerin ni pobegnil nikamor, pač pa je na poziv domžalskih orožnikov danes odšel v Ljubljano ter se prijavi! okrožnemu sodišču. Stanje žene se je znatno zboljšalo ter je upati, da bo okrevala.
Drobne novice
Koledar
Četrtek, 11. junija: Sveto Rešuje Telo. Bar-uaba, apostol.
Potek. 12. junija: Janez Fakund, spoznavale«; Leon III, papež. Zadnji krajec ob 13.05. Herschel napoveduje veliko dežja.
Novi grobovi
+ Na Sp. Brezovem pri Višnji gori je umrl
v torek zvečer jx> daljšem bolehanju nadvse skrben in veren gospodar Martin Gorše, posestnik in oče gospoda kaplana Martina Goršeta v Vel. Laščah. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8 v Višnji gori. Blagi pokojnik zapušča poleg žene štiri sinove in štiri hčerke. Rajnemu naj sveti večna luč, preostalim naše sožalje!
Osebne uesfl
= Za prevzemnika odvetniške pisarne pok. dr. Srečka Rupnika v Šmarju pri Jelšah je bil začasno imenovan g. dr. Anton Ogrizek, odvetnik v Celju.
— Izpi' za čin aktivnega pehotnega podporočnika je naredil naredili k-planinee Ludovik L. Val-diga. —
= Poročil se je v Grižah g. Janko Jez z gdc. Cilko Žgank. — Obilo sreče!
Svila
SOUVAM
HLAD IN LAHKOTNOST MOD fl ELEGANCA
— Železniške zveze po Dolenjski ob nedeljah in praznikih. Iz Novega mesta nam pišejo. Par-krat je bilo na tem mestu o tem že govora — pa do danes, žal, brez uspeha. Mi Dolenjci — istotako enakopravni kot drugi — se upravičeno čudimo prečudni sestavi poletnega voznega reda za vlake, ki vozijo na dolenjsko stran ob nedeljah in praznikih. Saj v teh dneh nimamo razen jutranjega in popoldanskega vlaka nobenih drugih vlakov na razpolago, katerih bi se lahko jiosluževalo notu-joče občinstvo, ki hoče napraviti izlet na Dolenjsko. Že tako smo Dolenjci v vsakem oziru precej zadnji, sedaj pa še to. Kako bo še kfik človek obiskal naše kraje, če imamo tako imeniten vozni red in vtoliko« vlakov na razpolago'?! In še to: Pred dni mi je 00 letnica novomeškega prostovoljnega gasilskega društva združena z gasilskim kongresom in obveznim izletom gasilske zajednice za dravsko banovino. Prav v teh dneh ho tudi velika obrtna, gospodarska, umetnostna in zgodovinska razstava, h kateri je pričakovati večjega obiska tudi iz drugih strani Slovenije. Kako 'bodo ljudje iz vse dravske banovine te dni prišli v Novo mesto po obstoječem železniškem voznem redu. nam je res uganka. Brez nefKitrebnih stroškov za prenočišča in prehrano pač ne bo šlo. Da so v današnji h časih ti stroški zopet nove težave in ovire, ki bodo marsikateremu nameravanemu obiskovalcu teh prireditev ta poset zabranile. ni treba še posebej poudarjati, kakor tudi ne, kdo bo tega kriv in, da tako postopanje nikakof ni delo za pospeševanje tujskega prometa po naši državi — kajti tudi Dolenjska je kos in celo zelo len kos naše države. Zato apeliramo na železniško upravo, da nam Dolenjcem v tem oziru takoj ugodi. Na razpolago nam dajte ob nedeljah in praznikih vse one vlake, ki vozijo na Dolenjsko ob delavnikih.
_ V prilogi Službenih novin od 9. t. m. je
objavljena Uredba o razdružitvi občine Šmarjeta-Bela cerkev«, »Uredba o spremembi področja občin Mačkovci in Križevci«. Uredba o ustanovitvi občine Primskovo«, »Uredba o pregrupaciji občin Jurišinci, Dornava, Osluševci in Markovci. o ustanovitvi nove občine Polenšak in o spremembi imena občine Juršinci v ptujskem okraju . Uredba o ustanovitvi občine Razbor in občine Stari trg v slovenjgraškem okraju«, »Uredba o ustanovitvi občine Ajdovec«, »Uredba o ustanovitvi občine Orehovica' in >TJredba o spremembi področja občine Trbovlje in občine Hrastnik-Dok.
Naravno zdravilo proti debelosti
je znamenita ROGAŠKA SLATINA
„DONAT" vrelca.
Vprašajte Vašega zdravnika!
Reg. pod br. 3860'36
_ Smrtna nesreča Slovenca v Ameriki. V
državi Sant Dakota se je smrtno ponesrečil pri trčenju avtomobila Martin Hlebanja. Njegov nečak in šofer sta odnesla lažje poškodbe.
— Absolventi državne dvora/redne trgovske šole v Ljubljani iz leta 1920 naj javijo svoje naslove Stepišniku, Mestna hranilnica, Ljubljana — do 30. junija.
_ Gasilska četa na Kokrici pri Kranju priredi
v nedeljo, 14. junija ob 3 popoldan žrebanje dobrodelne loterije. Kupujte srečke, ker je njih število omejeno, a dobitki so prav lepi in dragoceni.
_ Mladinska počitniška kolonija SPD: Člani
mladinskega odseka SPD morajo oddati prijave za |X)čilniško kolonijo na Malnarjevi koči pod Črno Prstjo najkasneje do 15. junija t. 1. Odhod v kolonijo bo 12. julija t. 1. število udeležencev je omejeno ter je treba hiteti s prijavami.
_ Planinci! Planine so že vsem dostopne. Pri
težjih turah preko snežnih polj mora turist paziti, da je zadostno opremljen (cepin, vrv, event. dereze). Planinske postojanke že nudijo priliko, da se more turist v raznih izhodiščih primerno odpočili ter najti udobno prenočišče Na Vršič vodi do Ruske cerkvice dobro speljana avtomobilska cesta, dalje do Erjavčeve koče je cesta v popravilu. sedaj pa je uporabna udobna pešpot. Mimo Peričnika vodi pot v Aljažev dom; za posetnike Tricrlava in Triglavskega pogorja sploh je ta postojanka najprikladnejša. Staničeva koča je stalno odprta ter še vedno vabi visokogorske smučarje. Pestra planinska flora vabi na Golico — narcise,
murke in številne druge cvetke so posejane po košenicah od Spodnje do Gornje koče. Enako je Beguujščica pokrita z najrazličnejšimi pomladnimi cvetkami, Roblekov dom stoji na robu planine s krasnim razgledom na Stol in sosedne vrhove Karavank. Ljubnik je dostopen po grebenih iz Škofje Loke, povratek v Poljansko dolino. Primerna tura za junij je izlet iz Trbovelj na Mrzlico ter preko Šmohora v Laško. V Kamniških planinah so vrhovi že lažje dostopni: Cojzova koča kot izhodišče za ture na Grintavec in Skuto, koča na Kamniškem sedlu izhodišče za Brano in Planjavo s prehodom na Korošico, preko Presedljaja in pa Konja vodi steza v Dol; vzpon v kočo na Veliko Planino, sestop mimo Sv. Primoža v Stranje je priporočljiv. Krvavec nudi udobno bivanje v domu. Logarska dolina je vsa v zelenju. Za daljše bivanje je sedaj najprikladnejše ob Boh. jezeru v Zlatorogu ali Sv. Janezu. Pohorje ima številne posetnike. Planinski dom na Plešivcu (Uršlji gori) je dosegljiv tudi iz Prevalj in Guštanja. Mesec junij še ni preveč vroč ter je najprikladnejši za planinske izlete.
—	V Novo mesto in nazaj dne 14. junija z modernim avtobusom. Odhod iz Ljubljane ob 5.30 ter povratek v Ljubljano ob 21 ali po dogovoru vseh izletnikov. V avtobus vstopijo lahko tudi izletniki za krajše proge ter se jih pri povratku prevzame. Avtobusna vožnja traja največ dve uri ter stane od Ljubljane do Novega mesta in nazaj samo 20 Din. Prijave sprejema Putnik samo toliko časa, dokler so mesta na razpolago. Izrabite to edinstveno priliko najcenejšega prevoza v prelepe kraje in dolenjsko metropolo!
—	Konvikt Notre Dame sprejema v oskrbo dijakinje, ki obiskujejo ljubljanske šole. Pojasnila daje: Konvikt Notre Dame, Ljubljana, Marnion-tova ulica 24. Tramvajska proga proti Viču, Lan-gusova ulica.
—	Slovenski pravopis. Izdalo in založilo Znanstveno društvo v Ljubljani. Izdajo priredila A. Breznik in F. Ramovš. Ljubljana 1935. Naklada pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Strani je 300. Cena 60 Din, v etuiju s poštnino 64 Din. Pravda za Slovenski pravopis se je polegla. Prvo razburjenje se je izkazalo kot krivično. Danes že vse s treznim pogledom zre na to velikansko delo, ki ostaja pri vseh neizogibnih hibah naš najpopolnejši jezikovni vodnik. Pri 20.000 besedah, ki jih vsebuje, s-i našteli razni dobrohotni in zlohotni kritiki največ 800 sjx>rnih točk. To število naravnost izgine v primeri s številom celotnega besednega zaklada, ki ga knjiga vsebuje! Naša javnost je dobro jiresndila »vrednost« vseh bolj ali manj duhovitih napadov na ta Pravopis. — Breznik Ramovšev Pravopis si je utrl pot. Danes lahko mirno trdimo, da sodi na mizo vsakega slovenskega človeka, ki ima s slovensko besedo tako ali drugače opravka Brez njega ne bo moči izhajali nikomur, kdor bo hotel pisati lepo in pravilno slovenščino in nikomur, kdor jo bo hotel lepo in pravilno govorili. Zakaj, Slovenski pravopis ni samo pravopisni, ampak tudi pravorečtii slovar, kot tak pa sploh edini te vrste, kar smo jih kdaj imeli. Spričo svojega uradnega značaja (saj ga ie izdalo Znanstveno društvo, predhodnik naše Akademije) je Breznik-Ramovšev Slovenski pravopis najznamenitejše slovensko delo, kar jih je izšlo v zadnjem času.
Korpulentnim in mišičasfim, pri katerih se poka-zujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, izborno pomaga večtedensko pitie naravne
grvnke vode Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shuišanie.	0K1 rej; S. br. 31)474/SS.
— Izlet v Postojnsko jamo z avtom v nedeljo.
21. junija. Prijave sprejemamo do 15. junija, izjasnila pošljemo zastonj. Pisarna »Po božjem svetu«. Ljubljana, Šenlpetrska vojašnica.
Zveza združenj in odsekov mesarjev za dravsko banovino je imela pretekli teden svoj redni občni /.bor. ki ga je vodil predsednik Dimnik Jakob iz D. M. v Polju. Tajnik Žan je v svojem poročilu očrla! delo zveznega odbora, ki je ' posvečal pažnjo vsem, za mesarje važnim vpra-! ?;injem. kakor glede domačega klanja, davkov in i maksimiranja cen. izdaji učne strokovne knjige j ild. Omenil je, da so ravno slovenski mesarji pripomogli. da je vsedržavni kongres v Zagrebu Iako zadovoljivo uspel. Slovenca g. Windischer in Žan sta imela dva važna referata o davkih in o sl rokov nem šolstvu Blagajniško poročilo je podal Zaje Franc iz Ljubljane. Za preglednike je po-, očal Fiedler iz Maribora, ki je predlagal razreš-nico odboru, kar je bilo soglasno sprejelo. Nato so bile volitve v zvezni odbor Ier so bili soglasno izvoljeni: za predsednika Dimnik Jakob iz D. M. v Polju; I. podpredsednik Zaje Franc i/ Ljubljane; li podpredsednik Fiedler Jernej iz Maribora: tajnik Zan Ivo. Ljubljana: blagajnik Mrežar Alojz Št. Vid nad Ljubljano; za odbornike pa: Eaeh, Celje; Tavčar. ' Maribor; Hafner, Škofja Loka: Podgoršek, Kamnik; Košir, Zagorje; Loretič, Kočevje; za preglednike: Pavešič, Maribor; Urbas, Ljubljana; Dolinšek. Ljubljana. — Nato se je vršila razprava o samostojnih predlogih, ki so jih stavila posamezna mesarska združenja. Po daljši debati «o bile sprejete resolucije, ki govore o davkih. o klanju živinp na kmetih in o določanju cen mesu in živini Občni zbor je pokazal veliko zavednost slovenskih mesarjev za svoje stanovske interese, katere hočejo razčistiti potom močne v,se državne strokovne zvezne organizacije, ki bo ime la letos svoj kongres v Belgradu.
—	Letno kopališče »Neptun« v Kamniku je odprto!
—	V Službenem listu kraljev, banske uprave dravske banovine od 10. t. m. je objavljena »Izprememba in dopolnitev priloge B in končnega zapisnika k trgovinski pogodbi z Nemčijo«, dalje »Uredba o ureditvi razmerja učencev proti številu pomočnikov v trgov, in rokodelskih obratih in v delavnicah, v katerih se opravljajo rokodelski obrti«, »Izpremembe in dopolnitve v uredbi za opravljanje višjega državnega strokovnega izpita računsko-blagajniških uradnikov v resoru ministrstva za finance«, »Pravilnik o opravljanju izpita za vozača električnega tramvaja in izdajanja vo-zaških legitimacij«, »Odločba o zaplenjenem semenju po pravilniku in normah o kontroli semenja in kulturnih rastlin«, »Dostavek v pravilniku in normah o proizvodnji, uvozu in prometu umetnih gnojil«, »Izprememba v pravilniku o uporabljanju in upravljanju osrednjega lovskega sklada«, »Pojasnilo in odločbi o kozmetičnih preparatih«, »Popravek v zakonu o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih«, »Odločbe občne seje drž. sveta: — k § 258. zak. o drž. prometnem osebju in § 270. zak. o uradnikih; — k § 84. zak. o nar. šoiah; — k § 86. zak. o pror. dvanajstinah za avgust—marec 1935/36«, »Razglas o volitvah obč. odbora občine
Oselica«, »Razglas o imenovanju izpraševalne komisije za državoslovni, pravnozgodovinski in pravosodni državni izpit v Ljubljani«.
— Jožef Zazula: Rudno bilo! Pesmarica naših rudarjev. Založništvo: Maribor, Rošpoh 210. Izdajatelj je pesmarico na tihem cela leta, lahko rečemo; desetletja pripravljal. Sam je pesnil besedila, poskrbel je za skladatelje in pesmarico, ko _e dozorela, končno tudi sam izdal. Tako je najbrž rudarski stan pri nas prvi, ki je prišel do svoje lastne pesmarice. Vsebina je kaj obširna in bogata. V njej je nn 80 straneh 30 pesmi, ki so ih složili skladatelji: Adamič Karlo, Fajgelj, Foerster, Grum, Jobst, Mirk, Ocvirk, Premrl in omc. Izbira je veliko: ženski, moški in mešani zbori s klavirjem ali brez njega se menjavajo s solističnimi skladbami za različne glasove s spre-mljevanjem klavirja. Vasilij Miik je celo prispeval kantato »Rudarska družina« za mešani zlior' klavirjem. Menda ni prilike v težavnem rudarskem življenju, ki je ne bi izdajatelj pri pesnitvi besedila imel v mislih. Skoraj bi se mi zdelo ne-pijetetno pod vreči, strogi kritiki zbirko, ki ima plemenit in vzvišen namen, lajšati najbednejšemu med bednimi delavskimi stanovi njegovo trpljenje in mu nuditi urico oddiha. Izdajatelj, ki je sam izšel iz rudarske družine, najbolje pozna psihologijo rudarja. Pozna tudi nestrokovnjaku tuje rudarsko izrazoslovje, zato je včasih tuja njegova beseda. Rudar jo vendar razume in to zadostuje. Katere skladbe so pa kot skladbe dobre ali celo prav dobre, katere morda manj dobre in uporabne, to bo pa najbolje pokazala večletna raba pesmarice Zbirka stane 80 Din. Naročiti jo je mogoče na dva načina: po poštni nakaznici na založništvo Rošpoh 210, Maribor ali po položnici 11258 Ljubljanske kreditne banke, podružnica Maribor, z oznako »Zerper«. Pesmarico, ki je bila z velikimi žrtvami izdana, stanu, ki mu je namenjena, toplo priporočamo!
—	»Slovenski Učitelj«. Vsebina št. 5.—6.: Apo-stolat kat. učitelja in učiteljice kot človeka. A. Lebar. — lz beležnice. Milena. — O kaznovanju otrok. Anton Šlibar. — Izdelane kateheze. I. Kra-
r. — Teorija in praksa protialkoholnega gibanja v narodni šoli. Alfonz Kopriva. — Šolski muzeji pri nas in drugod. Etbin Boic. — Sodobna vzgoja z ozirom na psihoanalizo. Franjo čiček. — Slomškova izdaja šolskih knjig. Vinko Brumen. — Kulturno-pedagoški pomen knjige »Blaže in Ne-žica«. A. Klementina. — Slomšek in Pestalozzi. E. Deisinger. — t Ljudevit Stiasny. F. Lužar. — Iz društva. — Književnost. — Beležke. — Razglednik.
—	»Sava«, zavarovalna družba, je kupila palačo Impeksa. — Zagreb. 9 junija. »Sava«, splošna zavarovalna delniška družba, je kupila za Din 3,500.000 palačo v Draškovičevi ulici št. 25-27, ki je bila last trgovske družbe Impex-Export.
—	Dobra vzgoja se pozna po diskretnem, brezšumnem in elegantnem nastopu. Kultivira-ni ljudje ne hodijo brez Palma gumijastih pod-petnikov.
—	Romanje na Sveto goro pri Gorici bo letos samo enkrat, in sicer 4 tedne potem, ko bomo imeli zaključen romarski spisek Kdor se zanima za to lepo romanje, dobi brezplačna pojasnila, če se javi najpozneje do 1. julija po dopisnici na naslov: »Po božjem 6vetu« Ljubljana. Šentpetrska vojašnica.
—	Du boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni Uislirii in sl. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežosl
—	Intercsantno potovanje v Južno Srbijo z avtom od 6 do 18. julija: čez Dolenjsko do Kar-lovca in na Plitvice. čez Bosno in Hercegovino v Dubrovnik; s parnikoin v Kotor; kdo bi ne videl rad čudovite Boke?; čez ponosni Lovčen v Cetinje; po Črni gori v Prizren in Peč; Macedonija; Skop-tje. Ohrid. Bitolj; ogled vseh znamenitih krajev. Podrobni spored pošlje zastonj pisarna »Po božjem svetu . Ljubljana, Šentpeterska vojašnica.
_ Kam pa letos na počitnice? V Gorenjo vas
nad Škofjo Loko, kjer so lepi izprehodi. izleti, topla Sora. snažne sobe in nizke cene Vsa pojasnila daje brezplčano Tujsko-prometno društvo v Gorenji vasi.
(Vaše diiaštvo
Kmlava univerza v Prani in hoj sa njene pravice jo naslov predavanja, ki priredi Akademska z.voza v petek ob '.") v dvorani Rokodelskega domu. Govoril !*> bratski tovariš v/ feSkoslovnSke akademik Hmlan. K udeležbi vnMino irtr. slare.šine, Mane in vse, ki se ua pr oda vanje zanimajo.
Slomškovi prazniki
Društvene zastave v Maribor!
Noše organizacije se bodo udeležile Slomškovih praznikov in /ato nnj nikar ne pustijo doma svojih zast--;v! Vse zastave naših orqa.nizaoii noi bodo te dni zbrane v Mariboru! Tudi cerkvene organizacije naj nošljcjo svoje zastave! Samo velikih cerkvenih bnnder ni treba jemati seboj, ostale zastave pa vse!
Ljabliano
©Akademska zveza vabi svoje člane, da se udeleže stolne procesije sv. Rešnjega Telesa. Zbirališče med stolno cerkvijo (glavni vhod) in škofijsko palačo ob pol 9.
0 Pastoralna konferenca za mesto Ljubljana bo v sredo, dne 17. junija ob pol 4 popoldne v duhovskem semenišču.
0 Mladi Triglav razpuščen. Akademski senat je na svoji zadnji seji sklenil, da razpusti akademsko društvo »Mladi Triglav« z motivacijo, da se je udejstvoval na političiiem polju.
O Akademski cerkveni pevski zbor ima dane«, 11. junija izlet na Vrhniko. Odhod glavni kolodvor Ob 1.55. — Pridite vsi.
'-*2-21 KINO UNION TEI-
Danes ob 15., 17., 19. in 21,uri premiera burke
Slab konec - dober začetek
SiOke Szakall. Tibor Halmav in Ernst Verebes
MATINEJA ob 1030 dopoldne po Din 4"50 Najlepši igralski film
vseh časov SEOUOIA
© Tobačni delavci pristopajo v Zvezo združenih delavcev. Zveza združenih delavcev si je po kratkem obstoju med slovenskim kat. delavstvom pridobila velike simpatije, ki se izredno lejio odražajo na posameznih ustanovnih občnih zborih novih postojank. V torek, 9. junija t. L je bil v Zadružni kleti na Kongresnem trgu št. 2 v Ljubr ljani ustanovni občni zbor »Podružnice tobačnega delavstva Zveze združenih delavcev v Ljubljani« ob ogromni udeležbi tovarišev in tovarišic. Občni zbor je otvorila tov. Majce in pozdravila vse navzoče in oba zastojmika centralne organizacije tov. Smersuja in tov. Prežtja. — Tov. Smersu je pozdravil novo ustanovljeno organizacijo, ki je j>o-stala nerazdružen ud celotne Zveze združenih delavcev. Povedal je, kaj je strokovna organizacija, kakšne cilje zasleduje in kakšna so njena pola in sredstva. Za tov. Smersujem je tov. Prežel,j j>re-bral društvena pravila in navzočim povedal, v kakšnem okviru se organizacija lahko giblje. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen sledeči odbor, ki se je takoj jio občnem zboru konstituiral: predsednik tov. Škulj Ivan, fiodpredsednik Jemc Fr., tajnica Majce Ivana, hlagainičarka Inglič Antonija in odbornika Sušnik A., Šuštar Al., Kosec Iv., Hvale M., Pelrič Alojziju. V nadzorstvo sta bila izvoljena tov. Kozamernik Franc in Udovič Marija. — Pri predlogih je bil sprejet soglasno predlog tov. Prežlja o obvezni naročili »Delavske fronte«, glede članarine Centrali in za podružnico, glede izdelave pravilnika o podpiranju brezposelnih in bolnih članov.
©Prof. dr. Dragoljub Jovanovič v Ljubljani. Znani voditelj srbske izvenparlamentarne opozicije prof. dr. Dragoljub Jovanovič. ki je b,il pri Jevtičevih volitvah izvoljen v niškem okraju na listi dr. Mačka, je včeraj dopoldne dospel v Ljubljano. Na kolodvoru so ga sprejeli nekateri akademiki, pristaši dr. Mačka. Prof. dr. Jovanovič se je nastanil v hotelu Metropol, pojioldne ob 4 pa je odpotoval v Maribor. Dr Jovanovič je nameraval v Ljubljani v petek zvečer v okrilju akademskega društva »Njive« prirediti predavanje, v zadnjem, času pa so nastale neke ovire Iako, da je. malo verjetno, ako se bo predavanje sploh moglo vršili.
KINO SLOGA ™
Maks Reinhardtov
Premiera!
2i. uri sen Stresne noči
MATINEJA ob 10 30 dopoldne po Din 4'50
Muzikalična mladina
fantom kolesarjem!
Opozarinmo vas na razposlano okrožnico. —
Upoštevajte vsa navodila.
šolarji plačajo le 25% voznine!
Ponovno opozarjamo šole, da naj za dne 21. (unija dobijo od šolskega vodstva potrdilo šolskega izleta in imajo tako ugodnost četrlinske vožnje! Tudi naj nekaj dni preje točno število prijavijo odhodni postaji, da bo tudi ona vedela, koliko se vas pelje s posamezne postaje Na vseh progah bodo vozili posebni vlaki, vozni red boste izvedeli pravočasno, najbrže že v nedeljski številki »Slovenca«.
Prenočevanje šolarjev.
Iz nekaterih krajev prejemamo obvestilo, da pridejo otroci že dne 20 junija v Maribor in bodo tukaj prenočili Kdor nima že v naprei zasigura-nega prenočišča, naj takoj javil Otrok ni mogoče čez noč kar tako pustiti! Kot rečeno, bodo pa vlaki vozili tako ugodno, da bo mogoče po večini oditi od doma šele v nedeljo
Kako pritrditi znake
Naši znaki imajo obliko svetinjice. Pritrdite si znak tako, da imate z navadno bučko pripetega, ali r. malo vrvico priva/.a^ga, ali na malem traku. Znaki bodo blagoslovljeni in jih polem pritrdile kot stalen spomin na svo) rožni venec.
Koncert »Vnebovzetje«.
O priliki Slomškovih praznikov bomo v Mariboru imeli priložnost slišali ,:opet ve dno lep oratorj »Vnebovzetje Marijino«. Pri tem koncertu sodelujejo kot solisti: gospa Lovšetova, g. Zivko in g. Neralič iz Zagreba, godba vojaška in Glasbene Matice, zbor Maribora pod vodstvom g. Janeza Oašpariča Predprodaja vstopnic za koncert se začne v ponedeljek, dne 15. junija. Kdor je žc naročil vstopnice i>n poslal denar se mu je vstopnica pripravila.	Slomškova družina.
© Primorsko akademsko starešinstvo bo imelo izredni občni zbor v petek, 12. junija ob 20 v salonu restavracije Slamič, Gosposvelska cesta. — © Berlinska reportaža. V torek zvečer je predvajal v dvorani Delavske zbornice g. dr. Mu-rio Foerster film, ki ga je sam posnel v Berlinu. Film je posnet na ozki 16 mm film in prav značilno dokazuje, kako lepe in vsestranske možnosti odpira sodobna amaterska kinematografija sposobnemu amaterju. Nad pol drugo uro trajajoča predstava je številnemu občinstvu, ki je napolnilo dvorano, pokazala vse značilnosti Berlina, tako zlasti monumentalne dele mesta, njegovo moderno arhitekturo, promet in življenje fionoči. Zanimivi so bili posnetki iz izleta v Hamburg in Leipzig, zlasti pa še slike iz velikanskega olimpijskega stadiona in olimpijske vasi. Tudi življenje v berlinskem Zoo je film prinesel v nekaj iničnih prizorih. Film je spremljala reproducirnna glasba, pri čemer ne smemo pozabiti modernega načina projekcije, ki je bila omogočena z Siemensovini projektorjem za ozke filme, ki omogoča predvajanje v dvoranah, ki so dolge okrog 20 m. Film sam je bil izredno živahen, in v nekaterih delih izredno posrečena reportaža. Posnetki sami so bili glede na to, da je film ozek, prvovrstni in so s svojo kvaliteto dokazali, da amaterska kinemato-; grafija nudi vse možnosti za cenene kulturne Ti 1— me. Nove so zlasti tehnične pridobitve, ki jih je imel doslej le normalni film: tako prehajanje slik j iz ene v drugo, časovno podaljšani jiosnetki (Zeit-i lupe) itd. Razumljivo je, da je prav zaradi Ieh I prednosti film žel tudi v Nemčiji lepo priznanje.
© 0 državnih financah v zadnjih letih in pa ! glavnih smernicah bodoče finančne politike bo i predaval v petek, 12. t. m. ob 20 na Trgovski aka-| deiniji, Bleiweisova cesta g. Drago Potočnik. — Predavanje, ki bo posebno zanimivo in na katero zaradi aktualnosti opozarjamo zlasti naše gospodarstvenike, priredi v okvirju svojih predavanj klub trgovskih akademikov.
© Kino Kodeljevo: Danes ob 5. in pol 9. uri: »Parada smeha« (Szoke Szakall) in »Krvavi obračun« (Georg 0"Brien). Danes ob 3 po znižani vstopnini »Krvavi obračun«. Jutri ob pol 9 »Ti si mo,jo sonce« (Rihard Tauber) in »Hijene oceana«.
© V vročem poletju je najudobnejše kuhanje na električni kuhalni plošči (reši). Gospodinje, prisostvujte predavanju v petek ob 16 na Bregu 8.
© Pregled motornih vozil. Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike, ki so vzeli vozilo iz-|K>d plombe ter stavili v promet, odnosno, ki iz kateregakoli vzroka še nimajo pregledanih in za promet odobrenih motornih vozil, naj jih, da se izognejo posledicam, pripeljejo h pregledu v ponedeljek, dne 15. t. m. med 8 in 9 v Ljubljano na Breg št. 20, poleg šentjakobskega mostu; dohod iz Novega trga.
Solsbe vesli
Na realni gimnaziji v Novem mestu bodo »prejemu,i izpiti :>4 junija ob 8 zjutraj. Prošnje za pirtipti-stilov k i-/.n i l.u se liodo »pr«Jfttnale od 20. do ii. t. m. ProSnJi je'treba pniloiili' rojstni list in Šolski izkaz. PrlpiUfonl liodo v lotili 1903—1026 rojeni učenci iu učenke. — Ravnateljstvo.
• • Vi
dom v Ptuju
Sprejem gojencev. — Novo vodstvo
Ptuj 5 svojo lepo lego in zdravo klimo je kakor nalašč ustvarjeno mesto za uspešno in temeljito študiranje. Ker mesto nima industrije in velikega prometa je ozračje čisto, brez prahu in brez velikomestnega hrupa in ropota. Najbližja okolica nudi lepe sprehode v zelene loge na Mestni vrh in tihe šume in trate čez Dravo proti Sv. Vidu. Nekoliko dclj pa vabijo prijazne Haloze in ljubke Slovenske gorice.
Dijaški dom. Poleg doma je gimnazijsko poslopje
V tem prijaznem obdravskem mestu, v tihi Prešernovi ulici, izven mestnega središča, neposredno tik gimnazije stoji obsežno poslopje Dijaškega doma, ki je bil ustanovljen že pred 35 leti. V teku časa je ta ustanova dobila lepe svetle učilnice, spalnice, obednico in druge potrebne prostore. V hiši je električna razsvetljava, vodovod in kopalnica. Ob Dravi pa ima zavod na razpolago veliko igrišče za šport in veliko telovadnico v gimnaziji.
Dijaški dom preide s prihodnjim šolskim letom v samostojno upravo minoritskega samostana v Ptuju za daljšo dobo let. Sedanj mestni svet je na ta način najsrečneje uredil vprašanje vodstva tega zavoda, ki se bo za prihodnje šolsko leto povsem predrugačilo. Oo. minoriti bodo posvetili vzgoji učencev vso skrb, da bo Dijaški dom prišel na ono višino in dosegel oni sloves, ki ga je svojčas vžival, ko jc imel včasih po 100 in še več gojencev. Vzgoja v zavodu bo slonela na versko-moralnem in narodnem načelu ne glede na poklic kateremu se bodo gojenci posvetili. V zavodu se bodo med drugimi adaptacijami uredile nove spalnice in lepa domača kapelica.
Poučevali se bodo privatno klasični jeziki za one gojence, ki bi sc za to prijavili, v ostalem pa bodo vsi gojenci dobivali pouk in pomoč v vseh obveznih predmetih, ki se poučujejo na gimnaziji. Razen tega bo vsak teden obvezna ura za gojence, v kateri se bodo vadili v lepem vedenju ter uglajenem nastopu v družabnem življenju.
Jasno je, da bo nova uprava gojencem nudila zdravo izdatno hrano in vso oskrbo, ki bo v rokah šolskih sester, ki prevzamejo gospodinjstvo v zavodu. Na razpolago bo tudi za obolele gojence domači zdravnik.
Stariši, ki žele v prihodnjem šolskem letu dati svoje gojence v Dijaški dom v Ptuju, naj naslovijo svojo prošnjo (brez kolka) na Ravnateljstvo Dijaškega doma v Ptuju, Minoritski trg 3. Vzdrževalnina bo znašala mesečno 450 Din za gojenca, ki se plača vsak mesec naprej. Posebni izdatki za knjige, šolske potrebščine, zdravnika itd. se poravnajo posebej. Vsak gojenec mora prinesti s seboj potrebno obleko in perilo. Kaj vse mora imeti, se bo sprejetemu prošnjiku naznanilo obenem z rešitvijo prošnje na priloženem »naročilu«
Ravnateljstvo Dijaškega doma
Spalnica v Dijaškem domu
40 852 zdravnikov
v tu in inozemstvu je pismeno potrdilo, da je zajamčeno kofeina prosta kava Hag zares blagodat v vseh slučajih, v katerih nespečnost, srčna napaka in druge nervozne motnje silijo k temu, da se izloči kofein. Hag je pristna, čista plantažna kava visoke kakovosti, strokovnjaško sestavljena iz najfinejših vrst kave. Samo kofein jo odstranjen iz teh
------- kavnih zrn. Zategadelj kava Hag ni samo
blagodat in izhod za ljudi z občutljivim organizmom, marveč tudi užitek brez primere za najbolj razvajenega sladokusca. Celo neki zdravnik je zelo dobro imenoval kavo Hag kot blagoslov za človeštvo.
KAVA HAG
VARUJE SRCE IN ŽIVCE!
ZAJAMČENO OPROŠČENA
KOFEINA
Začetek prosvetne organizacije
med Slovenci po Srbiji
Boj rokovnjaštvu in potepuštvu
Pred par dnevi so prinesli listi poročilo o nasilnem napadu brezposelnih potepuhov v Goricah na Gorenjskem. Pa na Dolenjskem je še slabše. O ropu pri g. Borštnarju v Mokronogu so listi pred nekaj dnevi poročali. Pripomniti bi bilo poročilu, da so trije osumljenci, ki so sedaj v preiskovalnem zaporu, 6inovi posestnikov, ki bi imeli doma dovolj dela in jela. Pa kaj bi se seveda trudili, ko ee pa živi tako prijetno brez dela in truda kot ptiček. Par tednov prej pa so brezposelni delomržneži poslali trem boljšim posestnikom na Tre-belnem in enemu v Mokronogu pretilna pisma, v katerih so zahtevali od posestnikov, da položijo na določenih mestih večje vsote od 2000 do 5000 Din, sicer jim bodo požgali ali jih napadli, češ. mi smo komunisti in se nikogar ne bojimo. Seveda to izsiljevanje ni imelo uspeha. Toda o varnosti je pri takih razmerah težko govoriti. Govori se, da so nameravali izsiljevalci po določenem načrtu napad na onega posestnika v Mokronogu, da so se dogovorili, da se bodo pripeljali do hiše v avtomobilu v policijski in orožniški uniformi pod pretvezo, da morajo posestnika kot ponarejevalca denarja aretirati. Jasno, da bi se dotičnik ne bil več živ vrnil. Itd. In vendar tako dalje ne bo moglo iti, ker bii prišlo predaleč. Treba bo delazmožne
Ako imate
žolčne an ledvične kamne
ali
preveč želodčne kisline
obiščite termalno kopališče
LIPIK
brezposelne zaposliti zlepa ali zgrda, sicer se bo polotil delavnih ljudi, in to predvsem kmetskim, obup. Morda ne bi bilo neumestno, da bi vsaka občina sama za svoje brezposelne skrbela. V občini so poznani vsi ljudje in občina nai bi skrbela, da delajo vsi, ki so dela zmožni, reveži pa se nai primerno in po možnosti oskrbijo. Tujca pa, ki pride v občino beračit, se naj prime in stavi na odgovor.
Kakšni junaki hodijo danes od hiše do hiše, v nobenem primeru z izmozganim kmečkim očan-cem. Pa reci takemu lenuhu, naj gre kosit in grabit, ko je baš sedaj tako trda za kmečke posle, boš videl, kaj ti bo odgovoril. Sicer se pa kmet niti ne upa kaj takega postopaču predlagati.
Nujno ie, da bi oblasti temu vprašanju posvetile vso pozornost.
IVobirafino zdravilna zelišča
Nabiranje in sušenje zdravilnih zelišč (biljk, skorje, listov, cvetja, korenin in korenik, semenja, jagod, plodov itd.) je gotovo posel, katerega more vsakdo z lahkoto opravljati. S tem si marsikateri revež ali brezposelni najde za današnje razmere vsekakor povoljen zaslužek. Naša domovina je, hvala Bogu, bogata na prirodnih bogastvih, med temi gotovo tudi ni podcenjevati vseh vrst zdravilnih zelišč, ki se dajo z uspehom uporabljati v zdravilstvu, poleg tega pa so še tudi važen izvozni predmet. Nabiralec zelišč, ki ima možnost, udej-stvovati se od rane spomladi do pozne jeseni, se mora v prvi vrsti zavedati, da bo njegovo delo rodilo uspehe le, če bo to vršil resno, vztrajno in vestno. Čim ne polaga važnosti na kakovost blaga in se ne drži točno navodil za nabiranje in pripravljanje blaga, izgubi to vsako trgovsko vrednost in mora kot nujna posledica slediti razočaranje. Mnogo se je že o tem pisalo in razpravljalo, a vseeno še naš mali človek, delavec, kočar, mladina itd. ni zadosti poučen o nabiranju in sušenju zdravilnih rastlin Sedaj pa je »Železničarska splošna gospodarska zadruga« v Ljubljani izdala priročno in zelo poučno knjižico »Navodila o nabiranju in sušenju zdravilnih rastlin«, ki velja samo 2 dinarja. Zadruga kupuje tudi zdravilna zelišča ter daje nabiralcem raiievolje vsa potrebna navodila.
Ravna Reka, 8. junija.
Pred kratkim nas je obiskal predstojnik laza-ristov v Belgradu g. Alojzij Pohar, znani misijonski delavec, ki je že prej obiskaval naše ljudi, raztresene po širnem svetu, tako po Ilolaiidiji, Nemčiji, Belgiji itd.
Slovenci, ki smo bili v teh južnih krajih prepuščeni sami sobi, smo bili kaj veseli njegovega obiska. Kljub temu, da ni javil svojega prihoda, se je hitro raznesla vest, da je prišel naš duhovnik Slovenec z namenom, da bi videl, kako je z našimi ljudmi v teh krajih, daleč od Slovenije, v verskem, narodnem, socialnem in kulturnem oziru.
Slovenci v Ravni Reki, Senjskem rudniku in okoliških rudnikih so si naravnost želeli obiska našega duhovnika, ker vedo, da edino naši duhovniki morejo naše ljudi pravilno razumeti in z njimi postopati; zato ni čuda, da se je cerkev napolnila z našimi ljudmi, ki predstavljajo tri če-
Brv čez Gruberjev prekop
To vprašanje — brv čez Gruberjev kanal — 6e je dozdaj ua merodajnih mestih obravnavalo očividno kot čisto krajevna zadeva Podgolovca, ako ne celo kot zasebna zadeva nekaternikov. Le tako si je mogoče razlagati dejstvo, da le brvi še vedno ni_in se ureditev Hradeckega ceste še vedno ne gane z mrtve točke. Ljubljana se modernizira daleč ven na sever in jug in zapad, Ia kos mesta pa, ki ga loči od središča le ozek Gruberjev prekoj), se popolnoma zanemaria ln vendar zdravstveni, pro metni, športni in tujsko-prometni razlogi — da o jierečih potrebah prebivalstva na Hradeckega cesti zaenkrat niti ne govorimo — kar kriče j>o tesnejši spojitvi Golovca in Hradeckega ceste z mestnim središčem. Zares, to ni nikaka malopomembna zadeva zgolj maloštevilnega Podgolovca, marveč nujna potreba in nestrpna želja tudi drugega mestnega prebivalstva, posebno onega na vzhodni strani Gradu. Le vprašajte n. pr. ljudi v Poljanskem okraju in zlasti smučarje, ali jih zanima brv čez Gru-, berjev kanal ali ne!
Za kratke izjprehode ob delavnikih, ko ljudje i nimajo toliko časa, da bi hodili uživat nujno po-1 trebni sveži zrak daleč ven na 1'osavje itd., je ; ravno Golovec idealna izprehodna točka, ki bi bila po brvi dosegljiva iz centra v desetih minutah. Iz-prehajalcem, posebno materam z otroki, šolski mla-j dini in starejšim ljudem se ne bi bilo treba po pol ure in dlje pehati po močno prometnih in !>rašnih cestah, preden pridejo na piano, na čist zrak, v zatišje, kjer je šele resnično mogoč duševni odmor in telesno blagopočutje.
Če se ustavimo na koncu Streliške uliee, pod Tičkom, in se ozremo proti Hradeckega cesti, nam |)ostane jasno, koliko bi pridobilo mesto na enotnem lepem vtisu in privlačnosti, ako bi se velikopotezno uredila tudi Hradeckega cesta in z brvjo ali — vsaj kasneje kdaj — 7. novim mostom tesno priključila mestu. Ne samo za ljubljansko prebivalstvo, ampak tudi za tujce bi bila to potem idealna izletna pot — bodisi |>o Hradeckega cesti bodisi po Golovcu — na Fužine, Vevče in dalje ali pa na dolenjsko stran. Gradec je bil vedno tako privlačen ravno tudi zaradi tega, ker si je znal tesno vključiti obširno okolico z dobrimi, lepo urejenimi prometnimi sredstvi in preskrbeti prebivalstvu posebno obilo gozdnih izprehajališč.
Hradeckega cesta je danes ena izmed redkih
trline katolikov v župniji in prvič se je v novi cerkvi slišala božja beseda v slovenskem, mater-nein jeziku. G. Pohar je obiskal naše delavske družine |>o stanovanjih, s čimer se je kaj priUupi 1 našim ljudem; dokazal je s tem, da je delavska duša pred Bogom jirav toliko vredna kot vsakega inteligenta.
Skratka, v nekaj dneh si je pridobil zaupanje delavcev in uradnikov — Slovencev. Ob tej priliki se je osnoval pripravljalni odbor za -Prosvetno društvo v Ravni Reki«. Predsednik odbora je ing. Anžič Srečko, doma iz Trebnjega na Dol.
S svojim obiskom je bil g. Pohar kaj zadovoljen ler je ob odhodu v rudnik Lisevac obljubil, da nas obišče zopet o binkoštih. Toda to se ni zgodilo, pisal nam je, da zaradi nepredvidenih ovir ne more priti.
Nadejamo se, da se bodo te »nepredvideno ovire«, ki izhajajo iz Ravne Reke same, odstranile v blagor in korist našemu ljudstvu.
mestnih cest, ki še nima nobeno sledi kakega hodnika za |)ešce, dasi je ž.e danes zelo priljubljena in mnogo uporabljana izprehodna pol. Pri tem je cesta tako ozka, da se dva voza le s težavo izogneta. Prebivalci so v veilili nevarnosti, da jih povozi kolesar ali voz, ko stopi čez hišni prag na cesto; hiše pa so vedno vse okvarjene od vozov. To stanje je nevzdržno.
Zdaj, ko je mestna uprava v drugih rokah, ki ne merijo |>rebivalstvu pravic in dobrin po botrih in samovolji, ampak po resnični potrebi in splošnih koristih, bo pač slednjič bila ura srečne rešitve tudi v|>rašanju o brvi čez Gruberjev prekop in ureditvi Hradeckega ceste? S tem si bo postavil župan gospod dr. Adlešič s svojim svetovnlskim zborom in delovnimi močmi najlepši spomenik.
Radeče
Športni klub Radeče ima danes popoldne na novem nogometnem igrišču veliko športno prireditev pod naslovom »Športni dan«. Začetek ob pol 2 na trgu s koncertom godbe »Savski val«. Po koncertu bo sprevod na igrišče. Vse prijatelje športa, kakor iudi športnike same, vabimo popoldne v Radeče. Zveza z vlaki od vseh strani ugodna.
Tatvina na pokopališču. V grobnico luk. pokopališča ki je last nekdanjega lastnika velikega Hotemeža in graščine Dvor, sedaj zavod usmiljenih sester Sv Vinccncija, je v noči od ponedeljka na torek vdrl s ponarejenim klučem neznani zli-kovec in ukradel dve veliki starinski vazi. Vazi sta visoki pol metra in imata obsega 20 cin ter sta iz brona.

Vsakemu ni mogoče iti d kopališče,
vendar
more vsak žrtvovati Din 100'— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito
RADENSKO z rdečimi srci!
Peter Križman:
Procesija
Gospod, naš Bog! Vsak nedeljo pridemo v tvoj hram. Ker verujemo vate in ker vemo, da si Ti vse. Molimo in najčistejšo daritev Ti prinašamo dan za dnem. Tukaj nas sprejemaš, tu poslušaš nase molitve, nase pesmi, daješ nam veselja, brišeš nam solze, lajšaš nam težke dneve.
Glej nae, spet smo prišli. Sredi dneva smo pustili delo. Tvoji zvonovi so nas privabili. Z nami boš šel. Glej, saj je vse pripravljeno, 6am si pripravil zmagoslavni pohod Sinje nebo je kakor mogočni slavolok, razsvetljen z žarometi Tvojega sonca. Vso zemljo si odel v zelenje in cvetje, drevje kipi v polnosti, ki jo je od Tebe prejelo. In mi emo tu, vsi 61110 priši z vedrimi čeli, s toplimi srci Naše roke so trde, a našo ljubezen poznaš. Skrbi so nam zgubale čelo in posivile lase, a Ti fioznaš našo vztrajnost. In glej, svoje najmlajše smo oblekli samo za ta dan v bela oblačila, a Ti veš. da so bela tudi njihova srca. Sramujemo se svoje grpšnosti, kar strah nas je iti s Teboj na jx»t. Zadaj bomo šli ali daleč spredaj in se trkali na prsa, prav pri Tebi pa naj bodo naši najmlajši, ki so še čisto Tvoji in ki jih ljubiš.
Gospod, pojdi z nami, pojdi, vse Ti bomo jto-kazali. o vsem Ti bomo pripovedovali, za vse Te prosili, zn vsp bomo peli hvalnice. Gospod, pojdi » nami na poti---
»Kristus in sveti Peter sta hodila po svetu. Nekega dne sta prišla v vas in stopila v hišo...«
Take pravljice pripovedujemo, pravljice, ki se vse prično: ko sta Kristus in sveti Peter še po svetu hodila. Pravljice? Ne. saj to ni pravljica! Gospod, Ti greš z nami, živ, resničen, Bog in človek, Ti stopaš 7 nami po naši zemlji, Ti greš z nami skoz našo vas, med našimi hišami, mimo vseh vrat in mimo okrašenih oken Glej. luči smo Ti prižgali, da pokažemo svojo vero. da se jjozdra-vimo. Ne greš kakor tujec, ki bi Te spoznali šele po čudežu, šele potem, ko bi odšel. Tako ei do-, ber, tako domač, j>oslušaš nas in govoriš z nami, svojo dobrotno roko steguješ nad našimi domovi in nas blagoslavljaš.
Glej te naše revne domove, kar smo mogli 61110 jih okrasili, a vidiš, da smo reveži. Naše matere trpe po teh domovih, ko sinovi in hčere odhajajo v svet za kruhom in se lačni vračajo. Naši očetje trpe. trda je zemlja, globoko v njej je kruh zakopan, a ga nam nakopljejo, da imamo vei dovolj in Te moremo hvaliti. Otroke v svet pošiljamo, a jim je hujše kot doma. Glej. vse Tj danes priznamo. V naših domovih ni več sreče doma, Naj smo morebiti sami krivi, da je odšla. Ti nam jo spet pošlji, Ti nas blagoslovi, Ti bodi z nami, saj smo eno telo s Teboj. Naš si in mi emo Tvoji. Glej in še ne sfmznamo Tvoje ljubezni, s katero si nas združil med seboj in s seboj samim. Ostani pri nas, Gospod in ne bo več bridkih ur v naših hišah, luč Do sijala po naših domovih in vsak večer Te bomo hvalili za dan, k. si ga sam dal s Teboj preživeti, vsako jutro Te bomo hvalili za
moč in zlato jutro, v katerega si nas popeljal.
To so naši domovi in vemo, da Ti je všeč, ko Ti jih razkazujemo. Saj je vsak naš dom tudi Tvoje bivališče, vate smo krščeni, Tvoje ime nosimo, božji otroci smo in Tvoji bralje. O, naj bi naši domovi ostali vedno taki, vedno božji in Tvoji, Tvoji in naši ...
* * •
V jiolju smo, v našem polju. Tu so naše zorane njive, tu naše meje, tam zadaj naši travniki, in v hribu naš gozd. Tu nam minevajo ure življenja, tu delamo dan na dan. Tu je doma naš kruh, s .katerim nas hraniš, tu je doma naša ljubezen. Glej te brazde Gospod, sto in stokrat so že prevržene, vsako leto dvakrat. Vse eo |irepo-jene s fiotom, a kruh je sladak, pšenica zlato-ru-mena, ajda črnkasta, oves belkast, vse kakor si ustvaril.
Zorjemo, zrna nasejemo in Ti daješ rast. Ti zalivaš vsako zrno posebej in prav nič ne zraste brez Tvoje volje. O, saj vemo: Tisti, ki seje, ni nič, Bog je, ki rast daje! Da, Ti daješ rast. Glej, zdaj obstanemo in hrepeneče se oziramo v svoje polje, toplo Te prosimo, da blagosloviš našo setev. Pošlji svojega blagoslova, pošlji sonca in dežja, pošlji zemlji moči, da bo gnala kali, da bo rodila in Te slavila. Da bo rodila in nam ob pravem času dala vsakdanjega kruha, ki ga prosimo vsak dan. Treska in hudega vtemena...! Odvrni, Gospod, Qd nas svoje šibe! Nebeški blagoslov naj ohranja polja, zemljo, eadove v Tvojem imenu, v , imenu našega Boga! ...
Odpusti nam grehe in oprosti naši nečim ur- I nosti. V svoji zaslepljeni, človeški uečimurnosti |
današnjih dni smo se vprašali: Kaj neki bi bi! Krstus, če bi danes prišel na svet? Ali bi bil politik? Brezdomce in brezposeln? Kapitalist? Revolucionar? Komunist? — — _ Usmili se nas, tako daleč se spozabimo! Ree. kaj neki bi bil? Bi bil? Saj vendar s i ! Si med nami, z nami živiš, danes, prav ta dan, |irav ta trenotek sredi med nami! Saj celo z nami greš med našimi domovi, po naših poljih, po naši zemlji. Slovesno, kakor je bil nekoč slovesen Tvoj vhod v Jeruzalem. Da, danes si slovesno prišel v naš Jeruzalem! O, vemo, da si Kralj, da si naš Gospod in Odre-šenik. Zato si prišel, da nas vladaš, da nam kažeš jMit. A mi smo tako česlo daleč od Tebe, izmikamo ee Ti, zavržemo Te, ne zmenimo se zate, a sredi med nami živiš. Da, veliko je Tvoje delo in nekoč bomo vsi pokleknili pred Teboj in Te slavili. Da. med nami si, danes si med nami. V kakšnem imenu prihajaš? Politik? Kapitalist? Prole-tarec? Eno vemo: Revolucijonar! Najsilnejši, najbolj neizprosen in mogočen revolucijonar. A vemo tudi: Tvoja revolucija ni kri, ni smrt in groza, ni trepet človeštva, ni proti maloštevilnim. Tvoja revolucija je proti vsemu svetu in proli vsemu človeštvu in ime ji je: Ljubezen! Revolucije ljubezni svet najbolj jiotrebuje. saj jo žejen ljubezni, da vpije |>o njej, kliče po njej. Kliče jo 7, napredkom človeštva, 7. razumom veeh ljudi, kliče jo z vojskami in s pobijanjem nedolžnih, z zatiranjem fionižanih in razžaljenih. Ljubezni kliče svet, odrešujoče, žive. božje, večne ljubezni. In to nam Ti prinašaš, to ljubezen seješ v naša srra. Daj. zaneti v nas svoj ogenj, da gremo s Teboj, da [>ostaneino Tvoji revolucijonar ji I
Službena doba učiteljstvo
na nekdanjih zasebnih šolah s pravico javnosti
Slovanom krivična avstrijska iti madjarska šolska zakonodaja pred prevratom grozi učiteljstvu ta: ralnih narodnih samoupravnih šol na ozemlju sedanje kraljevine Jugoslavije s težkimi posledicami, l-iave narodne samoupravne šole so bile takrat na a\ trij.keni področju le zasebne šole s pravico jav-n nu madjar.-kent področju pa razen takih še : ie samoupravnih verskih šol. Uprava takih šol je lvi > v rokah njih vzdrževalcev ter je država imela k- niovno nadzorstvo, kar je omogočalo, da so bile i. ie uiviene res tako, kakor je ustrezalo onim pla-f'.ivi pjcbivalstva, ki je svoje otroke šolalo na teh šr'U'l\ V Sloveniji, posebno na Primorskem, so bile to pr: lv eni šole slovenske in hrvaške družbe sve-tr.'!: Cirila in Metoda in pa razne samostanske juie; «•> Madjarskem. posebno v Vojvodini, so pa orivivijalp nalogo narodne vzgoje mladine osnovne šol - ve,-kili samoupravnih občin, ker so bile državne osnovne šole tam čisto madjarske. Leta 1918 in PMO so prede vse take sole v javno upravo države, s čemer je bilo vprašanje obstanka teh šol rešeno.
Ostalo pa je. kakor izkušnje kažejo, nerešeno vprašanje službene dobe učiteljstva teh predprevrat-nili v i fini samoupravnih narodnih osnovnih šol. Napo.lročju Avstrije so določali deželni zakoni za vsako deželo posebej, da se službena doba učiteljstva za ebnih šol s pravico javnosti ob prestopu v javno občinsko ali deželno šol-ko službo všteje za napredovanje in odmero pokojnine. Zakon z dne 28' julija 1017 — učiteljska pragmatika za državne srednje in nižje šole - je končno uredil to vprašanje »dede vstopa učiteljstva zasebnih šol s pravico javnosti v državno šolsko službo tako, da je bila službena doba na zasebnih šolah s pravico javnosti enakoveljavna, kakor ona na državnih šolah. Na Madjarskem pa je bilo to vnrašanje že z zakonom o šolah verskih samoupravnih občin urejeno ter so tudi tam čas, odslužen na teli šolah, pri vpokojitvi v celoti vštevali. Zato ni čudno, da ie učiteljstvo takih šol. pri nas v Sloveniji predvsem bivših sol družbe sv. Cirila in Metoda, potem ko je bilo prevzeto v jugoslovansko državno šolsko službo, brez skrbi pričakovalo, da se mu službena doba. opravljena na takih šolah pred prevratom t. j. pred po-državlieniem teh šol v Jugoslaviji, celotno všteje v pokojnino.
Prišlo pa je drugače. Rigorozno postopanje
MirfJbof
□	Telovska procesija pri oo. frančiškanih bo
v nedeljo, 14. junija. Odhod procesije iz bazilike ob 8 po Aleksandrovi do križišča Meljske, kjer je 1 blagoslov, nato po Aleksandrovi do kapelice pri Tomšičevem drevoredu (2. blagoslov), po Tomšičevem drevoredu do križišča s Ciril-Metodovo (3. blagoslov) in po Ciril-Metodovi na 1 rg Svobode (4 blagoslov), od tam zopet v baziliko.
□	Krščanska ženska zveza priredi romanje v Rajhenburg 11. in 12. junija, ki se ga udeleži tudi naš nadoastir dr. Ivan Tomažič. Vožnja tja m nazaj stane samo 50 Din. Priglasiti se je treba vsaj do 14. junija v pisarni na Aleksandrovi cesti 6/1. ob sredah in .sobotah od 8—10 ali pa pri predsednici ge. Katarini Bauman, Cvetlična ulica 23. Romanja se morejo udeležiti tudi nečlanice ter
možje in fantje.	__	.
□	Razburjenje med železničarji povzročalo govorice, da bo železniška uprava povišala stanarino v upravnih stanovanjih in železničarski koloniji za 2C0%. V koliko so te govorice o povišanju upravičene, zaenkrat nismo mogli ugotoviti, vsekakor so pa pretirane, če se govori o 200% povišku. Ker pa imajo železničarji, osobito pa fe delavci v delavnicah drž. železnic, tako nizke prejemke, da jedva zmagajo sedanje stanarine, je pač vsako zvišanje neupravičeno. Če že železniški uprava toliko doplača pri sedanjih stanarinah, kakor se zatrjuje, potem naj bi rajši osvojila predlog iz vrst stanovalcev železniških hiš. da bi oni prevzeli stroške za popravila, če se najemnina ne zviša.
□	V Mariboru ne bo štrajka gradbenega delavstva. V torek zvečer je imelo Združenje graii-teliev v Mariboru sestanek. Lastniki gradbenih podjetij so proučevali položaj, ki je nastal z mezdnim gibaniem med stavbinskim delavstvom. Večina podietnikov je bila mnenja, da se mora zahtevam stavbincev ugoditi, ker so mezde res skrajno nizke. Vendar do končnega sklepa podjetniki še niso prišli ter se bodo zaradi tega še enkrat sestali. V petek ali soboto bo sestanek med poiietr.iki in zaupniki stavbincev, na katerem bodo določili osnovo za sporazum. Kakor izgleda, v Mariboru ne bomo imeli štrajka stavbincev.
□	Seja Slomškove družine bo jutri, v petek, ob 5 popoldne.
□	Ljudski oder priredi v sredo, 17. junija, zvečer v dvorani na Aleksandrovi cesti svojemu dolgoletnemu članu Maksu Furijanu, ki odhaja v Osijek, poslovilni večer.
šolskih upravnih oblasti naše države v stvari vštetja službene dobe učiteljstva prejšnjih šol verskih samoupravnih občin in zasebnih šol s pravico javnosti je dovedlo do težkih krivic. Tako poroča belgrajska »Politika« dne 12. maja 1036, da je državni svet z razsodbo št. 7370/1036 odbil pritožbo učiteljice Perside Lugumerac, da se ji všteje službena doba, opravljena na šoli verske samoupravne občine v Soinboru, v pokojnino. Znani so pa tudi slučaji, da ovira glavna kontrola vštetje službene dobe na šolah družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu, kar se protivi ne le določbam prej navedenega zakona o avstrijski učiteljski pragmatiki z dne 28. julija 1017, ampak tudi sklepom narodne vlade za Slovenijo v Ljubljani, ki je leta 1919 prevzela učiteljstvo šol družbe sv. Cirila in Metoda v državno službo ter mu v smislu čl, 50 in 66 avstrijske učiteljske pragmatike ob prevzemu v državno službo vštela dotedanjo službeno dobo za napredovanje in odmero pokojnine. Pri tem treba poudarjati, da so bile šole družbe sv. Cirila in Metoda še dolgo po prevratu na Primorskem edini slovenski učni zavod in bi bilo skrajno krivično, ako bi se učiteljstvu, ki je do zadnjega vztrajalo na teh šolah, tam opravljena službena doba ne všteta v pokojnino. Postopanje državnega sveta ob prej navedenem slučaju uciteljice P. Lugumerac na šoli samoupravne občine v Somboru je tem pomembneje, ker je imela Srbija pred letom 1918 ozir. 1913 ravno v teh šolah svojega naroda v inozemstvu edino oporo narodne vzgoje, ker drugih šol predvojna Srbija izven državnih mei ni imela; isto velja za naše šole družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu po prevratu.
Ker dosegajo sedaj nekdanji u.itelji in učiteljice prejšnjih srbskih šol verskih samoupravnih občin v inozemstvu in slovenskih zasebnih šol s pravico javnosti v narodno ogroženih krajih Slovenije polno službeno dobo 35 let kot jugoslovanski državni učitelji in prestopajo v pokoj, je z narodnodržav-nega stališča načelne važnosti, da posvetijo odločilni faktorji tej stvari vso skrb ter preprečijo krivice. ki bi utegnile zadeti nekdanje učiteljstvo navedenih narodnih samoupravnih šol. ako bi se jim navedena službena doba ne vštela v pokojnino.
I. V.
□ Akademiki nastopijo. Igralski odsek Akademske zveze v Ljubljani bo v soboto, 13. junija, gostoval v Mariboru v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 z družinsko trodejanko »Reka«. Ker je čisti dohodek namenjen zgradbi novega akademskega doma v Ljubljani, ki bo nosil ime nadškofa dr. A. Jegliča, vabimo vse, ki jim je dobrobit našega akademskega naraščaja pri srcu, da s po-setom te prireditve podprejo prizadevanje naših akademikov za nov dom.
POŽOr	Afrik, žimo. volno in vato na veliko
lOpelnlHIl in malo dobavlja najceneje
FRANJO NOVAK
Koroška 8 Maribor — Vetrlnjska 7
□	Pri mariborskem gledališču je za prihodnjo sezono angažiran kot idralec in režiser g. Peter Malec.
□	Maratonski kuluk. Na Livadi delo vidno napreduje. Ker bi radi do Slomškovih praznikov prostor zravnali, pozivamo članstvo, la se pridno udeležuje kuluka. Kdor nima časa podnevi, naj pride pomagat zvečer. Delo traja vsak dan od 15 do 23 zvečer.
□	Petletnico obstoja bo obhajal v nedeljo »Pohorski dom« na Pohorju; Sv. maša na prostem ob pol 11 Sodeluje godba.
□	Mariborska posebnost. Dva emigranta iz Avstrije sta dobila koncesijo za samostojno trgovino Oi nemške industrije uživata vso podporo (n sedaj lahko pridno konkurirata slovenskim tvrd-kam. Tako si sami na meii pietemo vrv.
□	Fopoldne konjske dirke. Na dirkališču na Teznu bodo danes popoldne konjske dirke. V nedelo popo'dne se bodo dirke nadaljevale. Letos botlo posebno zanimive, ker se vrši tekmovanje za jugoslovanski derbi
■i Q Kolporterji dobe stalen zaslužek pri upravi »Slovenca« in »Slovenskega doma« na Koroški cesti 1.
□	Na Dunaj k tekmi Jugoslavija : Avstrija
za Davisov pokal dne 17., 18. in 19. junija bo priredil »Putnik« iz Maribora tridnevni izlet z avtokarom. Za izlet vlada veliko zanimanje.
□	Na žični ovir obvisel. Pri plezanju čez z bodečo žico zavarovani plot je zadela huda nezgoda 17 letnega Karla B. Obvisel je na oviri, s katere so ga s težavo rešili mimoidoči. Dobi! je take poškodbe, da so ga morali reševalci odpeljati v bolnišnico.
O Tri krave so na''!. Po živinskem sejmu v torek so ostale na sejmišču tri krave brez gospo-
darja. Ljudje so opozorili na živino stražnika, ki si ni znal drugače pomagati, kakor da je sam odgnal krave v hlev pri klavnici, kjer še čakajo na neznanega lastnika.
□ Na tri leta robije je bil obsojen včeraj pred malim senatom 22 letni Franc Ilešič iz Zasadov pri Ptuju, ker je Jne 18. marca udaril večkrat s to-poriščem motike Janeza Mariniča po trebuhu, da mu je zmečkal vranico. Marinič ie umrl v ptujski bolnišnici.
Celie
0 Obisk bana g. dr. Natlačena. Ban dravske banovine g. dr. Natlačen bo obiskal službeno celjski okraj v torek, dne 23. in v sredo, dne 24. junija. V Celju bo sprejem dne 23. junija.
B Pevski koncert v mestnem parku. Delavsko pevsko društvo Zarja v Celju priredi v soboto, dne 13. junija ob 8 zvečer v mestnem parku pevsiki koncert v prid jetičraim bolnikom in otrokom, V slučaju slabega vremena bo koncert v nedeljo, 14. junija ob pol 11 ietotam. Ker se gre za dobrodelni namen te prireditve, prosimo mnogobrojne udeležbe.
0 Restavracija slike Marijinega Vnebovzetja v Marijini cerkvi. V Marijini cerkvi je bila nujno potrebna obnovitev Schifferjeva freska Marijinega Vnebovzetja iz leta 1813. Sedaj se obnavljajo te umetnine v Marijini cerkvi.
0 Dobrim srcem. Kdo bi vzel tri otroke-sirote za svoje ali pa proti malenkostni odškodnini. Ena deklica je stara 14 let in je šole prosta, druga deklica je stara 13 let, en fant je pa star 5 let Dobra srca, ki bi hotela sprejeti enega ali drugega otroka naj se zglase pri zdravstvenem referentu na mestnem poglavarstvu.
Pr Stanje med tekstilnim delavstvom. Poročali smo o gibanju tekstilnega delavstva, ki je bilo v zadnjih dneh v vseh treh celjskih tekstilnih tovarnah. Nazadnje so bile pogajanja med delavstvom in lastnikom v tovarni Metka, Podjetje je pristalo na vse zahteve delavstva.
0 Naval v celjsko bolnišnico. Do torka je bilo sprejetih v celjsko bolnišnico 3450 bolnikov. Posebno velik je naval na kirurški oddelek, kjer je bilo sprejetih že 300 bolnikov več kakor ob istem času v lansikem letu.
0 Žrtve nesreč. Ožir. Josip, 5 letni sin laboranta na Paisterurjevem oddelku pri Higijenskem zavodu v Zagrebu je 8. t. m. ob 18 padel s Gize-jevega kozolca na Polzeli in si zlomil obe rok' ter poškodoval levo oko. — Milutinuvič Bogdan, 17 letni sin načelnika v ministrstvu za trgovino in industrijo v Belgradu, sedaj na obisku pri ravnatelju Lazareviču v celjsiki cinkarni je v torek po nesreči doma razbil šipo in si prereza' kite na palcu desne roke. — Mahne Anton, delavec pri stavbnem podjetju F. Nerad v Celju doma iz Čreta se je poškodoval pri delu; opeka mu je padla na obe nogi in ga težko poškodovala. — Košenino Borisa, sina gostilničarja in trgovca z Vranskega, ki je uslužben kot vajenec pri veletrgovcu Ivanu S e-n.i c i v Šoštanju, je v nedeljo na Vranskem ugriznil neki pes in ga močno poškodoval po desni roki.
0 Žrtev surovega napada. V nedeljo ob 22 so na Završa.ku pri Ponikvi trije moški zahrbtno na-oadli 25 letnega čevljarskega pomočnika Čretnika Stanka z noži ter ga močno poškodovali po glavi, desni roki in vsem telesu.
Sv. Anton na Pohoriu
13 junija je velik romarski shod Sejmarii, ki so zaprosili za prostor pri cerkvi, na dobijo, le po dovoljeie naj pridejo v župnišče Romarji pa na veselo in pobožno svidenje!
j St>. Benedikt v Slov. gor.
»Naša apostola« — igramo na Telovo. Vsi, ki i so igro videli na binkošti, so bili navdušeni, vsem i ie zelo ugajala. — Zato: Sosedje, prijatelji: Na j svidenje na Telovo popoldne ob treh pri Sv. Be-neditktul
Zagorje
Pevski koncert. Novoustanovljeno »Pevsko društvo« v Zagorju ob Savi je prin dilo preteklo nedeljo svoj prvi koncerl ob veliki udeležb- občinstva. Nastopil je moški, mešani, ženski in mladinski zbor l izbranim sporedom. Ta koncert je pokazal, da lepo petje še ni izumrlo, kakor tožijo nekateri (samo poslušat naj bi prišli). Vse priznanje nevem /lasli pa požrtvovalnem pevovodju g organistu Rozmanu.
V šklendrovcu pri Zagorju je umrla od kapi | zadeta 66-letna Zupančič Ana. Pokopali so )o v : torek popoldne. Naj počiva v miru! Svojcem naše sožalie!
Gasilska tombola je v vseh ozu ih dobro uspela. Zelo veliko je bilo občinstva, zlasti Trboveli-čanov, ki so kar trumoma prihajal! čez hrib v Zagorje. Glavni dobitek, moško kolo, je dobil krojaški pomočnik Blaznik f:di in tudi drugi večji dobitki so večinoma ostali v Zagorju.
Smrt in rojstvo
Štefan Kovač je stopal po široki in prašni evsti proti domu. Štirinajst dni že ni hodil tod in v teh štirinajstih dneh se je marsikaj spremenilo. V bolnišnici so mu vzeli levo oko in ga nadomestili s steklenim. Zato mu je nekaj ležalo na srcu, kar se je opazilo tudi v njegovih korakih. Nič več niso bili tako odločni in sigurni kot prej, hodil je umirjeno, skoraj nerodno. In pot je bila dolga, danes se mu je zdela skoraj neskončna. Tam nekje na koncu te ravne črte je videl komaj v obrisih svoj dom, tisto belo hišo z rjavimi okni, za katero se skriva droben vrtiček. Pa se mu je vendar zdelo prav, da je pot tako dolga, kajti bal se je tistega trenutka, ko se bo žena zazrla v njegovo edino oko, videl je poteze njenega obraza v ti-slem trenutku, ki bodo izražale sočutje z njim. Bal se je tega, zato je bežal od teh misli in si hotel pričarati lepših, brez grenkobe in solza. Spomnil se je. da mu je žena pisala v bolnišnico, da je prišla k njim hčerka na obisk z majhnim, lepim otrokom
— O, še mi je Bog pustil eno oko, da bom vide' po dolgih letih svojo hčer, da bom videl celo otroka svoje hčere.
Tako se je tolažil Štefan Kovač vso dolgo pot. dokler ni zagledal svojtega doma pred sebo^ ir vstopil.
Že v veži je zaslišal radostne krike otroka. Srce mu je bilo močno in glava mu je postala potna ko je pritisnil na kljuko.
Hči s.e mu je privila okoli vratu in ga poljubila. Otrok pa ga je videl prvič, zato ga je bilo sram m je skril svoj drobni obrazek v materino k l ilo, Štefan pa je stopil k njemu irt ga poljubil. Bil je srečen kot še nikoli.
Ne bom ostala dolgo tu, oče, je dejala hči. Samo na obisk sem prišla, da bi po doigih letih zopet videla tebe in mater.. Pa tudi zato sem prišla, da bi vama pokazala svoje dete...
Štefan se ni mogel premagati. Grenko-sladka solza mu je zdrknila po licu in beseda mu je zastala v grlu.
—	Sedi, mu je dejala žena, truden si in lačen. Pripravim ti majhno južino.
Sedel je, z očesom uprtim v otroka, ki je še vedno plašno stal ob steni in gledal mater. Šele sedaj je Štefan iztisnil iz grla prve besede:
—Veš, draga hči, tudi v bolnišnici sem večkrat mislil nate. V tistih sončnih, toda zame temnih popoldnevih, ko sem ležal v postelji in mi je iz očesne dupline curljala kri, z zdravim očesom pa sem gledal v strop in mislil ... In ko mi je sporočila žena, da si prišla na obisk, sem se neskončno razveselil, pozabil na bolečine in le ure sem še štel, ko bom smel sleči bolniško haljo in se vrniti. Tako sem si želel videti tebe in tvojega malega črvička. Zdaj sem se vrnil. Ne kot človek, ki gre bolan v bolnišnico, pa se vrne spet zdrav in zadovoljen. Šel sem tja zato, da so mi izrezali oko, da so mi vzeli pol življenja. Toda moralo je biti tako, drugače bi izgubil še drugo oko in bi bil slep. Saj ti veš, hči, kaj je slep človek. Mrlič, pa čeprav mu še bije srce!
—	Potolažite se, ljubi oče, in zahvalite Boga, da vam je pustil še drugega.
Tudi jaz sem si dejal tako. Vseeno še vidim, ah, dobro vidim tebe, otroka in ženo. Vse vas vidim in sem srečen.
Zopet je stopil k otroku, ga vzel v naročje in pritisnil k sebi. Nič več se ga otrok ni bal in to je Štefana močno razveselilo.
—	Kako ti je ime, srček, je vprašal otroka.
—	Jelka je, je dejala hči. '
—	Jelka? Lepo si napravila, hči, da si ji dala isto ime kot tvoji starši tebi. — Kdaj boš odpotovala?
—	Jutri, Moram! Mož mi je pisai, da mu je dolgčas in naj se skoraj vrnem.
—	Tako se ti vendar ne mudi. Novo življenje
si prinesla v hišo. Daj, ostani še. Vsaj še leden dni ostani.
Toda ni je mogel pregovoriti.
Naslednje jutro se je odpeljala. Toda nekaj je vendarle dosegel. Pustila mu je svojega otroka.
—	Dobro. Naj Jelka ostane pri vas, je rekla hči, ko jo je Štefan prosil, dokler se ne vrnem ponjo. Vidim, da jo imate radi in otrok se vas je hitro privadil. Čez mesec se vrnem poni. Vem, da boste pazili nanj in da vas tega ni treba prositi.
—	Bodi brez skrbi, ljuba hči, pazil bom nanj bolj kot na svoje edino oko. In ko prideš ponjo, naj pride s teboj tudi tvoj mož. Reci mu, da ga povabim. Saj veš, rad bi se seznanil z njim.
—	Hvala, oče, oba prideva!
Štefanu in ženi je ostal otrok. Bila sta mu kot sonce nežni rastlini. Pa tudi otrok jima je bil v veselje. Vsako opoldne je prišel Štefan od dela naivnost domov, samo da bi videl Jelko, da bi se poigral z njo kot otrok z otrokom. In zvečer je opustil navado, da bi šel po delu na kozarec vina v gostilno. Odšel je domov takoj po delu, se igral z otrokom, mu nastavljal uro k ušesom, da je poslušala mala Jelka njen živahni tik-tak. In spet se mu je skril otrok za omaro, da ga je iskat dolgo, dolgo, potem pa se mu je iz kota nasmejala in jo je vzdignil v naročje.
Poštar je prinesel pismo. Hči je spraševala, kako je z otrokom, če je zdrav, naj ji sporoči, kaj dela njen otrok. In Štefan ji je opisal vse. Od jutra, ko vstane, do večera, ko se vedno živa Jelka odpravi s svojo staro mamico v carstvo sna.
Naenkrat pa je zagrmelo in udarilo v Kovačevo hišo. Tako nenadoma, da se človek niti ne zave, pa se že razbije njegova sreča kot kristalna čaša v brezoblične delce, ki dado le slutiti njeno nekdanjo lepoto. Kot strela nenadoma se zaje nesreča v človekovo srce, da Čuti njene posledice potem vse življenje.
Mala, rdečelična Jelka je stala na enem, Ste-
Ptuj
Ptuj brez kruha. Pretekli ponedeljek ie zopel uvrstiti k onim številnim ponedeljkom, ko ni dobiti v nobeni ptujski pekarni niti kruha ml drugega peciva. Konzumenti begajo :z e.ie pekarne v drugo i»i morajo na žalost zvedeti, da je tako črni kakor beli kruh bil že v nedeljo razprodan. Domače ptuiske družine se sčasoma navadilo na tc brt-z-krušne dneve, pač pa pnd':jo v resno zadrego tujci, ki prihajajo v Ptuj. Upravičeno ic vprašanje na ptujsko pekovsko združenje, če je o teli nedostut-kih poučeno, ker so sc ravno nekateri gospodje od tega združenja nedavno v obč nskih sciah toliko borili za povišanje ceni kruhu, češ, da so veliki davki in majhen promet. — Kolikor smo informirani, se v ostalih mestih dravske banovine in tudi drugod ob ponedeljkih peče kruli, kakor v ostalih dneh v tednu. Upamo, da bodo te vrstice zadostovale, da ne bo Ptuj delal v tem oziru izjeme.
Vpisovanje šolske dece. Vpisovanje in zdravniški pregled novincev bo za obe mestni narodni šoli dne 14. junija t. 1. od 9 do 10 ne deški narodni šoli v Ptuju. Siariši in odgovorni varuhi se naprošajo, da pripeljajo točno ob navedenem času otroke v šolo.
Nastop ptujskega pevskega zbora v Mariboru. V petek, 12. t. m. ob 15 in ,>b 20 nastopi v Narodnem domu v Mariboru mladinski pevski zbor drž. meščanske šole iz Ptuja. Zbor šteje 70 pevcev ter poje program najlepših jugoslovanskih mladinskih skladb. Zbor, ki je odlično naštudiran, vodi Drago Hasl.
Toplice
+ Poldki Pečjakovi. Nenadno si težko obolela, vedela si, da zate ni več rešitve. Vedela si tudi, da so ti šteti le še dnevi, zato si se tako skrbno, toda brez strahu pripravila na smrt, medtem, ko si imela različne želje, nekatere tudi prav šaljive, ki se vpričo njih. nismo mogi načuditi tvoji samo-zavedni hladnokrvnosti. Vei smo bili, kot si nam narekovala, pripravljeni na tvojo smrt. vendar nas je močno pretresla novica, ko si v soboto vzdih-nila svojo blago dušo. — K večnemu počitku smo pokojno Poldko položili v ponedeljek ob 10. Ob grobu je imel ganljiv govor g. župnik Erzar, cerkveni peveki zbor pa je zapel v slovo žalostinko. Vsi, ki smo poznali Poldko, jo bomo trajno nosili v najlepšem spominu.
Sah
Brzoturnir
za prvenstvo Ljubljane
Prvak je Jože šorli (š. k. Triglav).
Tehnični odsek Slovenske šahovske zveze, ki je pred kratkim sklenil, s krepkim delovanjem dvigniti naše šahovsko življenje, je dal pobudo, da so združeni ljubljanski šahovski klubi izvedli v ponedeljek zopet večjo šahovsko prireditev, pri kateri je sodelovalo in se skoraj šest ur borilo osemnajst izbranih ljubljanskih šnhistov. Ta prireditev je mišljena kot prva v vrsti' drugih, ki ji bodo sledile v ostalih naših šahovskih središčih in ki bodo uvod k turnirju posameznikov v mesecu juliju v Ljubljani, ki bo določil letošnjega prvaka Slovenske šahovske zveze. Brzoturnir za prvenstvo Ljubljane se je vršil v restavraciji »Zvezda« in je bil del»v žen velikega zanimanja, ker ima Ljubljana največje število naših prvorazrednih igralcev. Izraziti favoriti so bili naš mludi mojster M. Vidmar, Šorli in Preinfalk, ki je letos v odlični formi. Turnir se je pričel ob pol 8 in so takoj prva kola dovedla v borbo veliko ostrino. M. Vidmar je premagal Preinfalka in Šika ter C. Vidmar, ki je igral z izredno vnemo in tudi z uspehom, sta pa serijo zaporednih zmag začela siliti nevarno samo v ospredje. Situacijo je nekoliko razčistilo srečanje med M. Vidmarjem in Šorli-jem, v katerem je šorli zmagal, nakar je Vidmar pričel igrati bolj nesigurno in končno izpadel iz konkurence za prvo mesto. Šorli je polagoma dosegel vodstvo in si priboril poldrugo točko naskoka, nevaren mu je bil samo še Preinfalk, ki je po porazu Vidmarja dobiva! partijo za partijo, tako da Šorli svojega naskoka ni mogel povečati Še bolj ostra pn je bila borba za ostala mesta, kei so se konkurentje držali bolj skupaj in ker sta Šiška in C. Vidmar po sijajnem startu pričela popuščati. Malo pred pol 2 zjutraj je bil rezultat te izredno napete borbe sledeč: prvo mesto je dosegel s 15 in pol točke Šorli. ki je ostal neporažen in dovolil samo tri remije. Za nagrado ie prejel lepo, v usnje ve-zino leposlovno knjigo. Sledili so mu Preinfalk ; 14 točk, C. Vidmar 12 in pol, Sikošek in M, Vid-j mar 12, Marek in Šiška 11 in pol in Furlani 10 in pol, ki so tudi vsi prejeli lepe književne na-' grade. Lep uspeh jc še dosegel inž. Weiss. dočim ostali niso dosgli polovice možnih točk. Turnir sta vodila prof. dr. Ba.jec in prof. Čop vzorno in v zadovoljstvo veh udeležencev.
fan na drugem koncu kuhinje in žoga je poskakovala zdaj k enemu, zdaj k drugemu.
V hipu pa se otrok strese, čudno zavije oči, še poslednjič krikne: mama, in omahne. Žena jo dvigne v naročje in začuti kot da bi skočilo Jelki srce do ramen, otrok nagne glavico in konec.
Vse to se je dogodilo v nekaj kratkih minutah.
Štefan je obstal pri zidu z žogico v roki, bled kot smrt in zmešano je gledal. V glavi se mu je zvrtelo, da je omahnil. In ko je zopet prišel k zavesti, je vzel Jelkino trupelce v naročje, ga položil na posteljo in tekel po zdravnika,
Toda vse je bilo prepozno in zdravnik le dejal:
—	Srčna kap. Izreden slučaj pri tako majhnem otroku.
Nič več. Pa tudi več ni bilo potrebno. B"Jo je jasno: sedaj je konec!
Da, in ta konec je treba sporočiti materi, Štefanovi hčerki; ta konec je treba sporočiti njenemu možu, otrokovemu očetu. In spet je bil tu Štefan, ki je moral vzeti na rame ta križ.
—	O, raje bi dal še drugo oko, dal bi življenje, samo da bi mi bilo to prihranjeno!
Toda nič ni pomagalo, šel je na pošto in telefoniral. Poklical je k telefonu očeta, svoji hčerki si tega ni upal sporočiti. In ko so ju zvezali, je zavpil v telefon:
Jelka je mrtva!
Le ženski krik je še slišal, potem je spustil slušalko in tekel domov.
Doživeti je moral novo gorje, kajti pri telefonu je bila Jelkina mati — njegova hči.
K pogrebu pa je prišel le oče. Kajti prav takrat je bil dopolnjen čas in mati je morala v bolnišnico, da da življenje drugemu otroku.---
Ko_ se je oče vrnil od pogreba, je pisal Štefanu: f.nega otroka smo pokopali in rodii se je drugi. Zopet je punčka. Ime smo ji dali — Jelka.
Marjan V—a.
Spoti
Pred katoliško olimpijado na Dunaju
Jutri se prične na Dunaju v mestnem stadionu v Prafru katoliška olimpijada na kateri sodelujejo skoraj vse v mednarodni katoliški uniji včlanjene zveze. Najresnejši in najnevarnejši tekmeci v letošnjih borbah bodo Švicarji, Avstrijci, Cehoslovaki, Madjari in Francozi. Tekme bodo v vseh panogah na visoki stopnji in zelo napete tako v lahki atletiki, kjer bodo tekmovali v olimpijskem desetoboju in petoboju ter v posameznih panogah kakor v mešanem deveteroboju (orodje in lahka atletika) ter specijalni orodni telovadbi. Preden preidemo na dunajsko olimpijado, kot tako bi bilo dobro, da se malo seznanimo z zgodovino mednarodnih katoliških športnih in telovadnih tekem.
Katoliške športne organizacije so že precej stare. Vsekakor je precej mlajša mednarodna unija, kjer so včlanjene vse te zveze. Mednarodne tekme te unije so pa še mlajše. Malo pred svetovno vojno, leta 1913 so bile prve oficijelne mednarodne tekme te unije; vršile so se v Rimu in sicer na vatikanskih vrtovih. Pravi razmah pa so zavzele te tekme šele po svetovni vojni, ko so nove članice povzročile, da je postala unija zelo agilna tako v športno organizacijskem kakor v tekmovalnem pogledu.
Leta 1921 so bile prve večje in oficijelne mednarodne tekme po svetovni vojni in sicer v Stras-sbourgu. Teh tekem se Je udeležilo veliko število narodov: najmočneje so bili seveda zastopani Francozi, kar je popolnoma razumljivo, saj se je vršil zlet in tekme na njihovih tleh Tega leta sta prvikrat stopila na mednarodna tla jugoslovanski in češkoslovaški Orel. In že takoj pri prvih tekmah, je odnesel naš Orel prvo nagrado, sicer ne v najtežji kategoriji, vendar za začetek je bil ta uspeh več kakor časten.
Naslednjega leta t. j. leta 1922 je bil v Brnu vseslovanski orlovski zlet in mednarodne tekme, katerih so se udeležile vse katoliške zveze, ki na telovadnem in športnem polju kaj pomenijo. Tega leta so bile tekme že na zelo visoki stopnji. Zmagali so tedaj jugoslovanski Orli, tako v mednarodni tekmi posameznikov, kakor v višjem oddelku slovanskih vrst. Edino v lahki atletiki so zasedli drugi narodi prva mesta, zlasti Švicarji.
V Parizu so se srečale katoliške reprezentance leta 1923. Tu so zmagali Francozi, dočim so jugoslovanski Orli zasedli drugo mesto Nato je pa sledilo daljše premirje. Za leto 1926 so bile tekme, ki bi se morale vršiti v Rimu, zadnji trenutek od-
povedane tako, da so bile oficijelne mednarodne tekme sele leta 1927 v nemškem kttlnu. Tu je bila izredno stra konkurenca, kajti tekmovali so samo posamezniki za svetovno prvenstvo in naši maloštevilni zastopniki, so se v pisani mednarodni družbi kar najsijajnejše odrezali. Kermavner je zasedel prvo mesto v dvanajsteroboju. Ulaga pa peto.
O priliki svetovaclavskih dni in orlovskega zle-ta v Pragi, so se vršile zopet mednarodne tekme, katerih se je udeležilo do tedaj rekordno število tekmovalcev. Pred Nemci, Avstrijci. Francozi in Cehoslovaki so tedaj dosegli jugoslovanski Orli prvo mesto kot vrsta, ter prvo mesto med posamezniki. Potem sta bili še dve mednarodni tekmi in sicer leta 1930 v Antwerpnu ter leta 1932 v Niči. Te tekme so pa bile že močno okrnjene kajti manjkali so največji konkurentje Jugoslovani, Nemci in Italijani.
In dunajska olimpijada? Ravnokar omenjenih narodov tudi na Dunaju ne bo. Vendar pa bodo letošnje tekme kljub temu na zelo visoki stopnji, kajti udeležba od strani narodov bo skoraj stopro-centna in kvalitativno so vsi na zelo visoki stopnji; zlasti Avstrijci, Cehoslovaki in Švicarji. Prezreti dalje ne smemo Francozov in Madjarov, saj imajo v svojih vrstah nekaj olimpijcev, ki bodo v Berlinu zastopali barve svoje domovine. Nekateri uspehi v lahkoatletskih panogah bodo odlični, drugi morda malo manj; bo pa zopet telovadba, zlasti orodna, na taki stopnji, da jo bomo mogli videti samo še pri olimpijskih igrah v Berilnu. Olimpijci. katere imajo v svojih vrstah Madjari, Avstrijci in Francozi, so nam zato porok.
SK Grafika. V petek ob 19.3» važna oilborova soj« radi proslavo G-uttenborBove«a duo. Vs.i im točno! — Tajni®.
Jugoslovanska lahkoatletsko zveza — službeno. Dane« ob 12.!tO morajo biti na K favn ran kolodvoru val Mami lahikoatiletwke reprezeitance, ki odpotuje v Prago. Potno liste hi vtauni, daijc sknupno hrano zu po,t im vozne listiko jo i»resikrl)el vodja moštva g. Mogušair. Š se-lx>J prinesite še vsak po želji hra.no za na pot, dalje ftprlntorlce, odojo. vzglavnik i,n rezervno maje« ter hln/čtke, vso ontalo oskrbi vodstvo. Bodite toftni. Plotoir-šek vstopi v Cc.lj.il, Stepiinik v Mariboru. Zanju pro-sknbi ©na'ko vo7.ne karte vodstvo. — Me«ušnr, 1. r.
SK Javornik na Rakeku ima svoj redinj občni zbor v n<xl<*ljo 21. junija t. ]. ob 10 dopoldne v posebni BO'bi restavracije Domiieelj. Mnmstvn mmlvamo, d« se Istega fcotoo in obvez.no udeleži. — Uprava.
Zanimiva časopisna polemika
V	Prekmurju izhajata poleg drugih listov tudi dva politična tednika, in Sicer Kleklove »Novine« in Benkova »Murska krajina«. G. Klekl izdaja svoje »Novine« še izza časa pred svetovno vojno, »Mursko krajino« je pa začel sedanji poslanec in industrijalec v Murski Soboti, g. Benko, izdajati pred nekako štirimi leti (potem, ko je postal poslanec). Oba lista sta v neki meri zasebna in osebni glasili tako g. Klekla, kakor g. Benka. »Novine« so od nekdaj zavzemale tudi v politiki strogo, včasih izredno ostro katoliško in zavedno narodno slovensko (tališče in imajo za Prekmurje brezdvoma v tem pogledu neprecenljive zasluge. »Murska krajina« je sa tako v narodnostnem in verskem pogledu bolj srezbarvna, čeravno je njen lastnik g. Benko tudi srekmurski domačin luteranske vere. V političnem pogledu zagovarja »Murska krajina« dosledno Disebno politiko g. Benka.
V	zadnjem času je nastala med obema listoma izredno ostra politična polemika, katera je zanimiva in značilna za naše politične razmere sploh. »Murska krajina« je zadnji čas začela med kratkimi dnevnimi noticami in celo v uvodnikih kazati čedalje več simpatij za mačkovsko »Seljačko slogo« končno pa začela očitno' agitirati za to gibanje, ►Novine« to silno zamerijo »Murski krajini in tudi Benku, očitajoč mu, da je v Belgradu član poslanskega kluba JRZ ,doma v Prekmurju pa agitira za mačkovstvo, vse to iz očividno preračunanih sebičnih političpih razlogov. Med to propagando za »Seljačko slogo« je »Murska krajina« prav surovo napadala »Novine« in g. Klekla, očitajoč vsem, da je ca ljudi okrog »Novin« politika samo skakalna deska, ljudstvo pa, da zna ceniti samo »značaje«, pod katero besedo je mišljen g. Benko. Ti napadi v »Murski krajini« so po večini nepodpisani, pod najhujšimi je pa podpisan neki Budin.
Zadnje »Novine« odgovarjajo »Murski krajini« na napade v daljšem, nadvse zanimivem članku. V tem članku »Novine« razkrivajo, da vodijo mačkovsko gibanje v Prekmurju pod firmo »Seljačke sloge« notar Koder osebno, Benko s svojo »Munsko krajino«, v ospredje pa zaenkrat radi previdnosti porivajo nekega brezposelnega Budina. »Novine« te
ljudi sprašujejo, za koga je politika skakalna deska. O Benku pravijo, da se je že med svetovno vojno znal s političnimi prilikami okoristiti tako, da je ta čas, ko so se drugi borili v strelnih jarkih, zaslužil on lepe denarce (z liferacijo živine), tako, da si je takoj po vojni lahko postavil veliko tovarno (mesnih izdelkov). Po vojni je bil pri srbskih radikalih, iskal zveze z demokrati in klerikalci, vendar za časa svobodnih volitev ni mogel dobiti niti tristo glasov. Pri diktatorskih volitvah je pa kar naenkrat dobil 7000 »glasov«. »Novine« pri tem omenjajo, da je kot poslanec postal Benko vroči pristaš JNS in je v tem času njegovo premoženje tudi ogromno naraslo, saj je v tej dobi odprl novo trgovino v Gornji Radgoni, Mariboru, kjer je dal za hišo dva in pol milijona dinarjev, v Celju, in končno je odprl še v zagrebu veliko moderno trgovino avtomobilovl (ne mesnih izdelkov!). Zakaj je pa sedaj naenkrat postala Benkova Murska Krajina mačkovsko glasilo, o tem pa obljubljajo »Novine« obširnejše pojasnilo, češ, naj ljudje dobro vedo, komu je politka skakalna deska.
O notarju Kodru v Murski Soboti pišejo »Novine«, da sicer na zunaj rad trdi, da je Benkov nasprotnik, če pa najde priliko, da lahko udari po-klerikalcih in prekmurskem ljudstvu, se pa rad zve-že z Benkom pa tudi z Budinom. Kot notar si je napravil pri prekmurskem ljudstvu veliko bogastvo, sedaj bi pa rad še kakšne politične časti užival. Zato je bil od začetka hud nasprotnik klerikalcev in popov, velik Pribičevičev demokrat, pozneje pa, ko se je s temi skregal, je hotel stopiliti celo v Katoliško akcijo in Marijino družbo ter postati vodja klerikalcev. Ko se mu pa vse to ni posrečilo, pa sedaj v družbi brezposelnega Budina in z Benkovo Munsko krajino širi Seljačko slogo. »Novine« zaključujejo svoj dolgi članek z besedami, da je treba od vseh agentov za Seljačko slogo vedeti samo toliko, da so to izvečine ludje, kateri iščejo pri tem samo svoje koristi, in bi radi iz ljudskih zmešnjav sebi dobičke skovali.
To, o čemer pišejo prekmurske »Novine« glede ljudi, kateri sedaj širijo mačkovsko gibanje v Prek-
Učitelj nraui""
"Vaš/ čevlji naj bodo oedno v redu, nosite gumi podpetnike na ceoljah, ker s tem prihranite denar, a pri hoji ne povzročajo ropota.
PALMA
3ob. s. pri vsakem Čevljarskem mojjtrul
Sv, Lenari v Slov. gor.
Sirom celih Slovenskih goric jc znana pripovedka o Cmem križu, o katerem ie spisal g. dr. llatumg povest, novomašnik g Pctančič Davorin Pn io jc dramatiziral. Črni križ postav,li so v 16. stoletju grofje herbersteini v spomin nesrečnicam, nad katerimi se je vsled tedanje zablode v Črnem lesu pri Sv. Lenartu izvršila smrtna kazen zaradi čarovništva. Ta križ je sčasoma razpadel, kamen pa so odnesli, med ljudstvom ostal je še samo spomin, kje je stal ta zgodovinski spomenik. Kat.' prosv. društvo »Zarja« v Sv. Lenartu je na pobudo predsednika, neumorno delavnega g. kaplana Kordeža Zdravkota postavilo nov spomenik na podlagi opisa prejšnjega križa. Delo je izvršil mojstrsko kamnosek g. Rozman iz Maribora Dne 7. Junija je bila prava narodna slavnosi pri najlepšem vremenu. Cez 2000 ljudi se je zbralo okoli novega okusno ovenčanega križa. Po otvoritvi slovesnosti je razložil starešina sreskega sodišča dr, llaunig zgodovino prejšnjega in novega križa. Nato je izvršil duh. svetovalec in župnik g. Sinko I rane cerkveni obred s primernim nagovorom. V globoko zamišljenem nagovoru jc g. kaplan Kor-dež razložil pomen tega križa v verskem oziru. Mešan pevski zbor, broječ čez 100 pevcev, je zapel v ta namen zloženo in po orgpnistu Rakuši iz St. Ilja vglasbeno pesem Črni križ. liil ie svečan trenutek, ko se je razlegala ubrana pesem po tihem logu. Po cerkveni slavnosti «c ie podala množica v bližnji Sv. Lenart, kier ie okoli 150 igralcev vprizorilo na prostem, na dvorišču Narodnega doma, Petančičevo »Črni križ«. Igralci so rešili svoio nalogo naravnost mojstrsko. Cez 2000 glcdalcev ie sledilo igri, ki ie postala res že narodna, z velikim zanimanjem. S petjem pevni »Črni križ« se je zaključila siavnost, ki ie bila res prnvi narodni praznik in ki ostane vsem v Irajncm spominu. Spomenik stoji nad cesto v Črnem lesu, četrt ure pred trgom Sv. Lenarta. Popotnik, ki potuicš skoz ta kraj, oglej si ga.
Si. Vjd nad Ljubljano
Tukajšnja meščanska šola ie dobila prošlo nedeljo novo šolsko zastavo. Rlagoslovitev, združena s slavnostno akademijo, se ie izvršila zelo slovesno. ?.e na predvečer je mladinski pevski /.bor počastil kumieo zastave go. Ivano Česen na firodu z živahnimi pozdravnimi pesmicami. Slavnostni akademiji, ki je obsegala več mladinskih nastopov s simboličnimi vajami, deklamacijami in igricami, kar ie prav dobro uspelo, je sledila slovesna blagoslovitov zastave. Obred ie izvršil z zelo pomenljivim nagovorom domači g. dekan Za-bret, g. ravnatelj Pečjak pa ie nazorno opisal pomen posameznih delov zastave ter se zahval'1 darovalcev. Nato ie gospodična Cirila Ccsnova kot namestnica kumice z vznesenimi besedami na mladino pribila zlat žebeli v zastavo. Oinljiv prizor so olepšale tudi družice v pestrih narodnih nošah. 5lagoslovitvi ie sledil priielen koncert prvovrstnega mladinskega zbora, meščanske in narodne šole pod spretnim vodstvom pevovodie a učitelja jovana. Ob zaključku slavnosti ie podal mladini zlatih nasvetov tudi zastopnik društva Šola in dom. Slovensko beseda in slovenska pesem sta našli pri slavnosli popolen izraz. Z državno himno je bila slovesnost zaključena.
Malo odgovora
murju, bi lahko mi zapisali skoraj o vseh »seljačkih« voditeljih v Sloveniji. O vseh vemo, da so na svojem političnem popotvanju menjali že vse mogoče stranke in prepričanja, da so vedno delali le za sebe in za svoje koristi, nikoli pa zu ubog »se-ljački« narod.
Članek v »Slovencu« o tem z dne 9. maja ic bil pisan čisto stvarno od stTokovniaka in tudi z dobrim namenom za stvar. Aiko bi člankar v »Učiteljskem tovarišu« ne bil zgolj pedagog, bi lahko sam ugotovil, da po njegovem konfuznosl izvira le iz majhne korekture pri stavku iz praktičnega življenja vidimo, kako nepotrebno je vajencu znanje knjigovodstva, spisja, trgovske korcspondcnce in drugih zgolj merkantilnih predmetov... Za onega strokovnjaka, ki je miselno preštudiral članek v Slovencu je stvar v redu. Člankar »U. t.« meni, da je kriv čl. 39 uredbe, čc obrt.-nadaljevalno šolstvo propada in da se je to žc letos poznalo pri manjšem obisku učencev. To nikakor ne odgovarja povsem resnici. Število vajencev je padlo največ te zaradi nezaposlenosti v obrti in splošne gospodarske krize. Obrtniki pa so že danes lako napredni, da polagajo veliko važnost na to, da sc njihov vajenec čim bolj strokovno izobrazi Nekaj seveda je še malomarnih moistrov in bo treba tudi te prisiliti do enakega mišljenja. Torej člankar v U. t. ni povsem dobro orijenliran.
Naivna pa je trditev, da ima samo učitelj pedagog zasluge, da je naše obrt.-nadalj. šolstvo tako na vrhuncu in to mogoče le pri nas. Seveda on ne pozna obrt.-nadali. šol. v tujih sosednih državah, ki so približno tudi tako organizirane kot ie to opisal članek v »Slovencu« in te daleč prekašajo naše šole.
Po mnenju člankarja v U. t.« naj bi mojstri v delavnicah vršili le praktičen pouk po incijativi pedagoga iz šole. To je že precejšnja domišljija.
m uilleli-pedagog podučuje krojno risanje za oblačilne stroke, dalje risanje za mehanične stroke, za stavbarstvo, mojster pa naj bi smel te stvari vajenca učiti le manuelno.
Danes velia načelo, da je za napravo vsakega predmeta najprej treba umske zamisli; to je Ireba spraviti na papir in šele od tu v naravo. Komu torej pritiče zamisel in risanic teh predmetov na papir, kalkulacija, koliko in kakšen materija! nai sc uporabi? Ali naj to uči pedagog ali učitelj strokovnjak, ki ima dnevno s tem stvarmi opravka; in ravno strokovnjakov imamo posebno v obrtnih centrih več kot preveč! Ti nai se torej zaposlijo.
Iz načrta za reorganizacijo obrtnega šolstva v Slovencu se jasno razvidi, da gre za usposobitev dobrih pomočnikov. Oni pa, ki hoče postati mojster, pa bo mora! dobiti priliko, da se usposobi na obrtno-strokovnih šolah, katerih imamo že precejšnje število. Začasno naj bi se prirejali tozadevni tečaji, ker sicer bodo prihajali k izpitom nesposobni pomočniki, kakor se to danes v precejšnji meri dogaja. Tako pečen mojster ne bo delal časti obrtnemu 6tanu.
Končno člankar »U. t.« prezira načrt, češ. da tega sploh ni, dočim je bilo iasno povedano, da se vsaj v večjih obrtnih centrih mesto razstrese-nega pouka vpelje tečaj z istim številom ut (6—8 tedjiov), kjer se vajenec popolnoma prilagodi zbranemu pouku, ne pa kot danes, ko so s posameznimi urami vse razblini. To je bilo osnovno načelo predloga o reorganizaciji obrt.-nadalj. šolstva. — Članlkarju v »U. t.« pa to ne gre v račun, zato smatra celo stvar le za sebičen namen ter neumestno učiteljstvo, kot da bi bili napaden
Ta reorganizacija je bila mišljena le za strokovne predmete. Gotovo pa je pravilno, da ima tudi pedagog svoj učni delokrog. Mislim, da bosta imeJa pedagog in strokovnjak dovolj posla
I. O.
Pridobivajte novih naročnikovi
Kulturni obzornik
11. Evharistični kongres
za Jugoslavijo v letu 1935
Bliža se prva obletnica evharističnega kongresa. Kongresni odbor je vse leto pripravljal poročilo o njem. Sestavil in uredil pa ga je Ivan Martelanc. Izšlo bo te dni v dveh debelih knjigah. Prvo imamo že v rokah. Pa to že ni vec knjiga, to je že cel — missale. Ima namreč obliko velike četverke, šteje 482 strani, vsebuje 40 listov jasnih slik (fotografij) ter več krasnih vinjet na finem papirju, pred naslovno stranjo pa nas prijazno pozdravlja barvasta slika Matere božje z Brezij. Na prvem listu beremo v mogočnih črkah posvetitev evharističnemu Kralju (p. Krizo-stom in M. Elizabeta). Nato sledita pismi škofa dr. Gregorija Rožmana in dr. Josipa Srebrničn. Strani 17—168 nam poročajo o daljni in bližnji pripravi kongresa: o sestavi glavnega odbora ter njegovih odsekov, o njegovih stalnih stikih z vsemi pododbori in vsomi župnijami obeh slovenskih ško-lij. Na straneh 43—48 je natisnjen ves spored kongresnih slovesnosti (28., 29. in 30. dan junija). Po praviti piše urednik: Vsi udeleženci kongresa ... so se čudili, kako se je mogel vršiti v •ako lepem redu. Evo skrivnosti tega edinstvenega uspeha: Vse točke, vsa tehnična in vsebinska izvedba je bila vnaprej natančno in dobro premišljena in do pičice preračunana. In vse se je vršilo topno po tem začrtanem sporedu. Seveda pa je bilo pripravljanje kongresa kar najlntenzivnejše, zunanje in notranje (molitev!).
Tako pridemo do str. 109, kjer se prične popis prvega dneva kongresa, t. j. 28. junija: velika seja stalnega odbora dopoldne, romanje Marijine čudo delne slike z Brezij v Ljubljano, prihajanje množic, prihod kardinala lilonda, svečana otvoritev. Natis-
njena je (str. 201—205) uvodna pridiga škofa dr. J. Srebrniča. Sledi živahen popis slavnostne razsvetljave Ljubljane. Pozabljena ni noč pred milostno sliko v stolnici.
Najganljivejša je bila pač — po sodbi vseh — mladinska udeležba pri kardinalovi maši v jutru 29. junija na Stadionu, zlasti njeno skupno obhajilo. Lepo je to opisano str. 214—221 (pridiga škofa dr. Gregorija Rožmana!). Medtem so bile po vseh ljubljanskih cerkvah pontifikalne maše navzočnih nadškofov in škofov s cerkvenimi govori. Od teh pa je natisnjen samo programatični govor kanonika dr. Fr. Cukale (v stolnici).
Cas od 9—12 dopoldne je bil določen zborovanju vseh raznih stanov in poklicev. Na I. slovenskem katoliškem shodu (1. 1892) jo zborovalo šest odsekov, na evharističnem kongresu lani pa — dvaindvajset! Tisti prvi katoliški shod je bil res čudovito pšenično zrno, v zemljo položeno, je bi! res kvas za katoliško življenje med Slovenci. Iz tdga števila 22 se vidi, kako je šlo in gre prenovitveno delo naše bolj in bolj v podrobnost, v bistvo stvari. Zdaj, iz te knjige šele vidimo, kakšno ogromno delo se je vršilo v tistih dveh ali treh dopoldanskih urah 29. junija! V ravnini, na bojišču, kjer marši rajo razne edinice v boj, ima pregled samo, kdor bi gledal z višave. S take višave — rekel bi, kakor iz aeroplana — gledamo zdaj ob tej dragoceni knjigi na gibanje in korakanje onih 22 edinic. Zares, za v boj so bile urejene, ampak za miren hoj, za boj apostolskega dola, za boj osebne izpopolnitve v presveti evharistiji, pa tudi za boj pridobivanja naših bližnjih z apo-stolatom zgleda, besede, dejanja, žrtve. Skoraj kakor kratke duhovne vaje je bilo vsako teh stanovskih zborovanj: trije ognjeviti govori — vsi so zdaj natisnjeni, str. 228—480! — nato pa vsakemu stanu in poklicu primerni praktični sklepi (v obljubah!).
Udeleženci bodo zdaj v knjigi še enkrat lepo doživeli tisti milohti polni potek zborovanja in se spomnili, kaj so obljubili; tisti, ki se niso mogli
udeležiti, bodo zdaj brali, kaj so njih tovariši (tovarišice) po stanu in poklicu lakrat sklepali in sklenili. Bodo pa ti govori in sklepi ludi seme za bodočnost, za prihodnje naše evharistlčne kongrese!
Katero teli zborovanj je bilo najlepše? Kdo naj bi to povedal?! Največje je bilo kmetskili deklet (nad 4000!), najbridkejše, najusodnejše pač slovenskih mater (nad 1000, na dvorišču Alojzije-višča).
Tako smo po sporedu prišli šele do opoldneva 29. junija, pa je že tiskanih 482 strani!
Knjigo je tiskala in založila Misijonska tiskarna Grobije-Domžale. Oprema je zelo lopa. In pomislite: ob tolikšnem gradivu nisem našel niti pel
majhnih tiskovnih napak. Rekord!	jd.
•
»Proteus«, poljudno znanstveni prirodoslovni časopis prinaša v zadnji številki 5-t>, zopet več izredno zanimivih prirodoslovnih člankov, med katerimi omenjamo medicinsko rs/pravico A. Koširja »o katrunskem raku poskusne živali«, kjer jiodaja svoje rezultate, ki jih dela na koži poskusnih živalic; meteorološko razlago 0. Reje ^vremenske katastrofe v Žirovnici na Gorenjskem«:, ki se je zgodila letos v noči med 4. in 5. februarjem; prirodopisno »zgodbo o molju, ki je rešil Avstralijo«, ki jo je j>o Goeringu napisal V. Bohi nc, in pripoveduje kako so postale kakteje nevarnost za vso Avstralijo ter so jih uničili šele molji, ki so jih prav zato pripeljali iz Amerike; H. Škerlj piše o »antropologiji in telesnih vajah«, U. R. o »gojitvi kolibrijev«, Ivan Molinaro pa se je |K)jnvil v publicistiki z globoko razpravo o »osnovah relativnostne teorije«, ki jo misli nadajevatl v posameznih številkah. Vsekakor bo tu znanstvena, pa vendar poljudno pisana razprava najboljša naša študija o tem najvažnejšem fizikalnem odkritju našega veka. Poleg teh razpravlc, ima Časopis bogato rubriko književnih novosti ler zanimive odgovore na prirodoslovna vprašanja. Revl-jo priporočamo.
»Duhovno življenje«, ki izhaja v Buenos Aire-su pod uredništvom izsoljenšikega duhovnika Jh-neza Hladnika, prinaša v št. 106 (/.n maj) zanimiv j>regled lanske slovensko književne produkcije pod naslovom »Kaj nam je leta 1935 nudil slovenski književni trg?« Pisatelj |e anonimen. —
Poštni vedož. Prva knjiga. Sestavi! in založil Jože Jakše, višji kontrolor poštne direkcije v Ljubljani. Str 136. Cena 15 Din. — Knjižica obravnava vprašanja, ki se tičejo pošte ter daje navodila, kako je treba ravnati s temi ali onimi pošiljkami. So tvrdke, društva, podjetja, zavodi in zavarovalnice, ki pošiljajo mnogo tiskovin, vzorcev ali poslovnih papirjev, oziroma izdajajo časopise ali knjižne oglase, [>a no vedo — to se pravi, »ploh ne morejo vedeti, ker lo ni nikjer objavljeno — kateri predmeti se štejejo k eni ali drugi vrsti poštnih pošiljk, kaj sme bili pripisano ali priloženo in kaj ne, kako morajo biti zavite, kako opremljene, kako naslovljene, koliko in kako se plačuje itd. To veliko vrz.ej je sedaj izpopolnil »Poštni vedež«, strokovna knjiga, v kateri so pregledno zbrana vsa določila, pristojbine in tolmačenja o pisemskih pošiljkah, vrhu tega pa še točen seznam pošt, telegrafov, telefonov in poštnih zvez v dravski banovini.
V	Skoplju je v prevodu Milivoja Sokoliča izšla knjiga novel in pesmi »Melankolija« znanega poljskega pisatelja Kazimirja Tetmajerja.
V	ponatisu je izšla razprava urednika skopskega »Južnega pregleda« Petra Mitropana »Srp-ska štampa i početak pripovedačkog rada u Sta-roj Srbiji«.
Nušičevi Zbrani spisi v Kohnovi izdaji so nazadnje s pet in dvajseto knjigo zaključeni.
Med brošurami, ki jih iziaja Kolarčeva narodna univerza v Beogradu, so pred kratkim izšle: »Muiika od kraja XVI. do XX. veka (V. Vučkovič, 8 LHn) »Petar Kočič« (lsidora Sekulič, 2 Din) in »Savremni polilički sistemi i shvatanja o državi« (dr. Djordje Tasič).
Sestanek treh držav
Bukareške slavnosti
„Države Male zveze so sedaj lahko mirne"
Velikanska parada Nepregledne množice
Slavnostna tribuna
Pred kraljevim dvorom je bila čez noč — v 12 urah — postavljena slavnostna tribuna, njej nasproti tribune za goste. Med obema teče Calea Victoriei, cesta zmagoslavlja, po kateri je v dveh urah defilirala vsa II. armada pod poveljstvom generala Prodana. To se lahko pove v dveh vr-
je vihtel svojo inaršalsko palico, predsednik Beneš je dvignil ves nasmejan svoj cilinder, knez namestnik Pavle pa skoraj ni trenil od vojske ter je s posebnim in vidnim interesom pozdravljal zastave, častnike in moštvo. Poudarjena in od naroda, aklamirana je bila tudi namestnikova čestitka generalu Prodanu po paradi, ki mu je dol^o stiskal roko v znak priznanja in ob navdušenem ploskanju naroda.
Vladarji gredo z dvora k paradi na slavnostno tribuno
Od leve: ČSR predsednik Beneš, kralj Karol, Nj. Vis. knez namestnik Pavle, princ Nikolaj, za Be-
stah. Toda opisali parade skoraj ni mogoče, toliko barv in uniform se je med seboj borilo pod žgočim romunskim soncem! Menda nikjer v Evropi nimajo tako pestre armade! Ne samo, da imajo vse vojne formacije vsako svojo uniformo, ki se razlikuje od ostalih po barvi in po kroju obleke, po pokrivalu in obutvi, po našivih in vrvicah, ki prepletajo vse križem kražem močna prsa in pa hrbte, marveč se tudi bataljoni drug od drugega razlikujejo po kakšnem posebnem znaku in so tudi sarže od oficirjev do podčastnikov opremljene vsaka s svojimi drugovrstnimi in drugobarvnimi našivi ali peresi od vseh mogočih ptic in oblik.
nešem rom prestolonaslednik Mihael
Motorizirani oddelki armade so defilirali samo po zastopstvih. Zanimanje so zbudili novi težki možnarji in protiletalski topovi najnovejšega izuma. Tankov v defileju ni bilo.
Pisana parada
Prve skupine, ki korakajo mimo tribun, so kot najlepša mavrica ali kot zbor tropskih^ papig. Sinje, rumene, bele, sive, zelene, rjave, črne in rdeče uniforme, vse od iste barve ali zopet nervozno pomešane, z rdečimi hlačami in belimi škornji ter sinjimi suknjiči, ki jih drže skupaj zlate vrvice in po katerih plezajo mnogobrojnl trakovi. Na glavah okrogle čepice — bele, črne, sinje, rumene — ali alpinski klobuki z velikanskimi petelinovimi peresi, ki v mogočnih lokih padajo po ramenih in so zopet drugobarvni po bataljonu in po šarži nositelja. Ali visoke črne kučme banatskih kmetov, vse prepletene z našivi in nataknjene z raznobarvnimi peresi, ali pa sive
„Države mate zveze so sedaj lahko mirne
Kraljeva palača v Bukarešti
kučme grenadirjev smrti, kopirane po nemških Mackenzenovih smrtnih huzarjih, le da so mnogo-barvne in vise od njih, potem ko so jih parkral obšle, zlate vrvice, ki elegantno padajo doli po hrbtu. Ali čake, podobne bivšim avstrijskim oficirskim čepicam, vse prekrižane z vrvicami, spredaj pa z visokimi šopi peres, od krvavordečih do sinjih in rumenih, ki so lahko tudi med seboj pomešane na isti čepici, tvoreč pušeljc romunskih narodnih barv. Ali mogočne čelade, vse pozlačene ali posrebrnjene, ki nosijo zopet posebne znake: greben spredaj, zadaj ali ob straneh: nekatere koničasto sulico po nemškem zgledu »Pickelhaub«, druge četrt metra visoke šope konjskih žim v vseh mogočih barvali, ali srebrne orle na vrhu grebena, ali dolge konjske repe, ki padajo po hrbtu, ali lepe stebričke, od vrhov katerih se vsipljejo doli vse okrog pokrivala bele konjske žime, ki se veličastno igrajo pri vsaki še tako lahni sapici. Ali zopet klobuki skavtov, prevezaiii z vrvicami, s peresnimi ali žimastimi okraski ali obeski. Končno zelenkaste bojne čelade! Toda teh je malo Vendar s tem še prav za prav nisem povedal nič. Kajti kje so raznobarvni našivi na ramah in rokavih, kje so zlate naramnice, ki se pri navadnih vojakih spreminjajo v zelene, rdeče, sinje itd., kje so pasovi, na katerih na desetine načinov vise bridke sabljice, kje so torbice za pa-trone, pri oficirjih pozlačene ali celo zlate, pri moštvu pa bele, ki padajo od levega ramena poševno, čez prsi in hrbet in nosijo ljubke škatlice pozlačene ali iz belega usnja za patrone ali pa tudi za druge intimne potrebe oficirjev. Kje so sedaj še hlače, dolge... kratke . košate... trdo k nogam prilimane..., ki izginjajo v z zlatom obšitih škornjih j>o modi nemških akademikov ali madjarskih huzarjev ali v gamašah ali v glazi-raniii mehkih čeveljčkih, obitih z neusmiljeno dolgimi ostrogami. Kje so konji in njihova oprema^ sedla, naušnice z barvastimi šopki, z dolgimi. raznobarvnimi podbradki. v kite spletenimi repi in svetlo očiščenimi kopiti! Kje junaška prsa lepih Častnikov, ki se kar klonijo pod številnimi odlikovanji!
Dve uri je tekla ta čarobna reka barv mimo, dve uri je narod vpil svoje navdušenje in dve uri so vladarji neuniorljivo pozdravljali zastave polkov in moštvo. Kralj Karol, odet v belo obleko,
tako so se izražale mnoge osebnosti po tribunah, ko so videle, s kakšno udarno in disciplinirano vojsko razpolaga zaveznica Romunija in ki bo uspešno branila ideale, za katere 6e bori skupina držav Male zveze.
Ko so odšli vladarji, ko je izginila vojska, ko so oilbrneli lovci in bombniki, ki so ves čas parade letali nad kraljevo palačo, je narod s podeželja, ki se je pripeljal v svojih pestrih in bogatiti narodnih nošah, zasedel ulice prestolice. Ves dan in vso noč jih ima v posesti. Tudi spi po njih. Lepe postave, lepe rase, ki je najbolj postavna in najlepša s karpatskib brd in z obronkov lepe Bu-kovine. —
Vsebina
bukareškega sestanka
Bukareški sestanek je več ali manj m a n i -f c s t a c i j s k e g a značaja. Ni imel namena izdelati novi h političnih smernic, marveč slovesno poudariti in nekako posvetiti dosedanjo politično s in c r držav Male zveze. — Dokaz za lo je dejstvo, da se ga ni udeležil tudi dr. Milan Stojadinovič, predsednik jugoslovanske vlade in njen zunanji minister. Nastal pa je iz želje predsednka češkoslovaške republike, ki je 16 let vodil MZ in ji dal politično vsebino ter ludi idejno osnovo, in ki je hotel v sedanjem trenutku, ki ga je na banketu 3 vladarjev sam imenoval »za evropsko zgodovino neizmerno usodnega«. osebno poseči v usodo MZ ter jo utrditi na starih tirih. Priložnost pa je nudil romunski kralj Karol, ki obhaja letos 6. junija ravno 6 letnico, odkar se je z letalom vrnil iz pregnanstva ter od svojega sina prevzel vladarstvo Romunije, in ki je na ta način imel tudi neoporečen naslov, da zbere okrog sebe zavezniške vladarje k sestanku, na katerem je predsednik dr. Beneš imel željo, da spregovori Evropi, ki ga po 16 letih nepre- i slanega udejstvovanja sedaj, ko se je umaknil na J najvišje mesto v državi, nekoliko pogreša pri ure- j jevanju svojih problemov.
Manifestacija treh najvišjih , osebnosti zavez- ! niškili držav za skupnost in trdno medsebojno povezanost MZ pa je bila potrebna iz več razlogov. Zadnje čase se je vse preveč pisalo in govorilo o nekih nesporazumljenjih med tremi državami in je izgledalo," da smejo neki politični prekupčevalci ze računati z njenim razpadom. Resnica je, da obstojajo v nekaterih vprašanjih različna gledanja, kar je razumljivo zaradi zemljepisne lege in svojstvenih potreti posameznih držav. Takšnih raznolikosti naziranj pakt MZ tudi ne prepoveduje, marveč jih izrecno dopušča Tako lahko Romunija in Češkoslovaška gledala na rusko in italijansko vprašanje različno, kot Jugoslavija. Tako lahko gledata Jugoslavija in Romunija na nemški problem drugače kot Češkoslovaška, tako imata Jugoslavija in Češkoslovaška lahko drugo naziranje
0	bolgarski politiki kot pa Romunija. To so možnosti, med katerimi se po besedilih pakta vse tri države lahko svobodno gibljejo. Svoboda preneha kadar nastopi sporazumen sklep.
Toda poleg teh, recimo drugovrstnih problemov, pa obstojajo prvobitni, ki so vsem 3 državam skupni in glede katerih obstoja enotnost v politiki brez vsakega pridržka. Ti problemi pa so sledeči:
Vprašanje relorme Zveze narodov
Zdi se, da 6e spričo nedvomnega poraza Zveze narodov pri abesinskem sporu pojavljata v Evropi dve struji, ki imata obe namen »okrepili Zvezo narodov«, toda 7 različnimi sredstvi. Ena skupina hoče dati Zvezi narodov eksekutivno moč velesilam in s tem ustanoviti nadvlad« velikih držav nad malimi. Male države bi morale svoje težnje predložiti najprej zboru velesil in če bi ta odločil, da je njihov predlog sprejemljiv, šele potem bi se začela procedura pred Svetom ZN. —
1	Izvršilno moč pa bi ohranile zopet le velesile sa-
me. Druga skupina držav pa se seveda temu pro-tivi in sedaj organizira odpor proti takšnemu poskusu. Toda ta skupina — to so srednje in male države — še glede naziranj o načinu protiborbe ni edina. Nekatere, med njimi Mala zveza in Balkanska zveza, so trdno odločene odbiti vsak poskus diktature velesil. Zveza narodov naj ostane to, kar je, naj se pa za njo najdejo še sredstva za bolj učinkovit nastop pakta, kadar bo treba. — Namen bukareškega sestanka spada v to kategorijo. Načelo kolektivne varnosti (skupne medsebojne obrambe) je dobilo s tem svoj pečat. Načelo obsolutne enakopravnosti in enakovrednosti tudi. Iz Bukarešte je šel torej glas 50 milijonov na naslov velesil kot protest, ki ga ni mogoče pre-slišati. Drugo na/.iranje pa obsloji v tem, da je pač sicer treba jMudariti železno voljo srednjih in malih držav, da diktature v mednarodni politiki ne sprejmejo, ampak, da je istočasno treba obrniti hrbe.t načelu skupne solidarne varnosti ter si zavarovali obstoj z dvostranskimi pogodbami, ki naj jih podkrepijo še sporazumi med generalnimi štabi. Sem je treba uvrstiti namen Beckovega obiska v Belgradu. Bukarešta je sedaj hotela Beckovo politično črto zavrniti in iz Beneševega govora, ki je pravo predavanje o politični filozofiji Male zveze in Evrope, nedvomno zveni ta skrb. Toda v popolnem obsegu lo le ni bilo mogoče. Pred Bukarešto že je dr. Milan Stojadinovič na zboru JRZ v Belgradu povedal, da smo mi mnenja, da se s a m o na ZN ne moremo več oj>irati. Tudi govor našega kneza-namestnika, ki je po svojem sestavu mojstrovina in vsebinsko prava politična modrost, ovita v najbolj ljubeznivo rezerviranost, podčrtava to črlo nase zunanje politike. Zato je bukareški sestanek sicer poudaril stara načela odnošajev Male zveze do ZN, slovesno poudaril tudi skupnost naziranj, a sledil je nekako v Beckovem duhu tudi sklep, da se bodo d n e 16 junija v Bukarešti sestali šefi generalnih štabov Male zveze,da se pomenijo o medsebojni organizaciji s a -ni o b r a m b e, ker je pač zaupanje v Zvezo narodov padlo. Na sprejemu na češkoslovaškem poslaništvu so visoke osebnosti brez ovinkov in za javnost izjavljale, da je skrb za jiovečanje udarnosti treh zavezniških armad eden najvažnejših sklepov bukareškega sestanka. V tem pravcu se bodo dogodki še naprej razvijali in posamezne članice MZ ohranijo pravico, da tudi še naprej z vednostjo zaveznic sklepajo tudi dvostranske pogodbe s tretjimi državami, kot na primer Češkoslovaška s sovjetsko Rusijo. Če je Romunija sedaj na osebno prigovarjanje predsednika Beneša pristala na to. da gre iskat ojx>re k boljševikoin, ni znano. Titulescova ruska politika
ba. Priključene so bile stari državi velikanske jiokrajine z drugimi kulturami Transilvanija je kulturno svojstvena. Bukovina ravno tako, isto Besarabija. Trenja med temi posameznimi deli so bila neizogibna, trenja, ki jih je povečala še politična razvrvanost romunskih strank. Pred voditelji Romunije so lebdeli razni vzori italijanski fašizem, nemški hitlerizem, da bi z nekim medlim posnetkom dosegli večjo notranjo medsebojno povezanost jiokrajin, ljudstev in kultur, kar je neobhodno ]>otrebno za državo, ki leži med boljše-viško Rusijo, ki Besarabije še ni pozabila, revi-zionistično Madjarsko, ki je jjrepričana, da si bo v kratkem osvojila nazaj Transilvanijo, in Bolgarijo, ki ne pozablja Dobrudže.
Tako so bili ustanovljeni kot oficijelna, popolnoma nepolitična, nobeni stranki podvržena vsedržavna organizacija »Stražarji države«, ki pa imajo v državnem uradu za mladinsko vzgojo svoje najvišje vodstvo. V vrhovnem vodstvu so pod predsedstvom kralja samega še predsednik vlade, patrijarh, prosvetni minister, vojni minister ter predsedniki organizacije »Stražarjev« in vseh pri-ključenih kulturnih društev s pokrajinskim obeležjem. V »stražarski« organizaciji sodelujejo torej 1. »Strajeri«, 2. skavti, 3. športna društva, 4. Transilvanski Orli in karpatski Orli (Soiinii), 5. Strelci iz Bukovine in Moldavije in končno 6. Imka (Zveza krščanskih mladeničev in deklet).
Strajeri, kot rečeno, zajamejo že malega 6 let starega otroka in ga ohranijo do 20 lela. Kot državna organizacija uživajo privilegije v toliko, da jih mora podpirali šola, jim dati na razpolago lokale in so učitelji obvezani, da jim posvetijo nekaj ur na teden. Vzgoja je državljanska, ki ima namen dati Romuniji v prvi vrsti patrijote in pa borce. Sredstva so verska, kulturna, športna. Zanimivo je. da se Strajeri navajajo r>° nemškem zgledu prisilnega dela ludi k občekoristnemu in skupnemu udejstvovanju. kot pogozdovanje, izsu-ševanje močvirij. Mnogo časa je posvečenega tudi skupnemu poljskemu delu v nalašč za to organiziranih kolonijah Sodelovati morajo vsi brez razlike stanu. Tudi prestolonaslednik mora še vedno po cele tedne v te kolonije, kjer se postopa ž njim kot z vsemi ostalimi. Mnogo časa je posvečenega tudi vojaškim vajam. Vzgoja je na verski podlagi službe božje so obvezne ločeno po veroizpovedih Romunija daje v tem oziru vzoren zgled
tolerance, kot je ni menda mladinskih organizacijah.
nikjer v vsedržavnib
Njihovo geslo je:
delo
Vera in za domovino in kralja!
Njihov medsebojni pozdrav: Zdravje!
Gibanje je toliko zanimivo, da bo treba o njem še bolj podrobno pisati, ker jer nekako prvi poskus najti srednjo črto med starimi, na demokratični osnovi organiziranimi mladinskimi gibanji in avtoritativnimi, fašističnimi pokreti.
Sijajni del kontročenskega mladinskega tabora so seveda narodne noše. kajti »Stražarji« in »Stra-žarice« imajo sveto dolžnost, zapovedano od vladarja, da se z vsemi močmi oprimejo narodnih
Parada: del garde defilira
namreč ne uživa vsestranskih simpatij v Romuniji — tudi na najvišjem mestu ne! Bukarešta je dala vojaško hrbtenico Mali zvezi!
Vprašanje revizije mirovnih pogodb
V tem pogledu je skupnost popolna, stoodstotna, zajamčena z vsemi silami treh zveznih armad. Mlačnost, ki se je pokazala pri avstrijskem primeru in ki je slabo vplivala, je torej odstranjena in vsak podoben poskus v Avstriji, na Madjar-skem ali kjerkoli na področju Male zveze, bo zadel na trmast odpor 50 milijonov
Bukarešta je v tem pogledu zelo resen datum v povojni zgodovini. To je bila naša zadnja beseda! torej tista predletna Titulescova prerokba o »možnosti simboliziranja meja med narodi« je pozabljena. Utonila je v najbolj svečani izjavi romunskega kralja pri njegovem pozdravnem govoru, da so meje za vse večne čase nedotakljive, kakor tudi ostala vsebina mirovnih pogodb.«
Bukarešta torej načelno vsebine politike držav M7. ni spremenila. Bila pa ie potreba mini-festacije za utrditev obstoječe smeri brez novih obveznosti.
Temna senca
Pod dojmorn nesreče ki so časopisi že poročali o njej. so se slovesnosti nazlic vsemu nadaljevale. Toda praznika je bilo takorekoč konec. Nad jioljano je ležala temna senca smrti kot črn oblak in lepi obrazi romunske mladine so bili resni in zategnjeni. narod pa je izgubil vsak smisel za navdušenje.
Lep prizor je bil, ko so se vladarji treh držav pokazali na kraju nesreče in delili prve pomoči. Narod in mladina sta jih prisrčno pozdravljala. Videlo se je, da mladina v Romuniji stoji tesno ob kralju.
Romunski stražarji
Kdo so ti romunski »stražarji« Zdi se, da vstaja pri naši sosedi nekak nov pokret, ki v Evropi' nima primere, ki se še tudi v Romuniji ni zlil v končnoveljavne oblike ker je še zelo mlad, a bo dal zanimiv prispevek k mladinskim gibanjem r>ovojne Evrope.
Romunija v današnjem obsegu je nova tvor-
noš. Med 40.000 mladeniči in deklicami jih je na zletu bilo gotovo 15.000 v narodnih nošah, ki so rajsko lepe. Koliko zlata se je bliskalo na Kotro-čenskem polju v jutranjem soncu, ni mogoče popisati. Takšni pogledi so doživetje, ki so v življenju redka.
Mesec junij — mesec bistrih ljudi
Po koledarju starih Rimljanov je mesec junij šesti mesec v letu. Odkod ima ime junij, ni do-gnano. Mogoče odtod, ker v juniju ves cvete, dobiva vse m 1 a d o cvetje. J u v e n i s pa je pri Rimljanih pomenilo mlado, novo.
Junija meseca imajo zelišča največjo moč.
Ljudsko izročilo pravi tako in še dostavlja, da imajo rastline o kresu to moč, da preženejo zle duhove. To bo pač v zvezi s tem, ker sokovi jiomladanskega rastlinstva čistijo kri in oživljajo človeško zdravje. Pravijo pa tudi, da so
junijski otroci posebno bistri.
Neka zelo stara knjiga poroča, da ljudje, ki so rojeni v mesecu juniju imajo bister 6pomin in so zelo pametni, resni, pošteni, odkritosrčni, prizadevni in so sovražniki grehot, pijančevanja in žrtja ...
Junij — rožnik.
Ze im« pove, da cveto tedaj predvsem rože, to je vrtnice. V srednjem veku je bil 8. junij dan cvetličnih proslav. V Franciji še zdaj obhajajo ta praznik in v kraju Solencyju izvolijo tega dne najpridnejše dekle za »kraljico r o ž«. Tega meseca obhajamo praznik sv. Rešnjega Telesa, ko z rožami posipamo pota, koder stopa naš Gospod in so vsa ta pota okrašena z zelenjem in s cvetjem, še dandanašnji otroci so posebno odlikovani, ko smejo iti »rožice p o t r e s a t«.
Junij — mesec sonca.
V juniju pričakujemo največ sončnih dni. Letos nas je lo upanje skoraj ukailllo. A mnogo je kmečkih prislovic o tem mesecu: Če je rž že ocvetela. ji je treba dosti dežja in toplote, da bo klasje kleno in polno zrnja. — Če junija dosti gnni. bo letina rodovitna. — A tega meseca se zaeno že prelomi leto; višek je dosežen, že se polagoma bližamo — zimi, ki smo jo komaj šele zapustili. Saj pravimo, da »o kresi se dan obesi«. — Od meseca junija zavisi ves poijski pridelek, pravijo. In še: Če je junij mrzel in moker, bo vsa letina izprijena. — Za letos se tolažimo z besedami, ki pravijo, da je treba pred kresom prositi dežja, a kar ga je po kresu, tisti je šele v škodo!
_______»SLOVENEC«, dne 11. junija 1933	_
50 let Zveze francoske kat. mladine
Ah ni ta zavest otroštva božjega živa, konkretna, ognjevita, kot so jo imeli ti tisoči mladih apostolov — pa do današnjih komunistov, ki dostikrat bolje vedo, kaj je krščanska ljubezen, kot pa katoličani sami!) vredna, da človek zavriska in za-poie. Ali reveži, ki od papiria živimo, le preradi pozabljamo, da je Kristus predvsem — življenje. Pa je tudi nas prijel ta ogenj in smo peli in kričali z množico (za en teden je moj glas hripav od tega, pa nič ne de; pa zakaj bi človek enkrat ne zakričal v svet, da ljubi svojega Roga; saj ni nikjer rečeno, da ie to treba povedali tako sramežljivo kot bi sam sebi ne verjel). Govor predsednika belgijskih žosistov me je posebno navdušil. Sai od tam so tudi žosisti doma. Če me ne bi bilo sram, bi povedal, da so mi prav nevarno solze prišle v
Nemčije in dn si znamo raztolmačili dejstvo, kako ic bilo io mogoče, do so komunistične in marksistične mase najmočnejšega in najiiitcligentiiejšegn stanu železničarjev in njih žele/ne organizacije, laktirkoč čez noč skopnelc m da so poslali nemški železničarji po svoii veliki večini — Nemci in samo Nemci!
Ako popolnoma izločimo socijalno akcijo Hitlerjevega sociialnega programa od njegovih ra-sistisčno-političiuh ciljev, potem nam nc preostaja drugega kol to, da skušamo lo akcijo tudi v naši državi, v razmerju z našimi razmerami in močmi posnemati
II.
Vprašanje zidanja molili delavskih, uradniških in luimešCcnskih hišic n: pri nas sanitj ->0( ijalno, marveč tudi gospodarsko vprašanji'. Pri nas ne obstoja problem pomanjkanja sirovin m gradbenega malerijala niti vprašanje pouianikania kvalificiranega delavstva, niti kako drugo tehnično vprašanje, ki bi prišlo resno v poštev pri reše-
Pri hitri hoji ob soncem pomladanskem dnevu
Vas popolnoma obvaruje pred sončarico
W hladi in osvežuje ter prepreči preveliko transpiracijo.
Jugoslav. P. Belersdorf & Co. d. s. o. j., Maribor.
Pariz, junija.
Šest mladih fantov, zbranih okrog Alberta de Mun, je pred 50 leti priseglo, da hočejo Francijo' vrniti Kristusu. S par potezami so razdelili karto Francije na šest delov in odšli vsak v svoj del Teh mladih fantov je sedai skoro 200.000, in društvo je te dni praznovalo svojo 50-lelnico. Če se pred petdeset leti ni nihče zavedal, da se je zgo dilo nekaj odločilnega, današnje slovesnosti pač niso mogle iti neopažene mimo prebivalstva Pariza. Ulice so bile nekaj dni polne mladih fantov veselih obrazov, ki so prišli iz vseh koncev Francije. Pri viseh znamenitostih Pariza si jih opazil, v velik obup prometnih stražnikov, ki so zastonj preganjali gruče fantov, ki so se nemoteno ustavljali sredi ceste, roke v žepih in nahrbtnike na ramah.
Kaj pa je prav za prav ACJF (Asociation Catholique de la Jeitnesse Franvaise)? Dober odgovor je da! na to vprašanje mlad fant v avtobusu, v katerem sem se peljal v mestno palačo, da tam zastopam naše slovenske fante. Razlagal je sprevodniku: »Veš, stari, mi boš že moral pove dati, kje naj izstopim; Pariz bolje poznaš kot ja* saj se cel dan po njem voziš.« Pa so ga vprašal1, kaj je to, ACJF. »Ne veste tega? To je nekaj nekaj —- lepega.« Lji'dje so se muzali, jaz pa sein mu verjel: to je res nekaj — lepega. Kar vzljubil 6cm tega mladega bretonskega mornarja, ki je tako ponosen na to, da je kristjan-
Pred rotovžem je že vse živo, tako, kol na frančiškanskem mostu, kadar se katera od debelih podgan iz luknje prikaže. V veži že čakajo sluge in me iz roke v roko, skozi dolgo vrsto sprejemnih salonov, pripeljejo v slavnostno dvorano. Tu v zlatu in v svili vse leskečc se nocoj, bi dejal Gregorčič. Ko si poifčem prostor na pozlačenem stolčku, si ogledujem dvorano in svoje »kolege«. Tako je vse slovesno, da je človeku kar lesno pri srcu. Stene, obložene od vrha do tal z ogledali, odbijajo od vseh strani podobe dostojanstvenih gospodov z odlikovanji na suknjiči. To so Francozi (saj veste, kaj je Francoz: človek, ki poje mnogo kruha, nc pozna zemljepisja in hodi z odlikovanji' po 6vetu; lo definicijo so gotovo Nemci iznašli! ). Tam doli v levi skupini mladih fantov v kratkih hlačah, so brez sumnje Nemci; le kam so kitare dali! Poleg mene je duhovnik s klobukom ki -spominja na onega, katerega si je Don Kihote pri brivcu sposodil (sicer pa s podobnim klobukom tudi jaz po Parizu pokoro delam, kaj bi govoril!), je Luksem-buržan. Ko sem prešel na ogledovanje slikarij na stropu, se naenkrat odpre pred nami zavesa, in na odru se pokaže godba republikanske garde v temnomodrih uniformah. Ob enem pa vstopi skozi stranska vrata cel sprevod škofov s predsednikom mestnega sveta na čelu. Pozdravni govori, kot je pač treba v taki priliki, nato pa v sosednih dvoranah majhen prigrizek z običajnim šampancem. No. sem si mislil, hvala Bogu, tujci smo odpravljeni. Sedaj je pa že čas, da kaj lepšega vidimo.
In res, večerna ura češčenja v Notre Dame je že popolnoma pa.kazala dušo mladih francoskih katolikov. Cerkev je nabito polna, ne samo spodaj, marveč še galerija. V popolni tišini se naenkrat zadaj v mraku pojavi jubilejni prapor, vsaj šest metrov dolg, v narodnih barvah s črnim križem v sredi, in .se počasi pomika proti oltariu. postavljene msredi cerkve pod velikanskim baldahinom. Prizor je čudovit! Pod težo zastave vzbučeno telo je kot vlito iz brona. Takoj za njim pa ne dosti manjši prapor posameznih organizacij: študentje, delavci, kmečki fanlje. mornarji, svobodni stanovi (zdravniki, inžecjerji itd.), ki se postavijo na drugi strani oltarja. Za njimi pa nebrojna množica majhnih praporov, vsak v barvi svojnga stanu. S'edi procesija prelatov, škofov in kardinalov, in končno še Gospodar, mala bela hostija v velikanski mon-štranci iz samih biserov, v katerih blesku je ho stija še bolj bela in neznatna. Nekdo moli naprej, 6eveda v zvočnik .množica pa odgovarja, dočim eden pred oltarjem dirigira molitev. Kaj takega še nisem, slišal. Sun,koma se trgajo kriki iz mladih grl, silni od bolečine, zaupanja, zahvale in novih prošnja. Od vseh koncev bruha mrak la vihar hribov pr?d Njega. Prijatelja, Brata, ki z olta*rja odpira svoje roke vs"tn, ki so obteženi. In kdo ni obtežen, vsaj po svojih grehih. Od začetka sem še gledal po množici. Vsi ti obrazi, mladi, odločili, izklesani od ela, vsi vzpeti proli oltarju. Prav srednji vek, doba katedral, ki so bile zidane, d? takim nincJžicam molitve v nebo dvigajo. Vsi t' tisoči in tisoči imajo eno samo misel v srcu. mo samo besedo na ustih. In ta beifnda se dviguje ob silnih stebrih, se ojačuje in pada izpod oboks, tja na oltar In. beseda udarja, silna, nezajezljiva • T: sani si Gospod naš Bog. Mi Te molimo ljubimo, Jezu« Sin božji. Odpusti grehe naše mladosti, grehe sveta. Verjemo, verujmo vate. Prosimo fe za svetega očeta, za duhovnike, za naš? brate, brezposelne, nesrečne. Uči nas, kako naj Te ljubimo. Delavec, kmet, študent, mornar darujejo drug za drugim svoje trpljenje v tovarni, na polju na morju, skrbi za kruh in za sveto življenje, in množica prosi vedno silneje: sprejmi Gospod- *n daj nam v zameno čistost, ljubezen moč, Mir Vsak prinaša v te molitve svoie lastne težave, svoje lastne potrebe. Tako nekako je morala med prvimi kristjani liturgija nastajati. Ko človek gleda te mlade fante, kako darujejo svoja življenja za brate delavce, študente, kmete, in kako resno vzamejo to žrtev, ga je sram ob misli na svoie lastne bridke izkušnje svoje ozko^rčnosti, svojih slabosti, svoje nezvestobe. Ne samo enkrat so mi prišle solze v oči, ko sem jih gledat, nje, k; jih svet čaka, da mu vrnejo Kristusa. S stisnjenimi pestmi na prsih prisegajo, da hočejo vse .svoje živ Ijeraje Kristusu posvetiti. Čez par dni bodo zopel vsak na svojem delu in bodo s svojo ljubeznijo in s svojimi žrtvami nosili Kristusa med svet, ki ga je" zavrgel. Ravnotako so šli po bin,kostnem prazniku apostoli v svet, vsak na svoj kraj. V kratkem premišljevanju je rektor luluške katoliške univerze pokazal nalogo, ki čaka vsakega od na.s. Živeti Kristusovo živlienje v sebi, in s tem življenjem presnovati stanove, države, vrniti vero celemu življenju in še materiji. Samo če bomo mi hoteli, ho prišlo odrešenje svetil, sicer je Bog brez moči. Na sovraštvo mi odgovarjamo t ljubeznijo. — Ko sem se vračal domov, sem se čutil revnega v pri meri s lemi fanli, ki so tako razumeli, da jc treba dopolniti rKislusovo trpljenje v odrešenje sveta.
Drugo jutro, ua binkoštno nedeljo, so že navse zgodaj napolnile množice ogromni stadion v Pare des Princes. Z vinom in h o-st i jo je množica glasno ponavljala svoje darovanje ob enem s Kristusom, zato pa je v Zameno sprejela Kristusovo telo. 60 duhovnikov je po tribunah delilo 25.000 fantom sveto obhajilo. Tako ie binkoštno poslanstvo dopolnjeno. in en sam Duh polni vsa ta srca. — Po sveti maši še sprejem delegacij 22 narodov, in govor škofa iz Lurda, ki je podal kratko zgodovino zveze.
Na čast tujim delegacijam je bilo pripravljeno opoldan slovesno kosilo. Škofov in nadškofov brez števila (cel čas sem moral odgovarjati, da ne
vem, zakaj prevzv. g. Stepinac ni prišel, čeprav ie bil naznanjen). Na 4aslnem mestu kardinal Ver-dier, kardinal Bandrillart, kardinar Hlond in kardinal Kasipar. Okrog pa laiki, duhovniki, škofje vseh jezikov, lako nekako, kol množica na bin-košti v Jeruzalemu. K sreči, da je kardinal Ver-dier samo po francosko nazdravil, ker sicer bi se ne izgovoril tako hitro, kod sveti Peter, češ, da je šele deveta ura zjutraj, ko pošten kristjan še ne pije. Od svojega mesta sicer nisem videl po dvorani, pa saj sem imel prijetno družbo. Sedel sem na levi strani pariškega pomožnega škofa, ki mi jc razlagal, kako bi radi komunisti na vsak način pridobili zase mlade katolike. Na levici sem imel za sosede patra Le Rog od Mednarodnega urada dela v Ženevi, in s katerim sva si že stara znanca. Zato sva se pa tudi prav od srca smejala poljskemu poslaniku, vklenjenemu v visok ovratnik, ki mu je očividno apetit jemal Nasproti mi je sedel Mgr. Zhanel, glavni češki izseljeniški duhovnik, s katerim sva se menila o rajnem gospodu Klobovsu in o fronti na Piavi (saj nisem poznal ne enega ne drugega, pa nič zato!), dočim se je njegov sosed, papežev komornik, v rdečem fraku (taikšnem, kot jih jagn v jeseni na slovesnih obedih nosijo), le bolj krožniku in cigari posvečal. Pa sva bila Ic vesela s sosedom na levi, da so bile napitnice končane, in da sva mogla zopet med fante, kjer ie manj slovesno, pa tem bolj prisrčno.
Samo kam iti? Oh istem času ima vsako posamezno društvo (študentje, delavci i. t. d.) svoje zborovanje na raznih krajih mesta. S pomočjo filozofije svi prišla do zaključka, da o hilokaciji ni govora, vsaj dokler nisva svetnika. Bo že treba, da se odločiva za eno samo zborovanje. Pa sva se odločila za JOC, delavsko mladino. Tu je največ ognja in požrtvovalnosti, morda se ga bomo šc mi malo pridobili. Zimski cirkus ie že nabilo poln, tja do kletk pod stropom, odkoder v mirnem času z reflektorji svetijo. Zraven pa hrum in šc muzika povrhu. V obupu porabim še zadnje sredstvo. Potegnem prijatelja za seboj in mu razlolmačim načrt: Vi zastopate Društvo narodov, iaz pa Kranjce. In res, celotna delegacija je koj dobila prostor poleg častne tribune, kjer je stoloval maronitski nadškof iz Beyroutha. Joj, kako je bobnela himna: Močni v pravici, čisti, veseli, ponosni, strnimo vrste in pojdimo za klicem Kristusovim Govor za govorom, igre, petje in vse se trese od ploskanja in klicev. Govorniki, mladi delavci, razlagajo uspehe organizacije, in povdarjajo program: Mladi — Delavci ponosni svojega stanu. — Kristjani, udje Kristusovi. Množica hrumi, vstaja, kriči. Da težko delo nas čaka, in zato smo ponosni. Bog hoče naših rok, našega srca — tu smo. Veselja pijani- da srno mi še posebej izbrani od Kristusa, da sledimo tridesetletnemu njegovemu trpljenju v delavnici da nesemo Njegov evangelij med brate, da za Njim stopimo na križ, katerega svobodno vzamemo na rame, in da damo življenje, kapljo za kapljo, za to, da bodo naši bratje deležni božjega življenja.
oči, ko je fant v nerodnih besedah pripovedoval, kako zna 100.000 belgijskih žosistov ljubiti svojega Boga. Tako so na letošnji Veliki petek sklenili, da bodo skupno darovali svoje trpljenje za delavce. Ob treh popoldan je vsak žosist v svoji delavnici ustavil stroj, se odkril in kleče združil svojo žrtev z ono, katero je na Golgoti dovršil božji Delavec. In ko so to videli tovariši, socialisti, komunisti, so istotako ustavili stroje, sneli čepice in spoštlijvo umolknili. Taki ljudje bodo svet iz-premenili!
Tako mladi fantje vseh stanov rešujejo socialno vprašanje. Vsak v samem sebi razviti polnost božjega življenja, da bo ena sama ljubezen družila eno samo Telo Kristusovo, in delali za to z vsem svojim bitjem, z žrtvijo, delom, molitvijo, zgledom. Ob enem pa se boriti z vsemi močmi, da pride ljubezen na zemljo, ki bo že razorana in izravnana po pravičnosti, ker brez pravičnosti ni ljubezni, ne brez ljubezni pravičnosti. Kot pravi geslo zveze: Sociaux parce que chreticus, socialni, ker kristjani.
vanju velikopoteznega načrta za zidanje deset-lisočev hišic in domov za delavce in uradnike. Obstoji morda finančno vprašanje? Pri lej točki se bomo pozneje ustavili. Za enkrat poudarjamo samo načelo soctjalnosti io jc načelo, da pri taki velikopotezni akciji ne igrajo finančna sredstva prav nobeno vlogo, ako prevladuje pri vodstvu državne politike socijalno načelo, ker vemo vsi, da se ludi pri obilnih finančnih sredstvih, ko so že vse najnujnejše potrebe saturirane, nihče ne spomni na obsežnejše financiranje prave in čislo socijalne akcije, ako se socijalna politika Iretira kot pastorka. Zato je popolnoma odveč izgovor, da bi bilo na primer za zidanic kakih 50 000 delavskih in uradniških hišic po ceh državi, nemogoče najti potrebnih sredstev, kakih pet milijard dinarjev. Mi pa trdimo nasprotno. Za 150.000 uradniških in delavskih hišic bi bilo dovolj deset milijard dinarjev, porazdeljenih na 10 lel po eno milijardo letno In še ta znesek je za polovico previsok, oko vpošlevamo, da bi mogla država, banovine in občine priskočili na pomoč z brezplačnim odstopom kamenja, peska in lesa iz d-r žovnih in samoupravnih komenolomov odnosno gozdov. Ako bi država za to svrho dovolila izreden popust na železnicah za prevoz tega malerijala in ako bi država s svojimi arhitekti in inže-nerii vodila to veliko gradbeno in socijalno akcijo ln kje bi sc našel ostali denar? Za zidanje 150.000 uradniških in delavskih hišic bi bilo potrebnih 500 milijonov dinarjev prvo leto. Za ta denar bi se sezidalo v prvem letu 15.000 hišic na ta način, da bi 150.000 delavcev in uradnikov prispevalo po 2000 Din letno ali 166.66 Din mesečno, ostanek 200 milijonov pa bi dali domači priviligirani in privatni denarni zavodi in zadruge kot dolgoročno posojilo, za katerega bi jamčila država in ludi plačevala obresti. Odtujitev teli hišic bi se zakonsko omejila vse do izplačila dolga, ki bi bil knjižen kol hipoteka na hišah. Država bi stavila v svoj vsakoletni proračun izvestno vsoto za pokritje evenlu-elnih za vsako sezono izgrajenih 15.000 novih hišic. Nastane vprašanje, ali se bodo našli ljudje, ki bi plačevali po 166.66 Din mesečno skozi deset let, da pridejo šele čez eno, dve ali deset let do svojega doma? Na to vprašanje ni težko odgovorili Treba nam je pogledati le naše zavarovalnice, katerim sc je posrečilo spraviti skupaj stoinsto-milijonskc rezervne premije med našim narodom, kar dokazuje, da naš narod mnogo bolj ceni bodočnost od sedanjosti. In čc morajo danes plačevali tisoči m tisoči visoke obresti za najela posojila, ki jih takorekoč davijo, bodo tem prej pristali desetlisoči na to, da zidajo svoje domove v ugodnejših okoliščinah, v katerih bi odpadli nepotrebni izdatki za obresti in dobiček graditeljev. Ta ideja je popolnoma nova in originalna. Povezali sistem zavarovanja s sistemom graditve hišic in vkalkulirati v račun verjetnosti (smrt) izveslen odstotek za ta riziko v amortizacijsko vsoto, bi bila kompromisna formula za rešitev tega velikopoteznega socijalnega načrta, ki bi se s pomočjo državne soudeležbe in brez dvoma z ogromno udeležbo socijalno šibko stoječih slojev popolnoma posrečil. Kako nesrečna je bila politika večiili denarnih zavodov m zlasti državne Hipotekami: banke in tudi mnogih drugih zavodov in ustanov, ki so gradili velike stanovanjske palače in kasarne, se vidi po tem, da sc vse te investicije socijalno niso »rentirale«, gospodarski m finančni efekt njihovih investicij pa ie samo lam pokazal ugodne uspehe, kjer ie zmagala špekulacna nad socijnlnostjo in kjer je kapitalistično načelo potisnilo ob zid vse obzire na moralo in pravičnost. Da ie taka stanovanjska politika vse prej kot na-rodno-politična in socijalno-pomirljiva, ni treba še posebno poudarjati. Država ima v tem odigrati svojo najvažnejšo vlogo. Pod njeno inicijntivo naj bi se ustanovil poseben zadružni zavod za zidanic hišic, v krilci em bi sc država finančno in nadzorno udeležila. V to zadrugo bi se vplačevali deleži delavstva in uradništva za zidanic njihovih domov, vse ostale finančne operacije pa bi se vršile s pomočjo finančnega aparata države Zidanje hišic bi se porazdelilo na posame/ne banovine v enakem številu letno, a vrstni red zidanja bi sc določil vsako leto z žrebom, tako da bi koncem desetega leta bili vsi člani izžrebani
V najtežjih ekonomskih stiskah so se vedno rodila velika dela. V najtežjih socijalnih stiskah so znali najti vsi življenja zmožni narodi izhod in loka za ozdravljenje Fno kot drugo ie danes slučaj. Zato smo dolžni, sebi in narodu, da po zgledu socijalno in kulturno naprednejših držav poiščemo sredstev in načinov, da sc odstranijo ekonomske in socijalne nevarnosti, ki nam grozijo. n—g
Pri napetosti
lemvosti črev, preobilni želodčni kislini in zašlo žolča pomaga prirodna
Franz-Josefova
grenka vod«.
Uug. po urin. BOC. i>o). in uar. /.<lr. S I«. 1518,i. S>. V, Ki.
Stanovanjska politika Nemčije
Vprašanje zidanja lastnih domov pri nas
i.
Vsa gibanja, ki so usmerjena proti obstoječemu družabnemu redu imajo svoj večji ali manjši raisoti detre v — slabih matcrijclnih razmerah najširših plasti naroda. V tem so si na jasnem vsi resni socijologi in socijalni delavci sedanjega časa. Vendar pa se razlkujejo nazori mnogih socijalnih doktrinarjev v tem, ali naj se usmeri vse socijalno delo v zboljšanje materijalnih razmer, ali pa naj sc sedanji celokupni družabni red zamenja z novim — komunističnim. Prvi, ki so se z vso silo vrgli na proučavanje vzrokov socijalne mizerije in na delo za njih odstranitev, so bili so-lidaristi, kateri so . prepričani, da sedanji red najbolj šc odgovarja kulturnemu človeku, da jc treba delali na odstranitev vseh izrodkov tega reda. Slednji, socijalisti in med njimi prvi klicat revolucije, sam Kari Mnrks pa so videli v težkih ma-tevijelnih razmerah delavstva uspešno sredstvo, da se pride do revolucije. Zato so čisti marksisti sami s svojo destruktivno taktiko pospeševali porast bede in socijalne mizerije meri proletai ija-tom, ker so bili prepričani, da samo nezadovoljen proletarijat. samo lačen delavcc, ki nima ničesar izgubiti, bo sposoben voditi borbo revolucije. In v tem sc Mnrks res ni motil. Sodobni socijologi vseh vrst neziranj ua so si edini v tem, da se pri tej točki razhajajo njihova pota. Delavec, ki ima zadostno hrano, ki ima svojo hišico z vrtom, nima nobenega smisla za revolucionarne doktrine ■»Domovinski čut se ne vceplja ljudem /. frazami, marveč z deli«, kliče antipod Karla Marksa, vodja narodnega socijalizma, Adolf Hitler. No, bre/ dvoma ni v teh besedah ničesar originalnega, in nam je treba samo vzeti v roke številna tlela katoliških socijologov. da se prepričamo o tem Vcudar pa se moramo ustaviti nehote pri sami aplikaciji tega Hitlerjevega gesla, ker nam dejstva iz najnovejše dobe nove Nemčije, dajo prav baš v tem. da je mogoče izvršiti socijalno >!eli> velikega stila edino !e s pomočjo državne oblasti Nič ne bomo pretiravali, ako trdimo, da je vse ono, kar jc narodni socijolizem v Nemčiji dobrega izgradil, pratvorlia krščanskega duha in krščanske kulture čeprav se najbrže sam narodni sncijalizem tega niti ne zaveda gotovo pa nc priznava. Elementi krščanstva so nepobitno dokazani tudi v delih narodnega socijalizma, čeprav iili narodno-socijnlisiični paganizem zanikava, lo omenjamo mimogrede, da turno lažje razumeli narodno-socijalistični nokret, ki ga krščanstvo popolnoma utemeljeno odklanja, ker so vso sredstva med njimi tndi ona krščanske kulture, vprežena v cilje nemške rasistične in poganske ideologije. Narodni socijalizem jc v stvari do skrajnosti potencira! svojo delavnost n • vseli tistih socijalnih podropjih, kjer se je čulil najbolj ogroženega in kjer jc pričakoval največ odpora. Zato se tudi nc smemo čuditi, ako sc je pojem socijalne politike, kot funkcije ene in iste državne oblasti v novi Nemčiji popolnoma drugače izoblikoval kol pa na piimei v drugih državah Nc sine nas tudi presenečati dejstvo, da se jc pojem socijalne politike v novi Nemčiji resnično približal edino pravilnemu pojmu — ki so ga očitali teorelično žc pred Hitlerjem mnogi solidaristi, tako na primer zlasti Francoz Leon Boiugois, kajti nobenemu narodu v kulturni Evropi se ni šc tako mudilo, kot sedaj nemškemu, da stvori socijalno soglasje, nc iz kakih etičnih, marveč iz čisto rnsistično-poli-tičnih motivov. Za vsakega človeka, ki sc zanima za socijalna in kulturna vprašanja, bo tedaj zanimiva ugotovitev, da je zavzela v novi Nemčiji socijalna politika prvo mesto in to pred vsemi ostalimi politikami v ekonomiji Vsak ukrep, ki ga izda vlada rajha in ki ima za posledico finančno ali gospodarsko obtežitev naroda, mora dobiti svojo soglasnost od resornega ministra za soci-
jalno politiko (dela). Brez take soglasnosti sc nc morejo sklepati trgovinske pogodbe, se ne morejo izdajati gospodarski zakoni itd. Ta stvar izgleda na prvi pogled samoobsehi razumljiva, vendar pa bomo videli v njej takoj nekaj izrednega, čim bi položaj funkcije socijalne politike v^ drugih državah, primerjali na primer s položajem funkcije ministrstva zo trgovino ali zlasti finančnega ministrstva. V vseh ostalih državah zavzema po dosedanji dolgoletni parlamentarni praksi, ministrstvo financ prvo mesto v oblasti in kar je značilno, funkcija socijalne politike pa — zadnje mesto.
Na podlagi vsega gornjega bomo mogli dobiti jasnejši odgovor na vprašanje, zakaj je na-rodno-socnalistično Nemčija izdala v zadnjih letih na stotine milijonov mark za zidavo delavskih hišic, za nakup zemljišč za delavske vrtove in stavbišča. Socijalna politika Nemčije ie koncentrirana v enem resoru, vendar pa seže kompetem-ca njene oblasti v vse resore in ic vodena po enotnem načrtu, ki nima s socijalno politiko v drugih državah skoro nič sorodnega. V skoro vseli evropskih državah se omejuje socialna politika v glavnem na vprašanja delavskega zako-nodavstva narodnega zdravja in higiiene, dočim predstavljajo v Hitlerjevi Nemčiji vsa ta podroi ' socijalne delavnosti le — sporedni del socijalne politike in Ivorijo t/.v humanitarno politiko, dočim se bnvi v glavnem socijalna politika v Nemčiji s tem. da spravlja nasprotujoče si gospodarske interese najrazličnejših socijalnih stanov v medsebojni sklad po načelu zaščite večine naroda, to je socijalno šibkejših. Da mora imeti taka socijalna politika največjo avioriteto v državi, ic jasno. Zato na v Hitlerjevi Nemčiji podreja narodni socializem.. ne samo privaino-kapitalistično gospodarstvo in niegove interese interesom sociinlnosti, marveč tudi državno-gospodarske ustanove Zo marsikoga bo prava senzacija, kar ic ugotovila anketa mednarodne železniške unije v Parizu o stanovanjskih razmerah železničarjev v posameznih državah, na inicijativo jugoslovanskega prometnega ministrstva. Tako so n. pr. nemške raj-hovske železnice doslej izdale po nalogu Hitlerja okoli tristo milijonov mark (okoli 5 milijard Din) za zidanje stanovanj železničarjem. Te železnice so jamčile samo v preteklem lelu za posojila na I hipoteko za svoje železničarje v višini okoli 18 milijonov mark in plačujejo železničarjem, ki so se zadolžili pri zidanju laslnih hišic, poseben dodatek na obresti, da bi nc bili preveč obremenjeni iZinnsziischuss). In ne samo lo. Nemške železnice so dajale železničarjem posojila na II. hipoteko. kjer je riziko večji in to kot ostanek polreb-•lega denarja za zidanje hišic, pri čemur so iiio-biliziiale vse svoje penzijske, invalidske in zavarovalne fonde, stavljajoč jih na razpolago svojim železničarjem za zidanje lastnih hišic. Da je v lanskem lelu prišlo na vsakih 100 železničarjev 30, ki so posedovali že lastne domove, lo je zašitimi narodnega socijalizma. Hitler je dalje odredil, <la mora vsak nemš! i delavec dobili domovinski čut, .i la čul se ne more dobili na drug način, kol s tem, da poslane zadnji nemški delavec lastnik svojega malega doma. Kako se izpeljava la zamisel v novi Nemčiji, se vidi po tem, da so na primer samo nemške železnice v zadnjih 2 letih nakupile iz lastnih sredstev /162 železniškim delavcem zemljišča od 800 do 1000 kv. m ler jim jih prepustila v lasi, proli malenkostni amortizaciji 25-30 mark mesečno. Mi bi mogli navesti slične velike uspehe socijalne politike nove Nemčije ludi pri ostalih nameščnnskih in delavskih kategorijah, katere zelo nazorno prikazuje »die Zcit-a,chr:ft fiir \C'ohmmgsvveseii", vendar pa nam gornje navedbe zadostujejo, da spoznamo pomen socialne akcije na stanovanjskem področju nove
OCENI KOT SE NIKOLI!
ky keksov ......
1 kej čokolade.....
Torbica s keksi.....
Sarini žele bonboni 10 dkg
Ve ika izbira domačih in francoskih vin in likerjev
Din	14 —	Pločevinasta doza s keksi	Din 19-
Din	30 — •	Ogrska salama . .	Din 36 —
Din	19 —	VVogererjeva šunka stalno	na zalogi
Din	3 —		
Izbrane najfinejše kavne mešanice vedno sveže na zalogi,
v4 kg od Din 15'- naprej
DEL! KATESE - COLO NIALE
Lfubljana - Nebotičnik
Eau de Cologne

delu)e na živce priletno m osvežujoče, po-vefta odporno silo ter Ima fini ln nežni von) parfuma „Solr de ParlB". V VBem delovanju Je kot. parfum, a ne stane več kot dobra kollnska voda.
BOURJOIS
PARFUMEUR-PARIS
Gospodarstvo
Gostilničarstva v naši banovini
Kot na vsakem velesejmu tako je tudi letos OUZD priredil posebno razstavo slik in grafikonov o stanju in razvoju naše povojne gostilniške obrti. Podatki se seveda nanašajo samo na one obrate, v katerih so zaposleni zavarovanju zavezani gostilniški uslužbenci. Manjše gostilne in krčme, v katerih je zaposlen sam gospodar v statistiki OUZD-a, niso zapopadene.
Iz razstavnega gradiva posnemamo tele podatke. Do svetovne gospodarske krize v letu 1931 je zaposlenost napredovala, in sicer od 2757 do 3521 uslužbencev. Po/svetovni gospodarski krizi sc je pa zaposlenost v glavnem polagoma dvigala. Trenutno imamo kakih 3300 zaposlencev. To napredovanje zaposlenosti dokazuje, da se naša tujska industrija sicer počasi toda solidno dviga. Upamo, da bo to trajalo tudi v bodoče.
Druga slika kaže mesečno gibanje gostilniških uslužbencev, in sicer za vsak spol posebej. Od me-
Od oktobra pa do meseca maja je število gostilniških uslužbencev moških kot ženskih quasi stacionarno. Moških gostilniških uslužbencev imamo v tem času približno 800, ženskih pa približno 2200. Proti koncu meseca maja se začne sezonski dvig, ki postaja v juniju in avgustu vsakega leta zelo intenziven. Maksimum zaposlenosti dosežemo vsako leto meseca avgusta. Moških gostilniških uslužbencev je namreč tedaj približno 1100, ženskih pa približno 2600. Naslednja dva meseca, t. j. septembra in oktobra sezijska zaposlenost zopet rapidno pade na gori omenjen stacionaren niveau.
Zaposlenost narašča
Po poročilu Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je znašalo v maju jjovprečno število zavarovancev 87.428, kar pomeni v primeri z majem lani povečanje za 6861, v primeri z aprilom letos pa za 4.057. To je ugodno znamenje. Naslednja tabela nam kaže gibanje zaposlenega delavstva v prvih 5 mesecih lani in letos:
januar
februar
marec
april
maj
1935 72.688 72.415 74.018 77.412 80.567
1936 75.087 76.551 79.447 83.371 87.428
Poleg tega je še omeniti, da je povprečna delavska zavarovana mezda narasla od aprila na maj 1936 od 22.35 na 22.47 din, dočim je znašala aprila in maja lani 22.43 din. Po dolgem času je letos zavarovana povprečna delavska mezda višja kot lani ob istem času, kar kaže na izboljšanje delovnih pogojev.
Zaradi zvišanja povprečne mezde je ludi narasla skupna zavarovana mezda. Znašala je v maju letos 1,964.231 din, aprila letos 1,863.450 din In maja lani 1,807.410 din.
Zdravstvene razmere so se v maju poslabšale, saj je od aprila na maj odstotek bolnikov narastel od 2.6 na 2.66, dočim je maja lani znašal 2.54 odstotka.
400 milijonov
nabav v Nemčiji
Na seji gospodarskega finančnega odbora ministrov 9. junija od 5 do 8 popoldne ic bil sprejet predlog uredbe o odkupu :n normiranju cen oljaric ki ga je predložil kmetijski minister. V nai-krajšem času bo predlog predložen ministrskemu svefu v definitivno odobritev.
Razen tega so na seji sprejeli predlog prometnega ministra o izvršitvi nabav v Nemčiji za potrebe gradbene in strojne službe državnih železnic (obnova investicijskih objektov in voznega parka) v višini 400 milijonov Din na podlagi pooblastil v čl. 66 finančnega zakona za 1. 1936-37.
Odbor jc razpravljal tudi o nekaterih drugih resornih vprašanjih
Kontrolne knjige uvoznikov
Belgrad, 10. junija. AA. Finančni minister je izdal ta-le odlok:
1.	da se predzadnji odstvek čl. 16 pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami izpre-meni in glasi: uvozniki so dolžni voditi po predpisanem obrazcu kontrolno knjigo, kamor morajo med drugim zapisovati po kronološkem redu datum uvoza, vrsto in količino vsake partije uvoženega blaga, vrednost blaga, ime tujega pošiljalca, čas in način plačila;
2.	da so vsi uvozniki dolžni, počenši s 1. avgustom 1936 voditi kontrolno knjigo, ki bo imela te-le stolpce: a) na levi strani uvoz blaga: 1. redna številka, 2. datum ocarinjenja blaga, 3. število carinske dekleracije, 4. država, iz katere se je blago uvozilo, 5. država, iz katere je uvoženo blago po poreklu, 6. inozemski prodajalec blaga, 7. sedež inozemskega prodajalca blaga, 8. datum izdaje Originalne fakture, 9. valuta, ki se nanjo glasi originalna faktura, 10. znesek originalne fakture, b) na desni slraii plačilo: 11. datum izvršitve plačila, 12. način izvršitve plačila (kliring) deviz ild., 13. pooblaščeni zavod, preko katerega se je izplačilo izvršilo, 14. njegov sedež, 15. valuta, v kateri se je izplačilo izvršilo, 16. višina tuje valute, 17. ustrezajoča vrednost v dinarjih in 18. pripombe.
Največja zavarovana mezda gostilniških uslužbencev je seveda v mestu Ljubljana in sicer znaša Din 23.66. Nato sledi Kranj-okolica, v kateri je vključen Bled, z Din 21.28. Nato pride Maribor mesto z Din 20.43, Celje mesto z Din 19.26 itd. Povprečna mezda gostilniških uslužbencev v vsej dravski banovini je znašala leta 1935 Din 20.10 in je znatno manjša od povprečne mezde vseh zavarovancev OUZD-a, katera je znašala tedaj Din 24.09. Račun zavarovane mezde gostilniških uslužbencev se nanaša na 3143 zavarovancev (brez vajencev), zaposlenih v 1136 obratih,
Četrta slika prikazuje zemljevid gostilniških in kavarniških obratov po srezih dravske banovine. Avtonomna mesta Ljubljana, Marbor, Celje in Ptuj so pri tem vključena v svoje okoliške sreze.
Največ obratov in uslužbencev je v Ljubljani (226 obratov z 956 uslužbenci). Nato sledi Maribor z 173 obrati in 586 uslužbenci. Nadalje sledi Radovljica (Bled!) z 101 obratom in 382 uslužbenci it.J.
Dobro bi bilo, da bi imeli v dravski banovini v vsakem oziru enotno statistiko. Poleg OUZD-a imamo še trgovsko in bolniško podporno društvo s približno 6000 zavarovanci. Med OUZD-om in tem društvom ni nobene statistične kolaboracije. Nadalje ima Zbornica za trgovino, obrt in industrijo tudi posebno evidenco vseh gostilniških obratov, tudi takih, ki pri OUZD-u niso zavarovani, Ta razcepljenost je kriva, da nikdar ne moremo dobiti popolnoma precizne slike o gospodarskem stanju in razvoju naših posameznih industrij.
3.	Uvozniki so dolžni podatke o vsaki nabavi blaga takoj po izvršenem ocarinienju zapisati v kontrolno knjigo; to imajo izvršiti v kronološkem redu kakor tudi podatke o plačilu, ko bo izvršeno.
4.	Uvozniki so dolžni vse uvozne dokumente, iz katerih so prenesli podatke v kontrolno knjigo in vso korespondenco, ki je s tem v zvezi, hraniti najmanj pet let od dneva izvršitve carinjenja blaga in jih na zahtevo kontrolnih organov dati vsem na razpolago
5	Nevpisovanje v kontrolno knjigo, čeprav ene same fakture, neredno vodenje kontrolne knjige ali nevpisovanie vseh podatkov ali uničenje dokumentov iz točke 4 lega odloka se bo smatralo kot priprava za prikrivanje deviznih kršitev in se kaznuje po zakonu o kazenskih sankcijah.
6	Rančni in valutni oddelek bo natisni! kontrolne knjige in bo njih prodajo uvoznikom vršil preko davčnih uprav Vsak uvoznik je dolžan pri pristojni davčni upravi dati potrditi kontrolno knjigo, zakar bo plačal pristojbino po tar. št. 167 pristojbinskega zakona.
Plačilni promet s Španiio
Belgrad, 10. junija. AA. Finančni minister je izdal ta-le odlok: Pooblaščam Narodno banko kraljevine Jugoslavije- 1 da lahko uvede protokol o plačilih, sklenjen med kraljevino Jugoslavijo in špansko republiko v Madridu 15. maja 1936 kot sestavni del trgovinske pogodbe istega dne; 2. da , počenši s 1. junijem 1936 izda klirinške čeke, s ! katerimi se potrdi znesek, ki ga plača Ceniro de Moncda na Španskem v korist jugoslovanskega koristnika. Ti klirinški čeki se lahko realizirajo izključno s prodajo na borzi za plačiia na Španskem v skladu s protokolom o plačilu z dne 15. maja t. I.; 3 da izda potrebna navodila za izvršitev vseh transakcij o plačilnem prometu s Španijo.
Spor naše države z Losingerfem
Poročali smo že o sporu naše države s tvrdko Losinger, ki je, kot znano, gradila železniško progo Požarevac-Kučevo, pred haaškim mednarodnim sodiščem.
Poročilo stalnega mednarodnega sodišča za april, ki je te dni izšlo, navaja, da je švicarski pooblaščenec v sporu dne 21. aprila predložil sodišču pripombe in zaključke švicarske zvezne države kol odgovor na odgovor naše vlade na tožbo. Švicarska vlada je mnenja, da jugoslovanski ugovor proti tožbi ne drži in da se naj sodišče izjavi, da je pristojno za reševanje tega spora, kar je ravno naša vlada osporavala. Švicarji so nadalje zaprosili za določitev novih rokov za odgovore.
Po čl. 31. statuta sodišča je jugoslovanska vlada imenovala dr. Milana Zoričiča, predsednika upravnega sodišča v Zagrebu ter bivšega člana saarske vlade in člana stalnega razsodišča, v tej zadevi za svojega jugoslovanskega sodnika.
Eksekutivna prodaja delnic Tekstilanc. Z ozirom na včerajšnjo notico o eksekutivni prodaji delnic Tekstilane, dodajamo na podlagi naknadnih informacij, da se dotična prodaja nanaša na delnice, ki so radi znižanja na eno petino prvotnega zneska ostale brez vrednosti, ki pa so se moralo eksekutivno prodati radi končne likvidacije kon-ktirzne mase, v katero so spadale.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Karlota Josipa, trgovca v Mariboru, narok za sklepanje poravnave 26. junija 1936, oglasiti se je do 20. junija 1936.
Železohetonski nadvoz v Mednem. Banska uprava razpisuje za gradnjo železobetonskega nadvoza v km 629.461 državne ceste v Mednem licitacijo za 4. julij ob 11 dopoldne v prostorih sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana-Kranj. Pro-raču n znaša 479.500 din.
Odlog plačil je dovolilo kmetijsko ministrstvo Vzajemni posojilnici v Ljubljani, r. z. z o. z., za 6 let, od 19. maja 1936 dalje, obrestna mera znaša za stare vloge 2%, računajoč od 18. maja 1934.
Občni zbori. Združene papirnice Vevče, Go-ričane in Medvode, d. d., v Ljubljani 26. junija ob 9 v posvetovalnici Ljubljanske kreditne banke. Na dnevnem redu je tudi izpremeinba pravil. —• Stavbna družba v Ljubljani 26. junija ob 11 v Kreditnem zavodu in Delniška trgovska in industrijska družba Hartner v Murski Soboti 23. junija ob 10 v Prekmurski banki.
Industrija platnenih izdelkov, Jarše. Glavnica 10, upniki 16.65, investicije 11.2, dolžniki 8.3, zaloge 7.5, čisti dobiček 0.55 milij. din.
Stavbna družba, d. d. v Ljubljani, izkazuje za leto 1935 neznatno povečanje upnikov od 54.3 na 54.5 milij., med aktivi pa nedovršene stavbe s 23.8 (22.7) milij., ter dolžnikov 22.5 (22.7) milij. Izguba za leto 1935 znaša 75.000 din, za 1934 pa 44.000 din.
Italijanski bankovci v inozemstvu Italijanska vlada je izdala dekret, po katerem so morajo pri italijanskih konzulatih v inozeni6tu deponirati vsi italijanski bankovci in državne blagajniške nakaznice do 30. junija. Konzulati bodo bankovce poslali Italijanski banki, kjer se bodo vpisali v dobro na brezobrestnem vezanem računu. Lastniki teh računov dobe dovoljenje deponirane vsote porabiti v Italiji.
Odtok zlata iz Švice. Pod vtisom francoske valutne krize se je v prvem tednu meseca junija zlati zaklad Švice znatno zmanjšal. Od 30. maja do 5. junija je padel za 57.7 milij. frankov na 1425.8 milij., dočim se je istočasno devizni zaklad povečal za 0.77 na 3.34 milij. frankov. Obtok bankovcev je znašal dne 5. junija 1265.5 milij., obveznosti banke po vidu pa 343.7 milij. frankov.
Dobave. Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 17. junija t. 1. ponudbe za dobavo jiožar-nih ventilov in holenderjev. — Gradbeni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do 12. junija ponudbe za dobavo raznega platna in cunj za čiščenje; do 16. junija za dobavo elektromotorjev; do 19. junija za dobavo razne železnine. — Strojni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do 15. junija ponudbe za dobavo 230 parov cokelj z lesenimi podplati; do 27. junija za dobavo regulatorjev, generatorjev in raznih delov za vagonsko električno razsvetljavo, legiranega jekla in raznega električnega inštalacijskega mate-rijala. — Dne 30. junija t. 1. bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za popravilo konjušnice v Mariboru.
Radio
Programi Radio Ljubljana t
Četrtek, 11 juniju. 8 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 9. Napoved časa, i>oročila, objnva sporeda. 9.15 Slovesno zvouenje. 9.30 Prenos I. blagoslova. 9.45 Oporna glasba (Kadilski orkester). 11 Literarno-gla«-ben-a akademija. (Kec.itaei.je in plošče) 12 Napoved času, objava sporedu, obvestil«. 12.30 Km želite, to dobite (plošče |K> željah) 13.30 Otroška ura (gdč. Matrica Komanova) — oddaja jc prekinjena do 17. ure). 17 O planšarstvu (k ing. Lumbert Muri). 17.20 Vesela glasba (Radijski orkester) 18 Calderon: Mi.sterij sv. maše (čia-nini radijske igralske družine). 19 Napoved časa, poročila, objava sporeda. 19 30 Nac. ura: Jugoslovanski olimpijski odbor (Mncanovič in Zagreba). 19..">0 Plošče. SO Prenos opere iz Ljubljane. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Matija Bravničar). V II. odmoru: Napoved čnsa, vremenska napoved, poroči,la, objava biku* od a.
Petek, 12. junija: 11 S-otoka tira: Od krpe do papirju. Ogled Piatnikove papirnice v Radečah (g. Rudolf lirntok). 12 Po naših domačih stezicah (plošče). 12.45 Vremenska napoved, poročila, 13 Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 13.15 Vojaške godbe igrajo (plošče). 14 Vremenko poročilo, borzni tečaji. 19 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objnva soroda, obvestila. 19.30 Nae. ura: Vera kot faktor v nacionalni vzgoji (g. urednik Franc Terseginv). 20.10 Ženska ura: Gospodinjska šola za gostilniško obrt (ga. Milica Kroftova) 20.30 Operetni venčki. Pojeta ga. Ribičeva in g. Goslič s spremljavami eni Radijskega orkestra. 32 Na,poved časa, vremenska napoved, poročila, objnva sporeda. 22.30 Angleške plošče.
Dragi programi t
Četrtek, 11. junija-. Belgrad t.: 20 Simfonični koncert orkestra kraljeve garde. 22 Tamlmriec. — Belgrad It.: 14.05 Mnnevičevo predavanje Obiranje opijat. — Zagreb: 20 Prenos Iz Belgrada. 22.15 Plesna glasba. — Dunaj: 19.25 Verdijeva opera >Otello«. 23.20 Plesna glasba. — Budimpešta: 20 Fauchoiseva komedija -Ubogi Mavrler«. 22.15 .Tazz 23.25 Ciganska glasba. — Trst-Milan: 17 15 Petje. 20.35 Simfoničen koncert. 22.15 Zn-bavnn glasba. — tlim-Bari: 17.15 Instrumentalni koncert 20.45 Puccinijevn opera Tosen<. — Praga: 19.05 ljudski koncert. 20 .Tesensika igra Deveta dolina-. 21.341 Violina. 2V.30 ftrnmel. — Bratislava: 19.015 Vaška godba. 30 Nieoini ieva opera -Vesele žene wlndsorske<. — Varšava: 19.30 Poljska glasba. 21 Poljske narodne. 21.30 Klavir, 22,15 Zabavni koncert. 22 50 Plesne plošče. — Berlin-Stuttgart: 20.10 ftvnl»iko-bn,vnrs'ki večer. — Kti-nigsberg-Vratislava-Frankfurt: 20.10 VojnSke pesmi in koračnice. — Hamburg: 20.10 Blonove skladbe. 21.30 Ples godni. — t.ipsko: 1!) Simfonični orkester. 31 Ter-ninsovB igra iReirvbrandt . — Monakom: 20 Plošče. 21 Ouyeva igrn Besen invailid .
Petek. 12. junija: Belgrad I.: 19.50 Baletna godbn. 20 10 Narodne pesmi 21 Prenos iz Zagreba 32 Brnhm-sove skladbe. — Belgrad 11.: 14.05 Kulundžičevo predavanje - Moreskn-nles na Korčnli . — Zagreb: 20 Koncertni večer 22.15 Radijski orkester — Dunaj: 19 30 Zabavna glasba.. 31.05 Simfonični koncert. 32.10 Plesna glasba. 34 Plošče. — Budimpešta. 19.40 Simfonični koncert f.ilhnrmonlčnc družbe 23.30 Plošče. 33.20 Plesna glasba. — Trst-Milan: 30.35 Zbor. 31 30 Komorni koncert, nato plesna glaftbn. — Bim-Bari: 17.15 Plesna plnsbn. 20.3." T,ehnn1evn opereta -Onrjevlč«. — Praga: 20.05 So-lansiki zbor. 21 Orkestralni in vokalni koncert. 22.15 Plošče. — Varšava: 19.30 Poljske narodne pesmi in plesi. 31 Simfonični koncert. 22 15 Plesnn glasba. 23 Salonska glasba. — Berlin: 20.10 Klavir. 20 30 Beethovnov slavnostni koncert. — KUnigsherg-tlnmburg-IApska: 20.10 Plesni veiVr. — Kiiln: 20.10 Voinškl večer. — Frankfurt: 20.10 On.nnšnji nemški skladatelji. — Stut-tgart: 21 VojnSkn godbn. 24-2 Bnročna in romantična komorna glasba. — Monalnvo: 20.10 Večer nemške umetnosti. — Strossbourg: 20.45 Offenbachova opereta ^Roparji«.
Borza
Dne 10. junija 1936.
Denar
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi ostal neizpremenjen na 8.94 do 9.04, na zagrebški borzi pa je neznatno popustil na 8.90—9.00 ter je ravno toliko notiral tudi v Belgradu. Grški boni so beležili v Belgradu 29 denar. Angleški funt je ostal na ljubljanski borzi neizpremenjen na 249.20—250.80. Španska pezeta je v Zagrebu beležila 6.7250—6.8250, v Belgradu pa 6.95.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 13.83—14.03, v Zagrebu na 13.7850—13.9850, za ultimo junija 13.70—13.90, za medio julija 13.40 do 13.60, za ultimo julija 13.45—13.65. V Belgradu so bili nemški čeki 13.75—13.95.
Ljubljana. — Tečaji s p r i m o m. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2976.00—2990.60
Berlin 100 mark...... 1756.08—1769.95
Bruselj 100 belg...... 743.46— 748.52
Curih 100 frankov..... 1424.22—1431.29
London 1 funt...... 220.33— 222.39
Newyork 100 dolarjev .... 4368.92—4405.23
Pariz 100 frankov...... 289.89— 291.33
Praga 100 kron...... 182.04— 183.15
Celotni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,895.531 din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.36, London 15.5225, Newyork 309.25, Bruselj 52.25, Milan 24.35, Madrid 42.175, Amsterdam 208.95, Berlin 124.50, Dunaj 57.20, Stockholm 80.05, Oslo 78.025, Kopenhagen 69.30, Praga 12.79, Varšava 58, Rudimpešta 60.50, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Hel-singfors 6.8275, Buenos Aires 0.85875.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 81.50 do 83.50, agrarji 48—49, vojna škoda promptna 357 do 360, begluške obveznice 67.50—68.50, 8% Blerovo posojilo 83.50—84.50, 7% Blerovo posojilo 73.50 do 74.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 84.50 do 85.50, 7% stab. pos. 82. den.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 82—84, agrarji 47 den., vojna škoda promptna 358 den., ultimo junija in julija 357 den., begluške obveznice 67 den., 8% Blerovo posojilo 83.50 den., 7% Blerovo posojilo 73.75 den., 7% posojilo Drž. hip. banke 85 den. — Delnice: Priv. agrarna banka 228 den., Trboveljska 125 den., Isis 10—12.50 (10), Osj. sladk. tov. 125—145.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 82—83, agrarji 48.25—48.75, vojna škoda promptna 357.50—358 (358), begluške obveznice 68.10—68.25 (68.25, 68). 67—67.25, 8% Blerovo posojilo 83.25—84.50, 7% Blerovo posojilo 74—74.50, 7% jx>sojilo Drž. hip. banke 85—86. — Delnice: Narodna banka 6380 bl., Priv. agrarna banka 228—228.50 (229, 228.50).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Sombor 117 do 119, ostala pšenica neizpr. Otrobi bč. 98—100, srem. in ban. 96—98. Vse ostalo neizpr. Tendenca neizpr. Promet srednji.
Dublftmsftp gMalllle
^••••■■IIMMtflllKIIKIIIf,, ••••••■■•■•l|l|l|||>ll,IMI|||ini||||||||||||HM,||„||||„u|
DRAMA: Začetek ob 20.
Četrtek, 11. junija: Prva legija. Izven. Cene od 14 Din navzdol.
Petek. 12. junija: 3fladi gospod šef. Red Cet/rtek. Sobota. 13. junija: Vesela božja pot. Izven. Globoko znižane cone od 14 Din navzdol.
OPERA: Začetek ob 2«.
Četrtek, 11. junija: Seviljski brivec Izven. Cene od
30 din navzdol Petek, 12. junija: Produkcija operne šole Državnega
konservatorlja. Izven. Cone od 15 Din navzdol. Sobota, 1.3. junija: Othelo. Gostuje Marij Šimenc Red A.
Nasznanila
M	............
Liubljana
1 Na I. produkciji operne šole ljubljanskega dr'ayy nega konservatorlja so uvrščeni v spore«! poleg odlomkov \i Fidelia, Rusalke in Giumaeev tudi trije plesi. Ruski ples na glasijo Cajkovskega plešeta Zelenikova in Frelih. Furiant iz o.pere Prodana nevesta plešejo Zele-nikova, Hraševčeva in Frelih. Baranovičevo Kolo pa plešejo Barkartova, Avguštinova, Korunovičova. Miličc-va, Mlejnikova, Šiinenčeva, Itočnikova, Polajnar jeva, Hraševčeva, Jugova in Pavtovčičeva. Plese je nn.štu-dlral baletni mojster ing. Goloviu Produkcija jc v opernem gledališču v petek 12. t. m. ob 20. Pred.prodaoa vstopnic od 15 din navzdol pri dnevni blagajni v oppr-iiem gledališču. II. operna produkcija pa Ihj v ponedeljek dne lo junija.
1 Kino Kodeljevo igra danes ob 5 in pod 9 »Parado smeha« in »Krvavi obračun«. Danes ob 3 po znižani vstopnini samo f Krvavi obračun«. Jutri ob ikiI U <Ti si moje sonce« in »Hijene oceana-.
1 Pevsko društvo tZvezda* v Mostah ima v potok 12. t. m. ob 8 zvečer v Ljudskem domu redno pevsko vajo 7.a mešani »bor. Udeležba obvezna, da sc pomenimo radii teleta.
1 Sestanek članov Društva rokodelskih pomočnikov in Društva mojstrov radi udeležbo pri Slomškovih praznikih v Mariboru t>o v petek ob 8 »večer v Rokodelskem domu (pritličje, levo).
1 Notno si Hibo imajo lekarne: danes: dr. Plccoll, TjrrSeva cesta (i: mr. Hočevar, Celovška cesta <8; mr. Gartns, Moste. — Jutri: dr. Kmet, Tsrševa cesta 41: mr. rrnloczy ded., Mostni trg 4. in mr. Ustnr, Selen-bnrgovn ulica 7.
Drugi hrail
Ar tiče pri Brežicah. Prosvetno društvo javlja, da Jo igra -Mik lov a Zala«, ki bi so imeln vršiti v nedeljo 14. jn.ii.ija ob 8 zvečer v dolinici pod žnimlfičein položena rniti nestalnega vremena in hladnih večerov nn nedeljo 13. julija ob R zvečer.
Pošljite naročnino!
Tinček in Tonček ko* detfektfiva
78.
Nehvaležnost je plačilo tega sveta.
Čez nekaj časa pa je Tinček dejal:
»Nemara pa le ne bo tako hudo. Predlagam, da jo mahneva k cirkuškemu ravnatelju in mu razloživa vso to reč po pravici in resnici. Nagrado nujno potrebujeva za nov čoln.«
Cirkuški ravnatelj je stal pred šotorom, ko sta dečka dospela tja.
»Dober dan, gospod ravnatelj!« ga je pozdravil Tinček. »V važni stvari prihajava k vam. Veste, midva sva tista dva dečka, ki sta ujela vašega leva. Prišla sva po nagrado.«
-oq
rtliltv
Pa sta slabo naletela! Ravnatelj ju je srepo pogledal od glave do nog in zarentačil:
»Paglavca nemarna, jaz vama bom že pokazal, kaj se pravi, norčevati se iz j>oštenih ljudi! Ali mislita, da sem tako neumen in vama bom kar na besedo verjel?! Takale zelenca — pa bosta leva ujela! Poberita se mi izpred oči, sicer vaju pre-mlatiin, da bo grdo!«
Rekši ju je razkačeni mož zgrabil za ušesa in ju kot dva mlada zajca vlekel z,a seboj.
Opozarjamo na
MALI OGLASNIK
B
v našem dnevniku. - Poslužujte se ga on vsaki prH
Po volji Vsemogočnega se je ločil od nas in odšel po svoje plačilo k Bogu
Gori®
posestnik, S p. Brezovo pri Višnji gori.
Kakor je bilo njegovo življenje verno in Bogu vdano, tako je tudi umrl, pokrepčan s svetimi zakramenti za umirajoče, dne 9. junija 1936.
Pogreb bo v petek 12. junija ob osmih zjutraj.
Spod. Brezovo-Višnja gora. dne 10. junija 1936.
Frančiška G o r š c roj Š k r j a n e c , žena; sinovi: Martin, kaplan, Anton, Franc in Janez: hčere: Frančiška, Marija, Alojzija in Iva n a : zelje, sinahe in ostalo sorodstvo.
Za pomlad l
Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn
brez napak, pristnobarvni. »Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov, touringov in cdfirjcv za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dimdl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter "Paket seriia P/I« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga • Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalie najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. - Vzorci brezplačno.
»Kosmos«, razpošiljalnica ostankov, Maribor, Dvo-rakova cesta št. 1.
Jdbira ni tojjka,
kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno -močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik »SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepriča I
Janko Češnik
modna in manufakturna trgovina Ljubljana - Lingarjeva ulica
Nudi letne modne novosti v volnenem kot svilnatem in perilnem bla<!u za ženske obleke, kostume, plašče. Priznano najboljši nakup kamgarna, ševiota, lodnn za moške obleke in površnike.
Oglejte si zalo cj o !
Krajevni šolski odbor v Retečeh pri Škoiji Loki
razpisuje
I. javno pismeno nonudbcr».o licitacijo
za oddajo zidarskih in težaških, tesarskih, krov. skih in kleparskih del pri novi šoli v Retefatl
na dan 24. junija 1936.
Ponudbene pripomočke dobe interesenti vsak dan od 8. do 14. ure pri upraviteljstvu narodne šole v Rctcčah pri Škofji Loki.
Predsednik:	Poslovodja:
Luskovec Urban 1. r.	Vidic Edvard 1. r
Obleke klobuke.perilo itd nudi ugodno
foM Loii, Ifeibar
Glavni trg 2.
VSAKOMUR
i 5 F iZPi/HA fe.fv I ooi»ifv»Nitv
l-SLOVENCU1!^
SSIMBSEMJBBMSirBJSJ
L Ganghofer
Roman
»Prosim, k Brucknerju, pa takoj! Našega fantka je prijelo v grlu in ne more do sape.«
Zdravnik ie skočil v sobo, vzel klobuk in torbo ter se odpravil za deklo na pot. Brez spraševanja je vedel, zakaj ga kličejo. Že tedne je hodil neusmiljeni smrtni angel otrok po vasi od hiše :lo hiše. Od pusta je obogatelo pokopališče za sedem novih majhnih grobov.
Ko je doktor uro pozneje zapuščal Bruckner-jevo hišo, ga je pospremil gospodar do ceste. Lo-renc je hodil upognjeno ko starec, njegovega obraza je bila samo kosi in koža. Skrbi le zime so mu pobelile glavo, njegove oči so gledale nestalno in žalostno.
»Oglasim se spet po kosilu in na večer,« je dejal zdravnik, držite se natančno lega, kar sem ukazal. In predvsem: dekla se mora z obema drugima otrokoma preseliti v podstrešno sobo, na noben način ne smeta priti v dotiko z bolnim dečkom.«
-Za božjo voljo,« je s težavo spregovoril kmet, »ali kaže že lako slabo, gospod doktor? In ni več nobenega upanja?«
»Dokler živimo, smemo še vedno upati. Pomirite se Bruckner! Toda malo pozno ste poslali pome.«
Kmetu |e potegnilo glavo med ramena. »Kakor |e pač človek. Mislil sem si, rovše se je presadilo in kreha zato pomalem.«
»Predvsem potrebujete sedaj za otroka zanesljive postrežnice. Dekla mora skrbeli za oba druga otroka in ne sine prihajati k bolniku. Kako bi bilo z vašo sostro? Doklc je zanesljivo in zna
negovati otroke. To ste videli pri Ančici. Če bi prišla Mali, bi bilo pač najboljše.«
Brukner je odločno odkimal. Mali je sedaj pri svaku, ki sestre ne more pogrešali
»Tako? N o, morda bomo o tem še govorili Po kosilu se spet oglasim.«
Zdravnik je krenil naravnoist na pošto in oddal brzojavko: »Amalija Brukner, Horgau. Bratu je nevarno zbolel otrok. Potrebujem vas za strežbo. Doktor Eisler.«
Na večer sledečega dne se je pripeljala Mali s potovskim vozom k Bruknerju, Tudi niei sc ie poznalo, da je prebila trdo zimo. V skrbeh ie pre- , letela s pogiedom bratovo hišo, in plašilo jo je, i ker ni prišel nihče, ko je voz obstal- Na dvorišču j je srečala moža z zavihanimi srajčninu rokavi, ter v modrem predpasniku. Baš je stopil iz hiše in imel v roki zložljiv meter, ki ga je zapiral — mojster mizar. »Tako?« je deial. Ali si prišla tolažit br?ta? Baš sent vzel mero Malo revše ne potrebuje dolgih desk.«
»Jezusi« je zavpila Mali in prebled.^la. Spustila jc svoj sveženj na tla in stekla v hišo.
V izbi je^ bilo sivo mračno. Kamra iz hiše ie bila odprla in soj sveč je skozi vrata obseval kmeta, ki je sedel na klopi ob mizi in držal roke na kolenih. Počasi je dvignil spačeni obraz. »Ti? Tako? Ti .si?« Tudi nenadni sestrin prihod ga ni mogel zbuditi iz njegove tope bolečine. Z roko je pokazal proti kamri. Poglej, kdo leži lam notri. Kamor stopi moja noga, ne zraste več nobena bilka. Vse vzame svoj konec.«
Vedno bolj temno je bilo v hiši in vedno bolj svetlo so žareli v kamri mali, plešoči zublji sveč.
Brat in sestra sta prebedela vso noč, do jutra.
Drugi dan popoldne je prišel duhovnik a cerkovnikom. Četrt ure pozneje je bilo vse oj>ravljeno. Tistih par sosedov, ki so šli za malo rakvjjo na po kopališče, je povabila Mali na sedmino: naročena je bila v točilnici pri Jezerskem dvoru. Pogrebci
so zasedli eno samo mizo in dobili piva in žganja, kruha in sira. Pri drugih mizah so pip čolnarji in hlapci, ter se pri cilrah in polnih vrčih malo brigali za smrt, ki so se je oni v tihem kolu »pomi-niali po stari šegi s pijačo. Toda čim boli sc je večerilo, čim bolj je dim tobaka zastiral motno izpodslrcpno luč, tembolj živo je poslalo tudi pri pogrebcih: možje .so govorili o kupčiji, ženske so se spomnile na lepi grofovski pogreb« v prelekli jeseni. Da, če umrje grof, la ima dobro.«
Molče je sedel Bruckner v lem vedno večiem šundru in praznil en kozarec za drugim. Z vedno večjo skrbjo ga je opazovala sestri Ko so minile ure. kolikor jih ic iz spodobnosti morala prehiti za sed*ninsko mizo, mu ie zašepetala v uho- »Lo-renc, poidiva domov!«
S komolcem jo je odrinil. »Zaliti morain Ali mc bo pa ugonobilo.«
Lorcnc. bodi pameten. Pojdi domov k svojima otrokoma!«
»Pusti me! Imeti moram nekaj, kar nn pomiri kri. Ali piti ali latinsko loviti. Puške se več ne dotaknem. Bo moralo pomagati pač žganic.«
Mali je mrtvaško bledega obraza segla vsn-kpmu gostu v roko in s pojemajočim glasom rekla bratu: »Pridi kmalu za menoj, Lorenc, kajue '«
Ko je stopila iz točilnice, ii je udari! zagaten sunek vetra v lice in se ji zagnal v krilo V temnem jezerskem kotlu je zamoklo brundalo in go-dlo. Jug!
Ze je hotela Mali prečkati pristajališfe, ko je čula, da ie nekdo pristal, in videla, da ie stopila iz čolna moška postava s puško in gorsko palico. Prestrašena se je stisnila v temo k prvi čolnarski uti. Zdaj je začula tudi lovčev glas, ki ie govoril s čolnarjem Rrez potrebe se je Hala. Bil ie grof Egge, ki se je vračal sam iz lovske koče na Hu-berlovo.
Mali je stekla čez pristajališče. Še preden je prišla domov, je zabučal vihar z vso silo oo do-
lini. Skodle so letele s streh, v krošnjah brstečega drevja so pokale trhle veje, v tulež vetra se je mešal ropot padajočih desk in rožljanje odprtih naoknic.
Pri Brucknerjevih so bila vsa okna temna. Mali je stopila v vežo in je v silnem vetru mogla le s težavo spet zapreti vrata. V hrušču in trušču, ki je bučal okoli hiše, jc čula, da joka v zgornjici otrok, in karajoči glas dekle. Mali je odhitela po stopnicah in stopila v temno izbo. »Toda, čuj vendar. Zakaj si pa v temi z otrokoma? Zakaj ne prižgeš luči?«
Jokajoč je pritekla Ilanica k svoji leti in se ji obesila za krilo. »Boli me, teta Mali, tako me boli tu notri.«
»Kje, dragica, kje te boli?«
»Tu notri!«
Mali, ki v temni izbi ni mogla videti, ie prestrašena stegnila roko in otipala, da drži otrok svoj prstek na vratu. »Marija in Jožef!« Nekai hipov je stala ko okameneia. Potem je zavpila: »Spravi otroka v posteljo, ln daj mi sem Ančico! V obuj>nem strahu je iztrgala najmlajšega otroka dekli iz rok in planila z njim iz izbe, po stopnicah in iz hiše proti sosedu Tam jc udarila s pestjo po vratih in zavpila: »Soseda!«
Odprla je stara kmctica.
»Za svetega Boga te prosim, soseda, vzemi mojo Ančico v hišo. Pri nas doma ne sme več ostati. ZJaj je prijelo že Hanico.« Ne do bi čakala na odgovor, je stisnila Mali otroka sosedi v naročje in se obrnila nazaj proti domu.
Vihar je bučal vedno huie. V Brucknerjevem vrtu se je hreščeče podrla jablana, ki je imela žc več let nagnito deblo.
32. poglavje.
V temnem drevoredu so brestne veje sunkoma tleskale ena proli drugi — kakor slebla borečih sc jelenov, je menil ijrof Fgge, ko je zaloputnil železna vrtna vrala za seboj.
t O
au
V malih oglasih velja »soka beseda Din i*—; ženilovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 250. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko!
llužbodobe
Restavracijsko kuharico
perfektno, za sezono v zdravilišču, iščem za takojšnji nastop. Predstaviti se je osebno alt pismeno do 16. t. m. Naslov v vseli poslovalnicah Slovenca.	(b)
Krojaškega pomočnika
zmožnega, samo za veliko delo, takoj sprejmem. Janko Kogeij, Loka pri Zidanem mostu.	(b)
Frizerka
dobi službo. Hrano in stanovanje v hiši. liako-vec Ivan, Jesenice - Fužine.	(b)
Zastopnike
ta prodajo posnemalnikov, brzoparilnikov itd., iščemo. »Persons«, Ljubljana, poštni predal 307. (b)
Klavirska inštrukcija
Kdor bi poučeval klavir deklico v počitnicah, dobi v letovišču cel penzl-jon. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Na deželi« št. 8329.	(b)
Mizarskega pomočnika
za pohištvo in polituro sprejme v službo Anton Trebar, mizarstvo, Zadra-ga 6, p. Križe, Gorenjsko.
Sprejmem dekle
vajeno vseh gostilniških opravil, predvsem nata-karskih, za dobro idočo gostilno. Prednost imajo dekleta iz Savinjske doline. Ponudbe na: Minil Cvek, gostilna Radeče, (b
Zidarskega mojstra
k polno koncesijo, se k I že vpeljanemu podjetju sprejme kot družabnik. Ponudbo na oglasni odd. »Slovenca« pod »Promet-| no 36« št. SCSI.	(b)
I
r i v g »v* •
Jluzbeijcejo
Starejša ženska
vajena kuho in vseh hišnih dol, pridna ln poštena, išče službo. Gre za manjšo plačo kamorkoli. Ponudbe upravi Slovenca pod »Mirna« št. 8490. a
Služkinja
TUDI TI SE POSLCmi NAŠIH
vajena samotsojne mešč kuhe išče službo k dvo-ali tričlanski družini. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Samostojna« št. SG31. a
Pisarniška moč
išče mesto. Ponudbo upra vi »Slovenca« pod »Marljiva« št. 8500.	(a)
Samostojna kuharica
išče službo, najrajši na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8539.
Sluga
zmožen vsakega dela, s prvovrstnimi spričevali in referencami, želi kako zaposlitve v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Priden in pošten« št. 8198	(a)
Vzgojiteljica
Poslovodjo
mlajšega, sprejme takoj tovarniško podjetje za samostojno vodstvo izdelave in ekspedicije. Potreben vložek v gotovini 10.000—30.000 Din. Mesečna plača 1500 Din in premije. — Ponudbe upravi »Slovenca« v Celju pod »Vodja« št. 8572.	(b)
Iščem pomožno natakarico
za nekaj dni. Gostilna Cinkole, Kopitarjeva 4. b
Mizarski pomočnik
(preddelavec), ki bi bil pripravljen ' prevzeti v akord večje mizarsko delo, se sprejme. Cbrtrii list nepotreben. Les, stroji in orodje za več mizarjev je na razpolago. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Akord« št. 8563. (b)
zanesljiva, vzame nekaj otrok na morje z ali brez staršev. Ponudbe upravi »Slov.« pod: »Slovenska, hrvatska In nemška kon-verzacija« št. 8605. (a)
malih oglasov, o katerih uspeh. — Mali oglasi v
gre glas po Sloveniji, da imajo vselej najpopolnejši »Slovencu« so najcenejša in najuspešnejša reklama vsako stroko trgovine in obrti.
Opremljena soba
zraven uradniške monze, poseben vhod, elektrika -se odda za 250 Din. Prečna ulica 8.	(s)
Lepa, zračna soba
se odda solidni osebi v Gledališki ul. 16, vrata 21.
Veliko prazno sobo
in majhen prostor za ku hinjo oddam z julijem Mestni trg 11-1, Ciglič

Družabnika za trgovino
na deželi, tik samostana, Iščem. Pripravno za starega upokojenca. Naslov v upravi Slovenca v Mariboru.	(<j)
Meblov. ali prazna soba
lepa, se odda. Linhartova ulica 28.	(s)
Dve gospodični sprejmem
z vso oskrbo v veliko in svetlo sobo s klavirjem, zelo ugodno, kopalnica. Strossmayerjeva ulica 4-1, desno.	(s)
Dijake-otroke
sprejmem na počitnice. Dobra hrana, strogo nadzorstvo, nemška in francoska konverzacija. Pripravljanje za ponavljalne Izpite. Cena zmerna. — Vošnjak, Ptuj, Mestni vrt
Sfanoi/anja
f
Trisobno stanovanje
se odda takoj ali s 1. julijem v bližini Jelačina, Dolenjska cesta štev. 85. Poizve se pri Jeršinu — Rudnik št. 18.	(č)
Zaposlitev dobi Dvosobno stanovanje
reven dijak čez počitnice Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Počitnice«, (b)
Spretno šiviljo
takoj sprejmem za stalno. Rojina, Zg. Šiška 50. (b)
Vezalko cvetja
zanesljivo in pošteno — sprejmem 1. julija. Adolf Vatovac, Ambrožev trg 3.
Hišnik (-ca)
pošten, dobi sobo s štedilnikom. Naslov v podružnici »Slov.« Celje pod »Za gospodarja«. (b)
Stalno službo
nudimo gospodom proti fiksumu in proviziji, ki žele za naš zavod delovati v Celju in njega okolici. - Ponudbe podružnici »Slov.« Celje pod: »Odlično vpeljana domača zavarovalnica«.	(b)
Mlado dekle
za vsa hišna dela sprejmem. Ilich, Maribor, Slovenska 5.	(b)
pripravno tudi za lokal oddam takoj ali za 1. julij. Tržaška c. 19. (č)
Trisobno stanovanje
s kopalnico in pritikline, komfortno, se odda za takoj ali 1. julija. Poizve in ogleda se v Gregorčičevi ulici 17 b, II. nadstr.
Dvosobno stanovanje
I oddam s 1. julijem v Zg. Šiški. Zelo ugodno. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 8586.	(č)
Dvosobno stanovanje
se odda na, Tyrševi cesti štev. 93.	(č)
Gospodično
sprejmem na stanovanje. Bučar, Pred škofijo 21/11.
Oddam opremljeno sobo
v centru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8552.
IŠČEJO:
Iščem gostilno
v najem, najrajši na Gorenjskem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Podjeten« št. 8499.	(m)
ODDAJO:
Dobro idoča gostilna
s prenočišči za tujce in prostori za mesarsko obrt, v podeželskem mestu, se odda v najem s 1. septembrom. Interesenti naj se oglase v upravi »Slovenca« pod št. 8439. Resni ponudniki zvedo takoj nato pogoje pismeno ali ustno.	(n)
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10.
Stalna eksistenca
se nudi osebi, katera razpolaga z gotovino 150.000 Din. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Družabnl-štvo« št. 8581.	(d)
Informacije, inkaso
hitro Izvršuje: Informacijski zavod, Ljubljana Šelenburgova 7-1. (r)
Preproga »Mekka«
informacije: Ljubljana ■ Šelenburgova ulica št. 7, I. nadstr.	(r)
Intervencije
v vseh zadevah pri vseh oblastvih in ministrstvih Izvršuje hitro in uspešno : Gospodarsko - pravna pisarna, Ljubljana, šelenburgova ul. 7-1.	(r)
Priporoča se domača povBem naravna
it
H
MINERALNA VODA
KRALJEV VE E LE C IGNACIJEV VRELEC POIZKUSITE!
'III
pošta: Podplat (via Grobelno), "toji dragevolje na razpolago z naslovom najbližje zaloge odn. b ponudbo za večji odjem.
LETDUISCR
Begunje-Lesce pri Bledu:
Milo alpinsko podnebje, krasna okolica, kopališče. Okrevališče za živce in srce. Cene zmerne. Pen-zija Vila »Jugoslavija« in Restavracija »Begunjščl-ca«.	(L)
Vilo na Bledu
opremljeno, 5 postelj, kuhinja, pritikline in vrt. ugodno oddam za sezljo v najem. Informacije dobiti v trgovini Zupan - Bled.
Ia sveže češnje
trde, črne, bele, rdeče — košara 15 kg 70 Din — franko poštnina, razpošilja G. Drechsler, Tuzla.
Malinovec
najboljše kakovosti - po ugodnih cenah dobavlja tvrdka: »Vitamin«, Ljubljana, Masarykova 4 6. (i
Kosilni stroj
poceni prodam. Murska Sobota.
Moško kolo
malo rabljeno, poceni prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8537.
Letoviščarjem se priporoča
Gostilna »Prodnik«
letovišče - Kamniška Bistrica. Nudi lepe sobe, senčnat vrt in krasna iz-prehajališča. Pension od 30—36 Din.	(L)
Ob rt
Električne instalacije
za luč, moč, signale ln vsa v stroko spadajoča popravila Vam Izvrši solidno povsod
IVAN MIHELČIČ elektrotehnično podjetje Ljubljana
Borštnikovtrgšt. 1
Telef. 27-04.
Velik, lep salon
balkonom in še eno večjo sobo, na prometnem kraju, primeren za pisarno, razstavni prostor, slikarski ali fotografski atelje, društvo, za reprezentance in slicno, se takoj odda. V isti hiši se odda tudi lep trgovski lokal. Poizvedbe: Plc-ničnr, Miklošičeva 10. (n)
m
■»»mt«.............
Ce. avlo svo/ sturi prutui/ua aT motorja bi znebil se rad bri kupcev ti n.nut>o prižem
Slovencev na/manif inseral ♦♦♦♦♦ ♦♦♦
Ugodna prilika!
Motorno kolo znamka »Motosacoche«, 500 kub., O. H. V., generalno popravljen, nova pnevmatika, model lanskega leta, se zaradi bolezni takoj proda. Ponudbe na ogl oddelek »Slovenca« pod »Ugodna prilika 8526«.
Obavlja vse denar, posle
vnovčujij najbolje terjat ve vseh denarnih zavo dov takoj v gotovini Alojzij Planinšek, agent bančnih poslov, Ljublja na, Beethovnova ul 14/1 Telef. 35-10. Znamko za odgovor.	(d)
Nagrado 5C0 Din
dobi, kdor mi preskrbi službo trgov, sluge ali kaj stičnega. Ponudbe na upravo Slovenca, Maribor pod »500«.	(d)
Bančno kom. zavod
MARIBOR, Aleksandrova št. 40. najbolje vnovčuje terjatve pri vseh denar nih zavodih. Za odgovor 3 Din v znamkah.
Tovorni avto
Chevrolet 3>/j tonski, ra rabljen, se ugodno proda. Vprašati : Cesta 29 oktobra št. 24.	(f)
Velika tekstilna tovarna na Hrvatskem išče za svoj kazino z več gostilniškimi prostori in dvorano
sposobnega restavraterja.
Pogoji: prvovrsten, agilen strokovnjak, dobra kuhinja. Obširne ponudbe na upravo Slovenca pod štev. 8529.
Družabnika (-co)
stavbeno podjetje, vpelja no, sprejme s sodelovanjem s primernim kapitalom. - Ponudbe upravi Slovenca pod : »Podjeten štev. 8569.	(d)
Vaše terjatve
pri hranilnicah in posojilnicah vnovčujem hitro in pošteno. Obrnite se na edino oblastveno dovoljeno pisarno In priložite znamke. — Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka ull ca 12, telefon 38-10. (d)
20.000 dinarjev
iščem z vknjižbo na prvo mesto. Protivrednost 180 tisoč Din. Naslov v upr Slovenca pod št. 8587. č
Hranilne vloge
podeželskih zavodov članic Zadružne zveze, večji znesek, kupimo proti gotovini. - Ponudbe upravi Slovenca pod »Dobro plačamo« št. 8680.	(d)
Gostilničarji!
Prodam avtomatičen gramofon HIs Masterce Vol-ce. Ponudbe na oglasni odd. Slovenca pod šifro: »Tudi na knjižice«. (g)
Davčne zadeve
pritožbe, prošnje za obročno odplačevanje, odpis itd. : Davčna poslovalnica, Ljubljana, šelenburgova 7-1.	(r)
MIse, enfel, alur, gumbe
gumbnlce, monograme — Izvrši takoj Matek & Ml-keš, Ljubljana, poleg hotela štrukelj, žepni rob-.;!, plenice, ročna dela. (t)
IE3S3G33I
Hlode
jelšove, javorove, lipove, brez grč, 30 cm premera od 1.50 m naprej, kupujem. Ponudbe upravi Slovenca v Mariboru pod ; »Franko vseh postaj«, k
■««««»«««•«•«»««»«««««««
Oroden oglas r -Sluftm ti posestvo ti hitro proda; če ie ne t gotovim denarjem pai kunca ti s kniiiier /ia
Prodam parcelo
v najlepšem centru Ljubljane pri Sv. Jožefu. Informacije v upravi »Slo venca« pod št. 8489. (p)
Hišico na deželi
ob vodi, v vzhodnem delu Ljubljane, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Blizu železniške postaje«.	(p>
Hišo
s staro, vpeljano trgovino na prometni točki letovišča radi bolezni ugodno prodam. Naslov v upr. Slovenca pod št. 8316. p
Hiša
visokoprltllčna, 2000 m' zemljišča, naprodaj v Novem mestu za 150.000 dinarjev. — Pojasnila daje Adamič, Ljubljana, Go-sposvetska 8/II.	(p)
Srednje posestvo
z večjo hišo ln gospodarskimi poslopji se Išče v najem v okolici (30 km) Ljubljane. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dom« št. 8540.	(p)
Proda se vila
v bližini Celja (lep razgled) z gradbenim mate-rljalom zn 80.000 Din -tudi stavbne pnreele. Sl-monovlč, Zagreb, Bautov-čak 63.	(p)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po Oaiviijib cenab CERNE. mvelir, liubhaoa Wolfova ulica št. 3.
Kupimo drobilec
v takoj obratozmožnem stanju, velikosti 250 do 350 mm. Ponudbe upravi Slovenca št. 8350. (k)
Izredna prilika I
Zaradi popolne Izpraznitve skladišča odprodajam poleg drugih ielezntnskih predmetov po znatno nl%)lli cenah: Dvorezne llčnlke - Doppel-bobel od 42-61 mm po Din 4 J--.
Kosmače — Schropphobel od 30-33 mm po Din 2V-
Llčnlke - Sohllchthobel od od 42-48 mm po Din so--.
Spehalnlkl - Rauhbankho-bel 60 mm po Din IOO'-.
Stanko riorjantiC
teleznina, Ljubljana Reeljeva 3 (poleg Zmajskega mostu) vhod skozi dvorl&če
IG
Preklicujem vsa naročili
ki bi jih v mojem ime nu ali na naslov moj« tvrdke sklenil g. Osolin Adolf. — Ivan Rozmai., nasl. Alojzij Pugelj. (o)
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Dražba knjig
V ponedeljek 16. t. m. ob 14. uri popoldne bo na javni dražbi prodana večja množina raznih slovon-skih, hrvatskih, nemških, francoskih in angleških I knjig iz konkurzne mase i »Zvezne knjigarne« na j Vidovdanski cesti štev. 1, ' dvorišče.
Interesenti za večje množine imajo priliko za ugoden, dobičkanosen nakup. — Interesenti za manjše množine ne pridejo v poštev.
Natančnejša pojasnila daje konkurzni upravitelj Lojze Zaje, komer-cijalna pisarna, Gledališka ulica 7. (Telef. 38-18.)
Kolesa
prvovrstna od 600 Din, malo rabljena že od 160 Din dalje dobite edlnole pri »Promet«, nasproti križanske cerkve. (1)
Vsa letna oblačila,
lister, buret, kaša, v odlični izdelavi dobite po ceni pri Preskerju Sv. Petra cesta 14.
Moderni izletni avtobusi
najceneje Jošt, Zrinjske-ga 7, telef. 38-79. (i)
Ajdo
mlevsko, vagonske pošiljke, nudi Kmetijska zadruga., Ptuj.	(J)
Vrtne stole
zložljive, nove, poceni proda Tribuč, Glince, Tržaška 6, telefon 26-05. (1
Kolo »Adler«
damsko in moško, novo, poceni naprodaj. Fiigner-jeva 7.	(j)
Gostilniški štedilnik
železno straniščno šalo in vodovodno školjko, vse v dobrem stanju, prodamo. Ogleda se od 10. do 14. ure: Cesta v Rožno dolino 40.	(i)
Sode
od 600—800 litrov, dobro ohranjene, vsako množino kupimo.
»M a 1 i n a« d. z o. z. Ljubljana VII.
Staro medenino
kupi Jugo - Lutz - Ljubljana VII.	(k)
EEEBE0
Več rabljenih voz
ln konjsko opremo proda Gospodarska zveza, LJubljana, Tyrševa c. 29. (1)
Železna otroška postelja
ugodno naprodaj. - Ilich, Slovenska ulica 6, Mari-bor.	(1)
Šivalni stroj
pogrezljiv, z okroglim čol-ničkom, ki tudi stika — nemški fabrikat — poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševac esta 36. (])
Kolesa!
Velika izbira nemških In francoskih kromiranih in ponlkijanih koles že od 700 Din dalje: Remec Oskar, Dolenjska c. o.
V upravi »Slovenca« dvignite sledeče ponudbe:
Agilen manufakturist 6037 Auto 5169
Bog daj srečo 8146 Centrum 64 63 Čedna 6618 Cista
Dobro ohranjen 8360 Dobro ohranjen 6069 Dober kupec 7868 Izven Ljubljane 646f Javna kuhinja Konfekcionar Ljubljana 7858 Lepo delo in eksistenca
štev. 7160 Ljubeznivost 6356 Maj 6574 Mlajša moč 6867 Mlekarna 8323 Pekarna 6420 Plačam takoj 6973 Podjeten 7155 Podjetnost 7195 Poštena in solidna 8070 Poštena in vljudna 7999 Pridna 7914 Pridna 6061 Res poštena 6326 Samostojna kuharica 7507 Sigurna bodočnost 8469 Srednje posestvo 8394 Stalen odjemalec 7613 Stalno 6650 Stojnica 7612 Takoj gotovina 7193 Točen plačnik 63 69 Ugodno 6440 Vestna 6067 Vinograd 7856 Wolf lokomotiva 5666 Za skorjico kruha 5978 Zanesljiva 6116 Zanesljiva kuharica 737-1 Zanimanje 5576 Zaželjen mir 6328 »500 Din« 6513
Slovencem" podružnica
Ljubljana, Tijrševa cesta
(palača Poštni dom)
Kolesa
kromirana in ponlkljana. nemški fabrikat, po 750 Din. Nova trgovina, Tyr-ševa cesta 36.	(1)
+
Uprava Združenja pekovskih mojstrov v Ptuju naznanja žalostno vest, da je dne 9. junija 1936 umrl dolgoletni upravni član združenja, gospod
Horvat Vinho
pekovski mojster
Blagega in zaslužnega pokojnika, čigar izgubo bridko obžalujemo, ohranimo trajno v hvaležnem spominu.
Ptuj, Ptujska gora, dne 10. junija 1936.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč.