I
m**«»
ijflV-YEAR XV1L j»
. - I», lSie. «t «Im »Mt-offlM Ar» *t C«ucr««i »t Marek ». lSTf.
»o
I*
uwdíüi
' i ; fe* mMm »
M »pm»I reto ef poatm«
III., erada, ». januarja (Jan. », 1924.	STEY.—NUMB|Ä 7.
HOS. Am »I Oc». S. toir. MtUriead mi Jim 10, llü
Debata senatorjev o priznanju Rusije.
gorah zagovarja sovjete, dočim jih Lodgo napada in pere Hughoea ter njegovo "ruske dokumente". Borah pravi, da propaganda ni glavno vprašanje, pač pa fakt, da je treba stopiti t zvezo z ruskim ljudstvom v interesu trgovino in svetovnega miru. Galerija v zbornici je bila natlačena poslušalcev.
ZA MEHIŠKE FAŠISTE.
predsednik Coolidge jo dtl izvoz oroija in streliva ta „tale. — Splošna ofenziva via.
de na vseh frontah v Mehiki, Psiiiti ustrelili tri generale.
Washington, D. C. — PTedsed-nik Coolidge je 7. t. m. razglasil embargo na orožje in strelivo za mehiške vstsše. Vsak izvos je prepovedan v prilog vstašem. Kdor prelomi embargo, ga čaka zaporna kszen dveh let in denarna kasen $10,000. fj|j
Predsednikov razglae je prišel v momeutu, ko so agentja De la Huerte skušali kupiti večjo zalogo municije in pušk v Ameriki. S tem razglasom se je sdministra-eijs očitno postavila na etran mehiške vlade, kateri je Še poalala pušk, več miljonov nabojev in osem letal
Istočaeno poroča mehiški posle-ntfki namestnik v Wsshingtonu, ds je v teku splošna ofensiva Obregonovih čet proti vstsŠem Vitaii priznavajo, da so
Beredo, Tex* 8. jan. -r Tukaj mi ji mehiški konzul zanika poročilo iz Vera Cruza, da so vstaši okupirali Tampico, aedeš petrolej-skega disirikta. Tampico je še vedno v rokah zvezne posadke.
Sinoči je prišla vest. da so vsts-Ši ustrelili tri zvezne generale, ki so bili ujeti pred nekaj dnevi Ustreljeni so Roberto Cruz, Fau sto Topete in Manuel Borlanga.
Washington, D. O. — V^oinde ljek je bila otvorjeno debata v senatni zbornici o vprašanju pri znanja Sovjetake Rusije. Pebeta je bilo vroča. Polna galerija po slušaleev, med katerimi je bila tudi predsednikova soproga, je dokaz velikega zanimanja za to vprašanje.
Senetor Henry Cabot Lodge, republik an eo stare garde in načelnik senstnega odseka za zuna nje zadeve, je otvoril debato j dolgim, skrbno pripravljenim go vorom. Jedro njegovega govora je bilo, da ruski aovjetl skušajo uničiti komstitucionalno formo naše vlade in radi tega jih Združene države ne smejo priznsti.
Senator William E. Borah,H\ beralni republikanec iz Id aha, je pobijal Lodgevs izvajanja in govarjal eovjote. Rekel je, da ameriška vlada nima več nobenega tehtnega in upravičljivega vzroka za odrekanje priznanja Sovjetske Rusije. Sovjetska vlada — je refl -kel — ima na ovoji strani veliko večino ruskega ljudstvs, je reprezentativna vlada, je zamenjala komunizem z državnim kapitaliz raom "na zahtevo ruskega ljud
ht va".
Lodge in drugi reakcionarni se netorji so
"Kdo dobi melono"?
Washington, D. 0. (Federated hm.) - "Who Gets The Mel 'loti?" je naslov tridelnega kartu-ki ga je naredil John M. Baer za zadnjo številko lista Labor. Slika predstavlja srečnega, rejenegs kapitalista z denarnimi vrečami edzadaj. Možakar čita lepak, ki pravi: "Po Mellonovem načrtu el t>o prihranil človek, ki ima mili-jonc dolarjev dohodkov na leto, 1258.278.00 vsako leto."
Odspodaj je skupina navadnih »«o* in pa tale napis: "200 dru-*>n*kih očetov, katerih vsak ima Š5,000 dohodkov na leto. V celoti predstavijo teh dvesto moš milijon dolarjev dohodkov. Vsi aku pnj m bodo prihranili $4,550, ali 122.75 vsak."
l*rav odspodaj'te alike pa je fe'& 7 ruma majhnih ljudi in pa tele W*nda: "400 družinskih o-««tov, vsak po $2,500 letnih do hodkov. V celem predsUvljsjo »ihjon dolarjev dohodkov. Pri-»"•lijem-ga ne bo teas ljudem po Mdlonovem načrtu čisto nič."
ANOUŠO PARLAM3NT OTVORJE*.
Vellk* dslan* dmnonstracijs v London.
^ndon, 8. jan. -, Angleški r»r!nment, v katerem sedi 192 po-7nrrv I>«lsv»ks stranke, js bil djne, otvorjen. John Henry je bil soglasno izvoljen J* cinikom nitje zbornice. Star y ivdo angleški zbornici * n*jstorejJtó poalooee. *tto » * Pričelo formalno zapri-poftlaneevj to ke trajalo ^ sli itiri dni. ¿	V*^
«ke orgaabnd ÎU n®«ej priredile
P^.ir.ft«* velik«
V*»«« Albert, ""fi reditelji m
Pregled daovaih dogodkov.
——— r.. . .
Amerika.
Predsednik Coolidge je razglasil embargo na orožje za mehiške fašiste.
Debata glede prknanjo Rusije otvorjena v senatu. Borah tsgo varja sovjete.
Zvezni senat eo norfaje Bokovega mirovnega neftrte.
Vlada je dobila tolbQ|n*es, merne železniške dobičke.
Ubežni oarlst pomaga iskati "rdečo zarotnike".
Dinozavrovo jajce na ne manj ko $5000.
Streljanje na eeji železostavbin-skih delavcev v Chlcsgu; ena ose-ba ubita.
Inozemstvo.
Splošna ofenzivo zveznih-čet 1 Mehiki.
Angleški parlament a 192m delavskimi poslsnel otvorjen.
Kemal paša, predaednik tttrlke.
republike, ranjen.
Grki bodo v marcu glesovili o republiki.
Leon Trockij je bolan na in-fluenel
Papež namerava razglasiti novo dogmo o Mariji,katera utegne zanetiti velik boj v katoliški oerkvi.
;e.
i Hughes^ prodaj 4
VLADA JE DOBILA ¡TOŽBO ZA ČEZMERNE ŽELEZNIŠKE PROFITE.
SENŠT BRIJE NORCE IZ MIR0VNE6A NAČRTA.
rji
reponer
trditve 1 to je pogrele%Berahe ki začeli ao leteti ostri besedni udar ci, ki so za hip pokopali običajno uljudnost v senatnih debatah.
Lodge je ljuto napadal vsa gi banja za priznanje sovjetske via de, smatrajoč ta gibanja za rusko propagando. Dejal je, da lipe naša vlada dovolj dokazov o "revolu cionarnl propagandi" sovjetov Ameriki "Workers party of America" mu je sovjetska organi zacija, ki je v zvezi a tretjo inter naclonalo, a ta jo v zvesi s sov jetsko vlsdo.
Borah je poudaril, da je smešno gotorlti o propagandi. Kdo so boj propagande t Druge vlade tudi vodijo propagando, pa jih vseeno priznamo. Glavno vprašanje je dali priznamo fakt, da ima Rusija vlado, ki obetoji že šest let, ki je trdna, stabilna. Šestnajst drugih <lržav je le priznalo ta fakt, ne boječ se propsgsnde. Poleg toge fakta jo drugi priznanja'potreben fakt, da rusko ljudstvo s trdno vlado išče etikov s ameriškim ljudstvom v svrho vzajemnih trgovskih in ekonomakih koristi.
Borsh ao je tudi oprl na izjave bivšega governerja Indiane Good-rlcha, bivšega tajnika za notranje zadeve Falla, polkovnika Haakella ln drugih, ki eo obiakali Rusijo.
Senstor Brookhart iz low« je dejal, da razlogi, ki jih navaja administracija proti priznanju sovjetske vlade, eo najbolj smešni, ker jih je še slišal od odraet-lih ljudi.
Na koncu evojega govora je Borah predlošil resolucijo, zahtevajoč nadaljne podatke in dokumente od državnega departments, slasti po via poročilo o položaju v Rusiji, katera.je državni tajnik prejel od mnogih obiskovsloev sovjetske republike. Ako se Hughes odsove, bo senatni odsek so zunonje zadeve pregledal omenjena porolila v zvezi s preiskave veega vprašanja odnoŠajev med Ruaijo in Ameriko. Lodge je obljubil, do ee bo prelskovo tekoj pričela.
Tokijo, g. j« jo všsraj padel
Padca japonske veíate Ja MU pri ček ova t i vsa Sai od potresne k ata airóle. Bankirji ee boje «e večjega
Načrt, čigar neznani avtor $60,000, je Ml v zbornici. "Vsak lahko piše kaj
dolarjev".
NAVADNA
uoo
Waehington, D. C. — GlSaovHi načrt za doeego svetovnega talru, za katerega Edward Bok v New Yorku izplača $100,000 — polovi-eo tekoj, polovico po potem, ko senat oavojl načrt — jo bil v pon del jok predmet norčevanja in smehs v senstnl zbornici. Bok je lshko sdsj prepričan, da mu ne bg treba nikoli plačati $60,000, dočim je plačel $60,000 za precej drago šolo.	v
Senat je vsel stvar za pusto šalo, rasna pa jo postala šola te dej, ko js senstor Reed predlagal, da senat uvede preiskavo, kdo je odgovoren za propagando v prid Lige narodov. Bokov mirovni načrt ni po aodbl senstorjev nič drugegs kot propaganda aa vstop Združenih držav v Ligo.
Mnogi eenatorjl tudi ns verje mejo ,da Bok plačuje za to stvar is svojegs žeps, zato zahtevajo, da eenat dožene, odkod izvira Bokov načrt in kdo je prispevsl v fond stotisoč dolarjev.
V zbornici je bilo preoej emeba, ko eo senatorji zbijali šale iz na črta. Načrt v kratkem določa, da Združene države stopijo v svetovno razsodišče Lige narodov in moralno prisilijo vss svet na mir.
"In zs to reč so pripravljeni plsČsti stotisoč dolsrjsv, pomi elite!" je rekel Lodge.
"Poksle so goro in rodils ss je — mišks, katero smo ie leta 11*20 ujeli v pasti" jo dodal senstor Moses.
"Ni čuds, ds jih je eram pove dati ime avtorja, ki je spisal to reš in potegnil $60,000; vsak reporter, ki sedi tu ns Časnikarski gsleriji ,lahko nplšs koj takegs za sto dolarjev ali mon j."
Težaška	drušba je iz-
podbijala ustavnost tosadevne določbe v prevozni postavi, in 19
drugih ae ji je pridruMlo.
PO IZJAVI SODNIKA 'TAPTA ■O ŽELEZNICE POD V ARU-iTVOM MEDDRŽAVNE KOMI
mi
Washington, D. O. — Določbe prevosnega akta, ki sahteva, da morajo Šelesnloe deliti evoje čez merne zealuške ned 5.75%, kakor je to določila meddržavna trgov-aka komisija, s svesno vUdo, je potrdilo svesno najvišje sodišče.
Ustsvnost te postavke prevos-ne poetavo je izkušala izpodbltl težaška železniška drušba Dayton-Goose Oreek Railway Company; tli ko pa| je eela sadeva prišla na svesno nsjvišje sodišče, se je te-zsški drušbi pridružilo še devet-nsjst drugih nsjvsžnejših Iclezni-ških sistemov v dešeli.
OpissvŠi prevozno poetavo kot poetavod^o, kl etreml sa graditvijo železniškega sistema in ta tem. da imajo laatnikl priliko sa-služiti dovolj denarja ss sdršava-njr prevoznih sredstev, je dejsl sodni nsčelnik Taft, da so bile še-lesnioe postavljene pod varuštvo in kontrolo meddržavne trgoveke komkdje popolneje kskor kdsjko-li poprej.
Poetsvke prevozne postsve, ki določajo delitev čezmernega do bička, s vlsdo, smstra sodišče si SeasaUno določbo celega načrta. Enotnost tovornih vosnln je elab šim šel et ni c a m v veliko pomol in rasvoj naših šol«
v smislu tossdevns klsvsuls
obdršoti snotnost šelesniških vos-nflk za pošiljsnje rasnega blaga, obenem, pa glsdsti na to, da dobivajo leleznlški laatnikl polten saslnžek.	, J
"Če violi kdo evoj densr podjetje, ki služi javnosti, ne eme pričakovati lastnik, ds mu bo pri nsšslo toliko dividend, kolikor bi mu jih, Če bi sluiilo sasebnlm interesom. Upati smo le, da mu bo javno podjetje prineelo samo pri meren zaslužek," je dojelo sodi. tis.
"Ce je dobiček primeren, po tem je tudi dohodek lelezniškili voznin. (' je dobiček prevelik, potem je tudi dohodek voznin teklen. Co pa hočemo narediti vsoto voznin primerno, kolikor ee to tiče želesnlškcgs lsstniks, potem moramo
znižsti dobičke do primerne meje."
Glede ns trditev, češ, ds js od-jeraanje čezmernega dobička pri* svsjsnje železniške lestnlnog ker pomeni kršitev železniških ustsv nih prsvic, je rekel eodnl nsčel nik Tsft, da js železniški lsstnik v smislu prevozne postsvs'le po verjenik za tleti denar, ki ga do biva iz železnic nad primernim dobičkom.
"Čeprav je tisti denar v njlhnl posesti," je nadaljeval sodnik, "prebitek ne postane kljub temu nikoli njihna last."
Sodišče jo posvetilo prseej less in besed razpravi o tem, sli so tozadevne doloébe v prevozni po sto vi ukinjsle dršsvnc prsvlce do določsnja železniških voznin. In sodni dvor js prišel do zsključks, do niso. _'
Najeto streljanje.
DUCAT JAJEC ZA
S60.000!
* •
1
1 New York, N. T. — Ameriški naravoalovnl muzej se je odločil prodati najboljšemu kupcu pet-indvajaot okemenelih jajeo prazgodovinske Živsli protooeratop, jajeo, ki jih je odkopsl lsnl v mesecu juliju kurator Roy Chapman no Mongolskem, po $5,000 in nič manj. * r
Kakor jo dejal plrofesor An drewe, bo iskuplček porabljen u sklad, a čigar viri bodo salagali namsravano ekspedioijo v pušča vo Gobi, ki js oddaljena 1000 milj od Pekinga. Tamkaj hočejo pola-katl ostanke tistega človeka, ki je živel pred «00,000 do 2,000,000 leti
O jajeih prssgodovinske živsli, ki jih imajo v Ameriškem muse ju, mislijo, ds so stsra najmanj 10 miljonov 1st.
Od tistih jsjse, ki veebujejo skoro dodobra razvit saplodek sobno formaeljo ln okostjem, bo tudi eno nsprodsj.
Bomba raaila Keemla?
London, 8. jan. — Po novejšem poročilu iz Aten ste bilo včeraj MttsUfs Kemal paša, predaednik turške republike in njegovo lena ranjena v Hmirni, ko je nekdo vrgel bombo v njuno bliiino. Kemal je bajo težko ranjen in od-peljali so go v Angoroj njegove leno je le opreskono.
Trocid 1 je Moskva, 8. jsn. — Uradni bule tin ss glaai, do je Leon Troekij, vojni komisar, boleo so Ikfloeneo le od ». novembra ln zdravniki eo mu svetovali, do nsj takoj pre
v
la finančne krize, zato so.neha s del«*fee**«» siele dolor je is prometa | toplejši kraj.
DL — V vsaki orgs-nizoeiji dels peščico ljudi preglavice tistim, ki bi rodi izboljševali ie pospeševali delsvsko gibanj«.
Tisti nepošteni in lopovskl ljud-js rnjejo in kovsrijo toliko čsas med svojimi tovariši, dokler ee jim ne izpolnijo vroče lelje, do-* kier ss jim ne poerečijo njihno temne nakane.
In teko as je prišlo tudi no zbo-rovonje stsvbinskih delavcev, ki so as sešli na posvetovanje le razpravljanje o svojih zadevah v zidarsko dvorano. Zbranih je bilo 2,600 delovsev. Ko je bU izvoljen bivši kongresni k Frank Bo-e banan so poslovodjo U unije, je prišlo do ueodaego streljeeje. En mol je btt ubit, edeo po t*>.k<> ra-
Serum zopor raka odkrit
TIH HOCHES ISCE 1 "BDEČE" ZAROTNIKE PO CHICHEO.
Bivši načelnik ruskega ŽUba sa belo armado trdi, da iau v rOkak listine, a katerimi bo dokaaal Leninovo saroto.
Dunajska adravnika sta dognala
kaj povsrota rast divjega mesa
v telesu ln kako h odpravi
Dunaj, 8. jan. — Tukajšnji tedenski medicinski list js priobčil rezultat desetletnih študij dr Krasta Freunda in dr. Glao Ke minerja, ki eo bavita a rakom. Zdravnika iajavljata, da ete dog nsla vzroke te bolezni, zlasti ps isvor snovi, ki povsrola divie meso v telesu. Njuno sdrovilo sopsr raka je krvni serum vsaka zdrave, normalne feefce 1 ssrum se vl>rizgno v W bolae osebe, nakar zamori rakovo celico in kmnlu u aH israatks divjega meea. Kri lloveke, ki je bolan na raku, je preslebe, da b< sama premagsls bolesen. Snov, ki pogsnjs divje msso, nevtrallska serum v krvi bolnlks, ns mors ps nevtrslisl-rst seruma is krvi drugega Šlo-veke.
Freund in Kemner ata dognala, Is česa obstoji serum, ki uničuje rakove eeliee, kakor tudi anov, ki poganja te eeliee. Nato ata is kemičnih spojih ssms naredila ae-rum zs uničevanja rakovih eelie. Zdravnika ete tudi odkrila, da ni ree, ker ee na splošno trdi med sdrsvnikl, da bi rakovo eeliee o-ropele sdrav organizem najboljših sokov. Glsvni vzrok ssreditvs rakovih selie v telesu je elebo prebsvljsnje, vsled čeesr nima is-lo dovolj rodllnlh snovi za vss organe. Organ, ki dobi nsjmsnj rs-dilnih snovi, js nsjprej ispostsv-Ijen raku ,ker tsm ss nsjloljs po-jsvijo rakove eeliee in poženejo divje meeo.
Izid senatnih volitev v Franciji
Psriz, 8. jan. — Resultat ee-natnih volitev zsdojo nedeljo v Franciji je sledeči 1 stranke dee-nice 17, republičsnsks unijs 16, rspubličsnsks skupins na leviei 23, redikelni eoclalleti 53, repu-bUČsnski socialisti 4, združeni so-c is listi 2.
Skupni saanevri Italijanske ln španske flote,
Pariz, 8. jan. — Italijanska in španska bojna mornarica ee pri-pravljsta ne ekupne morske mene vre na spomlad na Sredozemskem morju. Manevri ee smetrejo v Parizu za demonstracijo itsli-jsnsko špsnske entente proti Franciji.
0EEXVB IMAJO PES TEK 1VOJE PEiTE VMEi.
Chicago, III. — Drlavnl tajnik llughea jo jel iskati ssdnio soboto dokaaov.se svojo obdollltev, češ, da vodi ruska sovjetske vlada propagando sa strmoglavijo* nje waahingtonsko vlade, po 4Uca> Škem meetu.
Po naročilu drlavnega tajnika Uughesa eo dobili agentje pravo, sodnoga departmenta od polkov* nika Jaoq. M. Lbovoja, ki je bil uvojčaa načelnik ŠUba ss belo rusko armsdo, nekskšno izjavo, is katere je posneti, da Ima ta amrt-nI sovrašnlk sovjetske vlsds dokaze za dosdevno Leninovo saroto proti vladi v tej dešeli
Polkovnik Llsovoj js dojel, da jo v čikaškem meetu glavno gnea-do sa komunistično propsgsndo, ki stremi sa tem, da bi bila etr-moglavljena naša vlada. Vel to-ssdevnlh dokumentov je IsroŠU tistim vladnim sastopnlkom.
DrugI dvs gnssdl sta v New Yorku ln Denveru, je strdll polkovnik Llsovoj.
Kskor prlčakujsjo, bo Llsovoja Izprašal o tej sadovi tudi ssnatai odsek, ki je prodkrstklm prišel s preiskavo glede na rueko vprašanje, da dolene, koliko resniee je na obdolšltvak, ki jih je dršev« ni tajnik Hughee naprtil sovjet« skl vlsdi.
j S pomočjo Spijonsšnsga ma sa bek> armado je
imltovnik lArnvoj sadoetl sov za boljševIŠko propagfc««u, ki sts jo sepolele Lenin in TrOe-
kij.
"Jas imam dokumentsrns do-keze ss to, ds js moskovska via* da aadaj za gibanjsm, ki stremi ca revoluoljo v Združenih drla« vab," je dejel bivši štabni ofioir.
"Kampanja ss propsgsndo Is-bsjs Is Moskve In ims podrušnlee v Berlinu, Hsmburgu ln Sofiji ns Bolgsrskem.
"V New Yorku poepelujejo in rssširjsjo te gibsnjs strokovna unije. Ali prevo politično vodetvo je oeredotočeno v komunističnih glevnih stenih v Ohieegu."
Kns teh sgentur je snana pod Imenom "Friends of Kuseie," je ze trdil omenjeni polkovnik, Pri* «tavil je še, da ishaja propagan-da tudi odsunsj. Kno pissrno msjo boljševlkl v mehiškem glavnem mostu.
Polkovnik Llsovoj js po porazu "bele srmsde" pobegnil is Bust-je. Srbsks vlsds ga js vssla v slulbo, da organislra špljonslni department, ki bi nsj satrl bolj-ševiško gibanje v Jugoslaviji.
V Združen« dršsvs je priial lani v mesecu mareu. Ruske orto-doksne eerkve so mu pomsgsle Iri njegovem delu v zatiranju Iševiškega gibsnjs. Tu 'SO ga našli s vesti i sgoetjs v soboto, ko jim je nsrošii dršsvnl tajnik Hughes, naj ga Isprsšsjo*
Carski ješarji v Rusiji pred
Pipe in cigara prepovsdans v Bolgariji
Sofija. — Doe 7. t. m. je etopU v veljevo zekon, ki prepoveduje kodi t i tobsk is pipe in emotke. Zskon je bil sprejet radi tega, da ■imri"' i k enseal eigeret, ki so državni mooopol
Chicago In okolieat V šetrtek oblečno, todo gorko. Uhki južni vetrovi Temperstors v zadnjih 34. ersh: najvišja nsjnlžjo 83. Holnra izide ob 7 l*. saldo ob 4M.
Moskvs, 8. jan. — Sedem jelar-jev, ki eo služIli sa čas s csrjs, pride prsd sovjetsko sodišča dne 10. januar j s. Ječarjl ao obtoleni, da so. pratepeli in drugale mučili do am rti politične jetnike v onih Čaeih. Med obtošenel je tudi Jet-niški zdravnik, ki je tepel umirajoče jetnike. Mad žrtvsmi obttožencev so tudi mnogi sovjetski voditelji, ki nsstopljo kot priše.
Nova splošna stavke v Porurju.
Psris, 8. jsn. — Pororje Je 10. pet psrslizlrsno, ksr nemški delavci nočejo delati deset nr dnevno. No tisoče delsvsev js sostsv-kalo, drugI tisoči so pe isprti, ker se drle osemorniks. |
Davek no pleee v NemMji
Berlin. — Vlada je sklenile, da morajo plesalci plačati prfeliAeo 12 centov davka od vsske plesno sobsvs. Ta davek pojde v sklad m veteAa»	•• •
.,-_ . ' V " ■	■ ? '«t?*;
[
V katoliški carkvi Iz-bruhne kaj.
kalen u^protuje polo vtca kardinalov. Doga* po-vsdigae Marijo v boginjo is po-rata sedanje evato trojiea na glavo.
5 Kini, S. jan. — Rimeko-katoliš. ka earkev bo letaš imela mednarodni boj, nsprsm katerems bo .. sedanji "fundemeutaliatftao-me-.1 dernistični" konflikt med epieko-* palskimi protestanti v Ameriki
komaj senes.	, - •
•' Papel Pij XI. se je nsmacš od-ločil, da rasglesi novo dogmo glade deviee Marije, dssi več ko po-A iavies kardinalov odprto ali ta j-x no nasprotuje tej dogmi. Dogme podeli Msrijl veliko večjo oblsst in čsst kskor jo ima do danes v
•	k s to ličkih nebssib- Dogma, ki se ' bo imeiiovsla "osebna in telesns
nsvsočnoat Marije v nebeelh," bo rezgjasila, da Marija, Maü Boga, osebno in telesno eedi na prestolu v nebesih ic da ima isto obiaet in moč kakor Bog oča, Bog
•	sip in Bog sveti Dnh. To po-mani, da ho Marija povzdignje-
•	na v boginjo in postane četrta o-seka sedanje svete trojke.
Ta doktrine ni nova v katoli-ik| cerkvi. U pspel Pij IX. jo je imel v načrtn leta 1854, ko je , bil rasflasll dogmo "breamadcl-nsgs spočetje," teda moral jo je ' umakniti valed velikega nasprotja kardinalov. Saj js imela tudi dogma 'bresmadeftnegs spočetja* - mnogo aasprotaikav v cerkvi f pe-
•	loviea eerkve r Bvrepl je blU proti novi dogmi in ne stotine
•	• ftkofov ter duhovnov v Nemčiji ^ ie rajši etopilo U katolike eerkve, Ukor da bi t>Ui sprejeli no-P» dogmo.
. Od leta 1854. je bilo torej do-▼olj rasvldao, da mk nadaljnl poskus, dsti Msrijl kskino vUJe laaaaturno dostojsnstvo, lahko poeta vi cerkev v nevo nevarnoet, sato eo posnejši pepeli polotili na polico veako idejo o "talce-nem bitja aebeike kraljice."
Bedenji pspei Pij XI,. ki je pristal te doktrine le od mladih let, ae je pe odločil, da isvrii, kar aa ni upsl Isvriiti njegov prednik flj IX. Papel se sicer savsda vi-barja, ki aadivj* v cerkvi, čint on stori ta korak, ali nadeja se, da bo vikar piwnegaa. Nova dogma bo proUamlrena a trona v katedrali av. Petra aa plenarnem abo. m akameaikelnega koaeila keto lüke eerkve, KoaeU — katerega liani, eo val škofte katoliške cerkve — bo sklica* spomladi in vr-lil ia bo tri ali štiri Uta, dokler aa kenče dela, ki je bilo pretrga-
»nt |oU 1870., ka eo čete Viktorje Sauaaela sesedle Rim.
Največjo opoaieijo dogme je pričakovati v Angliji. Nemčiji, Fraaeiji ia mogoče v Ameriki. 'Drage romensks delele, ki itak le imajo Marijo aa bolanetro, sprejmejo novo dogmo.
Poroča ae, da Ikofje In kardinali Is vseh krajev pritlekajo na ^napele, naj odloti to vprašanje, kajti aerkev je denee preslsbs, da bi preaesla kak volji notrsnji boj. Kardinal Merry del Vel, prejšnji pspelev tajnik sa sune-aje ssdevs, ima toliko pogum s „da nasprotuj«? proklamaeijl nove
•	dogm«*.
Ohicafo, IU. — Ameriški kleri-i W eo ae le IsJsvUl proti namera ( vaai aovi 'dogmi. Višji člksškl
•	predstavniki katolišks cerkve so 4 iajavlli v intrrvjuvu a reporterjl X "Tribune", da ns verjamejo, de Lfci ee.papel tako daleč epoeebU ln ; razglasil aovo dogmo o nboianst
vonju Marij«. Visoka avtoriteta eerkve, ki hMo, da pride njegovo Ime v js v aoat (morda nadškof Mundelcln) je dajalt "Marija ae ae more &»«• riti s Bogom očetom, a Bogom pftaota ne a Bogom av. duhom, če prav shlenemo, da ia telesno Šle v nebasa. Tudi ni rea, da roman ake drlave le stoletja čast a Merijo po bolje Katoliška cerkev uči, de m Harija Človek (kreetura) In : človek ne mor* biti bag. Bee pa je, da le eteletja postejl vere v halo« JUki cerkvi iQ tunaj eerkve, de je Marija telesno v nebeelh, daai to jtl dohtrlaa vere (sapo vede na ftvaka rssniea)."
:
Dalavaka aaviea.
(Federated Fr«a.)
radarjev.
Cleveland, O. — Mcsdna konferenca ined j-r« mogarji in operatorji na centralnem konkureač-aem polju mehkega premoga je bila tu saključcna 4. januarja ta ponovno ee otvori 11. februarja v Jaeksoaviliu. Floride, to je po zaključku uie<Ljnarodne rudarake konvencije, ki ee sočne v Indiana-polieu 22. januarja.*
Clevelandsko konferenco sta skttfcla predsednik rudarske unije John L. Lewie in Michael Gallagher, zaatopaik premogovniških magaatov ia predsednik meddrlavnega leetvtčnegs odbora.
Konferenca je bila zaključena pod vtiskom, da bodo gotovi operatorji poskusili issvsti štrsjk L aprila s tem, da ne bodo hoteli podpisati nove pogodbe. Operatorji ec bi ne branili stavke. Mehhe-ga premoga je precej v zalogak, magnatje se asredili velik dobiček v zadnjih par letih la vsled tega eo pripravljeni iti "do siva jas meje" v boja s orgealsi-ranimi preiaogaaJL. Uradnega poročila o Cleveland-ni, toda iaid sestanka je v kratkem sledeči t
L Operatorji eo ae sediniH, de povabijo magnate v zapadnl Pennsy Ivani ji na prihodnjo konferenco ,tako da as bodo meedaa pogajanja vrllla na podlsfi centralnega konkurečnega polja kakor je bila aarada v prejšnjih letih. Ta korak pa olivi apor is lsnskega lata, ko ao ae peaaajL venski operatorji uprli štiridrlavv ni pogodbi, nakar jo bUa sklenjena tridrlevna pogodba, obsegajoča Iadlano, Illinois in, Ohio. Ko-likor je snano, sU bila prod vel tedni v Clevelandu dva velika pittaburlka premogovniška magneta, ki sta keaferirala a ohljeki* mi mesnati; morda je bil doaelea kak eporaaum glade prisoatvova-nja ponnsylvanskih operatorjev v prihodnji mezdni konferenci,
2. Lastniki premoga in isvršs-valni odborniki U. M. W. of A. se ss red in i 11 ,da sa bodo prej pogajali v splošni konferenci, obsege joči vse konkurenčno polje, prodno store kefc korak sa štrajk ali lzpor. Pred dvema letoma ao aa operatorji uprli >irajsUJU glade nove mesdae pogodbe tn s tem so Issvali stavko, ki je trajala do evgusta 1982.
all prijatelja f atari
OBVB8T1LO IV P1BKLI0.
B tem prekUeuJesa, de al reaal-i kar eem govoril prt rojaku Cotia u proti vaam, hI so.hili I tam navzoči, ter ohlalujam moje ivflne ravnanje la ga« or je-L. K. (Adv.)
Poraiila Iz Jagaalavlja.
Od aaHh ztalaih poročevaleev.
Ljubljana, 11. dee. UM^Kralj,
ki je prejšnji teden šel neategome ne obiek v Paria, se je vrnil. Pe kaj je šel v Fraaeijof CeaopUi poročajo, da je Šel tje radi utrditve f rs neosko • j u g o« I o v a nake an-tante in to največ radi aove sred, njemorake an tante med Italijo in H penijo. Z drugimi bosedeml povedano, Francija as naslanja na nale bajonete, ker bi pri eventualnem sporu s kako drugo ds|%vo lahho iskorietila sebi v koriet. na* ps pahnila svojemu imperijeliz-mu v Irclo.
Kot smo v zadnjem dopleu po ročali. sta posotila naša ministra Vujičič in Trifkovič naše poplav liane kraje ia poročala vladi o škodi, ki je neetala veled poplav. Poročela ste, da eo trpeli popej več drlevnl prometni objekti, le lesnilke proge, oeste la moetovi vender v Sloveniji mnogo maaj kot ne Urvetekem. Posebne okolice Zagreba je selo polkodove ns. Vlsda pa je odobrila sa olko-dovsnee na llrvetskcm In v Slo-venijl kredit v snesku 8 milijonov dinarjev.
V I .Jubijanj smo dobili novege velihege župana, la eieor je bil imenovan od vlade vladni evetalk Teodor feporn. ki ga laaajo klerikalci aa svojega človeka. Javnost je mnenje, da je vlada imenovala človeka la klerikalna srede radi tega. da bi lalje furela a našimi "tiri" 1 klerikalni poslan«i v skupščini). Bomo videli I
Te dni je Neroden akupMiaa o-dobrile štiri konvencija a Avatri-jo. hI so bile dae 34 februarja 1938 akleajena e pe vodom obiska avetrijaboga kaaelerja Balpla v Beogradu, ia aleer ee glaei prva pnffodbe, da ae v teka 18. dal po nveljavljaaju koaveneljc dvigne, jo val sekvcetri la drage omejitve aad premotrnjem, prav le »m I sli interesi svetrijnkik drlevljaaov v Jagoelavljl la narobe. Ven ta premolenja ia pravice smejo biti <t lasitukov pernelena v lastno domo\ iao. aha ae to tekom 8 me-ocaev pa aveljavljeaja koavenel. je vladi prijavi Preaečena pa
PROSVETA
áBEDA. t. JANUARJA, X934.
smejo biti vsa premolcnja drlav-ijwoT obeh drlav v lastno doaso-vino v preteku enega leta, t. j.
brez vsakih davil,ia kt kavelj. — Druga konvencija določa opora-sam a dolgovih, ki eo naatali med jugoalovanakint >u pripadniki pyod I. : in do uveljavljenja konvencije še j niso MU plačani Izvzete pa eo j Aveaaoati dunajske poštne hranilnice ter is zavarovalnih pogodb i in is socijalnoga zavarovanja, ss katere ee predvideva poseben sporazum. Za plačilo valjajo sledeče določbei,l) za obvstnesiti prevze-
koaii. Delegat je preHvcl aad dve leti v Ruaiji. *
8 1. jan. 1928 je dovoljea donara! promet naše drlave s inozemstvom, in sicer do 500 dinarjev v denarnih piemih. V našo dr-Isvo se lahko polije is drugih avstrijskimi t drlsv neomejene vsote.
1919 ! •'• - * i
bH^HÉMÉÉBÉAÉÉKT:
Sv. iakviziaila.
Potar Pajsljevi listi
• i
Cenjeni tovaril uredniki Prebivalci Freyssiniersa so ee
te povodom podpieovaaja avatrij- ****** tffft	^
.kiT^mih	Mi^ii. kvisitoiakimi hlapci OstaU so
zvesti svoji veri. Pspelev legst js
.k ih vojn i )|/posojil velja rcladjs 100 avatrijskik kron, t. j. starih svstr. kron; 2) sa vse druge ob-vsanosti velja relacija 100 starih s K, t. j, 8 Din. Plačila na oeaovi delnih obligacij, hipotekarnih li stov, delnic itd. ae imajo isvriiti po kufsu 100 jufosL K, t j. 100 stsrih K, ako ima dollnik svoje bivsliUe v Jugoelaviji, ki po kun su 100 ak, t j. 100 starih K, ak% je doma v Avstriji. Za državne Obligacije pa veljajo določbe mirovne pogodbe. Avatrija izroča Jugoelaviji 1) palačo bivšega skupnega finančnsga minktrstva na Dunaju, kjer ee nakaja sedaj jufaaL poslaništvo; 2) 28,000 deV nic Stclnbeieeove drulbe, 2,600 delnic leleane industrije v Zenici, 4,800 delnic sladkorne tovarne
▼	Ueovi, 3,847 delnic ter 1,108 Oe-aussehsias telesa take industrije
▼	Versuter, 89 koksov rudnika Bosaia. Jugoslavija plača sato Avstriji tekom 80 dal 10 milijonov dinarjev. —» Posebna določba sa-hteva tudi preaoe sedelev delniških d ruti) is Avstrije v JagoaU-vije. Mi Imamo pravo zahtevati, de industrijske ia transportne deln. drulbe, ki imsjo glavni, obrat t Jugoslaviji, prenesejo svoj sedel is Avstrije v nešo drfavo. Tega prava ss bo osla drlave po-eiaHis najdaljs do 81. dee. 1928, in to le glede onih drulb, ki so obetojale le na dan 1. nov. 1918. Drulbe pa, ki isujo evoj sedeš v Avstriji, glavač obrate pa v obeh drlavah, se morajo aa našo za htevo deliti
Časopisi poročajo te dni o ae-kam tajnem dogovoru med Boik garako in Italijo, v katerem p(rt^ znava Italija Bol|ariji eiteko Ok zemlja, ia aieer vec ozemlje od Morava do Vgrdarja. kakor tudi Bkoplje, Prilep la BlldJ s vse» njihovim sedanjim upravnim^d-ročjem. Bolgarske pa priana I ta. Ujl pravico na ozemljih Slovenija, hrvatakega Primorja, Dalmv. eijc in Jadranskih otokov, kakor tudi proiektorat nad Albanijo in Črno goro. Ta tajen dogovor js prava aenaaoija .in ima B členov, od katerega pa ao aamo trije znani javnoeti Vaekahor je take ve-etl treba vsoti aa saanje a naj-večjo reaervo.
Kaj pa dela aela Narodna skupščina f Posebnega v sednjem čssu raaua gori omenjene konvencijo a Avstrijo nima pokasstl rasen tega, da je sprejela prora-čunsks (Jveaejstluc sa jan., f«br. la mare in da ss smerom krega med seboj.
Zslo veliko preglevioo dela vladi uradniška razvrstitev. Piše ae, da bodo prejeli vsi dHsvnl urad-nil^l predujem na povllke plač, in sicer po poldrugi la po dva tisoč dinarjev ia eicer za oktober, november, december ia januar. A-ko la ae eetaaa to le pri besedah hot lamkoletna 18ta pleča ob novem letu t
Promet po Oorenjeki progi Ja za sedaj popolnoma vspostavljea. in aieer eo napravili provlsoričnf tir, poleg toga pa delo rsstrgene« ga tira hitro napreduje In je s» poslanih pri tem selo veliko delavcev.
Te dni sme obhajali obletnico
imel torej polne roke dela, da a kroti neustrašene borce proti diktaturi rimske cerkve. V letu 1408 eo ss atanovnikj te dolina obrnili s pritošbo na kralja Ljudevita S8&, Krslj je imenoval komisl-js, ki naj bi preiskala aivar vkl-denzev. Komisija is pronslls, da je pritolba upravičena in je ka« sirsla nekaj obeod^. Kralj je odot bril poetopenje komisije. Papel Aleksander VI. (Borgia) je izdal ferman na duhovščino, v katerem ji je za povedal, da ee naj ravna po kraljevih odlokih, vsscno je pa sahtevel od valdenzev, da se vrnejo v rimsko cerkev. poOtavil je, da vsldenzom odpusti vse, kar s« grešili s sleparijami, oderuštvom, ropom, simonijo, sakonolomstvom, umori ssstrupljcnjcm itd., ako ss jrrnsjo v rimsko cerkev. Tako se je drznil pissti vsldenzom te grelnik, ki je imel vse grehe nad aa-bo, naobratno so ps vsldensi bili morslni ljudje in eo ee bojevali j)roti nemoralnosti v rimski CCTr
Zgodovina nam pripoveduje danes o življenju pepela Aleksandra VL in če je aamo polovica ree, kar pripovedujejo zgodovinarji o tem pepelu, tedaj je bil ta pepel eden naj teč jih hudodelcev, ' grelnikov in nemcralnelev, ki je kdaj Uvel na tem avetu. Treznemu človeku ae obrača želodec, ko čite, da je tak človek pihal moralnim ljudem, ki ao živeli aeketično Življenje, naj ae odpovejo grehom, keterih nieo nikdar izvršili v njih šivljenju.
Papel Aleksandef^ VJ. ae je pisal kot kardinal Rodrlgo Borgia. Pisal ae je pravzaprav Leaauoli, n aprejel ja Uua svoje rssglsšene matere Borgia. Študiral je pravosodje ia brut njegove matere, pa-Pfi Kalikst III. ga je proglaell aa aaidlkofa, ko je bU le ttudent. Ko je poatsl kardinal, še nI bil eter pet in dvaject let. živel je nemorale življenje. Lepa Jtoza Vanos-aa d*Catanei je bila njegova prignana konkubina- Povila mu ja Itlri sinove in hčer. Ampak Aleksander je bil velik hinavce, kajti pri vsaki priliki se je hlinU ss pobolnjeks. Ljudstvo je snal na ta način pridobiti ssss, da js od zsklsdov, ki ao ae etekali ia veek krajev v Rim, dajal ljudstvu da-rove. Ko je umrl papel Inoeeaeij VII., ja bil 26. avgusta 1492 kronan le pepela. Ob tej priliki ao ae vrtiie velike elavnosti v Rimu. Od tega čaea je pokszsl svoj pravi znsčaj, kajti doeegel je najvišjo Isrlc v rimski cerkvi, ki je bUs sdrašens tudi s veliko posvstno močjo. Njegov cilj je bii da aje-fova drulins postane vladajoča dlnastijs. Zaradi tegs ss ja aapls-tel v politične boje, ki so se tekret odigravali V Italiji. Svoicmu si* nu Ivsnu, vojvodu Gsndijskcmu, je podsril vojvodlno Dene ven to, svojo hčer Lukrecijo je poročil s mogočnim Sforsom, go«podoin Pessre. Svojegs sine Cesarja Borgia je imenovel nadlkofom v Ve* leneiji in kerdinelom. Tega sina je najbolj ljubil in odločil se je, de mu poleg duhovne knelevine preekrbi le posvetno. Ze te je eklcnil, ds gs poroči a hčsrjo Fri Cankarjeve smrti, 11. t. m. inl i#p4k"' kraUa ^ napoUtanAaga. minilo pet let, odkar je prominul Ker ie Aleksander pri Uvcdenju prvak med pieetclji. ki je pisal o-rs velik In trpinih. NJego«. n»u < ¿e !TeMl	• freaeoekim
opominu Slava!	|kraljem Ljudevitom XII., da ee
V Ljubljani ja pokrajiaaka «'	^^nJlT ^In
prava raspostlU JboX l^»etij.ke JiU M,Ud m	* b"
dmlbs in od godila levica ni \[?'no vojvodom VUentlnei-
ebčal abor tcriineoo vala vUdue-^^ ?V#J'tVi if^1' ga komlearja. ki be de konetltail? ******	^^
ranja novega odbora vadil vse 1 . ,	7*V° i110 ^
posle r^ni abor ae ime vrllti v P*4 ln	*Sf	»i«'
Savonarolu eo leU 1875, odkrili spomenik is aaraaaorje^r Ferrari. Značaj pepela Aleksandra VL se
da povedati s besednimi BU jI navihan, previden, preračuna-ječ, poleg nciszaerno čeetihlepen, lakomen, bressrsmen, krvoločen, pohoten in človek, ki ni držal be-sede.
V Provencl v jugovzhodni Franciji eo se vsldensi naselili koncem trinajstega stoietjs. V začet-ku niso nastopali javno, ker so se zavedali, da takoj izzovejo jezo rimske cerkve. Ko ee je pričela razširjati reformacije, je ta boja-sen popustila pri valdenzih in pričeli eo prihajati v javnost. Komaj sa je to zgodilo, js bila le rimska ecrkev e svojim inkvizi-torskim aparatom zs njimi. Ampak msd inkvlzitorji, ki jih js rimsks ecrkev spu#ils na te eiro-malne in trezno Uveče ljudi, so bili selo čedni anačaji Med njimi je PH neki Ivan da Borne, ki je v teku deaet let izvršil veliko število ropov. Ta Človek je ugenjal take reči, da ja bil kralj priaip-ran ga utakniti v ječo. Ali to ni rešile valdaasov, proti kstsrim je lopov v duhovniški obleki nvedel preiskavo, fikofje eo dali veliko vsldenzov zapreti, da se epokore in odpovejo gvojim zmotam. Pri tej gonji so se epomnili, da je glavni ssdsl valdenzev v Piemon-tu. Iakvisitorji so stopili v zvezo s turinskim nadlkofom, da uvs-ds preganjanja. Turinski nadškof je tem krvoločnim hijenam odgovoril, da ne naj preganjanje za časno opusti, dokler ni stvsr prs-iskana, fikcf t Catallionu mu je pa odgovoril, da je trinajst ujetih veldensov še obsojenih na smrt na gmadi in da ae preganjanja ne more uatavitL In ree teh tri-najet neorečnih irtev ee selgsli, dtnga Irtve so po umrle v strelnih ječah pačaane smrti
Papel Klcaacn VIII. je eno lete pred avojo smrtjo obljubil val-densom, ds so jim odpuščeni vsi gvehl, ako ee skssano vrnejo v na-ročje rimske eerkve. Noben vsi-dsaaev se nI poslušil to pspeleve milosti, kajti prepričali so se lsh-ko vsaki dan, v kako velikem nasprotju so dsle rimske duhovščine s Kristovirai nauki.
Ker to ni poaugelo, so skušali ostrallti valdenss. Neksj valdsn-saaov so povabili pred sodilče v Rimu, da iapovejo, zakaj se ae aothMjijo papeževe milosti. Val-densi seveda niso lli, ker so va-deli kaj jik čaka, ako pridejo. To je sadestovale, da eo bili ob. sojsai na emrt. Ta brutalna sodba je laavala splošno ogorčenje med Uudatvom in prikaaala ao ae
saamenja, da Ubrukae drlevlja».
ska vojna. Stvar je lagledsk ^ bo aa mogočnele, duhovne ia po. svetne. Frsacoski kralj Franc L jc v letu 1535 razglasil eplošoo pomiloščenjc sa valdenze, ako m v šest mesecih odpovejo krivover. stvu.	• J
Tudi te ponudbe niso sprej«l| valdenzi. Zaatonj so Čakali na val. dsnsc, da se pridejo pokorit. Zdaj eo poevetni in dakenki mogoč, neži pričeli loviti vsldenze vsak aa svojo pest. Koufiscirsli so pre. možen je veldensov ia jih metali v smrdljive ječe, polne nesnage Najbolj divjo je nastopal proti njim neki Ivan Mejnier, baron Opedeški, ljubljenec kerdinals Tournona, pod katerega vplivoa jc bil kralj Franc I. — Te po. zdravlja Tvoj prijatelj — ptt«r Fajaelj.	• j
ŽBB1TVKBA POIT7DBA. I] Samec etar 42 let se Šeli miti v evrho lenltve a Slovenj] ali tudi druge narodnosti, lahka je tudi par 1st starejša fli mlaji» od mene na to ee ne osirsm, aamo da je neprednega mJUjenjs. Iman svoje domovenia vredno do štiri j tisoč in stalne dele. Tudi vdou z otrokom ni izvzeta. Ponudbe ia slike naj se pošilja na naslov: An. i ton Simčič, 838 Central ave., Bel. lairc, Ohio. (Adv.)	J
XJIBTAt	\
Frank Leper^avoječasno atanujoi v Sartel, Minn., in Nick Chernar, i svoječssno stanujoč v Dunlo, H Za njljn naslov bi rado izvedelo tajništvo PoverjenUttva J. R. t, ki leli stopiti I njima v koreapo» denčno zvezo radi reg^triranik W. S. 8., ki so bili sveječesno podarjeni J. C. B-Ltd.
Tajništvo Poverjenlltvs J. B. I 3689 W. ^th Street, Chicego, IQ,
EMIL KI88, BANKIR,
taa—Imi Arm^ N«w Y«tfc City
Prejema denar aa hranilna VLOGE ln plačuje letno obresti 4% " Moja banka stoji ped ped. zorstvom državnega bančne«* odseka in varna sa hraniti vale vlofe.
Dsptaalisa rojaka la kraj«, (affidavit«).
Potnlilti «4d*l«k. PoiUjam dmmkr v »larl kraj. '■»• EMIL, glas. BANKML jtr, iaa—Sad Ave* N«w fetk CHr Vsakomu, Id ml 'pettje avej naslov breeplačno pošljem lep etarokrajsU KOLEDAR ee lete 1024.
• DOLGOČASNEGA ZIMSKEGA MAČKA
IVAN PAJK, 34 Mala 81^ Ceaeamagh, Pa. ' Oa Ja sJlal Steviais v vi Am.rtki. U im* ClraktM ima s Vteter
jsaaarju pnh lots.
ae nesprotnike. Kdor nI Šel a po-
I V Ljubljaai m vrl. t. dni po-Z^^JL?' rotae ekravneve le cel tedeha wJ25i ¿^JSl 1L prinašajo aa dea mnogo umeea-1 *Z ¿i sega la šlovelkih nlH«	1 J? Z ^ «-JV- ^^ »
vi*u mí i iHkiu.1 t* !f mm * ,,,lot, Ravnota-LLa üif i ^J	* dolii zgodovine pepela AU-
letal e*a ukll eve jefa očeta. kseadre krveereaastvs s njegovo
Is Maakve ae je vraO U dni | hčerjo Lahreeijo. On jc uvedel
ecasuro knjig in 8ovoaerela. saa-meaH itsbjsnaki pridigar ia r«. foraaator. ja bil oh čaau njegove, ge papelevaaja v dražbi njego^h tovarišev Domealea da Peace in BUveetre Memffl 33. maja 14M aajprvo obečea ia aato eeigaa
Ojergje Ojorgjevič, delegat ga »dbara ee pomoč gledajočim v It .»¡ji. Pa njegovih podatkih jc dešla U naše drlave vec«« »ku-paj «68 toa rasa I h alvll a tem 11-^elcm je bile eiverjeaih 48 ku-hlaj. hi se reedellle aad 1.200.000
NOVO LETO — NOVI ZAČETEK,
Maego v preteklem letu storjenih napak sa lahko popravi a tem letu. Ake nicle v preteklem letu al« prihranili, namenite se, hraalU v tem latu, ako «t« v preteklem letu hranili, odloČite se, v Um letu Se vel prihraniti.
Pošiljajte Vale prihranke nali Banki na	in"
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
kjer ss Vem 4% obresti in neovrgljiva sigurnost ssjamčena. Vec vloge poslane nam do
10. JANUARJA 1034 obreetujejo se le od 1. JANUARJA tako, da ne Izgubite trimeeečnih
....J*	,n druge bančne pesie se vselej lahke
saupao e brnet« aa dobro posneto
FRANK SAKSER STATE BANK
»H.
a2 Cortinndt St, Naw York, N, T
GLAVNO ZAITOPSTVO JADRANSKE BANKE.
VARČUIVI NAROD
• *■
VLAGA RED0VIT0
INVESTIRA RAZUMNO V
KASPAR STATE BANK
NAJVEČJI JUCOSLOVKNSKI BANKI V ZJEDINJENIH DMAVAH-
1B00 Bkao Island Ava., vaffnl li. CHICAGO	ILLINOIS
kapital in preostanek $ 11250,000.00
.^D^JANUABJA,
JUKI IZ NASELBIN.
1924.
PROSVfrTA
Morth Chic^o - W*ukegan,
^DučaktU »mo zopet pred
' ,„i - čaz zabav in veselic,
^tcdb Podimo nekoliko nt ^ SkV veče* poleg tega t	do boljšega obsto-
-uiaših	m domov. fti
v w*ukeganu imamo lmenit-
Stavbo Slovenskega narodnega
11 h Par 8t°il 111 vchk0 ¡K si ¿e imeli z raznimi za-
vtlm iu veselicami, ki so se vr-v tem domu. In lahko rečemo, Z smo ponosni na to stavbo, kjer nam j« bila dana prilika videh tu-Ti, marsikatero zanimivo igro.
Loto«, ao se tukajšnja društva «svzcla zs veliko delo, namrčč za nrebarvanje domovih dvoran. Ns-L icaskP društvo "Moška enako-«ravnost", št. 119 ss jo zavzelo ■J, kuhinjo. V kuhinji ima le žen-ska naj vež opraviti, da ve, kaj je po njenem okusu. Raditega smo k Ženske zavzele sa prebarvan je kuhinje.
V ta namen priredi nase drust
T0 veselico z igro dne 12. janua rja predstavljena bo komedija '•Stari grehi", vseskozi smešen jgrokar. Kdor se hoče pošteno razveseliti, naj pride pogledat to i-jjfo, Nikomur ne bo žal tega večera.
Vabimo vse rojake, iz Wauke«
gana in North Chicaga, da pri sostvujejo veselici in tako pomagajo do boljšega uspeha. Zabave bo dovolj tudi po igri v spodnjih prostorih.	•
> Na programu bo več šaljivih točk, kar pa bo odkrito šele na ▼eaelici. Torej pridite in prepričajte se sami. Za prazne želodce in suha grla bo tudi dobro pre akrbljeno. Zato se bo potrudil od bor. Tamburažki zbor "Zvonimir" ae bo trudil ustrezati plesaželj nim. Pričetek igre bo ob pol osmih zvečer. Torej kličemo na veselo svidenje. — Veselite! odbor.
za enega in eden se vše 1 Z združenimi močmi bomo lahko doeegli cilj pravičnosti, katere načelo je; Kdor ne dela, naj ne je. Rojaki, opustimo verski humbug, saj živimo v dvajsetem stoletju, ne pa v dobi svete Inkvisioije.
Da ne bo moj dopis vsel preveč prostora Prosveti, da bom skončsL Kaj se pa še kdo drugi oglasi izmed rojakov, ker jez itak nimam dosti znanja v pisavLH Obilo sreče v tem letu vsem naprednim slovenskim delavcem in članom S, N. P. J. Prosveti pa želim mnogo novih naročnikov, <—• Joseph Ulaga.
Forest City, Pa. — Od povsod vidimo dopise v naši Prosveti, sa mo od nas se tako redko kdaj sli
' il, akoravno sta tudi tu v Foreat 'Cityju dve društvi, ki spadata , Slovenski narodni podporni jed-noti; a precejšnjim številom čian-•tvs. Tretje je v Vaiidlingu, Pa., komaj pol ure oddaljeno od Ko-treat Gityja. Pa Jdiakdeaui pç vse tako tiho, da čltatclji Proavdto ■ kmalu več n€ bodo mislîlî. da je tu.še kaj Slovencev, àc precejšnje število nas je, akoravno se tu pa ,tam kaferi preseli v večna le tovilča. '
—	Dne 4. decembra pr. 1. se je smrtno ponesrečil rojak John Finka. Popravljal je neke cevi ravno nad kolesovjem, kjer dro bijo premog. Pa jo nekako padel ravno na tista kolesa, da ga je popolnoma raztrgalo. — Pokojni jc bil tu nad dvajset let. Doma je bil nekje s Spodnjega štajerskega. Tu zapušča ženo in pet nedoraslih otrok. Spadal ni k nobenemu slovenskemu društvu. Pogreb mu je priredila podružnica United Mine Workers of America žt.
looo.	v
—	Na društvenem polju še dosti dobro napredujemo, da ee že prav redko dobi koga, ki bi ne bil zavarovan pri nobenemu društvu. Skoraj aajveč pa je zavarovanih pri društvih, ki apadajo k Sloven-■ski narodni podporni jednoti.
Društvo 14 Mednarodna zveza", 124 8. N. P. J„ jo na svoji red ni seji dno 16. decembra sklenilo, <Ja priredi veselico v proslavo svo >tra šli rine jatletnega obstsnka. Veselica se bo vršila dne 26. ja-«narja v dvorani pevskega društ-va "Zvon". Na veselici bo igrala tukajšnja tamburaška godba pod vodstvom Avgusta Gostišč. Tudi pevsko društvo "Zvon" je oblju-bilo, da se udeleži nsše proslave ]n "«m zapoje nekaj izbranih pc-■m», «la zabave ne bo manjkalo. Zato društvo "Mednarodna sve-m S. N. I». J. tudi uljud-J» vabi cenjene rojske, da se o-¿lao udeležijo naše prireditve. — ™nk Rataic.
Ohioago, 111. — V sadnjih par številkah Prosvetc sem čital ured niške Članke, namenjene nekemu frstru ali fratrom na Dvaindvajseti cesti v Chicagu. Nič nimam proti temu, ako glavni urednik Prosvetc zagovarja interese S. N. P. J. kakor tudi nje čUnstva, ker zato ga jc članstvo zadnje kon vcncijo izvolilo, ampak po mojih mislih bi bilo bolje, da se ignorante popolnoma ignorira. Na ti soče in tisoče milj prepotujem po Združenih drŽavah vssko leto in konštstirsm, ds tako dobrega a-gitatorja kakor jo frater Skaza Slovenska narodna podporna jed-nota v svoj prid še ni imela ni kdar. Na vse zadnje, kakšne koale, pa streljajo kozli na 22. cc stil To je vendar veeelje in humor našemu narodu. Torej pustite nam zabavo. Kaj bi bili cessr ski in kraljevi dvori brez dvor nih norcev? Kaj bi bil cirkus brez pajacovf Ravno tako hi sc naše ljudstvo dolgočasilo bres klovnov na 22. cesti.
Da je nekaj narobe v njegovi glavi, vsi dobro vemo, in stavim nov klobuk proti nuhljaju toba ka, da, ako se ga zapelje na Wood in Polk St., v psihopatično opazo valnico, da uganem rezultat dr. Guthryja v tem zavodu, da je "hopeless esse". Njegova izjava bi bila: ako jc njegova (fratrova) fiksna 'frštant' prazna, sakaj ga še bolj razburjate, posebno ako ni nevaren splošnosti na ulici.
njegovem 'solar pleksu', kateri mu krasi telo, tako in tako no deluje nobena celica. Pustimo mu torej veselje in hranimo ga za narodnega toajaea. Čudno ss ml zdi, ds ga Še niso njegovi farani okoli 22. oeqte spoznali ia g* spravili, kamor v resnici spada, ker vedo, da jim je v večjo škodo ks kor v korist. Pa nassdnje jc tudi res, da življenje brez zabave bi bilo predolgočasno.
Svetoval bi torej dopisnikom in uredniku Prosvete, da sc preveč ne razburjajo na delovanje fratra Skazo in mu dajo. še naprej priložnost sgitirsnja sa S. N. P. J. In videli bomo; da bo t njegovo pomočjo Slovenska na rodna podporna jednota v prihodnjih per letih dosegla število pet in sedemdeset tisoč članov in tri milijone dolarjev premoženja.
Nekaj pa bi priporočil glavnemu odboru S. N. P. J., kadar se snide V mesecu januarju, da bi naredili in sprejeli resolucijo, v ksteri nsj bi odobrili predlog, da se plsčs vsako leto na sv. Kurenta dan $10 fratru Skazi kot nagrado od Slovenske narodne podporne jednotc sa njegovo truda-polno delo ca dobrobit, obstoj in vsestranski nspredek S. N. P. J ker vsako delo je vredno plačila. Naj bo plačano tudi to. Uverjen sem, da jih J>o frater Sksza s veseljem sprejel, nakar se naj strošek vknjiži med splošne izdatke vprid Slovenske narodne podpor ne jednotc. — Frank Stonlch.
bolezen, ki dela rasdor v naselbini, ker je preveš Škodoželjnosti. Pravs brstske ljubesni še no bo tako kmalu. Je pač bilo tako In je še, da morajo biti nekateri Žrtev za druge, os. za tiste, ki ne posnajo razliko med dobrim in slsbim ter ne boja in trpljenja sa-vednega delavstva, ki se bojuje za proletariat.
■Dalje naznanjam vsem brstom in sestram društva "Krim" štsv. 97, da sem sprejel na letni seji dne 16. decembra 1923 tajniški posel za leto 1924. Opozarjam vse člene, da se udeležujejo bolj redno meeečnih sej in rodno plačujejo aaesmcttt. Bolniški obiskoval-ei pa naj redno obiskujejo bolnike. Jaz tudi ne bom pobiral po hišah aaeamenta. Spoštoval bom pravila in delal kakor ona ukazujejo. Torej 4>ratje in aeatre, u• poštevajto pravila tudi vi v vseh ozirih. Brez reda nI napredka nikjer.
Z bratskim pozdravom 1 — Malt Vofcrioh, tajnik.	■ *
celem potu njegovega življenja. Vedna skrb za vsakdanji kruh, mukepolno, naporno delo ter is-koriščanje in ponižanje obdaja delavca. Delavec Ima trnjevo pot akosl vse svoje življenje, ki jo obliva s znojnimi kapljami. 8 kr vavo iuljavimi rokami ss mu jo boriti sa vaakdsnji bori kos kruha.
SloTCBiki Narodni
UiuuvHM« a. 1004.
Priyrai JcJlttl]
Imkfw «Y> »••»!• IW
* dršavl Mínala.

To je vse valed tegs, ker nismo vedeli, kdaj amo potovali proti vrhovom naših življenjskih ciljev. Delavsko življenje je neprekinjeno potovanje od rojstvs do gro-bs, nepretrgana hoja is dolin našega življenja na vphunec naših ciljev. — Jakob Jort.
tpringfield, 111. — Vse se je ve selilo ns starega leta svečer v Slovenskem narodnem domu do Šs stih sjutrhj. Ksr vesel sem, ko premišljujem, k ¿ko lepo je bilo videti, kO so tudi stsrŠi pripelje li s seboj mlsdino, da se jo vess-lila okoli Mlklsvša. Mladina ga je komsj čakala, a še bolj menda njegovih darov V hrepenju, da ve ksj ji bo podsril Daril so taUi veseli vsi. Dvorana je bila polna tako, da mnogi niso imeli sedežev in govorili so med seboj ugibaje sli je dvorsna premajhna, ali je preveč ljudstvs. Nenadoma so je oglasil naš rojak s bistrimi očali in naprednega mišljenja v društ venem sli v drugih ozirih, rekoč Dvorana ni premajhna, le ljudi jo preveč. Samo vessli bodimo, dvo rana bo še dosti velika I — S tsm jo mislil, da bo prišel Ča^ ko bo tudi nsša dvorana isboljtana, a treba jo sato složnosti in zaStop nosti. , Za njsgovo navduševanjc mu odbor S. N; D. kliče: Živo John Undervrood I Hvala ti, da «i nam pomagal in delal navzočim veselje 1
Hvsla tudi vsem, ki ste nas obi skali is drugih naselbin. Pokazsli ste, da nas ljubite in želite uspeh nsšemu Slovenskemu nsrodnemu domu. Uspeh je bil lep, kakorftnš-ga nismo pričakovslL , . . fUi Ker smo videli, da Je ljudstvi rsdo veselo, je odbor sklenil na sadnji direktorski seji, da prire di tri veselico v korist doms. Pr vs veselica se dne 19. januarja v S. N. Domu, pri kateri bo igrsl orkester a Štirimi godci Igral bo vsakovrstno komade, da ss bo vsakdo lahko sukal,, pa če pride sem Jsponee ali sam Vi ljem Kajser, ali kdorkoli.
Vabimo vse tiste, ki sto bili na starsgs leta svečer in več dru gih, da se udeleŠitc te veeeliee točno ob osmih svečer. Ne pozabite tega večera tukajšnji rojaki kakor ne is bližnjih naaelbin, da pridete k nam, ker vas uljndno vabimo. Za vse potrebno bo skrbe odbor.
Druga veselica ss vrši dne 16 februarja. Vsa ssdcva bo pre, objavljena v listu. Tretja sabsva pa se vrši zadnjo soboto pred pu stom 1. marca. To bo msškarsd na veselica. Izdajala se bodo tri darila in sicer sa boljše maske Bo le prej popisano v listu ksko in ksj. Upoštsvsjtc to in ne poza bite prve veselice. Ves dobiček gre v korist S. N. doms. Čimveč ga bo, prej bomo lahko rekli, da imamo svoj dom. — Fr. Bssjak, tajnik.
Ladjimith, B. C., Oanada — *'ndo jc že več let, odkar sem »erotik na dnevnik Prosvcto. In vselej, ko dobim v roke list, *»jprva poirli-dam med dopise, iz *«i*rih Šele razvidi«, da je tudi ^god mnogo ljudi, ki še tavajo ^ trmi in ne verujejo drtigege k"t v farške suknje in toplo peč v tiste vaemogočne dolarje. " rojaki in sotrpini, da se ^budita is vi-rake omotice, de s^iipna nastophno proti na '«" izk'.riščevalaeaa. Toliko česa ''"^^r Komo dmg drugega ""Ifdall i« prepirali o verekem '•^ITišiajn, ne bomo prišli da Peavie, do katerih nas apre-Narava.
'^Isvei, naše geele m j bo» Vsi
Bessemer, Pa. — Žc precej čass je minilo, kar se nisem oglasil v našem naprednem listu Prosveti. Vzrokov je več, glavni pa ta, da mi nc dopušča čas, ker po dsnaš-nji uredbi mora trpin gsrsti dsn r.a dnem brez odmora za boro življenje.
Naselbina Bessemer je z naseljenimi Slovani precej močna; dosti je tu nsseljenih Istranov, ki, kolikor sem prišel do sedaj v dotiko z njimi in so mi znsni, so v resnici zsvedni ljudje. Ix>čiti znajo dobro od slsbege. Tu je veš društev, dve Slovenske narodna podporne jednotc in ssmostojno ter Hrvatske zajednise. Delavske razmere so srednje i delsveev ne manjka. Politično »a strokovne organizacije tukaj nL Verskih fa natikov menda ni vmef. Vsaj ni ni znsno dasadsj. r
Neksj rojakov je ttt prsv zavednih, a dobijo ae tudi tepal, ki ¡mejo po par dolar>*a,*pa misli jo, da ne spedajo veš v delavska vrste. Trkajo sc pq prsih kakor oni. ki je rekel: Jaz imam denarf ti ei pa bera*. lezejo enake grobe izraee. 2el. da «o še taka dal^ v temi. de še eebe ae paznajo in svojegs razreda. To je tudi tista
Farrall, Fa. — Zagrnilo se je leto 1923 in napočilo novo. Kako bo sa nas delavoa v tekočem le tu, nsm pove bodočnost. Prete jklega leta so o božiču zopet zapeli "slavo bogu na višavsh in mir ljudem na semlji, ki so dobre volje." Daleč je U pesem od res-t niče. Nikjer ni miru na semlji, ljndi je prav malo dobre volje.
Delavskih razmer od ass is le ta 1923 ne morem hvaliti, a tudi ae toliko grajati. Do zdaj smo de-Isll s vsakim dnem, kako boH bodoče, pa bom poročal kseneje [Kaj pomaga «oveitvn, če zapoje himno a miru na božiš, ko tegs mini nikdar ni, še saanj pa dobre volje. Dokler bo šloveitvo le pe-lo himne o miru ia dobri volji, beeta na svetu aesair in ne volja Človeka kar nekaj pretrese, ko prtčae misliti na minule šaee in na lepe obljube, ki eme jih pre-jemali. Sedaj vidimo, kaj je nastala ia podjetniških obljub in kaj sau> postati delavci v Zdaaže-nih državah. Na tisoče jih je fts, ki ne saaftužijo za vsakdanja bre-iaa ia stanovanje. Ako delavce lo nekoliko premleli, mora gotove priti do prepr^snjs. da je Hv*
Pittsburgh, Fa. — Vsaki dan
prebiram Prosveto in opazim poročila iz raznih slovenskih naselbin, a iz naše ni odmeva. I^ahko bi bi Človek mialil, da še spimo spanje pravičnega, ali temu ni tako. Zatorej aem se namenil malo opiaati tukajšnje razmere. Z delom gre bolj počaai ko povsod, ali obeta se nam nekaj boljfe, če nc oatane aamo pri obljubah, kar je ie navada. Zato pa se sa društvu bolj zanimamo, ker jih imamo na razpolago in se zabsvamo na raz. nih igrah in veselicah ter banko-tih.
Ko je društvo št. 118 S. N. P. J. priredilo dne 29. decembra, smo meli izvrstno zabavo. Mislim, da ni nikomur žal, če je potrošil por čukov' In se udelešil te priredit ve, kjer so kuharloe kuhsle, po icle in cvrle ter nosile ua obširne misč, ds mi je plesal želodec že od eamih dišav. Pa tudi natakarji ni ao zaostajali in donašali ao nam rujnega zoka, da ae bilo do vol, za namakanje auhib grlic. In nato amo sspeli narodno peaem "En glsžek ali dvs, to nsm korejžo da ..." tako smo se zabsvall po zno v noč in dr^gi dan pa je marsikdo tolažil svojega muoks do ms, ali jaz sem imel prsvegs mač ka. Seveda smo to Živalloo na le pem odpravili: ostal sem toliko čssa pod odejo, da je že solnoe p risi j 4I o skozi njo, ne zsmo skozi okno, čeprsv je bilo o božiču.
Sedsj sa zopet pridno priprav ljsmo za igro "Dssetega bfsta" katero priredi slovensko pevsko dmltvo Prešeren 12. in 13, janu srja 1924 v Slovenskem domu na 57 ce*ti. Začetek je ob osmih svo* čer. Zstorej pozivljsm Slovence; ds se teh kulturnih prireditev bolj pridno udeležujete. Vsi na gro gori omenjenega dne, ker to bo neksj izvsnrednega za Sloven
Pozdravljam vse članstvo 8. N P. J. in čltatelje Prosvetc. — An-ton Oeepek.
GLAVNI STAN« aeST-SS sa LAWNDALE AVE., CH1CAOO, ILLINOIS.
Invršnvnlni odbor: UPPRAVNI ODSEK 1 trU-4*lk Viacmt Calehar, Ha^Mai Aedreer VUH.k, F. D. T, ka SI. J«heat«wa. P«., gt. ui.tk Maltk*w T.rk, »«Jmik WI»Mk«ea ntas Noeah. tl. Uanj.il Joka Vofri«k, «rWalk gUstte Ješe ZaeMtal^. «aeevltelj gUalU Fttlp Godlea.
POHOTNI ODSEK« Joka UaSomO, »refcefelk. 4ST W. Hef S»., SerlagfioM, IU.. Marti« Z.U..Ui.r, n«a STO, *arhoru». OkU. Pred A. Vider, »sa STS, Elt, »•■•h Jok« ToefelJ. n«» 01,	Pa., Jeh« 0«e*oh, 414 W. May St,
Spri«atl*IS, III.
BOLNIŠKI ODSMCi OSREDNJE OKJtOEJEt Blaa Noeak, «rUi»š«lk, SSS7-SS S«. L«w«Sal« Av, fklasasTln
VZHODNO OKEOSJEi Saeok A«kr«Ui. Im SSS, M«««, Rim. Pa. A J«k« GralalJ, I4SS1	Ave.. Cl.^raUaš, O.
ZAPADNO OKEOSJEi Aataa Salar, Ea« 104. Gm, Kaai., ee J«f»a«pad.
Mm Mere, Ea* lS4, E«hl, Ml««., s«-eseeeasad. MIhe Satel, S4SS S. Wleekeat«r S»., Murr.r, Utah.
'V:'
Nadsorni odbori

Chlaeg«. IU.
S a« tak, SS17 Praaaar Ave.» ClevakeS. Clavalaad, OkU.
Zdmiitvnmi odbori
Pradsadalki Fraak Aleš, SIS4 Sa. Crevfeed Ave^ CMm Jaika Oraa, SOJO W. SStk Itn Cblseea, III Jea. S kak. S404 Ovtae Cl., ClevOlaU. Ot»la.
VRHOVNI ZDRAVNIKI De. P. J. Kara, OSSS Si. Clate AvH Oa^alaed, O» POZOKI—Karoaaeašaaaa a |l. •SkaeallU, U Selaje t «Ia
VSA PISMA. M se aaaaUU m aeale.sl. eeeMelhe se m Predsodetftve S. N. P. J.. SSS7-S0 Sa. Law«dde Aven CMeage, III.
VSE ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVE. Pelellfee kaj. alštva S. N. P. J., SSS7-SS Se. Uvedale Ave^ Chlsage, lil.
DENARNE POS1UATVE IN STVAEI, M ee tlšsjejtl. laeHefalesga ea le ja4aate vakša as aaalevoi TajaUtva S. N. P. Ja S4S7-SS Sa. L«a.
VSE ZADEVE V ZVEZI S BLAGAJNIŠKIMI HMLI •• ajšlljeje «a aaalevi BUgej^itve S. N. P. J., «OST-SO Sa. UvWeU Aea.. CUaage. IU.
Vse »eitaška fla4a «ealavaaja v gl. Isvrl^alae» edkara ae ee j aešlljaja Fraak Zaltsa. pnXUmlkm «ašaoraeaa adkara, šlgev aaalav Je egevkj.
Vsi »HaM ee gl. peeetel àdsek es aej felUjeje aa aaalevi Jake UaSe». 1. 40$ W. Mar St.. SariesllšM, lil.
Val šaalftl le draal eplal. aaaaaatla, aglasl, aarešaleo le aplefc tse kae ia v aeaai a «laallaai Ušaaf, eaj se peAUja ee easlevi TraaeaU", Sa. Lawašala Ave^ Chlsage, IU.
174»
n i	**
LISTNICA UPEAVNIÊTVA.
Pismo Is stare domovine ims pri nas Jošef Brave, poslsno od Urban Bravea, št. 241, Kupsks Obala, S iaa k, Jugoslavija. — (3i)
NAUČITE SE ANGLEŠKO ni nm aaaliaM «evcHtl, Mtatl Ia alaatl
«nviaéki )Mlk eetMi •"»*»• * SfStSna «aaa Da vas prMrltaaio vam a*4li«aa aa smSuS-■ «aa aabaa. Sesal* aaaleMla« lia ka
njo
Ma» ««4 sfMaH« tah«i "^muS. AifMk. It "Tm MlSatS
NAROČITE
kjobsse iz čisUgR prsiiževe-gE mesa, prekaTene z hickory lesom in poslane is farme direktno na vai dom polt» nine prosto po 35c funt Naročilom pridenite Money Or-
BAJT A LIPOLD, NAYLOR, MO.
iiOlM
svojega brata Josepha Lubsja, doma is Ljubljsns in strica Johna Psršins, doma iz Loga pri Litiji. Zadnje poročilo sem sprejsls iz Buttle, Mont. Prosim, otnjene rojske, sko kdo ve za kstsrsgsrnsj mi nemudoma nasnsni, nakar mu s vsseljem povrnem strošks. Ako bi pa kateri ssm Čital ta oglas, naj ss mi takoj prijavi, ks| Imsm jako vašna poročila za oba o najini materi ali stričevi sestri. VKRA ZAJEC, 741 TlldOn Btraot, OHIOAOO, ILL.
RADA BI OVBDILA
ea mojega bratranca Josipe Keze-lo, doma iz Blckog sela v Slavoniji. ISČe ga njegova sestričns Anna Brisky, to je njeno ime pred-no se je omožils in sedsj omože-na EvoscviČ. Prosim gs, da se m prijavi, ali pa naj mi rojaki naznsnijo njegov nsslov, sko je komu ksj znsno kje se nahSjs. Moj naslov jet Anna Mvosevlč, III Eest Brown fit.^Iron Moun-tsin, Mich. (Adv.) Jsn. 9 10.
Hripavost
kašel) sla salo r aprtistna ilnpli
s. Da prspračtt« tstye poaijediee
Several Cough Mmii?!
B prinaša saletleno In hitro najU ga prt roki v hili za
* v'desa II In 10 eentev.
•t.	' « Tv I 4	' * ' 'tt ' . '
je natienien. Doba se pe i haraah seslsoj, ali pitits
W I M V I M A < t ) < I I I rt I» IIAI IliS I U W
vseh Is-
Bolfaroki ZaliUni Caj
(fr»h Hrmmvm krvil Ui )
Popit gorek aredno ležeta v poatljo. Praiena PREMLAD. Uredi jetra. Nežne ošiatl Irevs
. Is sami tia-Ojaša kri In pomaga
sdravjtt.
NA PEODAJ V VSEH LEKARNAH. AH poŠti velik sevej se fl.SS, S seveja se IS. U, alf « se Ift.tft. Naalov jat H. H. Von Hektik. fr*,n*nt Mervrt Produeta g Marvel BMg , PHtaberak. Pa. t	(Adv.)
Bobra rak i sellSfnl laj je tin salIM.
ZA KUHANJE PIVA DOMA
v seled sled. hmelj, sladkor
JKSk
sUkleaie Ia tefae v raa
m "mm,
MjM
aare#lle pe pa-
ta v pee-
Ijroic delavca je
tnga ae!S4tt
mL prt veljfh naroeil»r PIftHa M fafireiri)« MI	f
OGLAR,
Ma, f1>nla»dL (
KNJIGE
Književne Msties 8.N.P.J.
' Književna matica Slovenske narodna podporne jednote je izdala in ima v zalogi sledeče knjige:
PaUr Maiavantura. Spisal Zvonko A. Novak, Izvirna povest iz življenja ameriških frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere ja izdelal Stanko Žele. Pina trda vezba. Cena s poštnino vred 11.50.
Slovanako-angUška slovnica. DodaUk raznih koristnih informacij. Fina trda vez-ba. Cena f 2.00 s poštnino vred.
Jimmio H Ig g i na. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškega proletariate za časa velike vojne. Trda vezbe. Cena $1.00 s poštnino vred.
Zajedale!« Spisal Ivan Molek. Pove^iz doslej skritega kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena f 1.75 s poštnino vred.
Zakon biogonoaiie. Spisal Howard J. Maore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiga, ki tolmači mnoae naturne zakone in poka-zuje, kako se splošni razvoj ponavlia pri po-aamezniku fizično in duševno. S slikami. Trda vezba. Cena $1.50 • poštnino vred.
Zadnji dve knjigi, naročeni skupaj, do-i. Vte zadnje štiri knjige
za
bite za tri dolarie šest dolarjev, vredne so!
Naročbe, • katerimi ja poslati denar, sprejema
Književna Matica
U$7S$ So. Lavmdale Avo., Ckicago, III.

S^HAmt«. m
fROSVETA
PROSVETA
Berts mi znanje» Ir
prazssvsrjea.

TROSVETA™
■ÜIJI m - laa^Lla ig^^M ry^ga
'en!
MTHE IRLIAITUKERr
o.^ ^ ti-^ tuea-ai r
NOVE VOINC PRIPRAVE.
Arther M.
to" priredil Zvonko VtTik.
(Deseto nedelje vanje.)
Tieto molitev je amatrati aa ia-ljo po Arijevi amrtl In rea je ie tieti veder nenadoma napadla A-rija hoda boleaea, ko ae je Upre-hajal po eeeti. Naglo je šel potom bližnjo hišo ter umri tamkaj. Tieti, ki ao jim znani azijski zločini tistega ¿asa, niso prav ni* dvomili o tem, da jo bil zastruplja.
Poprej in med Konstantinovim vladanjem je eerkev dramatično posnemala krvavo borbg mod ao* vladajočimi ceearji aa nadvlado v silnih prepirih med škofi v A-lekaandriji, Rimu in Carigrada. Vsak je poizkuiol biti vrhovaa oblast v tedanji kriatjaaaki cer* kvL Med cerkvenjaki je bUa splošna navada, da so se pehali za vrhovno oblastjo. Zato ao laka-U privrleneev vsepovsod. Tadi navadnih pocestnih pretepočev ae
SREDA, 9, JANUARJA, 192L
zirnoetje toliko zaalug za kriet-janetvo, da je znan pod imenom Teodomj Veliki. Posledice ajego-vega poetopanja in ajagove poli-tike so bile najbolj čutne v Ale-kaandriji. In ker je temu toko, moram poeoči nekoliko naaaj.
Meteoritl.
Kdor nI »lep za dogodke, prihaja do prepričanja, da •e vrše priprav« ss bodočo vojno z mrzlično hitrico.
Is Pariza poročajo, da se brodovja Italije in Španije I n^brsnui in tako "je prišlo med pripravljajo za skupne vaje v Sredozemskem morju.	IW MMesu*
tega sledi, da postoji med Italijo in Španijo pogodba za M preko tri tisoč umorjenih čio-slučaj vojne in da se brodovja obeh držav pripravita za ffiiffiAl!! * *5$ bodočo vojno, se prirejajo skupne vaje.	škofijo ao m večkrat biu krvavi
Španija in Italija sta postali po končani ststovdlffi»»m^mjg^ vojni čez noč prijateljicL Obe državi imata v Afriki ko- Uu naredile škofovsko
Ioni je, kjer njima dela Francija neljubo konkurenco. Its-	' ^" J___
lija poleg ie vedno sanja, kako bi se polastila vse Dalma-|£0eg* £'0fa, m pokali v dSi dje, da popolnoma zagospodari v Adriji in izpodrine I {¡fc1^**	flft
Francijo na Balkanu.	Zarotniki so poklicali aa pomoč
Francija ne drži križem rok! Organizirala je malo gladiatorje, voznike ia drage pre-
entento in Jo pridno zalsga z orožjem. Velika Britanija	k?*«** c^
ribari v baltiških državah za prijateljstvo in pomoč v res- aka čete. Kadar so ae ikofje seiii «tih t ih	04 P—0 vprašanjih eerkve-
nin CHSin.	nauka, so imeli doatikrat od-
Prav nikjer ni opaziti tistih znamenj o trajnem miru, zunaj eele četo oboroženih ljudi, o katerem to govorili, da pride po končani vojni. In to je ^^^^^^ samoposebica. Vse ktiri velesile so obdržale kapitalistični |gem v roki način proizvodnje in ne kažejo najmanjie volje, da mislijo kaj popustiti od njega. Se več! Rasen v Veliki Britaniji je ftla tista politična demokracija rakom žvižgat, kolikor jo je bilo. V Franciji so jo ubili s novim volilnim redom, v Italiji In Španiji se jf pa proglasila politična avtokradja pod pretvezo samoohrane. Kjer so take rasmere, tam oživi
me-
Odtlej, ko ai je krietjaaetvo aa časa Konstantina nadelo oblaatao obleko, ao pričeli eeaarji čutiti in uvidevati, da ne mara biti kriat-jaaaka vera državno dekla, nago, da ao polskaiali cerkveni poglavarji podrediti aebi ia cerkvi dežel n, vladarje. Alek^andrijski
^^^^H^HHHHUPgH ,	. . |kof Atanadj je kar naravnost iu
imperijalizem ali želja po podjarmljenju tujih narodov. Ukrno kljuboval Konstantinovemu
Ako se eni velesili posreči podjsrmiti tuj narod, tedaj ¡J^*®	^{JJE^'
poveča svojo gospodanko in politično moč. To pa vzbuja T^ft tcer ^odbijal njegovo vU-
pri drugih velesilah ljubosumnost, češ, da pod jarmi jujoča ciarsko obiaat. Tedaj je bilo Uko-
velesila postane tako silna, da zdrobi druge velesile. Ta I I^u^^uimi «SedE ljubosumnost pa povsroča vojno pripravljanje, ki se toliko | mi v naslednjih atoletjik. Cerkev
časa vrli, da pride do vojne.	___
Kdor misli, da se lahko odpravijo vojne in obdrži 1 * odrekli državi ev~ojo vdanost in kapitalistični način proizvodnje, sodi v blaznico. Kapita-j^^T0^ lističnl način proisvodnje vprav sloni na pravilu, da moČ-j VCk predenem pokoriti božji ob. nejii uničuje ftibkejie. To pravilo velja za narod sam, ka-M-Jd Jo neki
. '	. . . . |_. "T . .	x\ papeži in njihul hlapci. Boija ob.
kor tudi v mednarodni tekmi za gospodanko premoč. liBVje nad deželno, ao trdili. De-
Kakor v narodu bogate poedinci in nagromadujejo bo-|Waa obiaat^wrt kezmrrati ljudi
gsstva na račun šibkejših tvojega lastnega naroda, ravno- ^¿^lii^erkvTnr^^ih^ITko tako narodi na račun drugih šibkejših narodov pojačujejo kosanje z večnim pogubljenjem
.rojo go.podmko 1« politično moč.	T^L ^«.«nj« » ttof
8 pripravami sa nove vojne in novimi vojnami se j je ukazovali, koga naj razgla
za cerkvenega odpadnika tU razkolaika. Ia če ae je U ali on vladar uprl cerkveni oblaati, ker ae mu je zdela krivična, je kmalu čutil Žclemo peet pohlepne cerkve. Celo Konstantin je občutil
koplje grob kapitalističnemu načinu proisvodnje in distribucije. Tako postajajo zagovorniki sedanjega gospodarskega sistema grobokopi gospodarskega sistema, katerega hočejo ohraniti Zadnja vojna je prizadela hude udarce
kapitalističnemu gospodarskemu tistemu, toda zruMla ga I moč in nseilnoet rimskih cerkve
njakov. Na njihen ukaz je odre-dll usmrtitev svojega starega pri jat olja filozofa So patra. Prazno verni krietjaaje ao obdolžili 8opa tra, čel, da daje vetrovom a hudi levo pomočjo naaprotuo smer, valed cesar niso mogle Žitne ladje
nI. Vojne priprave sadajajo temu gospodarskemu sistemu nove udarce. Prihodnja vojna mu sada le hujši udarec. In Uko ss bo to drobljenje kapitalističnega gospodarskega sistema vršilo. Kapitalizem se drobi In razpada. O tem nI dvoma, ker to drobljenje in razkrojevanje priznajo celo njegovi zagovorniki kotLloyd Oeoi»s, ki ni slep za ^
godke. Ampak kako hitro se bo U proces isvršil, je od- ditf Bief0V0'obgMvijenje, da je vlsno od rasnih faktorjev, med katerimi so eden glsvnih|tako zadoetii kristjaaski drhau v faktorjev zagovorniki tega sistema.
Ako se kapitalizem razvija v mirnem času, gre po na-
gledalištu. In ie danes jo videti v krist jan
Alakaandrijaka tragedija.
Med bojeas, ki je bil v Alektan-driji med Julijem Cezarjem in zadnjim ptolomejerm, je ogenj u-ničil velikansko knjižnico v Mu-zeju. Ali knjižnica v Seropijonu pa je vendar ostala nedotaknjena. Ko so ptolomejeki kralji ustanovili alekaandrijeki knjižnici, je iz-kušal pergamaki kralj tekmovati s njimi ter postavil temelj veliki knjižnici v Perganu. Ptolomejci ao zastrantega prepovedali izvažati iz Egipta papir, ali vendar pa ae je pergamskemu kralju poete* čilo ustanoviti knjižnico s 200,000 zvezki. Pomagal ai je pri Um s iznajdbo pergamenta. Kleopatra, ki je bila zadnja potomka ptolomej. ske rodbine ali dinastije, ae kar gii mogla potolažiti, pa se nr mogla, ko j* pogorela knjižnica v Moseju. Da bi jo vsaj malo utešil, ji je podaril Mark Antonij per-gamako knjižnico. To je najbrž podvojilo ferapijonako 'knjižnico sa kakega pol Sllijona knjig. Bi. Ia je potem večja od one, ki je pogorela v Muzeja in največja zbirka tedanje učenoeti in znano* ■tí.
Serapijonoka knjižnica pa je bi* la zloglasnemu in razvpitemu kriatjanakemu nadškofu Teofilu v Aleksandri ji v veliko epotiko. Sovražil je Serapijon, ker je bE v cveci a čaščenjem egipčanskih bogov. Teofilovo čustvovanje je bilo zrcalo sa razpoloženje alekaan-drijakih kristjanov sploh. Karkoli je bilo v zvezi s Serspijonom, so zaničevali in prezirali. Rogali so se zabiti kriatjanje krogom, katerimi je učeni Eraatea une ril semljo, a Timoharia pa določil gibanje svesde Venere. Astronomič-ne naprave, ki jih je rabil v Sera pijonu največji tedanji zvezdo* znanec Klavdij Ptolomej, niso bi le nič nevednemu in zabitemu Te* ofilu. Čakal je le na priliko, da ae zneee nad tem veiičaatnift* h rs. mom človeške učenosti ter gs uni Či do tal. Ta prilika ae mu je ponudila tedaj, ko je ceear Kon stanoij podaril stavbišče starega templa, v katerem ao Častili Egip-Čini svojega podzemakogo boga Oziriaa, kristjanski cerkvi. Ko so kopali temelj ss kristjsnsko stav bo so naleteli na no baš spodobne simbole egipčsnskegs bogo-čaatja. Teoffl je dal te simbole prineati na javni trg, da se je mogla potem njegove pouličns drhal in svojat norčevati is njih. Egip-čsne je to tsko rszžalilo in razjarilo, da so ae sklenili maščevat nad kriat jen i. In tako je prišlo do velikega poboja. Egipčane je vo dil filozof Olimp. Tem je bil za glavni stan Serapijon, odkoder ao se sdsjpazdaj ispuščali v boj s kristjani. Ta apor je bil napo eled predložen ceearju v rasaojo Ko je Teolil izrekel svojo aodbo se Egipčanje odložili avoje orožje, meneč, da bo morda vendarle sedoščeno njihovemu užaljen ju Ali ekrajno neuki Teodozij je sa-povedsl porušiti veličaatno atav bo ter to nalogo poveril Teofilu. Ta je najprej uničil knjižnico kar je amatrati za najaramotnejii in najzlobnejšl čin v zgodovini vse znanosti. 'Presvtti' ikof ni mirovsl prej, dokler ni bila veli-čaatns stavba brezupna razvalina.
Nekaj let pozneje je nadikof Teofil umrl, in na njegovo meeto je prišel njegov neček Ciril, ki je bil pet let med nitrijekimi menihi. Ciril je bU zelo znan pridigar v Alekaandriji. Njegovo po-sluialstvo je bilo mnogobrojno. Pagaaakl kritiki ao trdili, da je i mrl med poelušalatvom najete ljudi, ki eo mu ploekali, ko je povedal v svojih pridigah kako prav "imenitno". Is tega je rasvidao, da ni ploekanje moderna institute.
(Pride ie prihodnjo sredo.)
Organizacija t W. W. je izdala letak za propagando med slovenskimi delavci Denar, potrošen sa m letak, je bil vrten v vodo. Le-tak je namreč tiskan v "jeziku", katerega aikjer ni, dasi nosi ime "Slovanian". Živ krst ga ne ra-U zgled nej služi sledeči
sume
stsvek:	%
"Pridimo nazaj v združene države mi imamo ia zverstas ipi-jone v vseh jezikfh ki so pot kuponi ot bogatašu ali kopitslistih ki vsa za zanos vodijo kao je to veder lepo za delavce ki so v zvefst* nib starosti in se pusti te zanos vodit da morete iszdaliati delavske ure ali apite dajte ae veder enkat zbuditi".
Siromak, ki je zgnetel "pre-vod", je prestavil American Federation of Labor v "Amerikanski Narave ot Delavcuv", Industrial Workers of the World pa v "Pridelovalni Delavci Sveta" o o o
Ko se naameješ temu letaku, vzamei v roke drugi letak in čaka te nova zabava. Drugi letak je frančiškansko trobilo. Jezik je sicer nekoliko boljil kot v prvem, toda vsebina je ravno tako egip-tovsks.
Ameriški Slovenci nimamo svojega Chsplins, imamo pa patre in
njihov teater, ki ne stsne nič. o o o
Laboriti na Angleškem ae pre-pirajo, kdo bo minister za to in ono. Intelektualci (advokatje, profeaorji, zdravniki pisatelji itd.) pravijo, da ao le oni spesob ni za ministre; navadni delavei zopet pravijo, da so oni zgradili stranko, torej gre njim mesto v vladi.
Taki prepiri dokasujejo, ds angleška Labor party trpi na burluazni bolezni Ne intelektual ci, ne navadni tradsunionistl niso iposobni voditi burloazne države. Vssk poskus bo polom in fissko • e o
Grki se ie niso zedinili, kaj hočejo i republiko sli monarhijo. To je dokaz, da Grki — kljubtemu, da ao njihovi slavni predniki po-ložUktemelj moderni kulturi — ie ledno potrebujejo tirana, ki jim s 4čem iztepe vssk dvom,' da js republika za eno stopinjo pred monsrhijo.
o e o
Zadnjič sem priporočil čitate-ljem te kolone, lulmajo tu rojene in angleščine vešče sinove in hčere, da jim nabevijo dr. Osbor-novo knjigo "The Origin and
Evolution of Life", katera moj. Slovaka' rszlags, kako je nastalo i® se rssvilo življenje ns zemlji Teke knjige so potrebne sa nato mladino, katera se mora poučiti e inanetvenib resnicah, ki so edino >ravo nadomeetilo za vetike bajke. >
Danes priporočam v ta namsa ie eno knjige. Ta je "The Uni. versa! Kinship", katero je spUal pokojni profesor J. Howard Moore. Ts knjiga je iplaana telo poljudno in je tkozinakoz lahko umljiva. dočim je treba sa Osbor. novo delo že nekaj snanja o fiziki in kemiji. Moorejeva knjiga je kakor nalašč za mladino, ki je dokončala ljudako šolo in ne pohaja arednjih šol.
Dajmo naši mladini dovolj la£i da ne bo blodila v temi kakor smo mi v naših mladih letih, dokler niamo prišli na evetlo.
NU "Mlsdinski list" bi tudi lahko posvetil nsksj prostora v svojem angleškem oddelku raz. laganju nauka o evoluciji Saj je dovolj angleškega gradiva, pri-krojenega nalašč za mladino, v to svrho.
0 0 0
Angleški kralj ima rea mehko srce. Stari Tutankamen se mn
je saamilil in brzojavil je v Egipt, naj puate mumijo staroegiptov. akega kralja počivati, kjer je ležala zadnjih 3300 let. '
Naj reče George kar hoče, Tutankamen je zanimivejši kot pa ao vsi dsnašnji kralji, ssto spada v muzej. George bi se morda čutil počaščenegs, če bi mu kdo povedal, da čez 3000 let bo tudi on ležal v muzeju — poleg drugih današnjih Tutankamenov. „ e o e Is Rima poročajo, da ie leto« izbruhne v katoliški cerkvi boj, ki morda razkolje eerkev na dvo* je. Papež namerava oUieati novo dogmo, a katero uvrsti Mafjo med sveto trojico, nakar bo če-tvorica. Polovica kardiaalov na menda nseprotuje tej dogmi la zato bo boj.
če pride boj, bomo kot vestni časnikarji poročsli o tem boju na dolgo in iiroko. Naie frančiškanske klativiteze pa bo to jezilo in čečkali bodo, da ao socislisti zakrivili boj v cerkvi — kot nam zdaj mečejo protestante, dasi ne damo ene fige za vse protestante — kakor da hi bili aoeialisti opi-sali sveto pismo t Ne podtikajto nam svetegs pisma, kes mi gs ni< smo pissli! Tisti, hI so pisaU sveto pismo, nsj bodo odgovorni za kozle, ki jih danež strelja sveta eerkev I
X.T.8.
ravnih potih naproti tvoji najvišji ttopnici razvoja, Kjerj^t pričenja njegov konec. Na tem potu ga ne ugroiajo sanj katastrofalni dogodki Kakor hitro pa kapitalisem zaradi sakonov, ki učinkujejo v njem, zapuiti naravno pot ras-voja, ss pojavijo v njem potresni tunki, ki ga omajejo do tal. Tak potresni sunek je bila zadnja svetovna vojna in As hujši sunek zanj bo bodoča vojna, katere zagovorniki kapitalizma ne morejo ustaviti, ker jih kapitalizem t svojim sinčkom — imperijalizmom sam tira vanjo.
Nove vojne priprave so v teku ne zaradi tega, ker šele kapitalisti vojno, ampak te priprave se vrše, ker se je is | kapitalizma logično rodil lmperijaHsem, ki je povzroči-[ telj vojn.
Imperialistični vzroki so povzročili zadnjo vojno in povzročijo tudi bodoča
Ako kapitalisem preboli prihodnjo vojno, je pa vpra-šsnje bodočnosti.	t li^iAiJKl
Rp; • "< *	• * ■ i
vladanja. Rimski pepeli ee ti ot> nešejo kakor petelinje na gnojo. Njlhni hlapci — jesuitje in razni kutarji — grme proti vaemu. kar je prepojeno s naprednimi ideje-mi, ki ee nikakor ne morejo strinjati s bedsatimi riaukimi dog-
pgLM—iMMMBI
Velika agodorinska borba mod-kakor jo predstavljajo krist jenje. In pe vedo, je bila v sveei s vladanjem oeaarje Teo-doaija. Te je bU po rod« Apanee in je nosil škrlat proti konca čo trtege stoletje.. BU je eden nej.* boli gorečih krietjenov, ker jih: je kdaj imelo rimsko ieale t ro-kek. r trdil se jo ae p<><liagi toge,, de je setrl vos - protikriet jansks1 tam ideje Stekel si je e svojo beeeob ¡ki je
PEOfrzVALOI K SOODOVm SLOVENSKIH NASELBIN PO SOK 1
JAVNA 60Y0RN1CA.
Glasovi članov 5. N. P. J.
^vi.. »,i; ._ p mmM^šm
citataijav rrosvato.
dleto malo odgovora g. Tau-oharju.
G. Frank S. Tauchar se je že večkrat oemešil a tem, de se je rinil s ivojfmi "klaaičnimi deli v vrsto alovenakih pisateljev, Čeprav mora on aam in vsskdo drugi priznati, da je njegovo izvirno pisanje — njegov nspsd na mojo osebo ni glede na alovnlčna pravila izviren, vsaj vejice ne — te peami-kovanje glede na pravilnoet našega lepega jezika popolnoma napak, a glede na tehnično aeatavo pa povaem piškavo in črvivo. avojim dopisom, v katerem se je hotel zneeti nad mano, ker eem bil toliko "predrzen", de sem mu lo resnico povedal v brk, pa je naravnoet norca bril iz aamega ee be. — Prijatelj, odgovarjati na neprietranako kritiko s psovkami in neotesanostjo, in to pa na kritiko laatnega pisanja, ni posebno fino. In spodobno tudi ne. — Pa met, fsnt, pamet! Pojdi malo va< ae, vzemi vatel v roke ter zmeri svojo domišljavoet 1 In če hočeš še kaj pisati, vzemi za voljo božjo poprej v roke Janežičevo alov* nico ter se iz nje nauči vsaj toliko, da boš vedel, kako sklanjati besede srednjega spola ▼ ednini, dvojini in mnolini. Novakove spi* se pa tudi spridosta prečita j! Morda se pa utegneš veadarle četa naučiti iz njih. Zato eem jih spi* tal Tudi Novahova slovnica bi ti ne ikodovala. Je marsikaj notri, ar Se ti ae znal ia ne veš. — tvonko Korak.
Preslabi amo ie, da bi mogli pomagati
Tako v imenu naiega društva prosim, ds vsi brstja Slovenei in Hrvstje oprostite, ki ste poslsli prošnje sa pomoč. Mi hočemo, toda ne moremo, ker je društvo malo in alabo. Storili bomo, kolikor bo nam mogoče in pomagali tedaj, ko bo nam mogoče. Tovarne, kjer amo bili zaposleni so prenehale s delom o praznikih in tudi dru* gače nam gre dosti slsbo. Zato m opravičujem v imenu druitve. Ko bomo zmožni, pa bomo pomagali po evojih močeh.
Vsem članom naiega druitva S. N. P. J. arečno leto 1024. — Alez Kramar, tajnik.
Grki bodo glasovali glede republike. *
Atene, 8. jen. — Bazne stranke v grški skupščini so ss včeraj ze-dinile, ds se nsj vrii ljudsko glasovanje (plebiacit) o vpraianju, dali nej bo Grčije republike ali monarhija.
Glaaovanje se vrši v marcu 11 in na glasovnici boste dvs vprašanji: sli je volilee sa republiko sli monarhijo, in če je za monarhijo, ali nej vlada store glaekburšks dinastija ali katera draga. — Voditelji 2000 častnikov v armadi, ki so vsi republičsni so izjavili, da ae ne bodo pokorili izidu plebiscita, čc izpade v prilog monsr-kiji Veniaelos, Id jo nekolik" okreval na srčni hibi ki gs je napadla zadnjo soboto v sbornici, je dejal, da bo nevtrelen v gleao vanju. Repnbličanskl voditelji ee trdno prepričani, da bo republika zmagala s veliko večino.
znanje, aka ga it
i paš ravna gre krMtt sa «a pošlje, akt sam sa dejonj*go*<> porooevsieevo.
Vewton Fatts, Ohio. — Vsi brstje nrvstje in Slovenci, ki tvorimo nsše društvo, smo dolžni, da podpiramo prošnje, kolikor nem je mogoče. Bret je amo enegs očeta, ki tvorimo drnitvo in naio or* ganisacijo. Toda naše društvo fc. ma samo dosti stroškov, doklei se ne ustali in povošs. Ia kot tej* aik is aalefi društvo ae morem predlogeti proienj pred ¿least vo l*! Xt&*rwi
jesáka ú* Naroči d
jefrdaia in tmo naprodaj
^nAj^MOTABM. 1M4.
Na͡
PROSVETA
odri.
„fT, 7 8. Z. v Chicagu »e t1"** r ni vpr^eoritiT šalo-
f.Vdiki	Voljči
f* britvijo »e bo vršile dne
^uVdvorini Č. 8. P. S.
Za komedijo a.
L k tri zadnja prireditve din-
"i to ožividno občinstvo žeU is-Lmbe. Vstopnina k tej prlrc-Si j• 75 centov, otroci do 14. " p. »o vstopnine prosti. Treba je nekoliko pojasniU, zs-! je j^iub povišal vstopnino U predstavam, ker to ja ne. ¿do uganka, ko vidi da ao ti-Kitre precej številne m amatra ts nsiiu. de morijo biti tudi fcrti stroški, ki jih imi dramidti 8 prirejanjem.
Klub it. 1 J- S. Z. ni aprejel povišanja kar tjaveudan, £f0 so njega ¿lani razpravljali zadnji mee«*i seji. Zelja m^tv« je bila. da je vstopnina >vjiina od 50 centov na 75 cen-v katero je tudi to odobrilo, obro sc zavedajoč, da tolika »topnina ni pretirana. Članstvo je informiralo pri «ličnih kul-proih društvih raznih drugih na-odnesti in dognalo, da nikjer ne ičunsjo tsko nizke vstopnine ka-or raMio naš dramaki odsek, tik temu, da ae ona društva, ki (¿unajo višjo vstopnino, ne mojo kosati po svojih priredbah in melirsh i našim odaekom. Dram-ti odsek kluba se nadeja, da bo bclnstvo upoštevalo to poviša-je in po spodnjih seznamih, po-roši drzmski odaek pri priredi-Tih. spoznalo, da je bil klub rea psiljen zvišati vstopnino. Povprečno je imel dramski od i«k kluba št. I pri svojih prlredi-;rah sledeče izdatke: Zs najeto dvorano je bilo vaa* ikrat treba plačati $80.00 najem-tipe. Toliko stane samo dvorana. ; temu pridejo atroški z odrom, [«lisami, ki jih je navadno treba preminjati ali nabavljati nove ri različnih igrah. Stroški dvora i« odra na ta način naraatejo $150. Godba ztane vvakikrat
od $65.00 do $90,00. Reklama in ujnoet. Ietočaano lava Tomo od
tiakovine za predstavo poirejo svoje matere, da je njegov oče la-
$50.00. Pri vaaki predstavi je treba kakih isrednih atroškov, ki si-eer niso veliki, a vlliko jik je ia vale4 tega skupni izdatek nI majhen. Tako približno vsi stroški tvorijo vsoto $350.00. Ds bi pot krili vzs te atroške, bi bilo treba do 600 udelešencev, a toliko jih ne pride. Dramski odaek bi na ta način imel izgubo, ako bi ne po-krival avojih atroškov a plesnimi aabavami, ki se vršijo po predstavah.
Tako atanje je mučno; mučno za odzek, za klub in aa igralce, kateri na vsezadnje vendar nimajo nikakih nagrad za avoj trud. So aami imajo atroške a tem, da prihajajo k vajam; vsak ae kaj Irtvuje. In da bi Šlo na ta način dalje, bo, vaak preudaren rojak aodil, da ni prav. Spodobilo bi so bilo, da bi bil klub še prej aprejel aUčen zaključek. Saj če bo kaj več dobička a prireditvijo, i tak ni nikaka izguba: nepozred no ima od tega dobiček občinstvo aamo, ker dramaki odaek bo pora bil na ta način pridobljena gmotna aredatva za nabavljanje raz nih koatumov, boljih kulis in no-vejšjh iger, kar ai je odaek nkdel za nalogo, a more izvrševati le, kolikor mu dopuščajo gmotne zmožnosti.
Dramaki odsek nujno potrebu je boljih in lsatnih kostumov. Ker •i mora kostume izposojati, atane to precej denarja, vzlio temu, da navadno izpozojeni kostumi še približno niso pogodeni. Odaek potrebuje lsstne kostume, v prvi vrati narodne noše, ki jih rabi prav pogosto. Ljubitelji dramati ke pri nabavljanju kostumov zi dramake predetave lahko mnogo pomorejo. Priporočljivo bi bilo, da bi somišljeniki darovali kake narodne noše, če jih imajo še iz Starega kraja ali alične koatume ki ae o priliki dobro porabijo na odru. V intereau naa vaeh je, da ae na temi polju izpopolnimo^/da igralci dramskega odseka rea po kažejo na odru igre. Oni se trn dijo dovolj, treba jim je samo pomoči. Zato aodelujmo z njimi l— dlan P. O. kluba štev. 1.
ZDRAVNIŠKIJNA8VETI.
1fc vrhovni sdravnik F. J. Kern.
r ■. T i iT - "M!" 5-3i
Slepič. (Appendicitis,)
<\
či akutno hudo bolečino, ssprtjs vročico in gnojitev okoli slepega črevesa. Ts sshtsva operacijo in sicer sačaano, dokler ja gnoji tev še omejen* in" ni razširjena po trebuhu; V večini alučajih ae akuten alepič lahko dosns. Navadno prime mUde ljudi, ki ao do tedaj adravi in niao bolehal na želodčnih boleznih. Bolnika prime bolečina v spodnjem desnem delu trebuhe tako hudo, da navadno ne more iz postelja in ze zvija. Navadno aa pridruži sa-peka. Če človeka lakaira, navad no ni vnetje alepiča. Bolezen navadno prlčna s bljuvanjem, bolečina je najprej okoli želodca, v par urah ae preatavi, kjer je zle pič normalno aituiran. Treba pri tem izključiti vnetje okoli obi sti, zato previden sdravnik pral šče vodo prodno operira. Semintja ae pa dobijo alučaji, kjer bolezen ne povzroča hudih bolečin, pa izkušen sdravnik le nekako 44 po grunta" da ja sUpič kriv. Pralua da vzakemu obrtnikuuiekzk šest čut, s katerim dosns stvari, katerih bi novince ne zasledil. Dosti krat pa najboljši kirurg ravno pri aUpiču napravi napačno diagnozo ter izreše popolnoma nedolžen ud, kar končno ne Ikoduje boln ku, ker ae člsts rana hitro zaceli. So pa kirurgi po nekaterih krajih, ki glodajo, da bodo operiral čim VeČ bolnikov ter poetali sUv ni. Ljudje namreč mislijo, /it mora biti tak sdrsvnik posebno do ber, ki veliko operirs. Vendar as da taks sdrsvniks sposnsti, če tt porabljajo zdravo pamet v dru gih zlučajib, čs to natančni pri preukavi, če se zanimajo za Ini niha kot takegs ne samo denar itd. Vsliko preveč sleplčev jo le dsndsnss izrezanih, prav tako kot preveč nedolžnih toneH.
Književni pregled.
Mlada ljubsson. Romsn. Spisa Alojz Kraigher. V Ljubljani 192 — Ns prodsj pri J. Alešu, Glass Ave., CUveUnd, O., kjer atane $1.50. Knjiga je trdo veza-na in ima 261 strani.
V romanu ss «spletajo Ijnbsv-ni dogodljajl. ki sa aučejo okrog Toma žitnika, mladega jurists. Tomova prva ljubezen je bila trgovčeva hči Mire. poznejša pa n-čiteljUa Vera: med obema je po zapravil preoej šasa s poeeetaimi ljubicami na Dunaju. Ko ae To-mo vrne v Ljubljano, pohajata za Miro nadpornmik Milan Javornik la poročnik Andrej praznik. Vero naskokuj* čaeaikar Drnovšek js stfUWk, kar ni
rail samomor radi apolae feoles katere ze je bil nalezel, ko je njo varal Tomo je veael, da še ni poatal Irtev take bolezni, daai ae valjal po razno vratnem blatu na Dunaju; mati ga nagovarja k Vzdržnosti in rea precej podkrepi njegovo voljo. Medtem ae razvija )oj za njegove atare ljubice, njegova stara ljubezen do Vera U-nova vzpUmti, a Tomo se ne bra ni tudi Mirinih poljubov. Jftoman «e zavrli a tem, da Tomo, uspešno premagujoč vae izkušnjave glede apolnoati, iztrga Vero Drnovšku, ki jo je hotel odpeljati v Ameriko, kjer ga ja čakaU alužba pri slovenskem časopisu. Drnovšek se obeai. Medtem je Javornik o-kužil Miro a poljubom, in ko ae ona zave avoje bolezni, požene avtomobil, v katerem je aedela a avornikom v reko, v kateri u tone. Javornik izplava na auho.
Roman ni zanimiv toliko radi snovi kolikor radi filoaofije, catero je piaatelj obogatil avoje karakterje. Vae osebe v povcatl ao filozofi in filozofinje, ki pri vsaki priliki razkladajo zvoje na zore o ljubezni. Morda je oelo preveč te filozofije, ali kdor pd>-ena Kraigherja, avtorja "ftkolj-te", mu z mimo veetjo odpusti. Smer njegovih naairanj ja, da oil, ljubezni ni avobodno, predzakon» ako uživanje, temveč zdravo očetovstvo in materinatvo.	, Knjiga lahko nudi preoej užit ca vsem sdravim ln pametnim ljudem. Hinavski moralisti ae bo do zgražali, sa bolne in plašne ljudi pa ni.
Marrynt: Koraki razbojnik, po
alovenil J. M. Piaatelj naa pove de v pomorako življenje ob čaau viharjev, ki je preoej dobro porojeno. Slika nam ueodo dvoji tov, katera ja razdvojil vihar. E den je napravil Jcarljero navad nega zemljana in postal pomor ščgk, drugi ja a materjo vred prišel v peat trgbvcu a sulnji, k kasneje postane znameniti mor zki ropar Kajn, kateri za trud vzgojiti dvojčka v zvojem poki eu. Dvojček ae upira in pride do
burnih priaorov. Dvojčka ae kon čno seetaneta. Eden ja poveljnik angleške topničarke " Enterpr ae", flrugl je pa naproatovoljn atanovnik roparske ladje "Aven
ger". Kot tak pride aevada pred pomorsko porotno sodišče. Konča ae vse srečno, dvojčka aa spoznata in sreče je deležeiKše njun atrie, ki živi kot ssmee v Angliji.
Prevod ni dobro posrečil, ker prevajalcu najbrž ni znano živ ljenja na morju. Tako ja na pr.
prevedel ''mate" v mata, kar pa
v	resnici na pomeni drugega kot tovariš. Na pr. na trgovaki Ud, ima kapitan dva tovariša, to . prvi in drugI oficir. Čolnarjev tovariši so pa vsi mornarji, ki pomagajo pri delu na krovu. 'Traei je prevedel v traao, kar ja napačno. V mornarskem jeziku pomen "trace" navaden škrpee, ki aluž sa obračanja jader. "Trace" po meni tudi pot ladje, v nemščini "Kurz" Zaradi tega ae ''traae ne morejo obračati, ampak mor narji Ukko potegnejo sa škrbee in obrnejo jadra in tako tudi lad jo, ali pa kapitan epremeni pol ladje. To lahko izvrši tudi prvi ali drugi kapitanov tovaril, ka dar je na ztrall, ako ladja pUva proti vetru/ po mornarako " vetru", ne da bi mu biU treba kapitana vpraleti za poaebno do voljenje.
Knjiga stane 95 centov in dobi pri J. Alešu, 6223 Glass Ave CleveUnd, Ohio.
M. Burnat-Provinat "Knjiga as Tobo", poalovenil Alojz Grsd-nlk v LJubljani 1923. Knjiga ob-sega duhovit predgovor Henrika Batailleja in ato apevov v lirični prozi. Pesnica opeva moško telo, avojo atraet, da ugaja tsmu telesu. ki ji je polbog. Popolno Ulo moškega jI je več kot vse drugo. Srce ji hrepeni po ulivanju ia "polbog" Silvij ji zadoetuje. 8pe-
vi	ao duhoviti in fino aeetavljenl, Tudi prevod nI alab. Cena trdo-vezani knjigi je 95 eontov. Dobi ae pri J. Alelu, 6323 Olaas Ave., CleveUnd/ O.
Georgea Bodenboehi "Mrtvo mesto". Poslovenil Alojz Orad nik. v Ljubljani 1923. To je knji-ga aa vdovce. Daai ja Hugo Viaae, gUvni karakter to pevesti. Ure-den vdovee s rssbolelo domišljijo valed dolgoletnega tugovSnJa za ženo, bi vendar marsikateri vdo-vee aašel v njem tudi svojo oliko. — Viaae areča šenako, ki je do pičiee podobna njegovi rajmet, da gelo misli, da kodi «S* duhom avojo lastne Žene. ko zaaledaje žensko po nabrežju. laljubl^n je v žensko, k« ja podobna njegovi
< obna prvi. Toda mol ae vara i lana je podobna njegovi prvi aamo na zunaj, njena nravna atran je plitka, auačaj njen pa raavaja-aoat gledališke igralke. Vinac •poznava čedalje bolj avojo amo-vo, ona pa razdreŽi ajegovo raz-bolelo ara v, da jo zadavi. Med mveatjo «o vpleteue selo živahne alike o verskem fanatizmu malo-mestnega francoskega ljudstva. Knjiga atane 90 centov in ae dobi pri J. Alešu kakor gornje.
Natisnil« in aaložlU Zvesna ti-I J« usmiljen do neme Hvali, vreden akarn« in knjigarna. — Cena 50|slata. centov. — Piaatelj MUčlnaki Ja le
ako znan med slovenzkim uaro-1 Ali val, aakaj aa tvoj dalak dom po zvojih lepih spisih. Isprvsltata rad potepa s drugimi dsČki Jc mislil pUatl za aplolno publiko, L	"porednoeti"!
ali pozneje smo dobUi z nJim one- ™	p«wuoss» t
ga najboljžih alovenakih piaate- Odgovor ta mnof« u«,inkr liev za mladino.	' obnalsnju otrok najdeš v knji
"Mogočni pratan" Je narodna gi "Zakon bloganastja", katere
pravljica v štirih dajanjih. Slo-¡dobiš prt Knjllavni matiei SNPJ
venci imamo le malo tovrstnih
del. Nemci in Angleži" preoeji ^ ^ ^ ^ ^ |UtUo
bogati v tem oairu. G. MilčinaklLj^0Teniklh d^vaav v Ameriki
Je a svojim "Mogočnim prsta
Mogočni prstan. — Spisal 7r.
Milčinaki. — V I^jubijani, 1923. —I in hoče pokaaaV
la ta ga rešijo princesa, muc« in kula, ko pridejo pred Devetega kralja kot potujoči Igralci. Tisti čarodejni pratan pride sopet Stanku v roke, in vae aa lepo ia teč«.
Deveti kralj ae apoprijaani « Stankom .nakar h ta vrne v avojo delelo, kjer prevaame vladne vajeti v roke.
Končno vrne vili kraljici Čudo-tvorni prstan, in Usti trije žkrstj« se i/premene v krepke mladeniče. Trevljloa je poučnega «načaj« laatl ,da j« č!
Povest JimmU Biggma" ja sroalo dušo ameriškega proUta-riata ob času volUm vojne. Dobi m pri KnJUsvnl matici i. M. P. J.
človek, ki
jo ■ bvujiiu «ufo^iui! F™1"' vsled spolnih bolezni ki so posle
nom" povečal književni zaklad dlca ob^vania , Tja««gniniT Ako nalih narodnih pravljic v lepi ln \ V0i naroči ^ ^ t,u
čedni obliki. Pravljioa jc lepo pt- fem", katero dobil pri Knjilevnl1 ^	» v«Wko hltrleo. Vsa
NAZNANILO ROJAKOM SLO-VBKORM IN HRVATOM SIROM KDRUlKNIH DRtAV.
Dve leti j« minilo, od kar aem dal v list "Prosveto" naznanilo enako temu, in tudi aa jo bilo prijavilo no kaj rojakov, ker pa jaa takrat Še nisem bil drlavljan ameriški, aem moral nato počakat, da sem dobil drlavljaaska papirja. Sedaj pa lahko nadaljujem, Jas iu moji "partnsrjl", ki imamo skupaj , dva stroja patsntlrsna. Pni atroj "Noodle Cutter" stroj sa rezanje nudleeev, ki je do da-nea najbolj!! atroj te vrate na svstu. js patentiran v šestih drla-v ah, Zdrulanlh drlavah, Kanadi. Angliji, Franoiji, Belgiji ln na fcpauskem. To je atroj, ki ga potrebuje vaaka goapodlnja ln bo nedvomno veaeU, kakar ga dobi v svojo kuhinjo, v restavracijah in hotelih. Ja abaolutno varno vrejsn ln rele nudlaoa najfinejla drobno
gana. Prizori ae pravilno vrate i mRticl B N p drug za drugim ter privedo Čita telja ali gledalca do vilka dram' skega dejanja, ne da bi bilo Ho veku količkaj dolgočaano pri tem. Potem ae dejanje raapleta naj prej v tragičnem amlalu. AU do kataatrofe pa le ne pride. Plaa telj je obvaroval svoje mUde čita-talje pred smrtjo svojega junaka Stanka. Nazadnje aa vas lepo is-teČe.M
V	kratkih beaedah ja vsebina te nale nove pravljioa v dramaki obliki taklnale:
V	borni koči livi majka MarU ^ avojlm sinkom Stankom. Majka je bolehna, in fante mora preživljati njo in sebe s svojim delom, čeprsv je ie premlad za kaj taka ga Butare nabira po hoati ter jih prodaja pekom za hleba kruha
Ali dogodilo pa aa ja, da ja s svojim hlebom, ki ga Ja dobil' aa avojo butaro drv pri peku, rešil psička f« rok zlobnih paztlrjev. Drugič ja rešil na Uti način mačl
S
Med njegovo odaotnootj» pride
materi Marti soseda Evfemija a peterimi otroki, ki so pa stralan-
( Ko je doapel Stanko a svojo mueo domov, so vsi otroci nsvslili nanj tsr gs prosili kruha , Stanko nabere tretji dan sopet ono butaro drv za peka. Vračaje sa domov a hlebom kruha zaaači pastirje sopet pri jako krutem dolu. V vreči so imeli malo kačo Ur jo hoteli apeči na ognju. Že so drlali vrečico nad ognjem, pa pride Stanko ter da avoj polteno sa alulani hleb za kačleo, ki jo po tem nemudoma izpuati na prosto. Ta izgine za akalo, in tačaa se skala odprs.
Pred fantom zableeti kraljev ztvo dobrih vil. KraljUa mu da lelessn prstan, ki Ja Imel tako moč, da se Je ispohtila človeku vsaka lelja, kakor ga ja trikrat saaukal na prstu. Dobil js pratan, ker ni maral na arebra na slata, ki ao mu ga ponujaU vila. FanU aa vrne a prstanom k svoji msteri Marti.
Tedaj pa ae prigodi ,dk pride v Stankov kraj sam cesar s avojo hčerjo princeso. Treba aa mu je bilo sestati s Devetim kraljem, da mu da hčer za leno ,kor jo ja bil zaetavll le pred deeetimi leti za poeojeno zlato. AU princaaa aa je tako uatralila črnega ala Devetega kralja, da je nsnsdoms oslabela m zbolel s
J.
K'i i« divji
oelo prične s njo živeti sssss sato, ker je po-
KNJIGE
KKJIÍSWS MATI OZ B. K. f. J.
Književne matisa Slovsn-sks narodns podporne jed-nots Ja isdala in Ima v sa-logi sledeče knjiga:
Pater Mslsvantura Spisal
Zvonko A. Novak. Izvirna povaat iz livljenje ameriških franšilkanov. Z izvirnimi zlikami, katera ja izdelal Stsnko ŽeU. Fina trda ves-ba. Cena s poštnino vred $1.50.
k * ■
glovsnsko-angleška slov. aisa Dodatek rasnih korist* nih informaeij. Fina trda vssba .Cena $2.00 s poltnino vrsd.
JlmmU Hlggins. ' Spfaal
Upton 8lnelair, poslovenil Ivsn Molsk. Povest U liv-ljenja smsrllkegs prolsUri-jats za čssa velike vojno. Trds vssba Csna $1.10 s poltnino vrsd.
Zajedale!. Spisal Ivan Molsk. Povest ls doslej skrits-gs koss livljsnjs slovenskih dslsvcev v Ameriki. Trda vesbs. Csna $1.79 s poltnino vred.
Zakon biogssssijs. Spisal
Howard J. Moors, poslovenil J. M. Zslo podučna knji-gs, ki tolmsčl mnogo nstur. lie sskons In pokszujs, kako ss splolni rssvoj ponsvlja pri posamesniku fizično In dulsvno, S slikami. Trda vssbs. Cens $1.60 s poltnino vred.
Zadnji dva knjigi, naročeni skupaj, dobite aa tri do* larje.
NaroČbe, a katerimi je po-alati denar, aprejema
KVJIŽBVVA MATICA, 9S67-M So. Lawndala Ave., Chicago, 111.
jI
I
kar imata atorlti, jo vloliti savlt milno v stroj in potem savrtlte bodisi s roko ali na gonilno silo, ter ga lahko vrti in vodi mali otrok, rela na oba kraja, naj gs vrti naprej all nasaj in vaa kar ja vam storiti, js da ga poatavlte bodisi na mizo ali ua stol.
Drugi nal stroj sa imsnuje "Vegetable Cuttar", U atroj Je patentiran v Združenih drlavan, Kanadi, Belgiji ln v Španiji, ja aelo pripraven ln koriaten sa vsa-ko hliki, enako kot prvi atroj, vam rele ta atroj vseh vrst seljsujevo, posebno za ribanje salja, rspa in drugih enakih priprat in solat ja sslo isvrstna pomoč pri lilll li-delovali aa bodo v raallčnlh velikostih,.mali bodo «a v kuhinje pri malih drulinah, večji aa na kma* tlja ln v večja trgovina, ki te ba-vijo a enakimi produkti, rsls kakor aami lellte debelo drobno srsdnjs ln js popolnoma varen, da si ns morata porezatl prstov sU kaj «Ulnaga. Ds ja tudi atroj ls. vrsten ln koristen imam »ato la-kaslla ia patentnaga urada.
Vaak kdor bo prsčltal U na* lo o-mojih nanovo isasjds- | nih strojih, nsj ss Uo dobrs pr«-misli, sko bi ns bilo umsstno m ' nam v našo drulbo pridružiti ln pridati čim bitr«Ja a nami rszpa- . Čavatl ta dva atroja. Do sedaj naa : Ja laat skupaj v drulbl. Imamo 7 mod aeboj različna mnenja, da bi . prodali ta patenU, oziroma ta dvs . nova stroja kakšni večji drulbl, 1 kar pa prav ns radi storimo, kar ' upamo da a« bod« dobilo dovolj no ItavUo Slovencev in Hrvatov, kateri bi aa nam pridrulUi ln postali solastniki te drulbe. Vaak, ki bi lelel la nam prid r uliti ln postati solastnik nale drulbe, bi moral prUpavati svoto $500.00 v naprej, ali takorakoč mora upls« Isti to avoto takoj ob upiau k naši drulbl, tsko, ds aa dobi potrebno vsoto vsaj $25,000.00 in potem ss ustanovi korporaeija aa isdelova* nj« in ss raspačavanja teh stre» Jav. Kar ja nedvomno, da boda ts stvar prinalala lap dobiček in kar ata stroja resnično potrsbna as vsako bilo, nI dvoma, ds JU» ns bodo ljudje kupovali s veliko naglieo, kakor filtro uvidijo njih koriat Rojaki, kdor ima densr, reoimo vsaj $500.00 na raspolsgo sa to avrho, sa lahko pridrul! v nolo drulbo. Ako žalite samemu sebi dobro, tedaj pohitite, prlgla-alte prodno poteča rok In invaati-raju v to podjetje. ŽeU ae pa. la ja la mogoče, da bi aa prljavlU la
Stanku ja prliol ob tej priUkl
^mogočni pntan" pr^JS njogo-| ^	TRAICULJeI BSjvsI tski IJudjs ln postili
vo pomočjo Je postsvU princeei in NEVARNOST 1KAR.ULJE. • JJ^ ^ £ ^ rMlinj
njenemu očetu primerno hilo Sn| V DEŽELI PRIPRAVITE | «možni meh.nikl, ker bi kot tskl
pripravil dostojno pojedino, ko se js princesa asalo zavedla.
Ko eer pove, kaj mu tare srss, zssučs Stanko svoj prstan, prikažejo aa mu trije Ikratje in hipoma ja bUo v hiši deset vreč trdega zlata. S tem Je biU rešena princesa AU bila ps je tako Upa, da ae je Stanko necnanako zaljubil vanjo. Preden ps Jo Je dobil, Je morsl storiti le precej činov v vednl nevarnosti, ds mu ne da od-nehati earjsv minUter glsve rsdi njegove predrznosti.
Medtem ao priblila Deveti kralj ter zahteva od carja princeso ze ženo trdeč, da je ear prekaeno poravnal svoj dolg.
In tu as začne dejanja sspletstl ter dsMvsti tragično Uce.
Ministra ' ko varita, Sunkovs ljubezen do princese je neerolna Kvfemijs te jeats ku jati in proda j sti De v« umu kralju. Tako prida Umu "mogočni prstan" a roke, a Stanko po Je odr"!j»n r delelo Devetega kralja, is vržen v J«ŠO
lahko delsli v tem podjetju, kar bila bi njih korist toliko velja. Kdor šoli torej poeUtl lastnik tO drulbo, nsj se jsvl meni «podaj podpisansmu do dne 15. marca 1.1.
1MB MU« * Uámúmt la
•••M IHWfl /.
VASO SVINJINO DOBRO.
fmmMl» ptil»M». S* t» (Ml , «IS v.M u^fciitj- to «to.Ni »r.b trn» f Kako rse jih prlglud dovoljno
ZJSZ^TZaTti X	M bo4«®° 'kuptj' ss
uum*. k.ur. »h. m ie m ummi » u., j pogovorili ln vrodUi vae potrsbno,
ksr ss sploh potrsbujs ss tako podjetje. Vsak. ki bode pristop« v našo družU, bode dal omenjeno svoto, takrst ko bomo imeU svsj skupni prvi sestsnsk, tsko da bš imel vsak posameznik priliko si osebno ogUdsti In se prepričsti s vsem, ks| ln kako je. Nsl nsm« n Je poltenim la sskonltlm polom pričeli In potsm nsdsljevsf! s našim podjetjem Ako lell kdo Is ksj drugih pojssail sli InformaslJI o ti «adsvl, nsj piše na moj na* slovi kdor se po misli pridruMtl temu podjetju, naj se prijavi do II. marea 1924 na moj asslovt FRANK TURK. P. O. Ion 21, ^ 0AMSLMAV, PA
bT UU9 »wfclüa to fto»«.!»! ,UltM ..Ml*
I Basse mšBiU
."i.irri^.r®
sreda, 0. januarja
PROSVBTA

Letna saj a celokupnega glavnega odbora flovenake narodne podporno jodnoto pridno v «odo dno 10. januarja 1024. Tli člani glavnega odbora naj isrolijo to vpoitevati ln 00 lotno 00jo aago-tovo adeleftttt. Posebnih pozivov no booao poiUjali.
Okni glavnega nadzornega od bora A V. F. j. pa naj pridejo v pondeljek dno 28. Januarja 1024, to ja dre dal pred sejo, da pregledajo račune in drugo jed noti aa poslovsnje.
Vinoent Oainkar, predsednik 0. m. p. j.
V ZALOGI
1*1 rovaSIL (aPMabart), Mi-
raaa Me, VMM»..........
Tal POVESTI. (L- TolatoJ)
uoovica. (l a. tomla), m«nt,
brotirana 74 c. *N*U..........
UPORNIKI. (Ivaa Lak), a«adovia-
•Iu pOV«.t, TtUM.............
VAX. VODNIKA takiui apial.....
VIŠNJEVA REPATICA. (Vlad. Lav«
•tik) .. 77...................
VITEZ IZ RDEČE WSE. (Alok.aa-dar Damaa atar.), roaaa, bro41-
raaa ««c. vaaaaa ...............
VZORI IN BOJI. MU« vaaaaa... zabavna KNJIŽNICA. aMrka po-
«al «n frrtU ...... .........
ZADNJA PSA VDA. (J. E Baar),
/AJEDALC1 (Ivaa m »ml), povaat,
za srečo, m*...
ZAPISKI VINE oaAMONTO VE,
(vi. LavatJk), vaaaaa..........
ZGODBE IZ DOLINE SENTPLOR-JANSKE. (Ivaa Cankar), vaaaaa ZLATARJEVO ZLATO, (Ae«. Sa-' i.»a), aaodovlaaka povaat. vaaaaa ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE
. . PAVLE. I. Zaraa)...........
ZVONARJEVA HOI. povaat.......
ŽENINI NASE KOPSNEUS. (Rado
Murnih).....................
SLOVENSKI PISATELJI i
DE. IVAN TAVČAR. (brani apial.
VI. *v„ vaaaaa................
Fa AN LRVSTK, abraal >pl.i. va-
FEAN erjavec, abraal ««tel. v*, •»■a........................
JOS JURČIČ. (brani «piti. I. sv.,
rastlinstvo naših ALT ' (p.
"SttTiisaj;^0^0
saasas pocetnica. (j. t.)
spretna kumarica. brollr»i,»
11 00 veta na
USTAVA roaka aoeiallatUn» («4.
aovjataka ropobiik« ............
VARČNA KUHARICA. (Marij. R«.
aa), vaaaaa .................
v novo DSSELO. (E. K.) ......
VOLJA IN DEJANJE. (raiholo-«iAna analiaa) ................
ZADRUtNA PRODAJALNA ALI
ZAKON feOGENEZUE. (J. Maa.rd
Maora, praval I. M.) ..........
ZA STARO PRAVDO. -<Praa ErJ.. »adt . t.......................
"sstgssrv
ZDRAVJE. adraratvaaa ravlja .« pavk o adravatv» tu Urmrljnijti, latalk 1SII, broliraaa 11.10. trdo vaaana ......................
ZDRAVJE. Jan., fab., mar«, april la majaka iadaja iatalka 1»22,
▼•aka po .......a«.............
SOCIALIZMA V S*
^¿HnsFIJ?^
trijo a vaak I. broftiraai. L «v. lic; IL av. SS«t III. av. 16.. — V.l trlja a vaški, 141 atr.............
bfcle noil-mau junak. (p. m.
DoatoJavaklJ >. pavaatl..........
BEEL it. M. Daatajavakl). mu»,
RAČUN MED JEDNOTO IN DRUŠTVI
gad je gnezdo. (Vlad. Lov.Uk),
Razno.
cankarjeva slika aa daplaai-
cak, t aa .....................o»
(Imamo Jih dvojaa vrata.)' ' demokracija, (CankarJ.va |u-
vllka .........................1«
kres, ravlja, l is«. It. s-l«.....21
kres. ravlja. 1. 1922. it. 11.11.....24.
KRES, kaltural maaadalk. L 1913, »t t-4-4 ...............<•
"^»fi^viSS^1»0.
din jenih drsav ........... .4«
o zdravstvenih nalogah soc. zavarovanja. (Dr. D.-
mat. BlotwaU-Tratanl4ki).......1«
proletarec. tmiI latnikl IS is.
1»S 1 ii l»f I. vaakt .v.. rt., .•> RIT trije labodje* Uuatrlraaa ra. vlja ..........................x»
ANGLESKE KNJ1GE.
ANARCHISM AND SOCIALISM.
(Oao. Plaehanoff), vaaaaa..____
ANCIENT LOWLY. (C. Oa borne Ward), dva njic*. 1111 atrani.
ANCIENT SOCIETY.' (Lawil H.
Nonran), vraana .............
BRASS CHECK. (Upton BfaclMr.) SMfca koramplraao.ti kapitail.tii
nc«a luraaliama. vaaaaa........
."DEBS. HIS AUTHORIZED, UPS AND LETTERS." (David tar..
n»r), vaaaaa v plain«..........
END OP THE WORLD. (Dr. M.
WUh.lm Mayor), vaaaaa........
EVOLUTION OP MAN. (Wllbalm
BAIaaba). vaaaaa ..............
EVOLUTION OP PROPERTY. (Paul
Lafarpaa), vaaaua ............
COD AND MY NEIGHBOR. (Robart
Biatehford), vaaaaa...........
GOOSE-STEP. (Uptoa Sinclair.)—• Atudlja amartlkava vlaokaftolatva aad katarim iaiajo Wontrolo prl-
vatai Intareal, vaaaaa..........
IMPERIAL WASHINGTON. (R. p.
Pattlrraw), kajiaa. M opl.ujo pra-hodna dob* ti !■■ iliradj. v do-aarnl tmparialtaam r Sad. drut-
vak. 441 atraal. trda vaaba.....
JUNGLE. (Upton Sinclair), povaat
i» ekiaalkla ktovala .....
KARL MARX, biographical ma-«aoira. < Wllbalm Uobknochtl. ^•«■a ......................
KING COAL. (Uptoa Hlnalalr). povaat 1a iiajm Itrajka (isis) aalara<i>kih praaaafaijav, trda vaaba .........................
LAW OP BIOGENESIS, (J. Ho«-ard Moorp), vaaaua............
UTE AND DEATH. (Dr. E. Taiah-
manu), vaaaaa ...............
OUTLINE OP HISTORY. (N. Q.
Wall»), vaaaaa. 11T1 atraai.. . PHYSICIAN IN THE HOUSE. (J. H. Orapr, D. D.) Dovall adrav.
alk. vaaaaa ..................
REPUBLIC OP PLATO, vraaaa ... BIGHT TO BE LAZY. (Paal La-*ai»aa). *«mb ..............
ROBERTS RULES OP ORDER, va-
....................... •
SAVAGE SURVIVALS. (J. Howard
Noaf»). vaaaaa 77............
SCIENCE - AND BE VOLUTION.
iEraaat 1'atrrmaai, vaaaaa SOCIAL REVOLUTION. — (Rati Kaaiakrl, vaaaaa ............
I^owta),'vaaaaa ................
TMEV CALL ME CARPENTER. — • Upaan llaatakr). trda v«ba ... THE CRY POR JUSTICE. (Uptoa
Sinclair), vaaaaa ..............
THE DREAM OP DERS. (Ja«k
THE PROriTS OP RS LIOIÖN . ~
Baaprava a larabljaaja var aa pri
I H^'Ä'' RUSSIAN ' BE VOLUTION (Albort Rhr. Wii-Hamal. a aRkaail. su atraal. aa>
»«aa r piataa ................
aUa4alrl, pava.t pa-
.PROBLEMS IN SOCIAL
IGRE
ANPISA. (Laoald Aadrajov)......
BENEŠKI TRGOVEC. (Va Skaka-
apaara). vaaaaa ..............
CARLUEVA SEN ITE V - TRIJE SE. NINt. (P. S. Taucbar), dva lala-
(ni anndajaaba ..,..,........
DIVJI LOVEC, (P. S. Plntpar), iara
a potjam v 4 dajaajib..........
DNEVNIK, vaaalatsra v f dajanjih GAUDEAMUS, komadi Ja r 4 daj... OOSPA Z MORJA. (Hoarlk Ibaan),
t«ra v » dajaajib..............
KASIJA. drama v I dajaajib......
JULIJ CEZAR, <Wai. Bbakaapaara),
vaaaaa . . • ................,',
MACBETH. (Va. Skakaapaara),
NOC NA HMELJN1KU. (Dr. L
Lak), lira v S dajaajib........
OTHELLO. (Va. BSabaapaara). va.
RAZVALINA SIVLJENJA. ' (P. S.
Pteicar). drama v I daj.....
ROMANTIČNE DUŠE. (Ivaa Can-r * daiaaajlh, vaaana
rossum S universal robots.
draaaa a pradlaro v S dajaajib.. SEN KRASNE NOCL IWa. Shaka-ewtl. vaaaaa ..............
umetnikova trilogija,
(Aloia E rale bar), ti4 aaodajaaka, brwllrana. 71a j vaaaaa .........
:::::: dolžno»t deuItvenih
TAJNIKOV
V.v:: js, da vsak mssae sproti poročajo
::y.:: npravnlitva lista "ProsvsU" vss ;;••;; spremembe nastala pri drnitva: . . .::: n0T0 prlatopls, anuria, Črtane In ...... nassj pristopls ln odstopls člana,
:;•;.;; njih lasna In naslove, tar res :;v.:: spremembe naslovov članov, tot-V.V.'.: no, da ss lahko pravilno poUljstov ;:;.:: vrsdl sa list. Istotako sa mota ..V..: sporočiti vso spremembe sa Mls iis.'öe dinski list. — Upravnlfttvo.
upeavnlitvo
oposarja vss naročniks ln druga ČitatelJe, naj nikar aa kapajeja nobenih posebnosti ia posameznih oglasov, ki ss nahajajo v lista, ksr nekateri so direktna sapeljivt Vaak naj bo sslo previden Ia sa vselej, de le BMgoče prodno kaj kupi la oglasov, prepriča. 8a vsa oglase oo odgovorni Is oglaševal* sami, nobene odgovornosti aa prevzem« upravalitvo ia aa lastnik
^MALEM^* rÄOUV* KOMufiSnCNI MANIFEST
(Dr. Joaia MaaaoJ) .....
KRATKA fcoooviNA sl CEV, HRVATOV IN a <MaUla pirri ..........
MIJUCARBTVOl'. Iiiiiami V
S:; lotst	ks.se::::::: P^KBje plečati Ust kateri ja
S:: lit« si; ih'iie:;:::.: daa drUjl v tiskarni la vsa
R:: '£ S*:::::: i»™1 bodita pmidai, če
•14 ;jjj{....... •• pe nabiHete, tedaj vsa to pri.
in uses '.V.'.IÜ pilte samt sobi In no nam
' «SQ si.iel i«e.ee'.'.'.".'.'. j	Upravitelj.
.......1	' l	I	WM I
....................................Ml Ml
VABILO K IGRI
"DESETI BRAT"
(l>daka lire a petje« v patih dajanjih.) katar« priredi ^
PEV. DR. "PREŠEREN**
dna 12. in 13. janyarja t L v SWvwiakes» domu, m S7th in But Ur Ml., Pittsburgh. P*. J
aai^iS2f——	i
Ža*a>ab «a figa m4ar
T*eei »vtapaje v «e»raat. vakt At 'TrrWraa*. ...................................................
počni) v No%a sva i.........
roi ituno tfvljenje bloven.
S	A
PROLETAREC
3080 W. aath
CHICAGO. 1
SLOVANSKI FOTOGRAF
PAVLIK'S STUDIO
1MNUARJA,
ML
Albreht:
Krojač Marka.
ti la Polona Jo hilt docela potola žena. - % ,
"Zdaj teai pa Jas aa konju. Jcrnač," je mialila ponosno in je pazljivo iskala, kdaj ssstsae di hanje na postelji. "Naj bo kskor ?e bi ne bil rajni umrl, je I Kdo mi more roči, da ni nje j« odvr-l — " — u
(Konee.)
danes,
pUÊÊM
ge v," se je tolažila ob miali, da se utegne v kratkem izbočiti njeno 1 vtisi* rsbil ob vsaki pri-|telo. Čamu bi se grisls ss volja t* v kader mu je grozUo ksj ne- ta, ko ni trpel Marko prsv nWtl J***	J Mrliči pa. menda aa pozaajo člo.
je igzlo, ds je migotal Tette _ Ali aeerds tudi*... ireti zrak in j« P<>t eurkosas 0srls se je po molu, ki je leisl ¡ obrazov, krojsčevs žens pa rznak in je imel oči zaprte kakor J rsjgledsls po travniku in je mri]č.
pikala dela. Hotela je «Polona-" ¿Juti to reč in čudno zadevo, 0las je bil sUboten in suh, ds Ú jo j« pri vedis do tegs, da ims je zazeblo leno do mosgs. prfics ** moža.	_ - Kaj bi, Marka," ss je sklonilo
"Če bi vsaj res umrl, jo je k bolniku in je v grozi Iskala, .kodlo v mislih. Da, potem bi bH kdaj ji udari beseda obaodbe ns lo «ss v redu I Poldrugo leto le uho< ng^j	^ksj, vidii -
gvi poleg »jegs in je zaslužilo ni5 i0 ne boj," ga js bolala po vo MTsiksj. ne ssmo piškave bajte! g&nem UcU i„ mu j« omočlU uati< latera bi ps Ua k takemu ko- ce f.vo^	H wpleiej ,
zuajsku, ki j« sam0 napoto na neru]0^Q0 govorjenje, ki ae jo pvsttl • • • -v. h u mestoma popolnoma Ugubilo v "Pa ne bo umrl," aa je zara- U0ltanju, da js stsroo od nspors U\o tako zoporno in ns glas, da \m pokonoi ^ j6 ^bulU preplašeni lena rszločno čula besede in se no ^ strmel je naravnoat pred-je nehote okrenila, da bi videla, w ^ §0 ^ Mpenjal , mn gorelo jo draži. Bilo pa ni nikogar nJim |ivotom, da bi ubslal nečemu v bližini in Polona ja »«lo-1 ^ df b| pdiel nekam _ ^ ^ ^ sila glavo in je pospeSüa delo, da deUval uko ttralno, da ga je Po-«o izstopile žile na rokah in so|lona komaj aadrževala. f riele bilke okrog nje kakor v ne- «j,pultUft g»/» jo ja smoglo
jrikti...	mimogrede, ko se Je borila i njo-
• Ko je stalo aolnoe najviše in Je govimi veUkiml rokami. — Plsail vročina palila izmučena telesa, je bi ^ {n M MmotoviU1 ^ priila južina in sa njo čas počij- bi M Ildel dokler se ns bi ka. Ljudje so se razšli in so isksli zgrudü ^ tU. pjozfaOio bi — ln sence in hladu. po eden, po dva, ^ M „¿u^taje - i, ust bi ss te so le.s pesmij« in •	pocedüa kri in -
»ladoati družtlt povsod, kjerko ji
čipkami, rožnatih uaten in rolna- "Na »Marka, n» 1 Za boljo voljo, tik lie, da ae je nenadoma razlil I ne!"
saeb po valoviti pokrajini. Utru-| "Kaj pa je," ss ja oflaaU pri jenoat je preils in ost je js zakli-1 vratih Jemal in ja pogledal v ra-eslo po življenju, da ss js žabo- zumevanju na bolnika, i*Ali no-telo telesom in krvi prostozti —rit" - . ( Poionz je ležsls v grmovju ln ¿«na j« uprla vanj svoj prastra-Je strmela izmed listja proti ne- geni pogled, bu, koder so rajali drobni oblač- «u ^ potjal/* ze js ki kskor pregnane ovčiee. Nekaj	uu _ << pomagaj. Jernsč,
Jih je bilo liki cvetke, neksj kot|^J v^p, P i	'
»ksmi, ker jé hotela prefuati fii; ^zíw ^ ! spomine in želje, ki so VskipiValO	f
,v njaj. Brei besed je klele v	• ^atjo aratt Jernalu:
en preilost ln sedsnjoet svojo in	J«™1» . .	„
je vsakemu hipu posebej želeU	odf^U in Pfttuail
zleia. #(otclo se ji je pogins, srs. ro*« ^	.ko«is«il
mote, uničenja in česarkoli, samo	x * I^T11^11
ds bi priila neksj nsd njo, ksr bi	^ Mf^ iredl
jrpremenilo tisto večno enakomer- fgledovsl sabo in opravo in je pri-
no vpraševanje atarčevo ... V	1	. ,
samih žgočih mislih je tsčutUa ™	> ,e ntwdl
aredi selenjs vonj po plesnjivoatl	^frí?®? J . f	4 ,,
ia mrzli Markov dihljaj, da je aun- ?lej, da bmalu najdel vrats,"
kema razproatrU'roki in je po-	mu ^ »P^^» ^«n* • gledala. Pred »jo je stsl Korenov Ko^an Ja ubogal ln Je
mmmm^m^^m	stopil proti durlm.
"Saj res," se Js domislU, bo Ja la držal u kljuko - "kaj Pa ja s mojo oblskot Ali je ie kaj da-lalt"
"V grob js ne ponese s seboj —
"Ti si kriv vsegs, veš» ti. — Pesi "i lnu ^J* dovolj," se je odra-ai slabši, ti —M	' sala Polona In je komaj čakala, da
Jemač je širil roke in nI rekel W	, '.
»Obene besede ln le oči so mu is- <<D* n< pridt Y ,fub0, T•ln, rele kakor ogpnj izza stekle, ds sol Jo ob takih prile!noetih,'J aenidoma v plešoči groznlci zara- i* "^«Hl Koron in js naredil
roko kretnjo, a kakršno ljudje aa-
PROSVETA
■
ko odpočila, kajti bela ee je, dal bila. Govorilo se js mnogo in pohoto noč hudo s bolnikom.	vsod, alaati tam, kjer so bile Šea
"Reveš," je ponavljala onamo- «*e same med asbojt glo ln js nenadoma sačutils, da jo 4<Kdo bi neki bil!" je aunUo nekaj kakor mrsla koat. kdo! — To je kmalu kaj—" " "Spomin,'1 jo Je eplašilo v omo Polona je vtdsla vse ia je noč tid, ds js planila kvišku in je u- U11 Jan kovala načrte, a nobeden gledala — Marka pri durih. "Je »i botel biti pravi. Sledujič jo je še duh njegov," se je osrla po po- K1 tiralo tako dalsč, da nI mogla stelji, a tam tudi teleaa ni bilo več ve6 molčati; kajti dnevi so biU šc Planila je k vratom, ja popadla *teti » «m priti»hsL moža in ga js adneala v poateljo	# * *
Marka je dovršil Jernačevo obleko, je slošil vse lepo v gube in je ogledsvsl vae kraje in kon-oe, ker je hotel, da bo stvar prav in v redu. Sploh js prišla vanj tiate dni nekakšna natančnoat, ki je prehajala meatoma Ša v tako
"Pri vas se ps mehds godi ns< kai čudnega, Msrka. —"
Zona ga je pogledala s porogtji< vini naamehom, a Marka je pri trdit i "Menda —"
"Bo krst, ksj," je nadaljeval! Koran.
»Bo	^
"Potlej je p« ravno prar," je
NAZNAKILO IM ZAHVALA.
Naznanjam vsem snaneem ln prijateljem Širom Amerike žalostno vest, da nam ja nemila amrt ugrabila is naše areds in pretrgalu nit šivljeaje, moji dragi eoprogW in materi oziroma stsrl msterl
OAROUKI AUB1U,
Hropeča in kakor omamljena ja o-mahnila na vsglavje in je ponavljala venomer:
' "AU res hočeš na zadnjo uro od mene, Marka, zlišišt" . Moš ni odgovorU in tudi bledel
"J JiV 7 • n i	J« preksjala mestoma ta v tako
nivel. Po d hsnju ,s Polona	dt jê biU Poloom m ^
wala da spi, pa js ŠU ia Ja in- trta< fc je ito iu ^ Jé bllo ^
kleniU vrata er je omotala kiju- b H ^ tj ^ m prav
čavnioo s cunjami. Za s» je pre-1 ktkop da „klet0 y m*
îs^ S leela n^Vu ^leÎ nl0 ^mrl bo - «to je Uk zaprta, je legle na tla poleg po- ... . . .	, . .
atelje in je saspala. Vso noš do	ï Uk,®
ranega jntra js ni plašil niti Msr-	dâ ^ ^odnjil čsksU sgolj
ks, niti kske vznemirljive eanje, do?fd1ka U «imo prens-tako da ae je pndramUa ob svitu IUU	Marka je bU
krepka in poiivljepa. gpokornost in nadloge so bUe pozabljena in prvs misel je bils t "Bog v/, aU je ie mrtev —"	_
!?% *;JC t	I naj "bi ~bil iadnjÎ v njegovem" šiv-
po poatelji toda Marka js isis ljenJu ... Pelont drhtiU in je
mirno, je dihal mirno ln ni bU alti Qa.krivaj joksU, da js imels ved-
pr??Ar,! ,a ÏT*00; , ^ ^ U0 rdeče obrobljene oll in ltea ;rdett\i*®°Jt><!îdec sdrgnjsns pod njimi Govorila je trdnejli " je razločUa Polona malo, zdihovala je mnogo in ho-
^^J? '^Î.VW ti,te,,^ ktr kl* J- Skoro neslišno kakor sen-ai js bila sinoči šelela ...	1
Ko ja krojač odprl oli, je pa-
zopet menil Jernač — "zdaj imam novo obleko, la bo treba botra."
"O, aaj bol kar sa — očeta,", je zaovUil krojač in je pokazal! Bolehala je skosi sedem let, ter proti vrstom. - H	i ae mučila sa borno Šivljenja toga
Polona je prebledels," Koren ps, «v«t0« k°t «o mora vssk ubogi je zsškrlpsl s sobml in je asro-1 Proleteraa ali prolaUrka, dokler bantUi i	I «• prida smrt, da jo rsši gorjs na
"Kaj se vsm blede. Msrkat"p*01 «^u. UmrU ja dne 24. de-".Včaslk M ml je, adaj ae mi pa w»bra 1M8 ob pol dveje ure ne val," js odvrnil Marka in J«; ajutraj. a pogreb as js vršil 20. komaj hropel. "Uhko noči Uk-1 decembra t. U ob dveh popoldne ko kar grests. — Zs tako reč je ob kršenem vremenu. Bils js na
namreč bled in suh, od dne do dne bolj kolčen ia slab, da skoro ia ni imel uikakega glasu vsč. Kljub vsemu temu pa vendsr ni hotel nsatoplti tiati treuutek, kl
gledsl sačudeno okrog ssbs in je je ob baI	J Je
zaprosil s slabotnim glasom: 1	...... -
"Žejen sstf-''
Jernsč. "Ti —t" -"Jas
Koren se je smsjsl, ko Js pri-k njej, s ons ga ja klala v|
pritsjenem stokanju:
¿«1* trenotjs ...
"Beži, grd un,H je kriknUs Po|T®31^ označujejo tatvino. Jona in se je ia v istem hiOn do-ai»hla, ds je prepozno. 8krčils « je v gube. akrlla obraz v dlani
Zonaks je drgetala v razburja-noatL
__"Ca kdo krade, si prvi — ti
h •« j« grizla uataiee in jesik,' dal*»r pomlsU," Ja poglodaU Jerna-* v kipu sačutils zoprni okns kr- **• ** nilm Marka ia naiadnje le ^ > v ustih.	sebe. Koran js rssumel to preglo-
Ksj boš — zsj ui'vai drugo dovsnjs ln js odšel nlsdost," jo je potrepljal Koren- "Ko bo traba deveti na para, me po rami ln si je naigal cigaro P* l« pridi pokUaat." Ja aposoril Vse ob svojem lasni Če enkrat j1« ▼ vUl, toda Paloaa Ja molla-»nudiš, h potlej aastonj solzil!" U . . .
Polona js oMntils beeede ks- "Ravs|f"ja pomislila v rssnlčni "r bližino ledu ia se je strsstno ln js «a tranotak pritisnila oklenila Jeraaša i	Markovo rake nI svojo Islo.
i "Ali bol sedaj moj t"	"Tako smo grdi ljnAJa na sva*
K»ren ss js ozrl leno vanja in ja Jo Jo pravsal naval apakarna «^nil z nekam trudno hndomuš- stl, da ss Js sačela krilati in jo so-aost je i	dla aa posul jo tako, da sa Js s ro-
! "®aj ima starega I"	kaml l& taiaaam dotikala bolnika
Polona ee Jo streaU b Ja adlla. • • • I*nw«ena in prsstrslana js K»kor je pogledala po ljndek, ae prsmlUJavaU aa «sodo gvojih dni j« zdelo, ds srečuje satsk ia' in svojo rova ,kl Jo braa praatanka r - rozljivo prašen je t	I salezuje pri vsakem ksrakn la jo
Kakšna je drugs mladost. Po- prsgsnja po vssk potlk. MislUa Js ^ 1"	na Jemala, kl Js tako neusmlljoa
j	osa	iagrd, da bi pehnd sUraga flovo-
N'a jtsen je Merka obolel, da ka u smrt Uki Mval, In Ja sataja-Po cele dneve prišel k pameti vala tisti trsaotek, ko se je sgo-i« rovoru najrazličnejše reči.; dilo ono grosao, kar ji Upodkopa Pr«vii je o prvi šeai la o dragi t v» Ig poslednjo aado eraše la ssi-•^orih, ki so ga sepastiU ns sts- ra. ös bi bila adaj sassa, M opra-ra leu — ter o Poloni	j vila, kakor aa spodobi sa pokoj-
, "BoJU Ja njena, kakopa. Po- aim — * slučaju, da pHde rss do - Jesus, Marija, kam pa tega - la M Mls prosu la reše-Je bledel v vroilal In Je' aa . , . *"M t rokami pa sraka.	I Cas ae je nsgibsl k vslera la
. rs reši," Jo rekla lena. ssrja Js pordeWa Markav ebraa «o je pripeka prila, da šajejalda ss js vidsl sdrsv ks mlad. Pote-y>wko. pSh sta prišli. Msrks) aa Je satisaiU oM ia is asalonOa dragim tudi e baj-1 slavo na Mft
oa. V istem, ko je lelels, ds bi jo Msrko poprslsl, kako ln ksj, se
treba pokoja —"
"Merka —" je ssproells Polone.
"Sere, je le prsv! Ksr pojdits no. ps lshko noč," je izbulll krosi oči in je tiral dvojieo proti vratom. Ko sta bila sunaj, je obrnil ključ in je počasi leset v sobo.
"Hudič," je robantil zunsj moški glas, ki mu je odgovarjal stisnjen lenskl jok.
Marka je slišal vse. je sedet k misi in je vse! šlvsnko v ioke.
"Zdaj sem pa sopet sam —" Drlal je iivsnko s obema rokama ln je gledsl nanjo kot na sveto hostllo, dokler mu niso ssosts-e oslsbele oči.
vedno mlslils, kako bi ps potls-
s', v . ..... i nils vsaj le ss en dsn daljs v pri-¿ena js prinssls pija s In Js po- hodnjoit> VieleJ ktdtr j, yv¿er
Tako sem se bsU sata- VI(|lkott dobrl |f#M i™Ul°U6T	Ui "Bog bodi sehvaljsn, da «ao
"NilHna boj, Polonlea, nft!" ,re*n° prellreU u dtn '•'I "Ti ns vel, kaklen si bil," je	^	P°aovU
začela lena in js hit%la s sgodbo di o Markovem bsgo, da bi prekrila- "Bog bodi sahvaljen —" la vsa drogo v sebi	Tako sta hvalila vsak po svojs
"Revles, kakšne sitnosti Imal do Ostaga popoldneva, ko js kro-s menoj," jo je pogledsl toplo ln Jol dovršil Jsrnslsvo oblsko , je sopet sstisnil oči.	Polona js prišla v sobo bal
AU js ssdnjs boljlsnje pred takem trenotku, ko js Msrka ss-smrtjo — aU ja okrevanjs," Jo|<W tako, da js gledal naravnost ostro prsmllljsvala Polona ia js proti vrstom in ja i vsem pogls-odlla v kuhinjo. Bkrb js biU ved- dom objel njan obras in njeno po-no bujla in groza js rsstla od ml-|«tsvo. Predno js mo|U misliti, ss auts do mlnuts. Ko pride tlkto J« oglasili strašno na dan — kaj bo, če bo! "Zakaj pa joka dag ss daem ?," Marka is na svetu ti -r — — t J« sastrmsls in js imela ob-Krojačevo boljšanje Ja konlalo lutsk kakor da jI lssejo veskri s popolnim okrevanjem. Šlo jI si- lem po livotu mravljinel. Po|U oer počasi, a prodno jt zapadel <UU je v Ua, js pomislila ln Ja prvi sneg, je bU Marka vendar le vsdihnils is solsi toliko pri moči, da js ob palici ho- "Kaj na bom jokalatl Os bi S. d'4 po sobL Edino vid mu Je atol- «oU ksmen v prsih, ns ps sroo — no oslabel mad bolesnijo in v grlu Tako je vse, ti si ps vssk dsn mu Js ostal nskak nasledek, ki olabši -" mu js kvsril glss, da js bUa kro- "Kako Jaf" jalsva govorica kskor svilsle, ns- Zens js dvignUs oči: koliko hrapavo vokanjs.	"Moj bog - saj vU, kaka Js
"Kjs bi is Jal bil," js pravil menoj 1 Ti ss ps prsv pil as pa-s tem čudnim novim glasom vss- lil. — Vsak dsn.ss bolj prlga kemn, kdor js priiel k njemu — njal k delu." "Joj, kje bi le bil, če bi mojs Krojsl je smsjsl s roko in baba ne imsl —"	glsvo t
Bí'sakdo js posluUl besede a be- "Kako pa ja s tsboj, Poloni-gu, o ženini moči in o ljubezni ter esf"
js ogled o vsi Msrka ia Polono — | Žena js pomlaUla ln js IU pola-
slastl njo.
"Js rss," js navadno rekla lana In je vedno pazila, da ja ob taki priliki hitro aedl* ali pa od-
Ua--—
"Pravijo, kajne — atar človek naj ns nori) Jss sem pa U prav (krat sapovrstjoi naredil, sU ns," Js rekel krojsčl "Mhm, mbm -" eelo Jernašu, ki Js v sdventu en- Potem je ssčel krst priiel pogledst zavoljo | Jemslevo obleko
s| proti mlsl. Tsm js stoplls Msrku in ss Js stisnila k nJemu "AU sdsj vel", js salepetala in ga je gladila s roko po osivellk laseh. Mol je podpri glsvo Is drugo roko in je vsdihnll per
S tirnim arcem naznanjam ao rodnikom, znanasm ln prijsteljem žalostno vaat, da je sa vedno ss spsl moj ljubljeni soprog ln oče trsk otrok
AVTOM 0C1PBK.
| Umrl js dne 17. dscemhrs 1929 v St. Vincent bolailnlel v Billings, Mont., po taki operaciji na lelod ou. Doma ja bU ls Val pri Litiji Doma sapulla mster In isstro, v Detroltu, Mich., pa dva brata in oleta v La Balle, lil. Moja aaj lapla hvala društvenim bratom ln sestram, ki so nd priskočili na pomol, ml pomagali ln me tolalUl v url nesreče. Lepa hvala druH nam V. Golob, B. Plsnlnlek, kl sta skrbeli sa moja otroks in ia msns ab lasu mojs najtulnsjls ura v življenju. Lepa bvala drultvu Slovenski Sinovi" It. 111. S. K. P, J., Bear Creek, Mont., kstersga lian js bil pokojnik In drultvn 6. S. P. Z. is Wsshoe, Mont., sa darovans vence ia m oskrbo ss pogreb. Hvala vsem, kl sts ga obiskali ob mrtvakem odru ln ss t tsko lepem Itevilu vdelelili po-grsbs, ter «s sprsmlll k ssdnjemu počitku. Hvala sossdom in so-sastrsm društvs sa vss ksr storlls sa mene In pomagale ob moji od-stonostl. Tsbl drsgi soprog In ols pa lelimo, počivaj mimo ln lahka naj ti bode smerilka semlja. žalujoči oetall t Justina Oespek,\ soproge, Rosie, bčsrks, Tonjr In Albert, sinova. Bos 219, Besr Creek, Ment.
prednega mliljenjs ln lelels sama pred smrtjo, da ss jo enostavno pokoplje po proletsrsko eivlnsra obredu in bres vsaks katoliika aU eerkvena ceremonije, kar >mo jI drsgevoljs izpolnili njeno sadnjo šeljo. Pokopana je bila ua odlo-čeul psresll avobodomlslecev. Pogreba se je vdelellla tudi njena iči in set Mr. in TOn. Anton Duller is Chiosgs, 111. Tuksj sa-pušča mene lalujolsgs soproga, ains, slnsho ln malo unukinjo n Chloagu pa hčsr, ssta ln unukinjo. Najlakrcnejla hvala dru-šini Jos Duller is Blvertorost, IU., ss krssni venso ln doposlsuo tolalilue beaade. Lepa hvsla rojaku Joe Klsnčnlku, kl js vodil pogrebni obr*d po svobodomiselnem načinu, drlal kraanl ln ginljlv poslovilni svobodomiselni govor prod odhodom na domu ln ob odprtsm grobu ns pokopslliču. Zahvalo ls» reksmo vrelemu rojaku Jos Aalič* ku, Člsnu S. B. P. Z. is Detrolta, kl js opustU prssnovoajs svojega rojatnsgs dns, ko js prsjsl obvestilo o smrti nsie ljube mstsrs oslroma soproge, kl jo js ljubU, kot svojo lastno mster in ons njsga kot svojega slns, prilsl ss js poslovit od njs in nrslul vso nol poleg njenega <mrtvaik*fs odrs ln pomsgsl jo prsnsstl v krsti na vos ln Is voss do gvoba. Najlepša bvala vssm ostalim rojakom ln rojakinjam, tar liana» društva B. B. P. Z., IUi v teb prsžnlostnih urah, nam pomagaU ln sa polnoitsvllno po» grsbs Vdelelili, I<eps hvala tudi M rs. Ani Gabrijel Dsrslll is krasns darovans svstljlas ln ia vdslelbo pri pogreba. ' Iskrena bvala rojaku Joe Boivtok-u članu H. N. Z , katsrl js tudi dobro» voljno prevssl nositeljstvo krste, kakor tudi hvsls Mr. Isldoru Kubsek od Slovake bol. podporne organizacij«, kl js IstotOio provsel prostovoljno m nositsljs krste. As enkrat bodi nala najlepša zahvala vsem skupsj.
Ti ps prsljubs In neposabljona soproga, msti ,UlČa ln atsra mati, umlru počivaj in snivsj sladki ssaj. Lahka nsj Ti bpds smsrllks sem Ij les. Žalujoči ost sli i Frank Aubalj, soprog, Joaeph Aubalj, sin. Prsnees Dullsr ,hč| In Anton Duller, set. Ksthsrlna Aubslj, slnaha. Csroline Aubelj in Kleono-rs Duller, unukinjl. Detrolt, Mieh.
pregledovsti in js omenil
obleke
"Mhm," js dsjsl Koren In je ogledovsl Polono, ds je bilo Mar
kratko : "Bo pa ravno sa krst —" Polona ja mesdela od vessljA>
ku le odveč. Sker ni rekel niče- je bolela mola, se je privljela b aar, vendar je mencal tako čud- nJemu in ga je poljnbljsls kskor
no semtertjs, ds js lene s pogU dom ssprosils Jsraačs in Js tudi sama odlla ven.
"Kako pa je," ss js naamehnU možakar v veli ia Jo Jo vščipnil v bok. Oospodiajs je sardela la sv Ja brsaila ponosno i "Kaj tsbi msril SsJ imam sts
____M
raga —»
S tam je popustila Jernača ia jo sopet šla k molu.
"Kakor hitro boš kaj mogel, mu M naredlf tisto reš," je svs-tavala ljube sni vo — "nimam lAl rada, da bodl toUko k aam."
Krojač js bU prvi blf/ vesel, s Je kaulu zopet asmršil obrvi Gledsl jO v tU la je skimsvsl s gUvo, da js bilo vidsti kskor ds omaga je pod naim težkim, ki gs mori in mu zaklepa asta. Od la sa do šasa ae Js ozrl po ienl, J< o h vis* l s pogledom aa njej in Je aopet aklonll glavo. Slednjič ee je odlaMl ia rekelt' «i Bom ia —"
Util ae je deU U je delal pišd ao, čeprav so ss ma roke še vedao tresU o4 alsboeti . .,
Lju ljs so aMndovsU Msrka 's so sa pomllovaU, ksr «s Jim Je sdalo, da Paloaa ai od samega taka. kakrihu Ja
atrok očeta t
"Bsmo llv mi ortanl, maj da-kri očka l Kaj bi počele bres ta-bati"
Marka ja J« pogledal malee od strsat in js rskel s enakim glo-aom kot vadno i "Se ve —"
Med tam je Is vedao ogladovsl Korsaovo obleko la Js k koaeu rassadUi "BO |S mm" •
"AU bol ajaga sa botra." je pralaU Poloas ia ja gorsU od
Marka ja prikimal, Ja odkimal ia al odgovoril nobene besede.
"Bamo, da as js uka srečno Is-Ao," Je ssialUs žeaa in se Je ve-eelo lotiU obišajaih oprsvkov v kiM-Ks večer Js priiel Koren.
• "AU Je kaj," Ja posdrsvll, ko js s*'»pil v sobo. Krojsl ga Ja pa-gledal s osamim pogledam.
"Ce ai, pa le ba," ja sasviUl lasa mise.
tena Je Ms priBsee in al sao-rU vsi saau atrastl v kakiaji ter Ja prišU v sobo ravno v kipa, ko je Marka isralsl Koreas okla-j k«. Jerneš ss^je orr| po Poloni ia aa Ja aasmekaU proti ssoftas
POZOR BOJAKII
Namenjam rojakom, kl so imeli stiks s menoj in mojim poslova-njem bodisi gleds notsrsklh poslov sli ps ss (lif ksrts), ds esn
«o prrMlIl Iz Clintons, Ind. v mesto Chleago. Vai prizadeti naj se obrnejo sa naprej ns moj novi ns-slov: Vletor /npanlil, 2014 Wsst 22nd Strset. Chleago, UL (Adv.)
i < nom
brst s Jskobs Smrek sr, doma iz vaal Čranjeves pri Besslču (po domeče lletsrjsv), Star je 37 let in js viaoks posUvs. Nsbajal ss js v Iyesdvlile, Colo, In sodsj kot ss ališl, ss mends nshsjs nekje v d ris vi Utsh. Rojske prosim, sko kdo vs ss njsgs, da mi ta naznanijo, ali naj se ml sam prijavi, . _ -	izvedel ss njsga.
bog 200, Rock vek. ______(Adv.)
RAD BI ZZVBDBL
sa mojega brsta John KnafeU-a. doma lz Nsrlns pri ftt, Petru ns Krsau. Hvoječsano aem čul, da ss nshsjs nekjs v Kanadi in ds n je tsm ponesrečil, Iššsm ga vslsd salo važne zadeve is stsrs domovine, Proalm eenjene rojake, Is Je komu ksj snano o njem, nsj mi to nssnsnijo zs ksr bom sslo hvsla-ieo. Joe Koafele, 400 Depot It, Conneaut, Ohio.	(Adv.)
NAPREDEK.
"Pvasvets" pile ss bUgoatMjS ljudstva. Aka ss striaja i
■I M*j"rni, podplrsj trgoves« kl oglašajo v Prosvstl. — V salogl Imam vss blago ss vsakdanja potrebščin s po rtnernI aeal. AKTOM SOWIE,
Pn. i
(Adr.)
PODRUŽNICA
Columbia Gramofonov
Največja slovenska tiskam f Ameriki je
Narodna Tiskarna
214$4M0 Bhas Ulaod Ats^ Ckicsfo, llhnoia.
n§A KA PRODAJ. VF *
Prödas« kila na čatašu prf BrciieA na Knsidra ▼ prijiu na» kraja ob Sari. Kraj jo prinaa-
ran aa latovitfo. Osna js 300.000 Kras. Vsi ss pri: Fr, Rud-m*m, 2*23 So. Rid«ewsj atol, fhieofO, Dt	(Adr.)
SLOVANSKA
pristnih krajnskih klobas in prekajenega
M. Mladic & J.
Is ¿laolca, i4tMilt o n iOnM. — TmfntUpo drultML
— _ prek njenega mesa, Želi svojim odjemalcem in prijateljem veselo in srečno novo leto!
.........................
l PROLETAR EC i
Chtea*o. m. — Natnanj HR la ¿faoteo» driiil» .
i dom, JU. M A M« P. J*, i
—— i - - - — * i—.«» — ,. •aoaj nfpfrj imii Hfl
»»•ki irrtji p«tok v »aa
_ St 3.43, «. 200 — t». M. 334
—	IS. M. IS — Si. M. SOi — Si. It. 4m S3. M. hi — S*, a. 4*2 —
3T M. 477 ~ 03JI. M. 40S — S2. «t. 07. a. S7-~ SII.7I, »t. 2*4
t2jo, m. 4SI a. su —
ItM, 0 34 — S300, M. SIS — aiao. u. soa — ii. a. 4ii — «i a. ito - n so. a. ms — as. a.
— i2, a. at — 12. a. 122 — 0. M. tifZ ujm, a. is» — 02. m. s
—	sli, a. 77 — ss, a. 24« — si It 3l/ — IS. a. 13 —I. It 3M
—	S3, a. 133 — 12. a. 430 — S2. o. 307 — Sil, a. 312 — S3, brat ■P Ss«lhii»i 01. •
brvilvfi mn#t| 4w m v iimm wOf» RImM« Potr prav kpo ta krili mm dmllvo» in pc+»m*t-Olp darovakam. — Anton Lavrii,
JOE LESKOVIH
610-14thSt.
M štft II. L a. it »rt dajo os a*)a pf«f<rf»wt, da »I Ja mo*oW a»av •riTil [infill pred t*r>rltvtto Silo. rj.nl m| gladajo, da bodo plavali 4ffHfMM pri«(fvke aa n|I, To n-
poltrVajtr. 'i. bom pobit* NO m«»« m »Hi lo moki 2ft. r «mim m domo od inllli do devattk iva-4«r. Kdo/ 00 bo plačal da oowo|a> naga «oaa, b" kainovaa po p^m
m» %. JTP. J.
Dnrftv» )« aklanUo os «*<1o|l m-|l. da •• »o»<,prutoph l»nl pro»ll pri »topo I a« aaaga <l<»larjn, ki nra v drtfttvrnr» blagajno I« aiear ia-noarja. iibmaga bi »area. r«»>v lj«» /lana rirulUa. da frado aa dela ta pridobila» aorto ¿laoov. Ro» )akl. II la ni »ta «lani N. P. J., na ta m ud I ta la n«odno»t| lo Oa od-lalajfr >*t dana« do Jatrt. kar — »aata, kdaj ♦•» sadana naarWa.
Nana dr«* »o ja aklsollo, Sa prl radl »aaallro 33. fakraorio 1SS4. aa-1 . pomijam ia aakral Alana. da aa t ' / i/ . ...Irl, hlr prihodnji »»
« A a IN sw^ w^^^pi^Ä^ va® pMirt IMBO uradltl. II koncu Ic p««dra%ljar.. /lana In flanlrr lar votlim »ra^na lala 1034. — John ÜrtUA, tajnik.
REG ALI JE ZASTA
OOOOOOOOOOSSOOOOOOOOOOOSSS
PRVA IN NAJVEČJA SLO» VENSKA TVRDKA PRISTNIH PREKAJE-NIH KRANJSKIH
KLOBAS Vi * • AMERIKI
katara raap^Uljamo pa vaah Sdrnla-nik dr4avak>» 10 cantov fant, aha pnsijata danar t naročilom mi poitalos. Pa poŠtam i»vi«»tja a 6. I), plnla pmuloo *mk um. Aka IJablta dabro dallkataao «a
NAROČITE K LOS ASE M
Valed liradna n»ogik oamfU. uma ja bUa ma*a*a tnUalirano. PoMjama ad t fantov napraj. Pilita la daaaa.
JOE LiiKOVAR,
010 — ISA Straat, BaalM. Wb.
ssssooossosssssssossssosss
EMIL BACHMAN, lac^
Posrsr Polni. OMo. — Ddforo-rja» no vpralanja la prr»4njo Pvook« StiaMto r soda v i blaga j ns, do js bilo Isto lsro^«no brata Joto Hribarja Is r laso, ko m jo trotovo svata HorWr« »druii lo S S. D P Z. ns»ra« ko ja bil brat Joo Hribar Uvaijan ga bU aojnika. BUfajao ja bila prvo lSH Sroltva sv. Barbara in po aimUtvi I D. P. i Od tiat*rs laoa bas brst Joo llribsr oo^oja no blagajno, Omani», da )s Joa Hribar poltao lian In do bo on vas dsi noaaj. bar jo IssC droltva Sa liani uko soku vajo. V a», da js brst i o« llrlbar ravno »«daj v slaksm pololsjo, aato jo llonstvo noproOvno, ds ima a nji» potrp-
Usaj*
Posdrav liano» drollva It. 21S o Hartfonla, Ark Kdor koto vol pojasnila, sr» vedno pri prav I jan odgovorili. — Jaha Slnunonaan ▼ rowor Pointu. Bos S, ObU».
Rad bi dobil ionsko aa domala
biAoa drla, kubarUo storo 40 do 46 lat. Kuhala bi so owns vdovca in u moja otroka. Katara fcli do-bro aluibo, naj aa prijavi. Platan rad 2ft do SO no »isib. Hama svoja (aa podlo jo. Prijavit« aa na »oj Saalovj Paul SiaoMI, &ISS Ruby HL. Taoo»a, Waak. (Adv.)
Victor Noviniok
« CON EM AUCH. PA.
F. KERZE
1142 N. E. Dnllao Rd. CLEVELAND, a t
ALOIS SKUU,