SVOBODNA SLOVENIJA
leto (ANO) L1V (48) Štev. (N°) 33
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 31 de agosto - 31. avgusta 1995
Janez lampret, slovenija
Zgodilo	se	je
Ob letošnjem prazniku Marijnega vnebovzetja slovenski narod praznuje tretjo obletnico posvetitve Mariji. Na naj-večji Marijin praznik leta 1992 so bile vse slovenske cerkve, posvečene Mariji, polne vernikov, ki so se s svojo novo mlado državo Slovenijo zatekli v njeno varstvo.
To pa je vznemirilo umirajočega komunističnega zmaja in njegove podrepnike, ki so spretno „sestopili z oblasti".
Kominterna je slovenske komuniste Vzgajala v nepopustljive teroriste in diktatorje, v njih ubila vsako človečnost ter jih spremenila v poslušne avtomate, ki ne upoštevajo in ne spoštujejo nobene moralne in pravne norme. Velika boljše-viška armada, ki je sama sebe oklicala za avantgardo delavskega naroda, je v pol stoletja preoblikovala nekdaj pridni in Pošten slovenski narod v narod dvomlji-v'h moralnih vrednosti, ki ne loči več poštenja od nepoštenja, delavnosti od malomarnosti, zvestobe od nezvestobe, Pristnega veselja od veseljačenja.
Zlom komunizma ne pomeni tudi zloma njegovih zvestih pajdašev. Ti še vedno z vsem srcem sledijo nauku marksizma in leninizma. Njihov cilj je še vedno zatirati poštenje in utrjevati komu-nistično doktrino. Vse to dokazuje njihova taktika od leta 1989, ko so se spretno vrinili v nove demokratične sile, da bi jih dim preje sprli z razdelitvijo partijsko Vodene organizacije v tri samostojne pomične stranke: Komunistično partijo ~Kj), Zvezo mladine Slovenije (ZMS) in balistično zvezo. Sledilo je nekajkratno sPreminjanje imen ZKJ in ZMS, da so Judje dobili vtis (in nekateri so trdno Prepričani), da komunistov pri nas ni več.
0 so komunisti videli, da se njihovi Uačrti uresničujejo, so tudi njihovi simpa-'2erji, „vključeni" v stranke slovenske P°mladi, pokazali svoj pravi obraz in Vlgnili svoj glas: ustavite desnico! Komunistom je bilo ves čas jasno, da je slovenski narod veren. Njihov namen je ^ Vernost z vsemi sredstvi bolj omajati. Videli so, da parola vera je opij ljuds-Va» ni upela, zato je bilo treba uporabiti rugačno taktiko, in to ne samo ene, te-^Več po več hkrati, da se med verniki Ustvari čim večja in popolnejša zmeda in ^gotovost. Na žalost jim to pri zmanipuliranem slovenskem narodu kar dobro UsPeva. Kar po vrsti si oglejmo nekaj teh bjernov avantgarde.
Slovensko vernost so pričeli izrabljati teiv>, da so na odpiranje novih objektov, . Prav- prometnih poti, na obletnice raz-društev in združenj pričeli vabiti du-°vnike, da to tudi po stari slovenski avadi „požegnajo". Le redki so še taki slik S'aVniki °klast', ki tega ne zahtevajo 1 c°lo pogojujejo svojo udeležbo z ne-avz°čnostjo duhovnika.
Osebno sem bil večkrat pri takih bla-sob °V'tva^- Pr' opazovanju navzočih, poči h ° vern'kov, ki so redni obiskoval-' D°goslužja, se jasno pokaže verska del °St' L)udje jemljejo blagoslovitev kot ;1}ir " dltprnega" sporeda. Skoraj nihče pri sodeluje, le redki se pokrižajo,
kot bi se sramovali ali bali. Zato ni čudno, da se iz slovenske vernosti norčujejo v pustnih sprevodih. Posebno žaljivo je bilo to pokazano letos v Ajdovščini.
Naslednje načrtovano manipuliranje s slovenskimi verniki je predlagani zakon o začasni zamrznitvi vračanja premoženja Cerkvi po določbah zakona o denacionalizaciji. Pri tem se lažno prikazuje, kako velika škoda bo narejena državi, če bo slovenska Cerkev dobila nazaj odvzeto premoženje. Na drugi strani pa država ponuja Cerkvi ustanovitev posebnega sklada namesto vračila premoženja, kar pa je dejansko druga manipulacija z istim namenom.
Najpodlejši pa je predlog za uvedbo cerkvenega davka, in to v višini 10 odstotkov vernikovega osebnega čistega prejemka. Kot vedno v podobnih primerih so prokomunistična občila takoj izpeljala anketo med Slovenci in pri tem zmagoslavno ugotovila, da je bilo kar blizu 70 odstotkov vernikov, to je nekaj manj, kot se jih je bilo izreklo za pripadnike rimskokatoliške Cerkve, izjavilo, da ne bi plačevali cerkvenega davka, kar z drugimi besedami pomeni, da bi se odpovedali pripadnosti Cerkvi oziroma, da bi izstopili iz Cerkve. Komunisti bi tako uničili slovensko vernost, kar jim v polstoletni diktaturi ni uspelo!
Ob tretji obletnici posvetitve slovenskega naroda Mariji se mora torej vsak pošten Slovenec zamisliti nad početjem maloštevilnih a prekaljenih boljševikov, ki za svoje umazano početje ne izbirajo ne sredstev in ne načinov. Na drugi strani pa isti ljudje trde, da Slovenija izpolnjuje vse pogoje za vstop med evropske države, ki danes žive v blaginji na podlagi krščanske kulture in etike.
Bližamo se pragu 21. stoletja. Za nami je težko in krvavo 20. stoletje, v katerem so vladale tri zločinske ideologije. Italijanski fašizem in nemški nacizem sta bila osvajalska in sta si hotela podjarmiti druge narode, zato ju je obsodil ves svet.
(Nad. na 2. str.)
Kako teče privatizacija
Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo je do srede odobrila 795 programov lastninskega preoblikovanja, drugo soglasje k izvedbi lastninskega preoblikovanja pa je dobilo že 272 podjetij. Med 17. in 23. avgustom je prvo soglasje dobilo osem podjetij, drugo soglasje pa je prejelo pet podjetij. Javno prodajo so doslej končali v 39 podjetjih, v desetih pa te pravkar potekajo.
V podjetju Avto Celje bodo z zbiranjem certifikatov končali 25. avgusta, dan pozneje v Svilanitu Kamnik, v Dravinjskem domu Slovenske Konjice bo javna prodaja potekala še do 28. avgusta, do 30. avgusta pa v Alpadomu Radovljica. V začetku prihodnjega meseca bodo z javno prodajo končali v Cementarni Trbovlje, sredi septembra pa tudi v Turističnem podjetju Marina Portorož, Pivovarni Union Ljubljana, Valkartonu Logatec in Novolitu Nova vas. V Rudisu Trbovlje bodo z javno prodajo začeli 28. avgusta, potekala pa bo do 27. septembra.
Agencija za privatizacijo je slovenski naftni družbi Petrol 16. avgusta odobrila program lastninskega preoblikovanja, tako da se bo lastninjenje podjetja začelo še pred koncem avgusta. V prvi fazi lastninjenja, ki vključuje interno razdelitev in notranji odkup bodo razdelili približno tretjino družbenega kapitala, predvidoma v začetku oktobra pa naj bi se začela javna prodaja za certifkate in gotovino, v okviru katere bodo ponudili skupno kar 65 odstotkov družbenega kapitala podjetja. Petrol bo v javni prodaji namreč ponudil tudi paket delnic, ki po zakonu pripadajo skladom. Osnovni kapital podjetja, ki je osnova za lastninjenje, znaša 12,5 milijard tolarjev. Skupna vrednost družbnega kapitala Petrola je od te številke sicer višja za 6,1 milijarde tolarjev, kolikor znašajo rezerve, ki so jih bili dolžni oblikovati.
Mednarodna trgovina
Slovenija je v prvih petih mesecih letos v države članice Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA), katerega članica naj bi postala septembra letos, izvozila za 167,8 milijona dolarjev blaga, od
Priprave na novo vlado
Na taboru Slovenske ljudske stranke, ki sta ga duhovno vodila brata Marjan, predsednik SLS in dr. Janez Podobnik, so se začeli pripravljati na morebiten prevzem oblasti po parlamentarnih volitvah jeseni 1996. SLS pričakuje, da bo s strankami „slovenske pomladi" (sem naj bi predvsem sodili še Peterletovi krščanski demokrati in Janševi socialdemokrati) zmagala na volitvah in skupaj sestavila novo (samo desničarsko) vlado. Med poglavitnimi nalogami SLS bo tudi bitka proti spremembi 68. člena ustave, ki tujcem preprečuje nakup nepremičnin, saj bi to po mnenju bratov Podobnik in njunih pristašev „sprožilo erozijo slovenske državne suverenosti in bi pomenilo nevarnost, da bi politično moti-
viran kapital segel po slovenskem ozemlju".
Dr. Janez Podobnik, predsednik programskega sveta SLS, je dejal: „Čeprav spoštujemo vse politične stranke v Sloveniji, tudi v prihodnje ne želimo sodelovati v vladi z ZLSD. O sodelovanju z LDS nismo razpravljali, so pa področja, kjer so si stališča SLS in LDS popolnoma nasprotna. Na žalost je v LDS prevladala struja, ki nam ni blizu, zato vidimo možnost sodelovanja predvsem s strankami slovenske pomladi. Te bodo na volitvah uspešne, če bodo premagale radikalnosti, med njimi tudi to, da je pri nas tisti, ki politično misli drugače, označen za sovražnika, namesto, da bi bil le politični nasprotnik."
tam pa uvozila za 256,6 milijona dolarjev, kar predstavlja le približno pet odstotkov slovenskega izvoza oz. sedem odstotkov celotnega uvoza. Pri tem je Slovenija s 157,5 milijona dolarjev v prvih petih mesecih letos še največji obseg blagovne menjave zabeležila z Madžarsko, sledijo Češka (156 milijona dolarjev), Poljska (57,6 milijona dolarjev) in Slovaška (52,9 milijona dolarjev).
Turizem
Po podatkih portoroške pisarne je letos na počitnicah na Obali in Krasu 11.529 turistov, kar je za pet odstotkov več kot v istem obdobju lani. V hotelih, zasebnih sobah in avtokampih na obalno-kraškem območju dopustuje trenutno 6.818 tujih gostov, kar je za 16 odstotkov več kot v istem času lani. Povečini gre za nemške in avstrijske turiste. Domačih gostov je 4.711 ali za osem odstotkov manj.
Določanje cen
Slovenska vlada je sprejela uredbo o dajanju soglasja k cenam, ki je začelo veljati 23. avgusta. S to uredbo je vlada določila ukrep, s katerim se mora k določanju nekaterih cen proizvodov in storitev pridobiti soglasje slovenske vlade. Ta ukrep se nanaša na določanje naslednjih cen: storitvam tržnic na debelo in drobno, dimnikarskim storitvam, pogrebni službi, urejanju in vzdrževanju pokopališč, parkiranju in varovanju vozil.
Letalski promet
Podjetje Aerodrom Ljubljana je v letošnjem juliju zabeležilo 75.197 potnikov, kar je največ v tem letu. Letala Adrie Airways (AA) pa so v tem mesecu največ letala na rednih linijah v Moskvo in Skopje, najmanj pa v Prago. V tem mesecu pa so opravila v povprečju tudi 48 čarterskih poletov. Letala Adrie Aieways so julija letos opravila 956 poletov, kar je za pet odstotkov več kot julija 1994. V prvih sedmih mesecih letos pa so opravila 5.604 poletov, kar je 13-odstotno povečanje glede na isto obdobje leta 1994. Julija letos je slovenski letalski prevoznik prepeljal 62.496 potnikov, kar je za odstotek manj kot julija lani. V prvem sedemmesečju letos se je število prepeljanih potnikov tako povzpelo na 311.908, kar je za 16 odstotkov več kot isti čas lani.
TINE VIVOD —
PODPREDSEDNIK SKD
Kot smo izvedeli iz Ljubljane, je na tiskovni konferenci SKD v petek, 25. avgusta, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov prof. Lojze Peterle sporočil, da je bil za podpredsednika te stranke, ki naj predstavlja izseljence, izvoljen po internih volitvah po svetu prof. Tine Vivod iz Argentine.
To novico so takoj prevzeli vsi slovenski časniki, kakor tudi radio in televizija.
3. g&ncrac
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Obisk absolventov srednješolcev slovenskega tečaja 1995 iz Argentine od 22. julija do 19. avgusta 1995, ki so v veliki večini prvikrat videli prelepo Slovenijo — Triglav, Škofjo Loko, Bled, Bohinj, Škoci-janske jame, Brezje, Vrbo, Avstrijsko Koroško, Gorico in še veliko drugih mest, je izpolnil njihova pričakovanja, da spoznajo domovino starih staršev.
S seboj niso prinesli samo željo za spoznanje domovine, o kateri so jim pripovedovali njihovi dedki in babice, ampak tudi almanah „Zdoma in doma", ki nam pripoveduje o njihovih razmišljanjih, pričakovanjih in želja. To je lep, trajen napis, ki nam Slovencem v domovini posreduje odsev tretje generacije na našo domovino.
Ta zapis je tudi najlepše darilo, ki nam ga zapušča letošnja tretja generacija. Posebno zato, ker odseva optimizem mladega človeka, ki si želi boljšega življenja in veruje
v svojo prihodnost in prihodnost Argentine in Slovenije.
Povedali so nam, da so oni Slovenci in Argentinci, da imajo dve domovini, da ljubijo oba naroda in čutijo z obema.
Povedali so nam tudi, da v njihovih srcih ni mržnje in sovraštva in da bodo bodočim rodovom posredovali ljubezen in željo po skupnem življenju v različnosti. To pa je tudi najlepše darilo, katerega so nam s svojim almanahom zapustili v trajen spomin.
In še nekaj na koncu — z njimi je bila že tretjič v svoji drugi domovini radioa-materka AZ7DAC - Adriana, ki je spoznala radioamaterje v Sloveniji iz Argentine tudi preko radioamaterskih valov. Želimo še več slovenskih radioamaterjev v Argentini. Tudi tako se bomerše bolje povezali!
Jože Snoj, Radomlje po Internetu
Slovenski radioamaterji preko Interneta povezani z Argentino
Internet je omrežje računalnikov po celem svetu, neprekinjeno povezanih med seboj, ki omogoča pošiljanje elektronske pošte, izmenjavo biltenov in informacij po celem svetu, prenos datotek in povezava univerzitetnih, komercialnih in drugih računalnikov. Vsak uporabnik na Internetu ima svoj elektronski naslov, ki ima obliko: ime, priimek, podmena, domena (na primer: Janez.amon@pIanet. com. ar.) Tako je računalnik dosegljiv vsem ostalim računalnikom in uporabnikom v mreži.
Slovenski radioamaterji smo se v januarju 1995 priključili na mrežo računalnikov po celem svetu po dolgem delu naših radioamaterjev-zanešenjakov ob pomoči Sorosove fondacije — fonda za Slovenijo, ki je financirala nakup potrebne opreme, priključitev na Internet omrežja in stroške obratovanja.
Tako se lahko vsak slovenski radioamater priključi na to omrežje in komunicira s celim svetom. Potrebuje najmanj radioamatersko postajo za 2-metrski obseg, mali
Mariji posvečen narod
(Nad. s 1. str.)
Tretja, to je komunistična, je bila najbolj krvava in je povzročila tudi največ duševnih travm, vendar navidezno ni bila osvajalska, temveč je prvo in drugo svetovno vojno izrabila za revolucijo in prevzem oblasti. Povsod, kjer je prišla na oblast, pa je pričela izvajati strašen teror nad lastnim narodom. Na oblasti se je lahko tako dolgo obdržala zato, ker ni imela zunanjih sovražnikov, ki bi se zoper njo bojevali z orožjem. Ta ideologija se je v večini primerov sesula sama, in kjer so bile mlade demokratične sile dovolj močne, so jo povsem onesposobile. Na žalost se to v mladi slovenski državi ni zgodilo, predvsem zaradi malodušnosti slovenskega naroda in njegov mlačne vernosti.
Na letošnji praznik Marijinega vnebovzetja bi bilo treba znova prositi svojo zavetnico Marijo, da bi slovenski narod obvarovala pred spet naraščajočim brezbožnim komunizmom, ki na slovenskih tleh tepta vse božje in človeške norme.
modem (pretvornik) in svoj računalnik, ki je opremljen tudi s potrebnim računalniškim programom (dobi ga brezplačno z modemom). To lahko store tudi slovenski radioamaterji v Argentini.
Kmalu po zaživitvi slovenskega prehoda na Internet smo slovenski radioamaterji vzpostavili vezo preko Interneta tudi z našimi slovenskim radioamaterji v Argentini — LU6EXX - Janezom, LU9EKT - Tomažem in LU6EYN - Marcosom. Naša želja je, da bi se njim pridružili še ostali slovenski radioamaterji v Argentini.
Jože
Kontakt v Argentini m Slovenijo:
Planet Earth Bulletin Board System -Argentina:
SYSOP: Lic. Marko Amon & Tomaž Amon
BBS: (541) 756-7176/7177/7178/7179 FAX: (541) 756-3832/7176 TEL: (541) 762-0844 E-MAIL: lnfo.@planet.com.ar.
FIDO: 4:901/131
SLOVENEC ZMAGAL NA TEKU 2900 MILJ
42-letni slovenski maratonec Dušan Mravlje, je 17. junija štartal na transameriškem teku 1995, dolgem okoli 2900 milj, po cestah od Huntington Beacha na Tihem oceanu do New Yorka na obali Atlantskega oceana.
Dva meseca je tekel po 70 in več kilometrov vsak dan, brez dneva počitka, 12 dni je tekel po puščavi, v kateri je temperatura narasla do več kot 45 stopinj Celzija, dva tedna čez gorovja, katerih najvišji prelaz je bil 3642 metrov visok, 12 dni po neskončnih ravninah med koruznimi polji, ki so se vlekla od jutra do večera, po nevarnih avtocestah, pa 26 dni skozi naselja.
18. avgusta je bil tek končan, zmagal je Mravlje. Od 14 ultramaratoncev, med katerimi je bila ena ženska, jih te tek zmogla dobra polovica, druge je izčrpala cesta. Od 64 etap jih je Mravlje dobil kar 32 in že po dobri polovici enostavno dotolkel nasprotnike. Prejšnji najboljši čas je pretekel za neverjetno 60 ur in pred drugim uvrščenenim si je nabral za več kot pol dneva prednosti.
Vsi, ki so hoteli držati korak z njim, so popolnoma omagali; po eni ali dveh etapah so enostavno zgoreli in naslednje dni nabirali debele ure zaostanka.
Večkrat smo na tem mestu zapisali, da je odvijanje dogodkov v argentinski politiki „zanimivo". Vendar, kadar se to zanimivo" nenehno ponavlja, stvar postaja dolgočasna. To lahko pripišemo zlasti nenehnim zapletom okoli gospodarskega ministra: Domingo Cavallo je nenehen kandidat za odstop, pa tudi nenehno potrjen s strani predsednika Menema. Tako se je dogodilo tudi pretekli teden.
PRODUKCIJA SOVRAŽNIKOV
Pred tremi meseci so bile volitve. Ali, bolje rečeno, sto dni je poteklo odkar je Menem zmagal in si zagotovil novo predsedniško dobo. Splošno mnenje je, da je uspešno (?!) delovanje gospodarskega ministra bil eden glavnih vzrokov prepričljive zmage. In vendar je v teh sto dneh Cavallo bil desetkrat dejansko pred odstopom in tudi že desetič ga je predsednik Menem potrdil in mu izrazil vse svoje zaupanje.
Stvar ni tako enostavna kot bi si kdo mislil: ministrova oseba ali njegov gospodarski program moti določene kroge in ti ga skušajo izrniti iz vlade. Mnogo različnih čini tel jev sovpada v to nenehno ponavljanje istega položaja in ti činitelji so osebne, gospodarske, politične in tudi psihološke narave.
Stari ekonomist Roberto Alemann je te dni označil Cavalla kot „stroj za proizvajanje sovražnikov". Minister je res znan, da se hitro zaplete v spor z vsemi, ki prečkajo njegovo pot. To je del psihološke narave njegove osebnosti: prepričanje vsevednosti, precej nadutosti in eksplozivna narava. A to je le podlaga, na kateri se gradi poslopje političnih interesov.
Nenehni notranji boj, ki je značilen za to vlado (in sploh za vse peronistične vlade), je vsakdanji krik današnje Argentine. In gospodarski minister je stalni partner v tem boju.
Priznajmo: težko je voditi gospodarsko državo kot je ta, ne da bi človek imel vsaj določeno kvoto oblasti in neodvisnosti. In v tem je minister imel nenehne težave. Te težave pa so se še pomnožile v sklopu nove ustave, ki predvideva osebo koordinacijskega ministra". To mesto je zasedel precej konfliktivni Eduardo Bauza, ki je vsa ta leta vodil tih boj s Cavallom, čeprav je večkrat nastopal tudi kot njegov zaveznik. A interesi obeh se nenehno križajo, in to stanje postaja kaj nevarno.
Del funkcije, ki jih ustava predvideva za koordinacijskega ministra, dejansko spadajo v resor gospodarskega ministrstva. S tega zornega kota bi lahko trdili, da bi Cavallo moral biti podvržen temu „mini-strskemu predsedniku". To pa je praktično in psihološko nesmisel, zlasti če poznamo osebnost gospodarskega ministra in način, kako se suče ekonomija dandanes v Argentini. Neizogibno so torej nenehno trenja v samem osrčju vlade. Temu pa je treba pridati še, da nova ustava predvideva tudi ustvaritev novih ministrstev. In eno, ki ga nenehno napovedujejo, je „ministrstvo za proizvodnjo". Pristojnost tega ministrstva bi globoko posegla na področje, ki ga danes upravlja Cavallo in bi dejansko silno okrnila oblast gospodarskega ministra. Vsak korak v tej smeri pomeni dandanes hud napad na Cavalla.
Ti napadi so dejansko že vsakdanja stvar. A ni isto, če ustvaritev ministrstva za proizvodnjo napove kak zakotni državni podtajnik ali če ga napove predsednik države. In Carlos Ruckauf je zadnje dni nenehno trdil, da je organizacija tega ministrstva dejansko že odločena. Tisti, ki
poznajo notranjo zgradbo vlade in osebne odnose med najvišjimi funkcionarji, dobro vedo, da podpredsednik ne bo trdil nečesa, s čimer predsednik Menem ne soglaša. To seveda dobro ve tudi Cavallo. Njegovi spopadi z Bauzajem, ofenziva proti njegovim funkcionarjem (nekaj jih ima sodne postopke) in nenehni pritiski s strani sovražnega kongresa, so ministra pripeljali do odločilne točke: javno in ne da bi prej stvar debatiral s predsednikom, je Cavallo objavil svoje obtožbe, da v vladi sami obstaja „mafija" in da ta odločilno posega v odvijanje gospodarskega življenja in škodi delu vlade. Da je bila mera zapletov polna, se je še sestal z vodjem levičarske opozicije: Chacho Alvarez je pridal svoj del goriva temu ognju. Ker je Alvarez predsedniku Menemu ena najbolj antipatičnih osebnosti, je tedaj izgledalo, da je Cavallu odbila zadnja ura. „Stroj" je proizvedel najnevarnejšega sovražnika: samega predsednika Menema.
POTEM JE VSE TIHO BILO
Poznavalci ozadja dogodkov trdijo, da je za nekaj ur Cavallo dejansko bil izven vlade. A v teh urah je borza padla za 10%, devizni fond je brzo kopnel, medtem pa so na predsednika pritiskali ameriški poslanik, Mednarodni denarni fond, Industrijska unija, Zveza bančnih ustanov in še vrsta močnih skupin domačih in tujih kapitalov. A eden glavnih vzrokov: nihče ni našel primerne osebnosti, da bi nadomestila Cavalla. Roberto Aleman, večni kandidat, da nasledi sedanjega ministra, je stal na čelu skupin, ki so pritiskale na predsednika, naj ohrani Cavalla.
Boj se je nenadoma ohladil, Kar naenkrat je bilo podpisano premirje in objem med predsednikom in ministrom je končno pomiril domače in tuje igralce te drame. A nekaj je jasno: to je le premirje; pravega miru ne bo, dokler bodo igralci drame, zlasti glavne osebnosti, iste. Razmerje bo ostalo nespremenjeno, in vprašanje je le, kako bodo nastopali eni in drugi, da njihova trenja ne bodo preveč škodovala skupnim interesom države in družbe.
Seveda trenutni mir ne pomeni konec težav. Dejanske težave gospodarstva ostajajo nespremenjene: recezija, brezposelnost, socialni protesti...
Bodočnost se ne kaže blesteča; edino dejstvo je to, da jo bodo sproti gradili isti zidarji kot doslej. To nedeljo bodo guvernerske volitve v provinci Santa Fe, in ankete kažejo, da ima opozicionalna povezava lepše izglede kot vladna koalicija-Po drugi strani je za ponedeljek, 6. septembra, napovedana stavka CGT in protestni shod na Kongresnem trgu. Čeprav skušajo vsi prikazati, da je to dejansko „v podporo Menema" ni dvoma, da v sindikatih vre in da je vodstvo protest organiziralo, ker bi jih sicer „baze" pogazile in bi prišlo do „divje" stavke, to je, mimo sindikalnih vodstev.
Ostajajo še druge točke, ki bodo v bodočih dneh razburkale sicer že nemirno vodovje: glasovanje v kongresu zakona o privatizaciji pošte; pogajanja med vlado in sindikati o restrukturaciji ustanov socialnega skrbstva (obras sodales); pogajanje z vodstvom oboroženih sil, ki noče, da bi jim prihodje leto še bolj znižali proračun... Pa še razmerje med vlado in katoliško hierarhijo, ki zadnje čase vedno bolj pogosto zahteva, naj se v načrtovanju gospodarskih ukrepov vendar že upošteva socialni odmev; revni so namreč vedno bolj revni in vedno več jih je. In to ni prav, in tudi dobro
PQS22B [BEaCtf3Q^7
Haedo, 8. avgusta 1995
Spoštovani glavni urednik
Svobodne Slovenije!
Davolite mi nekaj opomb k Vašemu razgovoru z Marico Dole, objavljenem v zadnji številki Vašega tednika (3. 8.1995,3. str.).
Najprej opažam, da vprašanja vključujejo trditve, ki ne odgovarjajo zgodovinski resnici; npr. tkim. „črna legenda" o ravnanju španskih osvojevalcev s prvotnimi prebivalci, kot da bi bili vsi drugi svetniki. Ne le posamezniki (npr. Bartolome de las Casas), vsa španska zakonodaja zavrača tako potvarjanje zgodovine, po katerem bi vse domačine kratko in malo hoteli zbrisati z zemlje. A Španci niso pobijali Indijancev, temveč so se z njimi krvno spajali; odtod »criollos". Kar se Argentine tiče, je bila večina tkim. Indijancev iztrebljena po Portugalcih (severozahod, jezuitski misijoni) in Po nešpanskih Evropejcih (skoro vsa Patagonija), v kolikor se niso sami med seboj Pobili (npr. Mapuči druge aravkanske rodove). Kolikor jih je ostalo v „čistem" ali "mešanem" stanju, skušajo ohranjati in celo obnoviti svojo kulturo. Pri tem imajo na razpolago ne le različne podpore, ampak tudi važne zakone, npr. „zakon de la Rua", 111 v mnogih provincah jim vračajo velike površine njihovega nekdanjega ozemlja. Samo kak nepoučen in kratkoviden ali 'deološko skvarjen „severnjak"-„zahodn-jak" si upata govoriti o 70 milijonih pobitih Indijancev in kar je še takih in podobnih natlcevanj. Čudim se, da ste Vi nekako potrdili, kar je „spraševala" M. Dole; prav tako, da ste pozabili na Formoso, Čako, Corrientes in severni Neuquen. Ali je zna-n°, koliko kulturnih središč imajo prvotni Prebivalci po vseh večjih mestih, predvsem v Buenos Airesu?
Potem me moti trditev, da „nekateri za Q°mačine, zlasti potomce Indijancev, in pestiče uporabljajo zaničljivo oznako »ta črni«" M. D. sama nadaljuje: „Zakaj ta občutek večvrednosti pri belcih?" Bolj Pravilno bi bilo, ko bi bila M. D. vprašala, zakaj nekateri za nekatere domačine ^Porabljajo tak izraz. Odgovor na to ni, ker D/belci" imeli občutek večvrednosti (in z ni'mi torej tudi slovenski naseljenci). Razlogov je mnogo, tako zgodovinskih kot ružbenih in političnih. „Negro" v Argentini slo
ne pomeni ne angleškega „nigger" ne venskega „zamorca" (črnca), za kar uporabljajo izraz „moreno", ki ni zaničljiv.
j"Negro" je bliže našemu „črnuhu" (v sla-°m pomenu) in dejansko se bolj uporabil3 v izrazu „cabecita negra" (črna glavica). Prašujem se: zakaj smo Slovenci imenovali 'jane „polcntarje", zakaj smo imeli Hr-Vate zn lažnjivce in Poljake za ušive? Zakaj Sm° v (starem) Kranju Stražiščane imeno-^ab "inačkovce" in zakaj smo koga pošiljali °temozc drek tesat? Kako je mogoče, da argentinskim „belcem pridevajo večvred-^°st, ko pa pogosto čisto „črni" ali krioški gentinci nekatere zmerjajo z „negros"? 1 "Uegro" pomeni biti zanemarjen, ma-rnaren, delomrzen, ponižen prosjak in enem zagrenjen pa zahrbten škodoželjec, P • Niti Argentinci na splošno niti argen-
Nlinistrstvo za šolstvo je odgovorno za ];• Pri vpisih na univerzi. Nesprejem-r v°)°/ da so maturanti čakali mesec dni na čatU e mature in da mnogi še vedno ajo na sprejem na visoko šolo. Velik del ^ generacije bo ostal bnrez možnosti štu-)a in brez zaposlitve, kar je posledica 1'beralne politike vlade.
Protest Socialdemokratske stranke, 29. avgusta
tisnki Slovenci, tudi ne tu rojeni, se ne počutimo večvredne. A tudi ne manjvredne kot Evropejci ali Severnoamerikanci! Ko sem na svojih obiskih v Sloveniji 1969 in 1971 opazil, da je večina spremenila gledanje na „južne brate" in se niso več počutili manjvredne, ampak so se celo norčevali iz njih, se mi je zdelo, da je to dobro znamenje, ker se bo s tem utrdila narodna zavest, čeprav bi sprva morda šli malo predaleč. Sice pa: ali to ni splošna oznaka vsega človeštva? Nemci so „Deutsche", ker samo oni razumevajo. Slovani imajo edino „slovo", besedo, drugi so pa npr. „nemi" (Nemci). Samo Mapuči so gospodarji zemlje, kot pomeni beseda. Izumrli ognjeno-zemeljski Ona so se imenovali ilkman, ker so samo oni bili ljudje. Če se Pigmejci pred drugimi nimajo za „ljudi", gre za zelo preprosto pretvarjanje zaradi samoobrambe, s amer pa ni rečeno, da se ne bi imeli celo za bolj človeške kakor so njihovi vi-sokopostavni sosedje. V Peruju je nekdo črnec ali rdečekožec dokler ne pride do denarja, potem pa je naenkrat belokožec oz. njim enak; prevladuje torej vidik gospodarskega stanja, ki pa seveda ni izključen za Peru, ampak je splošnočloveški in je močen tudi med nami, tako v domovini kot v zdomstvu.
Včasih se primešavajo resnični ali navidezni kulturni razlogi, ali pa samo zemljepisni: kdor v Velikem Airesu živi na severu (npr. San Isidro), gleda zviška tiste, ki stanujejo na zahodu (npr. Castelar); in kdor živi na zahodu, gleda postrani ljudi z juga (npr. Lanus); a tudi prebivalci Avellanede (jug) govorijo o „negros" iz VVilde ali Flo-rencio Varela (še bolj na jugu). Ne bi si upal trditi, da so v takem pomenu „ta črni" vsi Argentinci, češ da „delovnih navad pa žal nima(jo)". Ali si upamo trditi, da je na splošno slovenska mladina v Argentini bolj „delovna", kakor je na splošno mladina v Argentini? Ali bi si kdo drznil trditi, da se argentinski Slovenci imamo za bolj večvredne kakor Argentinci na sploh? In kar je še več: kdo bi bil tako nespameten, da bi sodil, da se imajo tkim. „ta črni" za manj kot drugi, ko pa se bržkone imajo za več in z večjimi pravicami? Navsezadnje pa pravzaprav to, da se kdaj komu reče, da je „ne-gro", ni drugega kot oznaka določenega ravnanja ali dejanja nekoga, to se pravi, nekaj popolnoma prehodnega, netrajnega. Ne poznam nikogar, ki bi se mu zmerom moglo reči „negro"; zato navadno pravimo o ravnanju nekoga, (ne o nekom), da gre za „cosas de negro". Ali je slabo, če se kdo ima za boljšega kakor „ta črn" v opisanem pomenu?
Končno, ali se Vam ne zdi, da M. D. sodi o slovenski mladini v Argentini po svojih vtisih in doživetjih, ki jih je imela v stiku z njo? To jo je mogoče zavedlo, da je posplošila to, kar je mladina govorila z njo in njej. Prepričan sem, da se slovenska mladina v Argentini pogovarja več o glasbi, športu, pa tudi o ekonomiji in politiki, kakor pa samo o „travmi" pobojev in begunstvu njihovih staršev. Ali sploh moremo govoriti, da gre za travmo? Kdor bi to sprejel, be nekako sodil, da je slovenska mladina v Argentini duševno bolna. Zavest, da imajo svoje korenine v domovini, ki se še ni osvobodila vseh verig in kjer še ne vlada v vsej polnosti pravica, ni travma v psihološkem pomenu, temveč odprta rana. Prav tako kot je neke vrst rana — ne da bi nujno morala postati psihološka bolezen — dejstvo, da jim je težko združiti dvokulturnost, (ker o dvojni narodnosti, ne o državljanstvu, ne more biti govora).
V pričakovanju, da boste razumeli mojo skrb, Vas prav iskreno pozdravljam.
Dr. Jože Rant
„Maternemu jeziku izkazujemo spoštovanje s tem, da ga gojimo"
Še nekaj dni bo na obisku v Sloveniji in na Tržaškem Gregor Batagelj z ženo Mirjam in otrokoma Maksijem (7 let) in Jasno (5 let). V zamejstvu poznajo Gregorja Batagelja predvsem poslušalci Radia Trst A, po katerem se javlja s svojimi poročili o življenju Slovencev v Argentini. Pred 10 leti je imel odmevno predavanje na Študijskih dnevih Drage, že vrsto let pa je član uredništva tednika Svobodna Slovenija, ki že nad štiri desetletja redno izhaja v Buenos Airesu.
Kdor se s teboj spusti v pogovor, mora takoj postati pozoren na tvojo lepo, pravzaprav brezhibno slovenščino. Kaj bi o tem povedal našim bralcem v zamejstvu?
Slovenščina je moj materni jezik, moje žene Mirjam in najinih otrok. Zato mu izkazujemo spoštovanje s tem, da ga gojimo. V otroških in mladih letih sem rad in veliko bral, kar mi je dalo smisel za čistost jezika. Zelo rad pa poslušam tudi narečno govorico in žargone, ki občasno nastajajo in umirajo.
Ugotavljam, da tudi tvoja žena govori lepo slovenščino, kot sem tudi prijetno presenčen nad bogatim besednim zakladom obeh otrok. Poleg družine vpliva na vse to sobotna slovenska šola?
Največ zaslug ima navadno družina, oziroma matere in stare mame. V slovenskih sobotnih šolah se to znanje utrjuje in v otroku ustvarja čut pripadnosti neki skupini, ki govori isti jezik, ima iste tradicije. S tako podlago se nam odpira pot med sorodnike, ki gojijo slovensko pesem, navade, plese, slovensko besedo.
Zdaj si v Evropi, to je v Sloveniji in na Tržaškem, tretjič. Od zadnjega obiska je poteklo deset let. Kako si doživljal svoje tri obiske? Kaj je nate naredilo največji vtis?
Vsak obisk je doživetje zase. Prvič (1974) sem s sestro spoznaval Slovenijo z zamejsko Primorsko in sorodnike v Titovi dobi. Drugič sem doživljal utrip 20. Drage in v njej že „odjugo" po Titu. Letos pa prihajam z ženo in otrokoma na novo odkrivanje Slovenije (za otroka je bil do sedaj svet v sanjah; zdaj pa je to konkretna
Bariloče, 3. avgusta 1995
Morda bi bralce Svobodne Slovenije zanimalo tole:
Ko je bila moja žena leta 1972, skupaj s svojo teto, Severnoameričanko, na potovanju po ZDA in po Evropi, sta med drugim obiskali tudi Carigrad (Turčija). Tu sta si poleg drugih krasot ogledala tudi Top-kapi, prekrasno ogromno palačo turških sultanov iz časa največjega sijaja, zgrajeno na visokih pečinah nad Bosforom. Ta palača ima še popolnoma ohranjene in opremljene osebne hareme sultanov.
Ob tej priliki je angleško in nemško govoreči vodič, Turek, profesor zgodovine, promoviran na univerzi v Heidelbergu, in ki seveda ni vedel, da je v skupini tudi Slovenka, povedal, da je bil v času največjega sijaja občevalni in „fini" jezik v teh haremih ravno slovenščina. Ko nam je to pripovedovala, smo bili precej nejeverni, kar je mojo ženo nemalo jezilo. Naj dodam še to, da so v teh haremih živele sultanove žene s hčerkami in tudi sinovi do 9. leta (nato so fantje odšli na neke vrste vojaško
dežela, v kateri imata tudi znane sovrstnike), ki stopa novi demokratični eri naproti. Letošnji vtis je povezan z novim časom, kjer je več odprtosti, v ljudeh je videti več veselja in prijaznosti, pri mnogih pa še veliko zavzetost za izboljšanje življenjske kakovosti (potreba po vzbujanju samozavesti in samoodločbe na družbenem in političnem področju, pa tudi zavesti, da so se časi spremenili in da zato ni napredka brez poštenega dela).
Kaj pa sodelovanje pri Svobodni Sloveniji?
Pred smrtjo ustanovitelja tednika Miloša Stareta in mojega očeta v letu 1984 sem pri Svobodni Sloveniji sodeloval kot korektor in občasni poročevalec z naših prireditev. Po očetu sem „podedoval" uredniško mesto in tako pomagam glavnemu uredniku Tinetu Debeljaku ml. Poleg korektur redno pripravljam kratke novice iz Slovenije in iz Furlanije-Julijske krajine. V teh novicah skušam prikazati bralcu sliko nekaterih dogodkov po Sloveniji, ki nam lahko ob obisku Slovenije pomagajo, da smo „na tekočem". V njih rad pokažem na jezik, ki ga je zaznati v časopisju, in na nove besede, ki se pojavljajo v javnosti.
Si kdaj pomislil na naselitev v Sloveniji?
Po eni strani mi manjka kanček avanturistične žilice, ki je potrebna, da se človek poda na nova pota. Dobiti stanovanje in delo, s katerim lahko preživljaš družino, ni nikjer lahko, še manj v Sloveniji. Morda bi kaj bolj premišljal, če bi Republiki Sloveniji res šlo za »repatriacijo" izseljencev in bi to zanimanje pokazalo s konkretnimi predlogi-
Po drugi strani pa sem tako navezan na Argentino, na slovensko skupnost v Argentini, da nisem prepričan, če bi se v Evropi aklimatiziral. Čeprav se zavedam, da nisem enak Argentincem, tudi vem, da nisem enak Slovencem v Sloveniji; enakega se čutim le s tistimi, ki so imeli enako usodo kot jaz, to je s člani slovenske skupnosti v Argentini.
Pogovarjal se je Drago Legiša „Novi list", 27. julija
akademijo).
Potrdilo za to dejstvo pa sem odkril sedaj tu, ko nas je sneg dobesedno zamedel do ušes, pa sem se spravil malo na študij smučarije v Sloveniji in po svetu nasploh. Pa o tem naj bi ob priložnosti napisal kaj prijatelj Arko. Mene je pri tem najbolj zanimalo, da je prvi, ki je omenil smučanje, sicer ne v Sloveniji, pač pa v Rusiji, bil baron Žiga Herberstein, dvakrat poslanik na carskem dvoru v Moskvi. Baron Herberstein je bil slovenske zemlje sin, rojen leta 1486 v Vipavi in je preživel vsa otroška in deloma mladeniška leta po raznih gradovih po Sloveniji, nato pa je odšel na Dunaj in stopil v cesarsko službo.
Med službovanjem v Rusiji je bil med leti 1518 in 1526, točnejšega datuma ne vem, poslanik na dvoru sultana Sulejmana Veličastnega (vladal 1520 do 1566). In on je napisal v svojo latinsko pisanih spominih (izšli 1549), da je s tem najmogočnejšim vladarjem svojega časa govoril slovensko!
Prisrčno pozdravlja Vas in Vaše sodelavce!
Inž. Milan Ecker, Bariloče
*
GOSPODARSKI V€STNIK
Slovenske latinskoameriške Trgovske Zbornice
ŠESTTISOČO DIPLOMO so prod kratkim podelili na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Takoj po letu 1945 je ekonomsko fakulteto obiskovalo le nekaj nadebudnih študentov. Sedaj se jih po vseh štirih letnikih tre okoli 5.000,4.500 pa obiskuje izredni študij v devetih središčih po Sloveniji. Ta fakulteta je zaradi izrednega zanimanja najštevilnejša.
TURIZEM SMO LJUDJE je geslo občine Slovenska Bistrica. Pri okrogli mizi so razpravljali o bogastvu občine, ki naj bi se pokazalo tudi navzven. Turizem naj bo organizirana ustanova od gostinske ponudbe do kulture. Posameznik v turizmu ne more uspeti, zato je potrebna združitev vseh sil. Občina je bogata, saj ima 260 naravnih znamenitosti, 267 spomenikov, 480 krajevnih znamenj, 220 kapel.
PRAZNIK CVETJA IN OBRTI so imeli v Cerkljah na Gorenjskem. Sodelovalo je okoli 200 obrtnikov, številni ribiči in lovci. Zanimive so bile tudi razstave čipkaric iz Železnikov in lončarskih izdelkov lončarstva Kremžar.
DOLENJSKO ZDRAVILIŠČE ŠIRI PONUDBO. Dolenjske Toplice je v letošnji poletni sezoni odprlo tri zunanje bazene. Največja pridobitev je bila stavba Zavetje zdravja, namenjena zdraviliški zdravstveni dejavnosti in Kopališki dom z 280 ležišči.
VEČ KOT 250 MILIJONOV TOLARJEV DOBIČKA je imela Krekova banka v Mariboru. Pričela je poslovati februarja 1993. Dosegla je izredno hitro rast, s katero si je tudi zagotovila višino jamstvenega kapitala. Banka je po letu poslovanja med 32 bankami na 30. mestu po številu zaposlenih, na 24. mestu po aktivi, na 13. mestu po dobičku, na 3. mestu po dobičku na zaposlenega. Razprave so pokazale, da Slovenci Krekovi banki nadpovprečno zau-pajo.
SLOVENSKE KLAVNICE. Iz zavoda za statistiko so sporočili, da je bilo letos v prvih petih mesecih zaklanih 44.545 glav govedi, 181.809 prašičev, nad 12 milijonov perutnine.
GLAVNA ŽETEV ŠELE PO 10. JULIJU. Ob Muri čaka na žetev kar 52.942 hektarjev. Pšenica je posejana na 16.176 hektarjih, ječmen pa na 2.938 hektarjih. Ugodno vreme kaže, da bo žetev obilna.
NEVARNOST MNOŽIČNEGA TURIZMA. Na okrogli mizi v Mostu na Soči so razpravljali o temi: Turizem in varovanje narave. Ugotavljali so o nevarnostih množičnega turizma in obenem kako gojiti kakovostni turizem, da bi potomcem ohranili čisto naravo.
PRIZNANJE SLOVENSKIM BANKAM. Agencija za odnose z javnostjo iz Maribora je izvedla anketo med 3000 naključno izbranimi državljani, ki so odgovarjali na 40
vprašanj povezanih z bankami. Ugotovitev je bila glede ugleda, kakovosti storitev zelo ugodna. Nad 60 odstotkov je bilo mnenja, da slovenske banke odlikuje iznajdljivost, poštenost in prijaznost.
37 MILIJONOV KOSOV SLADOLEDA „LUČKA" so izdelali in prodali lani v Ljubljani. Letos pa načrtujejo izdelavo in prodajo 40 milijonov kosov.
63.600 PREBIVALCEV je imela Ljubljana leta 1935. Ob prvem znanem popisu leta 34 je štela Emona le 1260 domačinov. V sedanjem času, dokler je Ljubljano sestavljalo pet občin, je mesto štelo 327.597 prebivalcev, od tega 154.499 moških in 173.097 žensk. Največ prebivalcev je imela šišenska občina (85.417), občina Vič-Rudnik 82.840, Moste-Polje 73.417, bežigrajska 58.257, Ljubljana Center pa 27.670 prebivalcev.
LJUBLJANSKA OBČINA zaradi razmejitev šteje danes le 276.119 prebivalcev, 129.201 moških in 146.918 žensk, to je kar 17.117 več kot moških.
924 MILIJONOV DOLARJEV je Slovenija lani zaslužila s turizmom. Kot izgleda bo letos devizni priliv 36—37 odstotkov večji od lanskega.
PRIDELEK JABOLK BO KAKOVOSTEN. Na okrog 100 ha plantaž Sadjarstva Mirosan v Polzeli, bodo letos pridelal' okrog 2500 ton jabolk. Sadje pridelujejo na način, ki je prijaznejši do narave, kar pomeni, da je poraba kemičnih sredstev zmanjšana na najmanjšo možno mero. Tako pridelovanje je sicer dražje od ustaljenega, vendar je dobra naložba za prihodnost, saj je vedno bolj razširjena po vsej Evropi.
STO SEDEMDESET GOSTILN. Gostinstvo je prva stopnička k celovitem turističnem gospodarstvu. Po štetju gostinskih podjetij je ptujsko gostinstvo med najmočnejšimi v Sloveniji. Od Grajske kavarne navzdol je po Ptuju raztresenih kar sedemdeset gostiln, okrepčevalnic, bistrojev in barov, po ptujski okolici pa še naslednjih sto. V večini teh gostiln je mogoče dobiti dovolj domačih dobrot in odličnih domačih vin.
NAJ VIŠJI CERTIFIKAT KAKOVOSTI je dobila slovenska livarna Titan v Kamniku-Podelili so ji namreč certifikat za zagotavljanje sistema kakovosti ISO 9001. Tovarna je zlasti v tujini znana po livarskih izdelkih iz bele temper litine.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
25. avgusta
i dolar	320,54	SIT tolarjev
1 marka	81,46	SIT	tolarjev
UK) lir	7,48	SIT	tolarjev
NOVICE S PRIMORSKE
NA VAŠKEM TRGU V MAVHINJAH je bil Prvi zamejski festival amaterskih dramskih skupin, pri katerem je sodelovalo petnajst tovrstnih skupin. Festival je pripravilo Športno in kulturno društvo Cero-vlje-Mavhinje. Za najboljšo uprizoritev je bila izbrana Amaterska dramska skupina Kulturnega društva Igo Gruden iz Nabrežine za komedijo Sumljiva oseba, podeljene pa so bile na festivalu še razne druge nagrade.
ČETRTI ZAMEJSKI JAMBOREE v Čezsoči pri Bovcu so organizirali skavti s Tržaške, Goriške in Koroške. Po enajstih
letih so se spet zbrali, nanj pa povabili Še skavte iz Slovenije (prišle so čete iz Ljubljane, Ankarana in Nove Gorice).
V ŠTEVERJANU je zaključek 25. Festivala narodnozabavne glasbe privabil veliko število ljudi. Nastopilo je 36 ansamblov, od katerih se je 15 pomerilo v finalnem izboru-Najboljši ansambel je bil Vrtnica iz Nove Gorice, občinstvo pa si je izbralo Primorsko fante iz Pirana. Za najboljšo vokalno izvedbo je žirija izbrala Narodni ansambel iz Trsta za pesem Hvala vam, ptice. Za besedilo te pesmi je prejel nagrado Saša Martelanc.
     ...................
Slikar Ivan Bukovec; zadaj slika, posvečena Bari Remec.
Slikar Ivan Bukovec je v soboto, 19. avgusta, v mali dvorani Slovenske hiše, v priredbi Slovenske kulturne akcije, razstavil 25 olj s pretežno pokrajinsko tematiko: Bariloče, Cordoba, buenosaireška okolica. To je bila njegova deseta samostojna razstava, medtem ko je nad tridesetkrat sodeloval pri raznih skupinskih razstavah. V teh zadnjih delih izstopa kompozicijska in barvna tehnika — ena in druga značilni po enotnosti umetniškega izraza.
Bukovca odlikuje že od svega začetka — prva razstava leta 1963 — neka skrbna grafična modelacija oblik ob razgibani barvni spremljavi, obenem pa obsežno stilno znanje, ki si ga je nabral od Umetniške šole SKA do zasebnega študija ob obisku mnogih razstav v argentinskem kulturnem svetu. Barvitost njegovih del — to je, kar najprej opazimo — se preliva v sugestivnih kontrastih in stopnjevanjih, dejal bi, v barvnih tonih in poltonih argentinske južnoameriške pampske in patagonske zemlje, ki je nekaj svojskega s svojim elementarnim barvnim bogastvom. Travnat in obdelan svet v širnih buenosaireških neskončnostih je skoraj pravljično zelen, to pa zato, ker je ves presončen in obdan s prosojnostjo svetlih megla, ki se dvigajo do neba (olje Pampa). Sonce ima tu še vedno nekaj tako rumenožarnega, da mu je bilo podobno samo zlato, ki so ga odvažali španski zavojevalci in povečini vsega izgubili v globinah Velike reke in razjezenega morja. To pa zato, ker sonce ni pustilo, da bi se kaj zemskega primerjalo z njim. To stori lahko samo umetnik... Danes v pampi na jugu prevladujejo poleg zelenih in rumenih še rdečekasti toni; odtod imena Sierra Colo-rada, Rio Colorado, Salina Colorada, in tako naprej. Na severu — Salta, Jujuy, Cata-marca — vabijo koruzne in spominske okraste, suhe barve. Vsemu temu se pridružuje sijaj starih cerkva in oltarjev. Ta barvni svet spozna slovenski umetnik po mnogih letih opazovanja in iskanja ter ljubezenske predaje (Bara Remec). Ivan Bukovec, ki je plenerist, se pravi, da slika v naravi in jo tam doživi v polnosti zraka, luči in neba, je „novi svet" prikazal v razstavljenih delih kot so: Začarana dolina, Uritorco v večerni zarji, La Cumbre, Ob
potoku, Ob srebrni reki, Polje sončnic. Zeleno polje... Skupina slikarjev v svetu — različnih starosti, in estetskih pogledov — ki jo sestavljajo Bara Remec, Milan Vo-lovšek, Marjanca Savinšek, Ted Kramolc, Ivan Bukovec (imenujem samo nekatera imena, popoln seznam bi bil precej dolg), uveljavlja poleg individualnih teženj še določeno skupno hotenje, ki bi ga imenoval „zdomsko". Družijo jih stiske in upanja; ne sicer skupen estetski nazor, ampak neka skupna zdomska umetnostna usoda, na vsak način pa globlja zavest potrebe slovenskega ustvarjanja v svetu. Morda je prav zaradi tega v njihovih stvaritvah mnogo tiste spontane poezije, ki spremlja estetske lastnosti lepega: harmonijo, naravnost, iskrenost, imaginativno bogastvo... Po teh sodilih ocenimo lahko tudi vrednote Bukovčeve umetnosti.
Slovenski umetnik v tujini je po vojni, po letu 1945, živel na daljnem obrobju, dejal bi, na koncu sveta. V nekaterih pogledih je bil sicer favoriziran, v mnogih drugih pa prikrajšan. Ni mu bila dana sprostitev u-metniške ustvarjalnosti v okviru slovenske motivične baze, ne stilno razvojni priključek umetnosti v domovini, še manj zagotovitev družbenega položaja. Dosegljiva pa je bila zato zdomskemu ustvarjalcu idejna obogatitev, problemska sproščenost (Bara), porast umetniške kvalitete z ozirom na ameriški kulturni sklad, uveljavljanje slovenske umetnosti v neslovenskih okoljih (Bukovec). Z vztrajnim poglabljanjem in izpopolnjevanjem slikarskih prizadevanj je Ivan Bukovec dosegel spodbudne uspehe — prav zato mu želimo mnogo sreče tudi v domovini, kamor se odpravlja razstavljat svojo zdomsko umetnost.
France Papež
NOVICE IZ SLOVENIJE ® SLOVENCI V ARGENTINI
PODZEMELJ — Na taboru, ki se ga je udeležilo 19 dijakov in študentov iz vse Slovenije ter šest mentorjev, so preučevali Belokranjsko rastlinje, dvoživke in kačje pastirje. Uspeh raziskovalnega tabora je tudi ta, da so odkrili novega kačjega pastirja, ki ti bil doslej še nikjer najden v Sloveniji.
PREDJAMA — Po šestih letih obnavljanja so dokončali dela v Predjamskem gradu. Letos so nanovo prekrili grajska Poslopja, zamenjali okna in položili nove Podove v raznih sobah. Obiskovalci bodo ttogli videti videoposnetke o gradu in jami P°d njim, grajski zaklad iz druge polovice 16. stoletja s pozlačenimi in posrebrenimi kelihi, ki so jih odkrili pred štirimi leti. Pripravili so pa tudi zunanjo krožno pot, ki se vije skozi jamo pod gradom in se konča v gozdu nad njim.
LJUBLJANA— Odbor državnega zbo-ra za notranjo politiko in pravosodje je Zvrnil predlog poslanca Polajnarja (SKD), P° katerem naj bi v svet RTV Slovenija imenoval svojega predstavnika Rimskokatoliška Cerkev. Tudi vlada in sekretariat za pravne zadeve in zakonodajo nista podpr-la predloga, ker naj bi bil sporen glede na Ustavno načelo o enakopravnosti verskih skupnosti.
NANCY, Francija — V tem mestu so ustanovili Ribiški klub prijateljev Soče, ki se zavzema za svetovno reklamo soškega ri-bolovstva, obenem pa za pobratenje tolminske in francoske ribiške družine. Pra-v’jo, da je ob vsaki objavi v svetovnih re-v*jah o ribolovu porast obiska bralcev-ri-bičev na Soči.
LJUBLJANI — Cukrarno, stavbo z li-torarnim nabojem, bodo izpraznili. V njej je °semindvajset družin in več klošarjev in brezdomcev, ki jih bodo preselili v stano-Vanja po Ljubljani in okolici. Po izselitvi mislijo Cukrarno zazidati, ker je v dena-c'onalizacijskem postopku, zato pa tudi ni načrtov za kako obnovo ali recikliranje.
NOVO MESTO — Dolenjska založba je todala v angleščini knjigo Matjaža Klemenčiča Slovenes of Cleveland. V njej je avtor na podlagi dokumentov iz cleve-ar>dskih, ameriških in slovenskih arhivov, 'zseljenske in splošne literature pripravili štiristo strani dolgo knjigo o naseljevanju lovencev v Clevelandu, njihovo življenje, ^eto in povezavo tako z drugimi ameri-mrni Slovenci kot rojaki v matični domovini.
KRŠKO — Radioaktivni odpadki iz Jurske elektrarne se kopičijo in jih ni kam ati. Dokler Slovenija in Hrvaška ne dolo-lta kam jih bosta odlagali, so odpadki jjPravljeni v sami elektrarni v 10.300 sodih.
a pridobijo prostor, bodo odpadke stisnili ^ večjo in varnjše prostore ter s tem pri-,tonili eno tretjino prostora. Življenjska , °ba elektrarne se izteče leta 2023, vendar 1 s sedanjim načinom skladiščenja imeli Ptostora le še za 6 let.
LJUBLJANA — Nevladne, nepolitične °r8anizacije in posamezniki so se povezali y Gobarsko alianso Slovenije, ki bo s svojim Vanjem opozarjala na francoske načrte novitve jedrskih poizkusov na atolu uroroa. Z akcijo Gremo po(d) gobe so °tole slovensko vlado prisiliti, da izpove Sv°je stališče o francoskih jedrskih načrtih.
MARIBOR — Podjetje Primat je pod-Hsalo pogodbo z IBM, po katerem bo v J^nh letih izdelalo tisoč ohišij za njihove
^	i&ucidiu	UbUL. UH191J z.1
ankomate. Ohišja so debela 40 mm, pre-
Sejo vsake vlomilske poizkuse, zato so
. Bj dobili evropski certifikat kakovosti
I* elka VDS. Primat izdeluje tudi blagajne,
, 50 se dobro uveljavile na domačem tr-«išču,
SECa — Zaradi deževnega vremena v Zr u°CU iun')u 'n juBju, visoke vlage v ku, se je pozno začela solna sezona. Se-
zona je trajala le tri mesece, kljub slabemu začetku pa upajo, da bodo le nabrali deset tisoč ton soli, torej le 500 ton manj kot lani.
SALZBURG, Avstrija — Na večerih samospevov salzburških poletnih festivalov redno nastopa od leta 1981 mezzosopranistka Marjana Lipovšek. Na letošnjem si je Lipovškova izbrala program s samospevi Henryja Purcella, Franza Schuberta, Paula Hindemitha in Modesta Musogorskega. Zaradi burnih aplavzov je morala pevka dodati še dvajset minut programa, končala pa ga je s priredbo njenega očeta Kaj, kaj bi jaz tebi dal.
LJUBLJANA — Ljubljanska železniška postaja bo do konca leta prenovljena. Podaljšali in obnovili so pohod, ki bo sedaj potekal pod vsemi tiri od postajnega poslopja proti Zupančičevi jami. Za invalide so poskrbeli dvižne ploščadi. Kot zadnjega dela se bodo lotili glavnega poslopja, parkirišč in zelenic.
LJUBLJANA — Po podatkih zavoda za statistiko, ki so jih dobili na podlagi ankete iz leta 1993, je v Sloveniji 13,6 odstotkov revnih gospodinjstev. V evropskem povprečju naj bi bila meja pri 15%, nižjo stopnjo revščine pa imajo le štiri države evropske skupnosti: Nemčija, Belgija, Luksemburg in Nizozemska. Bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je revščina (merjena na isti način) narasla od leta 1988 za 1,7 odstotkov. Po drugi strani pa državna sekretarka za socialne zadeve težko verjame tej številki, ker pravi, da more vsakdo, ki dobi manj kot 52 odstotkov povprečne slovenske plače, zaprositi za pomoč na centru za socialno delo. Ta pomoč je lahko v enkratni pomoči ali pa pri delni poravnavi stanarine. — Po anketi je razvidno, da najrevnejših deset odstotkov gospodinjstev porabi 30% dohodkov za hrano, najbogatejših deset odstotkov pa le 15%. 70% revnega prebivalstva težko pokriva življenjske stroške; le 50% jih ima barvno televizijo in le 30% osebni avtomobil.
DOLGA VAS — V mesecu juniju so tovornjaki čakali na mejni prehod tudi več dni, zdaj pa je promet tako urejen, da čakajo manj kot eno uro. Vedar se nekateri bojijo, da bo čakalna doba po počitnicah spet daljša. — Vzhodnoevropski tovornjakarji se vedno bolj poslužujejo slovenskih cest, ker v državah Evropske unije veljajo strožji naravovarstveni predpisi. S Poljske prevažajo konje v Italijo rajši skozi Slovenijo kot po krajši poti skozi Avstrijo, kjer imajo na meji več problemov.
LJUBLJANA — Po povratku z lutkovnega festivala v Mehiki se s Sapramiško pripravljajo na potovanje na Japonsko. V Mehiki se je Sapramiška preimenovala v Saprratoncita; kako ji bo ime na Japonskem?
MARIBOR — Folklorna skupina Študent se je udeležila festivala CIOFF, ki je bil letos v švedskem mestu Raattvicku. Poleg tridesetih mariborskih plesalcev so sodelovale še folklorne skupine iz devetih držav, študent je prej nastopal — poleg nastopov na domačem Lentu — že na Madžarskem in v Makedoniji.
X*X¥X:XX*::SX-X-X:X*X;x-x;XswXA%^X<#>>x-x,Xv>>x*X’SXvXS<-xwv>x->i:Xi,X:XfX*SX
SLOVENSKI ROKOMETAŠI V MENDOZI
Slovenska mladinska rokometna ekipa z uspehom sodeluje na svetovnem prvenstvu v San Rafaelu, provinca Mendoza. Prišli so v osmino finala in v torek, 29. avgusta bodo odigrali odločilno tekmo z reprezentanco nove Jugoslavije (Srbija in Črna gora).
Rojstvo: 27. julija se je rodila v Bernalu Zofija Melo in razveselila svoje starše Karla Alberta in Nežko roj. Pucko.
V družini Miloša Mavriča in ge. prof. Beti roj. Petkovšek se je v nedeljo, 23. julija 1995, rodila hčerka Nadja Mihaela.
Najlepše čestitamo!
Krsti: V soboto, 19. avgusta, je bila krščena v cerkvi Marije Pomagaj Katarina Marija Javoršek, hčerka Antona in ge. Mirjam roj. Mehle; botra sta Andrej Mehle in Marjeta Javoršek. Krstil pa je dr. Jure Rode.
Isti dan je bil v cerkvi Marije Pomagaj krščen Marko Andrej Marolt, sin Marka in ge. Graciele Susane roj. Antonelli; botra sta Carlos Diaz Bruno in Susana Novvicki; krstil je župnik Jože Škerbec.
V Adrogueju je bil krščen Marko Levar, sin Janka in Majde roj. Hersih. Botrovala sta Helena Selan in Bernard Hersih.
Vsem staršem čestitamo!
Smrti: Umrli so: Anton Pustavrh (93), Pavla Kirn (6$) in Maks Osojnik (81).
Naj počivajo v miru!
Nova diplomanta: Na laplaški državni univerzi sta končala študije Martin Rode iz geologije ter njegova žena Mariana Mus-sini iz medicine.
Čestitamo in želimo jima veliko sreče in uspeha!
Cvetko	Stanku
Pred pol stoletja smo se srečali: pravzaprav je nas spravil veter skupaj z vseh strani naše Domačije. Tisti veter, ki se nekaj časa poigrava in vrti na istem mestu, potem pa z isto silo zopet vse razpiha in razžene...
V ta usodni, življenjski vrtinec je bila vržena družina Kraševec (po domače). Stanko pa se je pisal Mehle, tako je plaho povedal, ko smo prvič sedli na isto revno klop — tam v italijanski vasici, pod nič našim podobnim gričem Falerone v Servi-glianu. Ni dvignil glasu niti pri igranju. Vedno umirjen, moder, razumen bodoči gospodar. Takega sta gledala oče in mati — njihovo edino, zadnje upanje, „ko se vrnemo nazaj", sta boječe načrtovala. Starejša brata-sinova Vinko in Ivan sta bila med vrnjenimi domobranci, med ubitimi... Pa še Jože — bogoslovec 4. letnika. Mamine vedno mokre oči so povedale še več. Za temi tremi žaluje, moli — poleg že prej padlega zeta. Ostal je Stanko s svojo sestro-dvojči-co Slav-ko. Upanje staršev, tolažba v dneh, ko jih nismo mogli povsem razumeti v naši
mladostni zagnanosti in s „šolskimi" skrbmi.
Dom v Cikavi, župnija Šmarje pri Ljubljani je sameval in zastonj čakal Kraševce, kajti veter jih je znova pognal čez veliko lužo k Srebrni reki. Niti k Zlati se nihče od njih ne bi približal, še manj ustavil! Strašna vojna sapa jih je zanesla tja, kjer so že čakale ruše tuje zemlje, ki so kmalu pokrile po domači zemlji hrepeneča in od žalosti utrujena očeta in mater za spokojni počitek v Bogu.
Njim se je v teh dneh pridružil še Stanko, naš dragi sošolec. Težko se uklonimo božji volji, ki ga je končno odpeljala v Očetovo hišo, tako upamo in prosimo, tudi po zasluženo plačilo in nagrado, pripadajočo dobremu človeku, ljubeznivemu možu, skrbnemu očetu, uslužnemu sosedu, iskrenemu prijatelju in vedno in povsod zavednemu Slovencu.
Cvetko pa polagamo na njegov svež in prerani grob!
{j3	Fante
Spet se redčijo vrste med našimi pionirji, možmi in ženami, ki so skoraj pred petdesetimi leti prišli praznih rok v Argentino, a prepolni ljubezni, znanja in navdušenja gradili nova slovenska ognjišča in organizirano skupnost, v kateri se danes razvijajo novi rodovi.
France Pergar je eden izmed njih. Po krajši in mučni bolezni je nenadoma umrl 28. julija obdan od svojih najdražjih. Njegovo ime bo ostalo tesno povezano s Slomškovim domom, čigar ustanovni član je bil, dolgoletni odbornik in predsednik v eni poslovni dobi. Bil je med tistimi prvimi pionirji, ki jih je pok. župnik Janez Kalan pridobil, da so pričeli akcijo za osnovanje slovenskega središča v Ramos Mejiji.
Rodil se je 25. januarja v Moravčah na Gorenjskem, mladostna leta pa je preživel v Ljubljani. Med revolucijo v Sloveniji je bil pri Primorskih domobrancih, srečno preživel in nato emigriral v Argentino, kjer sta z ženo Slavko Knavs ustvarila družino.
Za njim žalujejo v Argentini: žena Slavka ter otroci Marija, Marjeta, Ana in Janez
Če to igro dobijo, bodo prišli igrat ostale tekme v glavno mesto Buenos Aires.
Slovenska skupnost iz Mendoze, predvsem mladina, so se z omnibusi odpravili v San Rafael vzpodbujat slovenske športnike k zmagi.
z družinami ter Monika in brat Ciril. V domovini pa sestri Ivanka in Marija in brata Anton in Ivan.
Vsem naše iskreno sožalje.
:%¥>X!:WX?XWX:x%?:WX%?:i^Xf^X¥X%^‘:WX:XW::X^:X%:::X®%¥:¥X:SfX-S>
Mendoza
Letošnji odbor SDO in SFZ
SDO: predsednica, Valeria Arrigoni; podpredsednica, Urška šmon; tajnica, Magdalena Grintal; blagajničarka, Milena Šmon; športni referentki, Natalia Arrigoni in Etel Llanos; kulturna referentka, Tončka Šmon; kuharici, Erika Bajda in Veronika Vilches; odbornice: Marica Zemljič, Andreja Zemljič in Ana Bajuk.
SFZ: predsednik, Vladko Žumer; podpredsednik, Jože Štirn; tajnik, Matjaž Grintal; blagajnik, Marjan Hirschegger; športna referenta, Pavel Šmon in Peter Slovša; kulturni referent, Luka Triep; gospodarji: Matija Žumer, Tine Šmon in Jure Slovša; odborniki: Milan Slovša, Gabrijel Slovša, Ernest Bajda, Franci Šmon, Damjan Žumer, Avguštin Vilches, Tone Štim, Štefan Štirn in Tomaž Bajda.
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
- Tel: 651-2500 / 651-2335
ZDRAVNIKI dr. Marija Avguštin - Specialistka za očesne bolezni. Ponedeljek, torek in petek od 16. do 20. ure. Roma 3122 -1. nadstr. 3. - Isidro Casanova (20 m od Rute 3). Tel.: 485-5194
PSIHOLOGIJA Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel.: 665-0268
Psihoanalitični konzultorij; lic psih. Marko Mustar; Santa Fe 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 831-3546.
ELEKTRONIKA Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947
ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber- splošna odontologija, implantes oseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
- 7. nadstr, „B" - San Martin - Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel: 762-2840.
mm
LEGAJO N° 3545-82
Tel. 441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu Y. Yrigoyen 2742 - San Justo
Lepo sobo v Ljubljani oddam za mesec julij in avgust. Tel. 658-0154.
ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel: 613-1300 ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319 Janez Pustavrh: barvam hiše, stanovanja, polagam tapete (empapelado); tel. 651-6622 (po 13. uri).
FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 1830- Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmč. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejla - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejla - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republics de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic S 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— S 12.-
49. obletnice smrti
generala Leona Rupnika
se bomo spominjali v nedeljo, 10. septembra, v Rozmanovem domu
• ob 11.30 sv. maša
• program z govorom in pesmijo
• skupno kosilo
Vse domobrance z družinami vabi Tabor-DSPB Argentina!
S KAD
vabi na razgovor o temi kultura ,,light' v Slovenski hiši 2. septembra ob 18. uri.
Slovenska kulturna akcija HRIBOVŠKOV VEČER
v petek, 8. septembra ob 20. v Slovenski hiši.
V nedeljo, 3. septembra, bo v slovenski cerkvi
sv. maša za generala Leona Rupnika, dr. Lovra Hacina, dr. Gregorija Rožmana in njihove sodelavce.
Častna dolžnost vseh domobrancev je, da se te maše udeležijo.
SDO - SFZ
te vabita na
JVEJLADIJSfSKI O/l A/,
ki bo v nedeljo, 3. septembra 1995, na Pristavi
9.00 začetek tekmovanj 11.15 dviganje zastav
11.30 sveta maša
12.30 kosilo
19.00 kulturni program nato prosta zabava ob zvokih tria Mi štirje Te pričakujemo!
SDO - SFZ IZ SAN JUSTA
vabita na
34. mladinski dan
v nedeljo, 10. septembra, v Našem domu Igrata dva orkestra: Rock and Polka in trio Mi štirje
Nedelja, 17. sptembra
34. OBLETNICA SLOMŠKOVEGA DOMA
Multi/ted
KARTA SLOGA - MULTIRED
JE ŽE MED NAMI!
S kakšno lahkoto si jo lahko pridobite! Pozanimajte se!
Sloga da več! V Slogi je moč!
Sramoten madež
Novi slovenski celovečerni film Felix, ki ga obljubljajo za pomlad, je madež na slovenski narodni samozavesti.
Iz podatkov, ki so dostopni javnosti, lahko sklepamo na neverjetne reči. V njem je slovenska stran prikazana kot izključni krivec oboroženega spopada, vojaki terito-
Zveza slovenskih mater in žena praznuje svoj 29. dan,
v soboto, 2. septembra,
ob 17. uri z zahvalno sv. mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši, nato v obednici družabno srečanje.
Vsi lepo vabljeni!
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N“ 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa S 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
(j Čeke
na ime „Eslovenia Libre
D
Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires
rialne obrambe pa kot neobvladani vojni zločinci. Jugoslovanski armadi je dan simbolični prav, ona je v očeh slovenskega otroka nosilka najvišje etične zavesti.
Ta sramotna parodija slovenskih osamosvojitvenih prizadevanj in njihove globoke etične podlage prihaja v slovenske kinematografe ob jubilejnem letu slovenske osamosvojitve in predstavlja neizbrisni madež, predvsem na spominu tistih Slovencev, ki so za uresničitev davnih slovenskih sanj po svobodi in samostojnosti darovali največ — svoje življenje.
Komisija za kulturo SKD poziva k predelavi scenarija, najvišjo politično institucijo države, predsednika M. Kučana pa prosi, da uporabi svojo avtoriteto in javno obsodi ta porog slovenski državi in narodni zavesti.
Boštjan Turk, predsednik komisije za kulturo SKD
SOBOTA, 2. septembra:
Dan Zveze slovenskih materin žena.
SKAD: kultura „light" ob 18. v Slovenski hiši.
NEDELJA, 3. septembra:
V slovenski cerkvi maša za gen. Rupnika, dr. Hacina in škofa dr. Rožamana.
Mladinski dan SDO-SFZ na Pristavi.
PETEK, 8. septembra:
SKA: Hribovškov večer ob 20 v Slovenski hiši.
SOBOTA, 9. septembra:
Srednješolski tečaj v Slovenski hiši.
V Slovenskem domu v San Martinu predavanje o „začimbah" ob 15.
NEDELJA, 10. septembra:
V Rožmanovem domu sv. maša v spomin na generala Leona Rupnika.
34. mladinski SDO-SFZ San Justo.
NEDELJA, 17. septembra:
34. obletnica Slomškovega doma s celodnevno prireditvijo.
SOBOTA, 23. septembra:
Srednješolski tečaj v Slovenski hiši.
SOBOTA, 30. septembra:
Srednješolski tečaj v Slovenski hiši.
Popravka
Poročilo „Spomenik msgr. Hladniku v Slovenski vasi" je napisala Zlata Adamič 'n ne I. G., kot je bilo napačno objavljeno oh koncu poročila.
V poročilu o farnih spominskih ploščah/ naj bo pravilno naveden pisec spominskega članka, ki je dr. Tine Velikonja, predsednik Nove slovenske zaveze.
Uredništvo