264 štsvilka.
I
Trst, v petek dne 20. novvembra 1903.
Tečaj XXVIII
Ir.hnjii vsnk rlun
tudi <fb nedeljah iu pr.-izuikiLo ob •">. uri. •!> ponedeljkih ob lin zjutraj. v
Posamezne številke prodajajo po 3 novč. iti stotinki
v muojrili toiiakarnah v Trstu in okoliei. Ljubljani, Gorici. Olji. Kranju. Marittorii. Celovcu, Idriji. >t. Petni, Sežani,
Nabrežini, Novem mestu itd. Oglase in naročbe sprejema uprava lista .Edinost", ulica Molin piccolo stv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. One (vria.-om <totink na vrsto petit; poflanit.-e, osmrtni<*e, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi.
TKLEFON št v. S7«.
Sdinost
Glasilo političnega društva ,.Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
Naročnina znaša
za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron. :> mesece 6 kron.
naročbe brez doposlane naročnine ae uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovane pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati ua upravo liata.
UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca 5tv. 12.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik koncorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 11.
Vprašanje tržaške luke v pododseku industrij al nesra sveta.
DUNAJ '9. Pododsek indu^trijalnega sveta, ki se bavi z vprašanji p »morskeg* prometa nadaljeval je v dan^šaji seji razpravo o predlogih glede razširjenja tržaške
luke.
Zastopnik pomorske oblast', inženjer Pich ler, 'je pojasnjeval prednosti Dačrta, po katerem bi se nova Iu&h napravila pri Sv. Andreju, nadalje je razlagal tudi oni nacrt, p j katerem bi se nova luka zgradila v Š&ed-nju in Zavijah. Član odseka Schueiger je stavil predi* g, naj bi Be in iustrijalni svet rjavil, da se takoj zapričoe z gradnjo nove luke pri S*. Andreju. Član Economo pa se je izjavil proti Panzanovemu načrtu iD je trdil, da je v interesu industrije, ako se zgradi p< mol v Zavijah in ako se železnična proga p >dalj£a do tjakaj. Na to je pododsek vspre-jel predlog člana Pingerja, ki se glasi : Pod-odsek indjstrijalnega sveta pripoznava nuj* n »it razširjenja tržiške luke in prosi poročevalca, naj v seji, ki se bo vršila dne ^>0. t. m., stavi predloge glede razpravljamh alternativnih načrtov.
Trgovinski minister baron C a 11 zahvalil se je članom za interesantna izvajanja in je iz avil, da je neobhodno potrebno, da ee z oziroui na gradečo se železnico preko Tur, že v prihodnjem leta prične z gradnjo nove luke. Luka pri Sv. Andreju ne bo ravno uz rja, ali treba je računati z obstoječimi činitelji in ozirati se na potrebščine tržaškega mesta.
Industrijalni svet je na to vsprejel Schu ei-gerjev predlog, v katerem se izjavlja, da industrijalni svet smatra za nujno potrebno, da se čim prej ustanovi prevozni tarif za plovbo v vshodno Afriko, ker je jedino na ta način mogoče ustvariti predpogoje za varano paroplcvno službo v vshodno Afriko. V predlogu se priporoča, naj bi se ta tarif napravil po istih načelih kakor je sestavljen novi tarif avstrijske paroplovne službe v Levant.
Slednjič je induatnjalni svet vzel z zadoščenjem na znanje pogoibo med vlado in avstrijskim Llovdom, glasim katere priredi Llovd v prihodnjem letu 12 voženj v vshodno
Afriko.
Skupno posvetovanje avstrijskih in otrr-skih ministrov.
DUNAJ 19. — MiniBterski predsednik gr. f Tisza in finančni minister dr. Lukacz doe|)e a sta danes semkaj, da se udeležita skupne m nisterske konference glede dokčinja ekupnegra proračuna.
DUNAJ 19. V ministerštvu za vnanje stvari vršila se je danes ob 2. uri popoludne »»j*, katere; je preds-doval minister za vnanje stvari gr^f Goluchouski. Seje so se udeležili : oba m nisterska predsednika in cba
finančna ministra, nadalje skupni finančni minister in poveljnik vojne mornarice. Določila so se glavna načela skupnega državnega
proračuna *a 1. 1^04. Ker se je izločilo vprašanje glede preobrazbe vojske, z oziroui na to, da je i-ti v zvezi se svoječasno predloženo vojno predloge, se za 1. 1904. jemlje v poštev le dosedanji rekrutni kontingent. Skupni proračun se nasproti proračuou za letošnje leto le mal > poviša. Za nabavo novih topov zahtevalo se b > le 15 milijonov kre-d ta, ker se z ozirom na sedanje stanje vprašanja o nabavi nov; h topov ne bo moglo letos porabiti večje svote. Glede rešitve še nekaterih podrobnosti sestanejo se jutri na skupno posvetovanje oba finančna ministra, državni finančni minister in poveljnik vojne mornarice.
BUDIMPEŠTA 19. Ogrski korespon-deučua pisarna poroča z Dunaja: Danes je ogrski ministerski predsednik poBetil avstrj-skega ministerskega predsednika dr. Koer-l>erja, na kar mu je poslednji t^koj vrnil lobisk, tir; f Tisza cdpotuje danes po noči v Budimpešto.
Inozemski revolucijonarni agenti na Kuskem.
KOLONJA 19. — »Kolnische Zeitung« poroča iz Petregrada : Revolucionarna soci-jalistična stranka razvijala je tekom zadnjih tednov izredno intenzivno delovanje in je razširila precejšnje število proklamacij. Gotovo je, da so revolucionarni agent: došli iz inozemstva, vsled česar posvečuje redarstvo posebno pažnjo vsem iz inozemstva došlim sumljivim osebam.
KOLONJA 19. — »Kr.iaische Zeitungc javlja iz Petn grada o nadaljnji redarstvenih merah proti pokretu socijalno revolucijonarne stranice v glavnem mesti? i«\*no. p da ve**-^ noči sem preiskuje redarstvo različna privatna stanovanja, da se prepriča, ako so stanovalci, po predpisih vpisani. Večje število politično sumnjivih oseb je aretiran.h.
Cesar na potovanju.
DUNAJ 19. Cesar prispe jutri zvečer semkaj.
Bolezen ruske carice.
PKTROGRAD 19. — O bolezai ruske carice Aleksandre izdala sta njen telesni kirurg Hirsch in dr. Beni dne 18. t. m. v Skrjernjsvicah sledeči biljetin : Carica Aleksandra je dne 17. t. m. obolela na akutnem vnetju srednjega dela desnega ušesa. Tekom zadnjih 24 ur ni bilo opaziti nikakega odda-ljenja od normalnega razvoja te bolečine. — Temperatura 37'5, bitje žile 68.
Iz odrske zbornice.
BUDIMPEŠTA 19. — V današnji seji poslanike zbornice stavljen je bil predlog, naj se Ttszove izjave poetavijo v sejin zapisnik. Ker je pa Ti-za govoril pred prehodum na dnevni ied, se njegov govor, vsled določil
PODLISTEK.
Ženska tridesetih let.
Francoski spisal: H o n o r e de Balzac.
Poslovenil K. Z.
V.
Dvojno snidenje.
Ves zam šljeD, molče, s prikrižaoimi rokam' in jednakomernih korakov je hodil general od uličn h oken do onih, ki so bila obruena proti vrtu. Soproga je |>estova<a •f»ečega Abela. Sedeča v naslonjaču podobno ptici v gnezdu, je spavala Milica brezskrbno. Naistarejfa sestra je držala v jedni roki svilnat klopčič, v drugi iglo ter opazovala ogenj. Grobno tišmo, vladajoča v salonu, zunaj in v h -i, ao motili le koraki služabnikov, odhaja-j' čih spat drug za družino, pridušen smeh, zadnji odmev rjihove radosti :n gostovanja, in eleduič še duri njihovih sob, ki so jih odpirali aii zap rali mej pogovarjanjem. T upa* um je odmeval še kak ropot pri posteljah. Tu se je prevrnil fatol, tam je zadcnel *la-t in k t šel j starega koči aža in potihnil
zopet. Toda kmalu je zavladalo povsod mračno vslič&stvo, ki se pojavlja o polunoči v speči i prirodi. Samo zvezde so svetile. Zemlje se je polotil mraz. Nobeno bitje se ni ganilo in govorilo. Samo ogenj je prasketal, kakor bi hotel napraviti razumljivo globoko tišino. Stolpna ura v Montreuilu je udari a jedne. V tem hipu so v zgornjem nadstr< pju slabotno odmevali skrajno lahni koraki. Marki in hčerka, uvetjena, d^ Eta zaklenila morilca gospoda de Maunv, bta pripisovala to gibanje jedni iz mej žensk in se ni*ta začudila, ko sta čula, da se odpirajo duii eobe ležeče pred salonom. Hkratu se je pojavil morilec mej d j m:. Prepadenost, poloti vea se markja, materina živa radovednost in hčerino začudenje so nu dovoMi, da je prišel skoraj v sredo salona ; dejal je generalu z nenavadno mirnim in zvonečim glasom :
»Gospod, dve uri potečeti ravnokar«.
»Vi tukaj!« je kriknil general. »S čegavo pomočjo... ?«
In pogledal je praševalno ženo in otroke s strašnim pogledom. Helena je zardela, ka- j kor ogenj.
» Vi, Vi ste mej nami!« je nadaljeval
zborničnega reda, ne more vsprejeti v zapisnik, marveč pride v tem slučaju v zapisnik le govornikovo ime. O na to sledečem glasovanju po imenih izkazalo se je, da je zbornica nesklepčna, vsled česar se je pretrgala za par minut.
Poal. S z e d e r k e n v je izjavil, da bo njegova stranka obstruirala toliko vojno predlogo, kolikor vsa zakonske načrte, katere predloži Tiszovo ministerstvo. Pri poznal pa je, da je rainisteraki predsednik v svojem zadnjem govoru pogumno nastopil in izrekel prepričanje, da bi bila s Tiszo složna vsa zbornica, ako bi dotični govor imel kake posledice.
BUDIMPEŠTA 19. — Pesi. Szeder-kenv je v nadaljevanju svojega govora podal razsežno zgodovinsko sliko o madjarskem vojaštvu.
Za Szederkeovjem govoril je Košutovec pesi. B e d o k a r y in sicer do zaključka seje. Naslednji govornik prosil je zbornico za dovoljenje, da sme svoj govor izreči v prihodnji seji, čemur je zbornica ugodila. Nadaljevanje razprave odložilo se je na to aa prihodnjo sejo, ki se bo vršila jutri. Saja je bila zaključena ob '2. in tričetrt uri pop.
Afera Alay-Polony. BUDIMPEŠTA 19. — Častna zadeva Al&v-Polonvi poravnana je mirnim potom.
Italijanska kraljeva dvojica na Aniležta.
Napltnicl obeli kraljev.
WINDSOR 19. -- Na včerajšnjem gala-obedu je kralj Edvard izrekel napitnico na italijansko kraljevo dvojico. Spominjal se je, da je preteklo ravno 48 let. odkar je obiskal Anglijo ded sedanjega italijanskega kralja, kralj Viktor Emanuel III. Takrat, povdarjal je govornik, nahajali smo se v času vojne in naše vojske so se bojevale rama ob rami. Sedaj pa je mir in idejal naših držav je, da Be ta mir trajno ohrani, da bo tako mogoče skupno delovati na napredku in civilizaciji. Kralj se je potem spominjal prisrčnega vspre-jetna, kateri mu je bil prirejen o njegovem Hv<ječasnem prihodu v Rim in je kralju Viktorju zagotovil, da tudi njega Angležki narod v Ljndonu prisrčno vsprejme.
K-tlj Viktor Eminuel je na svoji na-pit niči izvajal, da so, toliko njemu, kolikor italijanskemu narodu, še v živem spominu dogodki, katere je kralj Edvard omeujal v svojem govoru. Nadalje je kralj Viktor Emaouel povdarjal simpatije in prijateljske razmere, ki vladajo med obema narodoma in in ki so obema vladama v podlago mirovne politike. Zahvaljuje se na prisrčnem vapre-jemu, prirejenem njemu in kraljici, napil je kra)j Viktor Emanuel kraljici in vsej kraljevski rodbini.
LONDON 19. — Danes se je v Guild
vojak presunljivo! »S krvjo oblit morilec tukaj! To podobo onečaščate! Ven! ven!« je dostavil togotno.
Ob besedi morilec je markiza zaupila. Heleni, pa se je zdelo, da ta beseda odločuje njeno življenje; njen obraz ni kazal ni najmanjšega začudenja. Bilo je, kakor bi bila pričakovala tega meža. Njene širne misli so imele le en pomen : jasna jej je bila kazen, prihranjena od neba za njene pregrehe. — Uverjena, da je istotako kriva, kakor oni mož, ga je gledala mlada deklica z vedrim očesom : bila je njegova družica, n egova sestra. Ta okolnost Be jej je zdela zapoved božja. Nekoliko let pozneje bi bil razum opravičil njeno kesanje ; toda v tem treaotju jo je delalo blazno. Tujec je ostal nepremičen in hladen. V njegovih potezah in na širokih, rudečih ustnih se je izražal zaničljiv smehljaj.
»Vrlo slabo pripoznavate plemenitost mojega nastopa nasproti Vam«, je dejal tujec počasi. Nisem se hotel dotakniti z rokami Čaše, v katere ste mi bili dali vode, da si ugasim žajo. Da bi pod vaso streho umival svoje krvave roke, na t) še mislil nisem. In
hali priredil banket na čast italijanski kraljevi dvojici. Na banketu je l« rd mavor izročil kraljevi dvojici adreso in je izustil ni govor v katerem je izrazil veselje in hvaležnost londonskega meščanstva ca posetu italijanske kraljeve dvojice. Spominjal se je na to obiska, katerega je napravil pred 48 leti kralj Viktor Emanuel II., o kateri priliki je visoki gost posetil tudi Guildhall. »Kakor takrat«, nadaljeval je lord mavor, »izražamo tudi danes kralju Vikt »rju Emanuel u III. in njegovi prevzvišeni soprogi, kraljici Jeleni presrcno in udano dobrodošlico in občudujemo o tem spretnost, takt in fino umevanje, ki dičijo nj. vel. kralja, odkar p zašel prestol ter želimo iz vsega Brca, da bi še dolgo blagodejno in srečno vladal«.
Govornik se je spominjal potem presrč-nega vsprejema, prerejenega kralju Edvardu v Rimu ter je zatrjeval, da je ta vsprejem 03tal angle. narodu globoko v srcu. Nazaklju-Čku svojega govora prosil je lord major visoka gesta, naj ohranita v prijaznem spominu svoje bivanje na Angležkem ter naj pone3eta seboj uverjenje o toplih simpatijah in visokem spoštovanju, ki goji angležki narod do njiju veličanstev ter je napil kralju in kraljici.
V svojem odgovoru na lord mavorjev nagovor, zahvalil Be je kralj Viktor Emanuel na izročeni mu adresi in na sijajni gostoljubnost, nadalje zahvalil se je princu NValeškemu in drugim osebnostim, ki so f e udeležile banketa. Slednjič ae je kralj zahvalil londonskemu prebivalstvu, katero pojmi, da je on prišel v Anglijo kakor glasnik ljubezni, katero goji do angležkega naroda in njegovega mnogoljubljenega vladarja. >To čutstvo — dejal je kralj — obstaja že od davna med obema deželam«. Bili so nemirni časi, dejal je kralj, ko je moj visoki de l pred približno 50 leti bival tukaj in spregovoril besede, ki so zabeležene v vaši zlati knjigi. Ital janski narod se je takrat bojeval za svojo svobodo.
Podpora, katero je v tako kritičn h časih svobodoljubni angležki narod izkazal italijanskemu narodu, ustvarila je tradicijonalno mej-sebojuo zaupanje, katero ni od takrat nikoli prenehalo povspeševati dobre odnosaje med državama. Mi nismo v srečnih časih mednar. miru, čegar aktivna faktorja sta postala tudi Italija in Anglija. Jaz sem prepričan, da bosta oba naroda vedno združeno korakala po potu napredka in civilizacije«. Kralj je na to napil lord mayorju in zastopnikom londonskega mesta.
Doliod v London.
LONDON 19. — Italijanska kraljeva dvojica dospela je ob 11. uri zjutraj iz \Vindsorja semkaj. Kralj in kraljica sta se s kolodvora odpeljala naravnost na italijansko poslaništvo. Na praznično okrašenih ulicah zbrana množica je kraljevo dvojico živahno pozdravljala.
ne puečaje tu druzega, nego le misel Da moj zločin (ob teh besedah je stisnil ustnice) zapuščam isto in gledam, da ne bi zapunil tu
i nobene sledi. Kodčho še celo Vaši hčerki nisem dovoli!...«
t Moji hčerki!« je vzkliknil general, grozno pogledši na Heleno. »Ah! nesrečnež, j idi ven, ali usmrtim te...«
»Dve uri še niste potekli. Ne morete me niti usmrtiti niti izročiti, ne da bi izgubili spoštovanja pred samimi seboj... in pred menoj«.
Ob zadnjih besedah je skušal osupli vojak pogledati zločinca ; toda bil je prisiljen povesiti oči, čutil se je nezmožnega v to, da bi prenašal neznosno žarni pogled, ki mu je že drugič razde val srce. Bal se je, da še obnemore, spoznavši, da mu vo-ja že pojema.
»Usmrtite starčka ! Torej še nikoli ni-Bte videli rodbine ?« je kazal general z očetovsko kretnjo na ženo in otroke.
»Da, starčka«, je ponovil neznanec, čegar čelo se je lahno zgubančilo.
(Pride še.)
Italijanska vnanja politika.	ogrski min'sterski predsednik takov odgovor,
\VINDSOR 19. — Neki zastopnik »Reu- ki glede ostrosti in ©durnosti menda nima ierjeve agencije« imel je pogovor z italijan- vrstnika v polemikah ogrskih ministrov z av-skim ministrom za vnanje stvari, Tiit^nijem. atrijskimi kolegi. Tujinca, čegar besede ee Italijanski minister je v tem pogovoru izja- niti ne uvažujejo, ga je imenoval. Ta beseda vil, da je politika italijanske vlade politika grofa Tipza je morala zadeti Koerberja ka-mirn. Ista da sloni na tro-vezi, ki je mirov- kor nož v živo meso. Žalosten konec je to nega značaja. Obe z Italijo zvezani velesili, državniške karjere po tolikih — lepili proda zaupat na njeno sjdelovanje, ki postane gramih! Ali najhuje je, daje tak koše krepkejše po sklenjenju novih trgovinsk h nec zaslužen v polni meri. Koer-pogodb, ki gotovo zadovoljijo upravičene berjeva politika je bila politika hipokrizije, obojestranske interese. Minister Tittoni je Plavati je hotel v vseh možnih vodah ! Se-zatrjevaJ, da italijanska vlada stori vse možno daj je rožljal s sablo, da se je prikupljal v dosego obnovljenja prisrčnih odnosajev do onim, ki nočejo nič več čuti o gospodarski J* rancije. Kar se tiče odnošajev Italije do skupnosti z Ogrsko ; sedaj zopet je mislil na Anglije poživljal se je minister na iskreno one, ki hočejo ohraniti to skupnost in je pisanje italijanskega časopisja. Kralj Viktor prosil zopet, naj se beseda »ločitev« niti ne Emanuel da se nahaja v Angliji kakor tolmač izgovarja. Eno roko je vsaki dan držal kvi-iskrenega čutetvovanja italijanskega naroda šku, daje prisegal svojo ob ektivnost nasproti do Anglije. Kar se tiče stališča italijanske vsem narodom ; z drugo roko pa je pisal na-vlade nasproti položaju na Balkanu, zatrdil redbe in podpisoval imenovanja, ki so biia je Tittoni, da i9to v g avnem soglaša z nazori, pljuske v lice in so pričala o skrajni pri-katere je angležki minieterski predsednik stranesti narodom na škodo. Zahteval je, naj razvijal v svojem tozadevnem zadnjem go- se v njfgoveni ministerstvu vidr objektivno voru. Istotako da je italijanska politika v sredo- in vsem enako dobrohotno vlado, o resnici zemskomorakem in afrikanskem vprašanju v pa je ta strankarska vlada, ki liegemonistič-
pljusk, ki jih je dal deželni zbor dalmatinski	DnGVflB nOViCG«
avstrijskemu režimu«.	Afm jned ,jab,jailskim županom in
Te važne pojave — ki postanejo morda	^astniki noče z dnevnega reda. Povedali
zgodovinskega pomena za življenje italijan-	gmo ^iJi že> da 8Q častniki grdo pogoreli s
skega in jugoslovanskega plemena — naj za-	tem^ da g0 brezpogojno umaknili
kij učimo z besedami nekega drugega starega	tožbo> naperjeao proti županu Hribarju. Da
borilca Hrvatov : Erazma Bareiča, tega re-	bi pokrili blamažo svojih miljencav so neka-
škega patricija. Na shodu na Sušaku minole	teri nemški iisti obdolžili župana, da jo fal-
nedelje je Barčić v briljantnom govoru sla-	zificiral zapiBnib one seie. v kateri * vil dogodke v deželnem zboru dalmatinskem:
seje, v Kateri je oaje župan Hribar razžalil častnike, da je namreč zvezo obeh narodov proti pan - drugače goVoril nego je v zapisniku. To je germanski nevarnosti. Dan, kije gkrajDa jDfdmjja QJ strani dotičnih listov, prinesel sporazumljenje med Italijani in Hr-	nedogtaje besed, ki bi mogle primerno
vati oz. Srbi v Dalmaciji, je označil govor- oznagiti tako _ lui ni k kakor najlepši dan svojega življenja. — Tudi v Dalmaciji je neki Khuen botel usiliti
mparijo.
Da se pojasni stvar, je občinski sveto-_ _	valeč dr. G. Krek v zadnji seji občinskega
neki zakon, a naletel je na nepremagljiv od- sveta julijanskega interpeliral župaua o »tvari, por vseh. — »Dalmacija nam je dala civili- £upan je odgovarjal na razsežno in lahko zacijo, o»a nam da tudi politično svobodo in „m]jivjm ogorčenjem. Povdarjal je, da takega nezavisnost«. S tem vsklikom se je tndi ve-	bi brli morda zmožni brezvestni
teran Barčič onim, ki povspešujejo glban)e dopj8njki nemških listov, nikdar pa slovenski
popolnem soglasju s politiko Anglije.
J'oirodba glede <rrad nje panamskega prekopa podpisana.
WA8HINGTON 19. — Danes zvečer je obtičal se je tukaj podpisala pogodba glede gradnje , panamskega prekopa. V imenu Zjedinjenih držav podpisal je pogodbo državni tajnik Hay, v imenu nove panamske republike pa diplomatični odposlanec iste, Bonau - Vacilla.
nim strankam na ljubo, negira — državne z&kone. Bil je krivičen, a zahteval }e, naj se ga proslavlja radi njegove pravičnosti !
Plavati je hotel v vseh vodah, a sedaj na suhem.
za sporazumljenje med slovanskim svetom!
Čehi m Slovenci.
Predvčerajšnjim je imel češki klub
Koerberjeve sreče — konec.
Pred včeraj njim je bil dan nesreče za dr.a Koerberja. Redki so slučaji v politični in parlamentarni zgodovini naše države, da bi glasila najrazličnejših strank bila v tako absolutnem soglasju v svoji sodbi, nego so to pot v konstatiranju dejstva, ki smo mu dali izraza včeraj tudi mi z besedami : Hladno, ledeno je bilo okolo g. Koerberja, ko je zaključil svoj govor in nobena roka se ni ganila, v odobravanje ! — Govori dr.a Koerberja bo bili sicer vsikdar brez realne vsebine, brez pozitivnih idej in misli, tiko, daje tr-baio vsikdar čakati, kaj poroče g. Koerber — naslednjega dne. A naslednjega dne se je zopet ponavljala govorn šKa igra od prej -šnjega dne . . . tako je bilo prav za prav vse vladanje Koerberjevo sestavljeno iz samega razvijanja programov. Ali Koerberjevi govori so bili vsikdar mojsterski sestavljeni, iz mom-Ijivih govorniških figur in blestečih fraz, da je imel naš ministerski predsednik vsikdar okolo st.be hvaležnih poslušalcev in na za-ključku govora bolj ali manje navdušenih nada 3° odpravlja in zaupanje jo spremeni v hvalitelje v	'	ljubezen. Narod slovanski se preveč zaveda
P red včeraj nj i m pa s. obnemela vsa udana 8V0Je moSi, je pregoreč v svojih izjavah, da usta. Blesteče fraze in obljube so zgrešile bi hotel vabiti z ^njivim laskanjem, in va-zaželjeni ef kt. Zvijanja Koerberjeva, v ka- rati sleparskimi dogovori onega, ki pozabivši terih se plastično kaže njegova fenomenalna Htara ž^Ijeoja od strani tlačitelja, brani nestalna st, dejstvo, da je skoro vsaki dan za- iBtega- Jaz verujem popolnoma v v8.šj iskre-vzemal drugačno »stališče nasproti Ogrski, aoeL V tfcm zaupanju vam pošiljam iz svojega gorečega srca italijanskega bratski
objem«.
Ker iz tega pisma zveni nekakov skepti-cizem ozirom na mišljenje splošne hrvatske uveljavljajo javnosti, povdarja uredništvo » Jadrana<t v petič, da izvajanjih, ki jih natvezuje k navedenemu pismu, da je general Ricciotti Garibaldi že pred vedel, da pride v deželnem zboru dalmatinskem do slovesne man festacije prijateljstva med Hrvati in Italijani. Potem Be sklicuje »Jadran« na senzacijonalne govore po-
Italijani in Slovani.
Nedavno temu je bil urednik »Jadrana«, gospod Tresić-Pavičić v Adrii (v italijanski pravinciji Rovigo ob reki Po), kjer so pkvili spomin na bitko pri Mentani (dne 3. novembra 1867 med Garibaldijem ia papeževo vojsko). Dr. Tresič je imel v Adrii sestanek z Ric-eiotti Garibaldijem. Temu sestanku je bili namen, da Tresic raztolmači prvim ljudem v Italiji, da Hrvatje niso taki, kakor pišt*;o o njih in raznaeajo izvest ni sovražniki.
»Jadran« je bil priobml tudi neko pismo iz peresa Ricc otti Garibaldija o razmerju med Hrvati in Italijani. Pismo Garibaldijevo je bilo narekovano od toplega čutstvovanja in je kulminiralo v reku, da Bleherni narod je dolžan pomagati drugemu narodu, k: se bori za svoje pravo in svobodo.
Zadnji »Jadran« priobčuje zopet važno pismo o tem predmetu, došlo mu od glavnega urednika uglednega milanskega lista »Sera«, Geralamo Enrico Nani-ja. Nani pravi: »Težki dogodki, domači in vnanji, zadnjih dni mi niso dopuščali, da bi se — kakor b; se b:l rad — posvečal lepi in veliki stvari, toli koristni za obe strani. Ali sem se že in ee bom bavil žnjo vsikdar, kadar mi bo možno, iz vsega srca. Spomin je gojil mržnjo,
župan bele Ljubljane! Župan je natančno opisal dogodek, ko so v ljubljanski kazini w*elr črno rumeno zastavo in je izjavil, dai i vidržTije vse, kar je povedal v sej) dne M-ju-aija in istotako nosi rad odgovornost za to,, kar je rekel v uradnem poročili* do dežel-] nega predsednika. Gospod župan je zatrdil, da sodna preiskava ni p r i n e-sl a j a s-on sam, ako bi bil zas*Iiean kakor ; priča,, bi bil lah-io povedal marsikaj, »Ji ni ! bil zaslišan. Iz uradnega pojasnjevanj'* dr-
dr-
žavnega zbora svojo Bejo. Med drugim je sklenil klub, da podpiše nujni predlog dr a. Ferjan-čiča radi kršenja jezikovne ra vnopravnostr,i|nofrt-na Koroškem in da evenfcuvelna prizna teinu podlogu prednost.
Ako Bmemo videti v tem sklepti češkega	javiiega pravdnik* samega izhaja, da seje kluba znak, da hoče isti tudi v praksi in	21 častnikov in e n a k o po s £ a v-resnično izvajati princip medsebojne podpore	ljenaev u d e*l e ž i lj e> »f r iTis c h 3> p-me<ž narodom Češkim in slovenskim, potem	^en a« v kazini. Župan je rekel v žaga moremo zagotoviti že danes- najgloblje	ključku svojih izvajanj: »Ta zastava (čr>o-hvaležnosti vsega našega naroda^ Trojen je	redeče - ^latorumena) poraenja ondi, kjer razlog za tako hvaležnost^ v prvo zavest,	dosledno-nočejo in ne marajo poznati deželne da milim koroškim bratom treba hitre po-	zastave, provokacijo za večino deželnega premoči, ako jih hočemo rešiti v drugo zavest,	bivalstva. Fo mojem> osebnem prepričanju je da smo mi sami prešibki, da bi mogli odbi-	to tU(ji zastava iredente.- katera v bližnji jati udarce sovražnega nam zistema ; a v tretje	bodočnosti postane- Avstriji lil nje di-gotovost, da pom<jč od strani močnega na-	nasilji draaraee nevarna, neiro bi j^j roda češkega ne ostane brez efekta ! Ali ne le	lagfea iredenta kdaj biti zamogla. moralna hvaležnoBt je zagotovljena Čehom za	SlovesH naj — vozilo gnoj'- ozi-pomoč našim tlačenim bratom na Koroškem,	rom, na oni grdi članek, ki je izišel v »Grt-uverjeni smo, da bodo tej narodovi hvaležno-j zer Tagespoet« proti zahtevi spodnještojarskih sti dajali izraza tudi njega zastopniki z zvestim	Slovencev -po eni me56anski šoli se slovenskin> hranjenjem zvestega sobojevništva za vsako	učnim jezikom, piše sSi'iilstsierisohe I ^esse« :
pravo češkega naroda.
—r—--^
Za zbližan je med Srbi in Bolgari. Boris Sarafov-
Iz Belegagrada nam pišejo dne 17. novembra : Tu je že dne 14. t. m. uačel
»Po vsej praviaije tržaška >£ d • n o >t« n m v a 1 a >tajarske Nemce b a rib a re.. ki ne privoščijo slovei»kem j ljudstvu niti toliko šolske naobrazbe, Isolikor je je potrebno za navadno izhajanje. Kavno »Tajsspost« je, ki je že neštetokrat predha-
izhajati na arbakem bolgarakem" jeziku liat	«'ove»kim vocbteljeno, ,la onemegoftajo
»Ujedinjenje«, ki bo zastopal idejo-zbliže,ja	M*™ prl.,8eoje nekega j«,ka.	p«,
, . „ .	,	„ „„^^	io	ko Te sloveMki poslanec stavil v de-ielnein
Srbov in Bolgarov, kar pa, po vsem, kar je -i	1	a • ■	i
videti, »oj,le težavne^ na akodo obeb driav, | »bon, predlog, naj .. v Sevn«. o8n«e alc-
vee dotlej, dokler bodo Bolgari povdarjaH	ven..«a m,«S»o»ka H, a.
. i I. .	j %r i_ j	elovaBskemljudstvu
svoje izključno pravo do Makedonije in. jea-	J
kier
nega dela Stare Srbije, kateri pokrajini sti navezani na Srbijo Sistoriš&imi in. etnografskimi vezmi.
Prva številka - kakor števika na ogled — ni pokazala prave barve svojega lista in izgleda, da mu ni
rpr bi se sudila veja naobrazba in priiiika prinče nje- nemškega j e z/i k a, j>rihaja mapredca «■ »Graser Tr.r gesp<e>st< in-pravi, da za prevažanje ^aoja in kopanje krompirja zadošč-a za pouk ljudske šole ! Ako bi bil stavljen predlog, naj se v ave oarv«	j Sevnici zp.^ouje nemška mei^anska scia, pote m
tO IGSniČna 1 J®' I > •	.......1.. /inn! >iai mdvnltn! nraHriu
pa Si bili, seveda,, dani vsi potrebni, predpo-
brani
j>ersifl ra list »Zsit« tako-le: najprej Koerber naša prava, v drugo nimamo mi ni-kak.h pravic (glede organizacije vojske, ker tu da odreja le krona), v tretje tidi Ogri nimajo nikakih pravic, v četrto Ogri vspešno svoje pravice, in ne opaža dr. Koerber ničesar, radi česar bi se mogel vznemirjati.
Ledeno-mrzlo je bilo pred včeraj nji m okolo dr.a Koerberja. Mraz je bil to, ki navstaja naravi, ko se dan nagi bije k zatonu
lega mrak na zemljo. In grenka čutstva 9G kancev dr.a Trumbiča, dr.a Smodlake, B.an-
mu morala legati na dušo, ko je videl, da ostajajo mrzli tudi oni, katerim izključno je služboval, katerim je vse žrtvoval, tudi interes dižive in svojo lastno državniško reputacijo. Huje nehvaležaosti si je pač težko misliti, ne^o zveni danes iz neusm ljenih sodeb v nemšk;h listih o zidnjem nastopu dr.a Koeroerja. Zapuščen od vseh in brez prijatelja je odhajal dr. Koerber predvčerajnjim iz zbornice. Hud padec je to: on, kije vedno videl v samem sebi regeneratorja parlamentarnega življenja in rešitelja parlamenta: on je odhajal predvčeiajnjim kakor kak omržen tujinec iz parlamentarne hiše. »Narodni listv« vakliktjo : Ali se zaveda dr. Koerl>er, da ga vse stranke odklanjajo in da je njegova po zicija izgubljena? Ali dr. Koerber je nepre računljiv človek. Će bi bil resn coljuben vsaj nasproti samemu seb:f morali bi si reči: »Fi-mta la eommedia !«
A ne brije mu le lena sapa le od vseh avstrijskih strani. Takoj včeraj mu je dal
kinija, M.lića, Prodana, Majstrovica in izlasti dr.a Omgrije, voditelja večine v deželnem zboru dalmatinskem, ki je ukljub svoji viaoki starosti z mladeniškim navdušenjem zaklical Italijanom : »Hoteli ete nas potlačiti, ni se vam posrečilo. Sedaj pa se dvignite, da ee boste vredneje borili na naši strani proti sovražniku, kija n e v a r n ej i za domo vino, ki je enako druga nam vsem, a vaša prava so jednaka z našimi.«
Vsi so soglašali za iskreno zvezo z Italijani in ni bilo niti enega glaau, ki ne bi bil soglašal. Potem žigosa »Jadran« vedenjo tržaških italijanskih novin, ki ostajajo hladne vspričo tega gibanja za italijansko-hrvatako prijateljstvo. So-li v Trstu bolji Italijani, nego je Garibaldi in vse novinstvo v kraljestvu? »Jadran« vidi v tem vedenju
vpliv sovražnika, ki bi ga morali mi skupno pobijati. Ia če kdo — zaključuje »Jadran« — še dvomi na iskrenosti naših namenov, naj se spominja
ALi, dokler ne izid3 še nekoliko številk, ne , - AU ^ 8lovenako meščBB8ko šolo ni meata
I1B-4I so
! prt'nas. Slovenci naj la- ostanejo pri »prevažanju gno^a« in »kopanju krompirja«. Tako g»;vore naši »ljabeznjivi« nemški sodežela-ni. 'Oako govore nemški »-kulturonosei» na ta-
bora govoril o njem. Vsi tukajšnji dva tedna popred javili z notico, dano jim od snovateljev liBta samiUj ali nijedon listov ni podrobneje govoril o tem. A1L nekoliko dnij pred izidom tega lista, izišle so »otice kakor izjave od strani uredništev clvah listov, katerih uredniki so na^gorečneji boritelji za abližanje Srbov 5n BoLgarov. V teh izjavnh vladnega organa »Samouprave« ia »Stampe« je izrečeno, da ljudje., ki ^eau.jeje. ta list ne, igrajo politične- uloge in da jih do tega koraka dovaja le- osebna korist. Iateres»ntno je, •ia je ta izjava izišla v vladnem organii, čegar urednik je, kakor smo že rekli, na.j-gorečneji boritelj ideje, katero naj bi zastopal ta list. Razun tega ni niti en list prestolnice spregovoril o prvi številki t^ga lista. Taka hladnost nasproti temu liatw je zagonetka.
Na večer bo neko zborovanje, na katerem se bo govorilo o srbsko-bolgarski zvezi. Na plakatih je podpisan »Srpsko-bugarski komitet«, ki ni obstejal doBedaj. Potruditi se hočem, da doznam kaj in da sporožim čitateljem »Edinost:«. O zborovanju vam do« pošljem poročilo.
Sinoči bo nekateri tukajšnji listi donesli vest, da pride danes semkaj vodja ustaje v Makedoniji, Boris S a r a t' o v in da je že najeto stanovanje zanj. Ko pride, gledal bom, da ga obiščem in da ga nekoliko poisprašam, o čemer hočem tudi obvestiti čitatelje »Edinosti«,
iarsKem ;
Pfai Te u Sel !
Na&ilje na Koroškem. Ljublja^ka dnevnika poročata brzojavko iz Rožeka^ ua se je včeraj aa tamkajšnjem civilnem sodišču vsšila razprava, na kateri je zastopal toženca dr. Novnk iz Ljubljane., ki je svoje prigovore prednsšal slovenski. Sodnik Pirkler pa a»u je segel v besedo in je zahteval cd dra. Novaka, naj govori nemški, ker nasprotna Birfiuka da ne ume slovenski. I>r_ Novak je ustrajal na svojem stališču, a sodnik mu je aagrozil s takojšnjim kontumaciranjem, ako bi hotei nadaljevati slovenski. Sodnik je-dejal, da je v tako postopanje prisiljen p o zakonu in po interpretaciji istega, kar da se bo uveljavljalo po vsem Koroškem v slučajih, da ena stranka u meje le nemški (!!!* (Torej »zakon« in »njega interpretacija« ne dovoljujeta, da bi se z nemškimi strankami razpravljalo slovenski. Nič pa nimata »zakon« in njega »interpretacij a«proti temu, da ze a slovenskimi strankami nemški razpravlja. Ali kraj vBega tega moramo verovati vsi kakor v evangelje, da smo pred zakonom vsi enaki Ured.) Ker ni preostajalo dru-zega, je dr. Novak razpravljal nemški, zavarava vsi se poprej g protestom, ^
Značilno za >nem>tvo« t Mariboru.
Nemški volilni odbor ra predstojeće obč nske volitve v baje povsem nemškem Mariboru je cstal — brez nemških agitatorjev ! Puma gati si hoče po tistem starem računskem pravilu : če se številka ne more odšteti, pa se gre — na posodo. In nemški volilni odbor v Mariboru je reB šel na posodo — po nemške »burše« v nemški Gradec. Vseu-čiliški dijaki pridejo t.rej v Maribor, organizirani v četo agitatorjev reševat mariborsko nemštvo! ! Ni-li to značilno za to »nem štvo« ? ! No, svoje dobro bo vendar imel Maribor od te na posodo vzete nemške čete; če ne bo druzega, vsaj pivovarniška industrija bo imela lep dobiček. V kolikor so znani nemški dijaki, utegDe v dneh volilne agitacije jako poskočiti — kon-sum piva!
Socijalno demokratična stranka hoSe jako energično poseči v voliln boj ; izdala je že svoj volilni oklic, v katerem jako energično dokazuje potrebo opozicije v mestnem svetu. Toda med možmi, ki jih ta stranka priporoča, je tudi takih, ki ne pripadajo socijalno-demokratični stranki, kakor d. pr. župan dr. Schmiderer. To bi kazalo, da so socijalni demokratje na štajerskem prišli do spoznanja, da z eksluzivnostjo ne pridejo do vspehov in morajo tudi oni, kakor vsaka stranka, računati z danimi razmerami in — transi g rati.
V volilno borbo posežejo tudi obrtniki se svojimi lastnimi kandidati ; zato pa so tudi že izvedeli, po čem je nemško prijateljstvo da obrtnega stanu. »Marburger Zei-tung« jih psuje, da je kar vesalje.
Oblak se je utrgal. Iz J e lš a n dne 18. nov. : V hribih nad vasjo Novokračine se je v minoli noči utrgal oblak, da so potoki hipoma silno narastli. A ker tečejo ti po aredi vas;, je voda udrla v hleve, kleti in pritli^ae prostore sploh. Na več krajih je bila živina vsa v vodi in rešiti so jo m' jr'ii ljudje le z veliko nevarnostjo za svoje življenje. V cerkvi je segala voda do polovice oltarja. Klopi, ki sto-jiti pred oltarjem, je voda odnesla do vrat cerkve, z bo k česar ni bilo možno odpreti teh poslednjih. C erkvena obleka po omarah je bila vsa v vodi. Poljski pridelki, ki eo jih ljudje ravno pospravili, so tudi vsi splavali ; tako, dc bodo ljudje v velikih stiskah preko zime. Županstvo je t*koj ukrenilo vee potrebno in je škodo precenilo. Prosilo bo tudi vlad.> za podporo. Ćujemo, da se je Blična nesreča dogodila tudi v Zabičali, ali natančnega n: m ni mano še ničesar. Ko izvem, vam že sporočim. (Prosimo lepo. Priporočamo se vam tudi za v bodoče. Ured.)
Lepak z voznimi redi železnic, paro-brodov m pošt, veljavnimi od 1. novembra 19«>3, je priiož.la »Soča« svojemu zadnjemu izdanju Kdor žeii imeti ta lepak, naj se oglasi pravočasno. i>.jbi ga brezplačno tudi v več izvodih.
Akad. telin. dru>tvo »Trigrlav« t 4*radcii priredi v eoboto dae 21. t. m. ob uri zvečer v društvenih prostorih svoj III. redni <»l>čni zbor s sledečim vaporedom : 1. ' tsnje z pisnika bratskega društva »Slovenije«. ."J. Poročilo odborovo. 4. Prorsčun za zimski tsčaj 1903/4. Slučajnosti. 6. Razdelitev trakov.
Pogrebno društvo »Jožef Arimatej«
v Loojerju bo imelo svoj letni občni zbor dne 1*1. t. m. »»b uri zjutraj v prostorih »JConsumnega druš:va« v Lonjerju s elede-e.m dnevnim redom ; nagovor predsednika, poreč 1» tajnika, poroč lo blagajnika, volitev odbora, posamični nasvet'.
Čitalnica pri sv. Jakobu naznanja slušatel em »Narodnega vseuč.lišča«, da se bo namesto jutr: (v soboto = praznik) danes (v pettk) zvečer vršilo predavanje. Predmet: Zgodovina. Mnogoštevilne udeležbe se nadeja	odbor.
Trža>ke in okoličanske slovenske za drure opo zarjamo, da se bo v nedeljo, dne '2:2. novembra HH)-"» ob 9. uri predpoludne vrnilo v »Slovanski čitalnici« drugo posvetovanje, oziroma čitanje pravil »Zveze«. Glasom zadojepa sklepa naj se udeleže vse zadruge po dveii zastopnikih (predsednik in en odborn k) tega posvetovanja.
obrni zbor podružnice sv. Cirila in Metod tja »Pivka« v S L Petru na Krasu se bo vršil v nedeljo 22. novembra t. 1. ob O. uri popoludne v prostorih g. Ivana Špi-iarja. — K obilni udeležbi uljudno vabi
odbor.
»Pogrebno društvo na Vrdeli< pri
sv. Ivanu bo imelo svoj XXXV. redni
občni zbor jutri v soboto dne 21. novembra	Zgubil ee je. 25 letni delavec Ivan ob 10. uri zjutraj v društvenih prostorih št.	Kobec od sv. M. M. Zgornje je šel v pone-794. — Dnevni red : 1. Pozdrav predsed-	deijek v jutro v bolnišnico, da bi ga zdravnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagaj-	niki preiskali, ker je bil bolehen. Od tistega nika. 4. Poročilo pregledovalca računov. 5.	časa se pa mladenič ni vrnil več domov. — Posamezni predlogi. 6. Vo'itev novega odbora.	Stariši njegovi So povprašali po njem v bol-Nezvest mož in ljubosumna žena.	niSniei in drugod, a zaman. — Včeraj popo-
On je AvguBt Jaški, bivši policijski agent, Bedaj trgovec z vinom, a ona je njegova soproga Frančiška. Sinoči je on sedel v go stilni v ulici Nuova št. 5. Bil je popolnoma brez skrbi, ker je bila žena ostala doma, češ,
ludue je neka Marija Sancin od sv. M. M. Zg. po naročilu Kobčevih starišev prijavila to stvar redarstveni oblasti.
Za 1 krono o Božiču '35.000 kron. Ta vabljiva nada je določena Brečnemu do-
da je bolna. Okolu 10. ure je šel on za hip bitelju glavnega dobitka »Božične loterije«, iz gostilne ter je tam blizu videl neko mlado katere srečkanje se bo vršilo gotovo 29. žensko, ki je stala sama na ulici. Povedali decembra tek. leta. Razven tega smo že v naslovu, da je on nezvest mož in glavnega dobitka je ša nadaljnih 100 glavnih to dokazuje dejstvo, da se je takoj približal in 1400 postranskih dobitkov skupaj K oni mladi ženski in jej ponudil, dajo spremi 25.000 in ker znaša cena srečki le 1 krono, domov — v Škodenj, v kar je ona tudi pri-,8« Je nadejati na pofebno živahno udeležbo voliia. On jo je prosil, naj ga nekoliko po V8eh prijateljev, ki računajo na tako krasno čaka, da gre nazaj v gostilno po dežaik, ka terega je bil tam pozabil. Sel je torej po dežnik, a ko se je vrnil žnjim na ulico, je začul krik ia zagledal svojo lastno prej bolno zakonsko polovico, ki je prav neusmiljeno
božično darilo.
Sodišča.
Radi tatvine. 19-letna Antonija Berto-i>ja je služila več časa pri gospej Mariji
pretepala ono, katero je hotel on spremiti v piUana Antonija je pa imela tudi ljub5eka Skedenj. Pristopil je bliže, da bi pomiril
; No, seveda, 19-letno dekle, pa brez »šo-
celjna« ! A ker je hotela svojemu »šoceljnu« pošteno nakresala. Slednjič so prišli redarji dopagti| ge je Antonija ra(Ja 1Jšpala pogebno
svojo razjarjeno polovico, a ona je še njega
se je pa hotela nališpati dne 25. oktobra, ko je imela iti z ljubčekom na neko veselico. V
ter vse tri odveli pred policijskega uradnika, kateri je vzel na zapisnik razljučeno Francko ter jo potem pustil na svobodo. Odhajaje \Q 8vrfao je	brQŠ0 8voje gospodinje,
svojim možem, je ¥ raneka grozila istemu, da bosta že doma obračunala.
kateri je ime Antonija Kraševec, je dal policijski uradnik spremiti na zdravniško po-
Razne stvari.
Parižka svetovna razstava od leta 1900 je izkazala prebitek sedem milijonov frankov.
Trgovina.
Ilorznu poročila dne 19. novembra.
Tržaška borza.
Napoleoni K" 19.06—19.09V., anjrležke lire K 23.96 <lo 23.99, Londan kratek termin K 239.35—239.95, Francija K 95.05—95.35, Italija K 95.20—95.50, italijanski bankovci K 95.25—95.55, Nemčija K 117.05—117.35, nemški bankovci K 117.10—117.40. avstrijska ednotna renta k 100.30—100.«!0, ogrska kronska renta K 98.20—98.50, italijanska renta K
101.90—102.30, kreditne akcije K 071.--674.—,
državne želez »ice K £<>5.---G68.—. Lombardi K
87.--89.—, Llovdove akcije k 715.--725.—. —
Srečke: Tisa K 324.--330.—, Kredit K 473.—
do 4S2.—, Bodenkredit 1880 K 296.--301.—, Bo-
denkredit 1S89 K 289.--29: .—, Turške K 144.—
do 144.—, Srbske 2°/0 K —.---.—.
Dunajska borza ob 2. uri popol.:
staj«, društva »Igea<( kjer jej je zdravnik duibe je pa Antonija pQ2abila yrnifci	_
opral in obvezal precejšnjo rano na glavi, j- •	v -	-i j • •
r	uinji broso. Ko je pa gospa zapazila, da jej
katero jej je bila vsekala Francka s ključem.	^^ ^ jfl ^ Antonjjo radj ut
Bratska ljubezen. — 40-letni Randolf vine. Antonija je bila vsled tega aretovana, a Cber iz Verone ima brata Emila, — ki tudi včeraj je morala odgovarjati pred deželnim biva v Trstu — s katerim se imata tako sodiščem, katero jo je obsodilo na 2 meseca rada, da bi najraje pojedla eden drueega. — je5e, poojstrene z jednim postom vsaki me-Včeraj je šel Rsndoif dvakrat nad brata v 8ec. — A kaj bo dejal »šocelj« ?
stanovanje ter mu obakrat grozil, da eden	_
njij»> mora jenjati gaziti blato, katerega je te dni toliko. Popoludne se je Emil nahajal v neki gostilni v ulici del Ponte. Hbratu je pr šel k njemu ljubezajivi brat ter tam zopet ponavljal svoje grožnje. To je bilo Emilu že preveč nadležno, a da vendar ustreže bratu, ki je želel, da bi eden njiju jenjal gaziti blato, je poklical redarja ter istemu priporočil svojega brata Raodolfa. — Povedal je ob enem redarju tudi bratovo željo. Redar je Randoltd odpeljal v zapore v uI;co Tlgor, kjer ni nič blata, in tako je Randolf jenjal — vsaj za nekaj časa — gaziti blato.
»ZJTOde na delu. 24 letni Žagar Fran Mikac, iz ulice R vo št. o, sije včeraj predpoludne o padcu zlomil demo nogo. Prenesli so ga v bolnišnico.
—	25 letni Josip Viedemann, delavec v tovarni »Linoleum« si je se šipo hudo ranil desno roko.
—	Tčitelj jahanja Pavel Stefanin je včeraj zjutraj padel raz konja ter si o padcu zlomil desno ključnico.
Tudi ta dva sta bila vsprejeta v bolnišnico.
Pasji zobje. Včeraj popoludne je neki
pes ugriznil v levo nogo pod kolenom 1(5 1. podajača Celestina Cingulana iz ulice Indu-stria št.
Dva brivca iz Kalabrije. 25-letni brivec Rok A. iz Bovalina v Kalabriji je stanoval do včeraj popoludne v ulici Croeada št. 9, pri nekemu g. Ruzier. Ni nam znano zakaj, vemo pa, da Rok ni bil posebno za dovoljen se svojim hišnim gospodarjem. O tej svoji nezadovoljnosti je potožil svojemu prijatelju 31-letnemu Ivanu R. istotako brivcu ter tudi od istotam. Kalabrežka brivca sta šla torej onega dne k g. Ru-zierju z namonom, da ga vržeta čez okno na ulico. Ker se pa stanovanje Ruzierja nehaja v tretjem nadstropju gori omenjene hiše, se je Ruzierju zdtlo to nekoliko previsoko ter vsled tega ni hotel nikakor privoliti, da bi kalabrežsa brivca izvršila svojo namero.
No, istega dne je stvar ostala pri sa mih besedah. Včeraj sta si pa ta dva kala breza vtepla v glavo, da morata Ruzier*ja obriti. Šla sta torej k Ruzierju ter mu po vedala, da ga tako fino obnjeta, da se mu ne bo treba briti nifcdar več, kar znajo posebno dobro brivci iz Kalabrije. V to Bvrho s*ta bila tudi prinesla seboj dolge in dobro nabrušene nože. A tudi to ni ugajalo Ruzierju, kateri je poklical redarje, ki so nevarna brivca Bpravili p«»d ključ v ulico Tigor.
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice 72<>.—. Lombardi 91.50, unificirana tuiska renta 8S.20. menjice na London 251.85, avstrijska zlata renta 102 50, ogrska 4°0 zlata renta 102.—, Landerbank —.—. turške srečke 140.75, paržka banka 11.25, italijanake m^ridijonalne akcije 688, akcije Rio Tinto 12.25. Slabo.
London. (Sklep \ Konsolidiran dolg 883 Lombardi 3l/s. srebro 2714t Spaiska renta 89' ., italijanska renta lOo.14. tržni diskont 4, menjice na Dunaju 24.22. dohodki banke —,—. izplačila banke —.—. Trdno.
Tržna poročila 19. novembra. Budim peš t a. Plenica /.a april K 7.74 do 7.75. Rž za april K 6.72 do 0.73. za maj —.— do —.—, Oves za april K 5.53 do 5.54, za maj i\. —.— do —.—. Koruza za maj K 5.25 do 5.26.
Pšenica : ponudbe srednje —.— ; povpraševanje : omejeno, bolje, prodaja 25.000 met. st. . čvrsto. — Druga žita nespremenjeno. — Vreme: oblačno.
Hamburg. (-klep pop.) Kava Santos gooJ average za december 301/.,, za marec 311 4 za maj 31 3 za september 3234, vzdržana; kava Rio navadna loco 1:7.30, navadna reelna 31.34, navadna dobra 35.37.
H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good average za november po 50 kg 37.50 frk, za inarc 28.25 frk.
Hamburg. (Sklep.) Sladkor za november 117. , za december 17.20, za mare 17.(55, za maj 17.S0. za avgust 1S.20, za oktober 18.40. Mlačno (Vreme: oblačno.)
London. Sladkor iz repe aurov S1, Sli. Java 9.09 Sh. Mirno.
Pariz. RŽ za tekoči mesec 15.—, rž za december 15.15, za januar-februar 15. —, za januar-april 15.— (mlačno). — Pšenica za tekoči mesec 21.—. za december 21.05, za januar-februar 21.—, za ja-nuar-april 20.95 (trdno). — Moka za tekoči mesec 29.10, za december 29.05, za januar-februar 28.65, za januar-april 28.50 (Trdno.). — Repično olje za tekoči mesec 52.75, za december 53.—. za januar-april 53.—, za maj-avgust 53.25 (trdno). - -Špirit za tekoči mesec 38.—, za december 38.—, za januar-april 38.75, za maj-avgust 39.— (mlačno). — Sladkor surov 88° uso nov 22*/4—23*/4 (mirno), bel za tekoči mesec 26.12 */„ za december 26.37 (trdno), za januar-april 26.87 V-, za maj-avgust 27.75, rafiniran 58—581/,.
Insol vence. Andrej Vodopivec. trgovec v Prvačini; Marko gega dne odpustila iz službe. Odhajaje iz - Silber. trgovec s svilnatim blagom v Lvovu; Vaclav
Netousil, trgovec v Pragi; Krarsum 1 rojaa, trgovec v Temes Miklosu.
Nove razprodaje »Edinosti« v Gorici. Da ustrežemo željam mnogih goriških čitateljem naiege lista, otvorili smo v Gorici nove razprodaje in se tam dobiva sedaj »Edinost« po 3 novčiče v tobakarnah Terezija Lčban, Vrtua ulica št. 21. ; Petra Kre-: belj, Kapucinska ulica štev. 1.; Josipa ■Sch\varz9, Šolska ulica.
Uprava lista »Edinost«.
Svoji k tvojim!
ZALOGA
ne
da bi prej isto prašala za dovoljenje, ter Bi
.jo pripela na prsi. Ker je pa Antonija tisti
Ono mlado ženo, ki je bila tepena in „„X«-__^	j
' J	• j , večer prišla prepozno domov, je to njeno go-
spodinjo tako razjezilo, da jo je takoj dru -
X K
Državni dolg v papirju n - v srebru Avstrijska renta v zlatu
v kronah 4°, Avst. investicijska renta 31!£°Jt Ogrska renta v zlatu 4°0 _	„ v kronah 4°',,
renta 31.. Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 it»l. lir Cesarski cekini
včeraj 100.40 100.25 120.60 100.45 92.60 118.70 08.30
89.40 1622.— 671.75 239.50 117.17' 23.44 ' 19.07 95.25 11.33
danes
100.45 100.30 120.55 100.45 9i50 118.65 ' 98.30 89.40 1621.— 671.50 239.45 117.10 23.45 19.06 95.25 11.33
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarsfcs zadrug y Gorici (Soltan)
vpisane zadruge z omejenim poroStvom
prej #iton Čcrnigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) št. 1. hiša Marenzi.
n
n n
H
^
n u
Album pohištev brezplaSon,
Tovarna pohištva
Aleksander Levi SVIinzi
Soliduost zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobot, ■•» demi sestav. Konkurenčne cene.

m
»
i 5 U
U
u
K
n U
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) 3"'0 francozka renta 98.12, 5°',, italijarska renta 103.90, Špan-ki e.\terieur 90.30, akcije otomanske banke 597.
—~ ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkurenca.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tud' po posebnih načrtih.
Ilastrovan oenllc brezplačno ln franko.
fažno naznanilo za krčmarje in restavraterje!
•e
V dobroznani poznani zalogi steklenine \n porcelane tvrdke
Jakob jtirseh
v Trstu, ul. Cavana 6.
(nasproti škofijski palači) se na drobno velikanski izbor
kozarcev in vrčkov
vsake oblike in velikosti. ■V Brezkonkurenčne cene.
Tovarna za cementne plošče
ANDREJ STOLFA
Trst. - ulica delTIndastria st. 1. - Trst.
Cementne ph««5e umedece od 25 in 33 cm, šest vogalne ploš.'e od 20 in 25 cm po K 2 —
Plošče v ribanjih |>o dogovoru. — Se nf 1 oji nikake konkurence bod ai gUde cene ali kakovosti blaga.
Urar F. Pertot
Trst ulica della Poste 3, VOETfcl uL Torre bianca Prodaja srebrne ure od 3 gld. | naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor at< n | skih ur, regolatorjev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure |>o jako zmerni ceni.
30 malih stanovanj
7. eno 8o1k> in _ 2 sobani1 in eno kuhinjo »e lakoj oddi v ulici lndustria in ul. Guardia v bišah Sftolfa. Pioarna v ul. Giuliani St 20 A, L n»^«tr od 1—9 «" 5—7 pop._
Operater kurjih očeh
odlikovani specijalist GIORDANi
ki ordinira na Ccrso štv. 23, H- nadstropje,
naznanja vsem. ki trpijo na t kurjih očeh ali vsled za- ! raićenih nohtov, da iste I takoj odprai po neki po-'	metodi, ki ne prov- '
-'izročanikukih bolečin.
i ena od ene krone
za operacijo ni nič, ako »e pomisli na velike dobrote. k"je se takoj zadobe.
Prodaja manifakturnega blaga
SALARINI
v ulici Ponte della Fabbra št. 2.
in podružnica
citta 9i £on5ra"
ulica Poste nuove Št. 3. (Brunerjeva I lis-.
— 34=-
{zgotovljene obleke za moške, dečke in otroke Mo>ke obleke od H.'>0 do 24 tld : za dečke od 4 do 12 gld. Jopiči i; snovij od 3 do 8 gld. Hlače ii snovij od 'J—4 gld. ravno take iz najiinej.se volne od 4.f»0 do 8 gld. Velik -i/.bor linih površnikov v barvah cd 8do 24 gld. Volnene obleke za otroke oJ 3—12 let od •2.,'>ii do U gld: isti iz platna od 1 do 5 glJ. Haveloki 'l.oden) za moške, dečke in otroke po zelo zmernih cenah Hlače od moleškiaa za delavce (iz lastne predilnice v K orni inu). Moćne srajce lastnega izdelka po 1.20 gld. Zaloga jopičev Orleans, platna, črnega in barvanega satena za pisarniško osobje.
Bogat izbor snovij za moške oblel-e toli na meati koli za naročbe po meri, koje .-»e izvrše v slučaj n potrebe v 24 urah.
Prodajalnica rokovic in kravat.
A. HUB M AN
TKST Corso št v. Vh TRST.
Rokovice gaće. pive vrste za gospe, 2
gumba |*>.....gbl 1*—
3 gumbi po .... gld 1.20 ; Rokovice iz švedske ali bele kože za prati,
3 gumbi jm .... gld 1.20 ; Rokovice gl ^ Z \olneno pcdlago za gi»-
HfMMle.......gld 1.60
Rokovice <d ? ste volne . . . gld —.80 Rokovice g za gosp< de (angleške vrst«) p» . . . .gld 1.30 do 1.40, Rokovice \ri^tne angležke p) . gl 1 1*80 Rokovice r.* častnike gld 1.10, podčastnike 70 nov?.
Rokovice angl. on kožce . . . gld 1.80 Rokovice glaf£, dvojnati #ev . . - 1-40 Izbor kravat najnovejše mode.
„Ciprija Parizien" prah za gospe tvrdke Kielhauser r Gradcu po 10 novč. zavitek. Pranje is popravljanje rokavic v 24 urah. XB. Rokovice ee poskušajo t*r sprejemajo naročbe {»o meri.
Mnop denarja1
do 1(**0 kr>n na mesee zamo-rejo Rastno za« užiti osebe vsakega stanu, tudi kot postranski za* užik).
Nntančoeje pod ..Reell 107" na Annonce« - Abthe lung des MERCUR. Stuttgart. Bergstr.
XKXXXX»XXXXXXXXXXXX»$KK3KXXXXXKXK
JC	-U9U1 oc! a>|e|qo T2z oSBjg — eoABjap i2z T3zT2qtuoq po a?B|H
X	-— j 0p 2 pj5 po EU)|ns e6au30uj po ?B|H smzouuj B)|!|aA
H	-uapoT *pn 'afu^ns sfusjAod '33jo.no ui a^zoui bz 33piqo Joqzt PISUB^TI^A X
JI	-:—	X
X	XSHX ' 'l ^JSOcf ^ll^V K,VL1 - XSHX JJ
* OSHSAIKU^IV g
5 |-|LUB^a|qo i tu i u a f | ao^oBz| z euiaoSj^ baon $ ^
»XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXK
Posojila.
ne manjše od 10.000 kron
na liise, zemljišče, dedsčine
KAROL OFNER
V lic a C ase rm a štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma št v. 6.
(Posredovalci izključeni).
< ■
<
g
■< 9<
m
<
El <
Zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet).
TRST. — Corso štv. 47.
TRST.
Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata-nine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro.	Cene zmerne.
f
>
i
>
i
>
i >
i
>
Odlikovana v Rimu se
zlato kolajno in --zasluznim križcem--
OttnmaM i orana
za čopiče in šcetke
Odlikovana na Dunaju
se zlato kolajno in - - častno diplomo. - -
JAKOB BAmesC
- trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jest vin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najf.nejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, o vso in otrobi. Razpošilja naročeno blaga luJi na deželo na debelo in drobno |>o jako nizki ceni.
Zahtevajte ter kupuj ie le
F8. CVEKOV iMjra
iz Kamnika (Kranjsko}.
lloltro fiM'ljani zastopnik sr isfe za Trst in okolico.
Svoji k svojim
O B U VA L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste r ulico JRiborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
IVAN ANGELI
ulica Canale štv. 5. (nasproti cerkve >v. Aniona novega.)
Edini specijalisti ža izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev ; lastna Specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. Se ne boji nikake konkurence srlede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja trvrdka s konkurenti jednakega mena.
Sancin pok. pran
TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. 11. — TRS T. Velik dohod f 11 stanja velenr v najnovejših risanjih.
Zaloga perila in imbotiranih pogrinjal. zimskih srajc, srajc od fušfanja ter belih v velikem izboru kakor tudi ovratnikov in kravat. Snovi od same volne za obleke za ženske ter vže izgotovljene obleke za dela ski
stan.
Salvator balzam
(Liquer aromatic)
Najuspešnejše domače zdravilo proti trganju (migraene), zoboboli, glavoboli, zagrlenju ter raznim želodčnim in črevnim boleznim; zdravi mater nico, jači vid ter je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste.
Cena omotu od 11 stekleničic z navodilom 5 K ako se denar pošlje na spodnji naslov.
T^oČ^ll zdravi hitro in temeljito od starih časov vže poznano do-iVcibCij mače zdravilo — Trpotčev sok.
Cena steklenici z navodilom, ako se denar naprej pošlje
jtoštnine prosto K 2.40.
NASLOV ZA NAROCBK:
LEKARNA K „SALVATORJU^
Fr. Ricdl. VARAŽDIN kbr. 103.
m
m %
£
s
(S
(S £
iŠ
m m m
m m
S)
m
a
m ^
m

Zadnji dan!	Srečkanje, dne 21. novembra 1903.
C. kr. dunajska policijska loterija, srečke po 1
1 :><h» dobitkov, mej temi 100 klavnih dobitkov v vrednosti kron 50.000 kron !!
Prvi tri jo glavni dobitki kron 25.000. 5000, 1000, se na zahtevanje po odbitku postavnega davka
izplačaj e v gotovini
Srečke se vdobivajo v vseh menjalnicah, tobakarnah, loterijskih kolekcilah in pri P0lizei-L0tterie-B11rea.11, Dunaj, I., SjtiegeIstrasse 15. •jg- vsak kupec srečke vdobi izkaz srečkanja brezplačno in franko.
C
Pri svetem Antonu Padovanskem.
prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst. Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo).
Trajna razstava in izključna zaln^-a za rnm<»rki> vs k«»vr-tuih kipovpav.sein umetniškega dela b^ili oil zmesi, romanskega kart-, na, opeke ali Usa razpel v \> i\ velikostih.
Lastna delalnica pianet, dalmatik, pluvial. roketov, kvadratov, kolarjev mtsn li t»raje itd. I^vižu^eio se rudi vrfckovrntne ve/.t»ine, zastave itd.
Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kakor tudi mešane in II. vrste, podoK vencev, križcev in svetinj vsakovrstnih.
1.
Zaloga
s večdnikov,avetiin, keiliDV n ciborjev se srebrnim pokrovom.
popravlja se vsakovrstne stvari. Jfaj se poskuša prepričati so o ugodnih cenah.
------------- Zahteva nuj se brezdlaeni cenik.
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Polnovplačani akcijski kapital	1 Špitalske ulice Štev. 2.
K 1,000.000	Zamenjava in eskomptnje	Daje predujme na vred. papirje.
Kupuje in prodaja	******* vrednotne p.piije in THOTĆujerapale
Ttt Tt*te rent, ra*tavnih pisem, prijoritet, komunairih obligacij, sreik, delnic, valut, novcev in deviz
Fromese izdaja k vsakemu žrebanju.
kupone.
Zavaruje srečke proti ■	izgubi
kurzni
Vlnkuluje In divinkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. Bmkompt in inkasso menic.	Bor-v* naročilu.
Podružnica v Spije tu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem rseunu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vioge do --■ dne vzdiga. ..... - ■
Promet • čeki in nakaznicami.