1*4» áélj * lm*iA«i* „d Holiday». PRO VETA glasilo slovenske narodne podporne jednote CraisUkt ia arraealttt k* ■Url: MVT 8, Lawaaal« av. Offtas af ! 968T Bo. I«w»éai* ava. T.Upkoa.1 Uwndals 4««. LETO—YEAR XVI!. J71$m. TcSLZ fiV« t«. »t». .Mk. MUtfk ^ C**crw. «i Mmk t. Uli. Chicago, III., torek, 10. junija (June 10), 1924. »a oo štev,—NUMBER 136. Im Ol »padal rat« *f »r»rMW fe» I» Mctio. HO», Act a« Oat. S. lit?. aatUrtaad aa Jaaa 14. !•!§. L0WDEN0VA ODKLONITEV ROV-ZROČILA PANIKO. Stara republikanski gard» no rt wdaj, koga bi poatavila a podpredsedniškega kandidata. konvencija utboke biti ]UDI LOWDBNOV1 0DF0VB-DI PBJEOBJ ŽIVAHNA IN BUBNA. Cleveland, 0. — Polkovnik P. 0. Lowden jc naznanil, da ne mara in) •• t i nobenega posla • podpredsedniško kandidaturo. Ta od poved je povzročila precej zmede jo panike med kolovodjami repa blikanske stranke. Dočim je kljub temu mogoče, da imenuje konvencija Lowdena za podpredsedniškega kandidata, menijo republikanaki voditelji, da se kaj ta¥ega najbrž ne bo zgodilo. . , Ko je dospelo Lowdenovo naznanilo, izdano v Chieagu, v Cleveland, je dejal oregonaki ¿lan nwodnega odbora Ralph Willi-ams, da ne bo oregonaka delegacija, ki je obvezana glaaovati za L.wdena, predložila njegovega 1- aiško nominacijo. Naznanilo a sinnisaippeke kmetije je prevrnilo vae na glavo, in ducat imen se je nemudoma pojavilo v zvezi s podpredsedniško kandidaturo. Odkar je prednja garda repub likanske stranke dospela v to me «to, se je sedaj prvi! zgodilo, da je ime generala Jamesa p. Har-borda iz driave Iowa v zvezi podpredsedniško kandidaturo na jeziku mnogih republikanskih voditeljev. i minik lista "Tlie Aw and tfivy Journal" gen. Henry Reil. ly je dospel včeraj aemkaj ter za čel napeljevati vodo na Harbor- dov mlin. Reilly je organiziral med bivli-mi vojaki gibaaje poveljniku ma- •rinarjev pri gozru Belleau v pri-Jopr. Sedaj si prizadeva pregovoriti Coolidgeve generale, da bodo naredili imenitno «trategično po-teio. če izbero Harborda za podpredsedniškega kandidata. Ali med delegati vlada precej« »en itrah pred tem, da bi utegnilo ravno to, da je bil Harbord «den najznamenitejših ameriških Keneralov v zadnji svetovni vojni, zelo škodovati republikanaki stvari. • Celo Frank W. Mondell iz Wyo «'"W. ki je skozinskoz reakcijo-nar, n in ki bo konvenčni predsed-je dejal, da ne ve, če bi bil v<>jak popularen na prihodnjih predsedniških volitvah. 'So<1Y- ko «»i Lowden in Borah orrklorSla podpredsedniško kandi d,l,ur°. "e vedo Coolidgevi gene-; k«j l>i počeli. Na pojedini, ki " J" vdelalo mnogi najožji pred-"d>»kovi prijatelji, bodo akrbno prebrakali vse republikanake pre-da bi noši i tamkaj kakšno j»e, pnrncrno zi podpredsedni-«"•ga kandidata, t'oolidgev vojskovodja William 'iu,ler Ik) predsedoval tiatemu Hatankg. N' Mo, ki igra nemalo vlogo v ''pnbliksnski stranki, je rekel, o» ni bilo še nikoli tolikšne «me-,J* n»ed republikanci radi pod-predsedniški kandidature, kakor J' ravno aedaj. Nadalje je dejal, ' n,m* «'«poda is Bele hile v le-Pu nobenega imena za podpred-»rdiiikegi kandidata. s'"inik William 8. Ktoyoâ s »vernega krožnega prizivnega ao-J"* i je stopil zopet v ospredje, » mnogi mislijo, da bi bil kaj za podpredsednilkega «and,dati. L* ^oUitit je tisto striUlo, "'«•rim s« kar treaejo rt--anaki veljaki. In ravno on jim dela toliko prt-T * izbiranja moža za pod "Iniško kandidituro. Vse je n nervotno, a obenem p« do 'Mti. Republikanska stran-«* v o jo konvencijo v zna-* vesti in velikega stra r'<* k ud i« porazom na >-11 .tolitvak. na napadu jim jt prav j'»an. V ai vedo. da bo ai IloiaL Ii tudi to ji« je ani . - * " . Pregled dnevnih do-godkov. Amerika. Republikanaka stara garda mrzlično lovi kandidata za pod-predaednika. Predsednik je vetiral predlogo o povišanju plač poštnim name-ščencem. Loeb utegne pričati proti avo jemu pajdašu Leopoldu; novi ob-težilni dokazi. Otvoritev konvencije zdravni kov v Chieagu. Eksplozija v Fordovi tovarni; štirje mrtvi. t ; v a Inozemstvo, Predsedniška kriza v Franciji ae razvija po določenem načrtu. Nove protiameriške demonstraciji in izgredi na Japonskem. Politična kriza v Rumuniji. Italijani iakrcali čete v Albaniji; alarm v Belgradu. Ameriški letalci v Indo-Kini. Wirren Stone utegne kandidirati. Now York, N. Y. — Predsednik lelezničarske bratovščine atrojni-m«n. iinnv«n*¡it .. j . hov Warren 8. Stone utegne biti " "odP™dMd- rodpred«doiiki kandidat n. vo- lilni listi senatorja La Folletta, kakor je.to namignjeno v poročilu od atrani narodnega urada sa pojasnila in vzgojo, ki je v cvezi z odborom oseminltirideseftih. Kon venci ja konference za progreeiv-no politično akcijo, ki ae ima vršiti dne 4. julija, r Clevelandu, bo akoro gotpvo imenovali senatorja La Folletta *a t predsedniškega kandidata. "La FoHettov komitelj v Chieagu prejme na dan povprečno kakih 20,000 podpiaov aa petieljo, K COOUDGE VETIRAL POŠTNO PREDL060. Tristotisoó poštnim nslulbano— ja splavilo a tam predsednikovi» činom upanji ni aviiano pialo po i^di. OBJAVLJANJE POUTIÖNIH 1RIBPIVKOV TUDI OD. KLONJBNO. Waahington, D. 0. — Trlato tisoč poštnim ualužbenoem je apli valo upanje na zvišano plačo po vodi, ko je v soboto predaednlk Coolidge vetiral predlogo, po ka teri bi bilo dovoljeno sviianje i poštnih plač v skupnem znesku po #68,000,000 na leto. Predacdnikova poslanica, v ka teri je ponovita poudarjal potre bo skrajne varčnosti v vladnih is-datkih, jc bila prečitana prod ao- natom med zaključitveno aejo tega kongresnega zasedanja. Vodi telji ao izrazili dvom o tem, ali b! mogel biti predaednik preglaao van, ali ne, čeprav ao aamo trije senatorji glaaovali proti predlo gi, ko ji bUa sprejeta dne 27. ma ja letoji V poslanski sborniel je bila večina tudi selo velika. Senator Walter B. Edge, ki je vodil boj sa predlogo, je bil od soteto v soboto. Senator Borah, ki je vodil borbo proti njej, je de jal, da bo vodil opozicijo do sad njega trenotka tiste aejc, če bi kdo zahteval akcijo v tej zadevi. Senator Thomaa Sterling je predlagal, naj bo predloga zopet od kaaana poštnemu odseku. To bo ubilo zakonako osnovo. Predsednik je a tem, da je ve tiral to predlogo, le povečal ras dor med sabo in kongreaom. To je le tretja selo važna predloga, T «mrn bo i m w uifivv aBprown, vi jo j9 vêtirai, na iiteui svoj nij prevzame fffadaedniiko kan didaturo," je rekel g« Patterson "Brookhartova in Norrisova zma ga ata pokazale, da ne bo šlo ljudstvo za konservativno stranko, ki ima sedaj t* teden svojo konvencijo v Clevejandu." Najbogatejši Avstrijec obtožen poneverbe. Caatigiioni, kiji obofitU mid vojno, ji oslaparil Oehe za Milijon dolarjev. London, 9. jun. — Camillo Cal stiglioni, najbogatejši človek t Avstriji, je pod obtožbo, da je po neveril blizu milijon dolarjev. Tožitelja ata brata Bondy, sinova umrlega predsednika trgovske-zbornice v Pragi in ' prijatelja čehoslovrfke republike. Obtožnica m glasi, da je Castiglioni pora bil v zasebne svrhe denar, ki je bil lastnina velikega alkoholnega sindikata. Poneverba se je izvršila 1.1919., ko je bil Castiglioni predsednik Deposlten bsnke na Dunaju. Caatigiioni, sin nekega Židov-skega rabiuca v Trstu, je obogatil kakor pokojni Stinnea v Nemčiji —med vojtio. Ko je leta 1914. pri. šel na Dunaj,ni imel niti vinarja v fepu. danea se pa ceni na vee milijonov dolarjev. VIHftA, DEŽ, TOOA. Olevelind, O. — Huda nevihti s velikanskimi nalivi \u točo je imela svoj divji ples po ohsjskl državi v nedeljo zarana. NVurje je lomilo drevje, trgalo telefon-ake in brzojavne žice ter napravilo na stotboče in stotisoče do. larjev škode. PiquaJn Hpringfiefd •ta pod vodo. Dva človeka sta bila telesno poftkodovsna, petnajst hiš močno prizadetih, naprave za razsvetljavo in vodo ne obrstnje-jo in napravljeno škodo v Oafor-du eenijo na $60,000. -i----. ekonomski program. iPredloga ca vojaški bonua jc bila uzakonjena kljub temu, da jo je vetiral. Po kojninska predlogi, ki jo je tudi vetiral, ni dobila potem dvetre-tjinske večine. Manjkal je aamo en glas. V svoji poslanici je predsednik ifjavil, da bi bil potrdil določbo za objavljanje vseh političnih de narnih doneakov, če bi ne bila pridejana poštni predlogi. < * * Predaednik pravi, da je odklo nil poštno predlogo, ker morajo povečani izdatki izhajati le aploš nih akladov. Izrazil je upanje, da bodo poštne plače uravnane v zve zi z nakano, ki atremi za tem, da bodo poštne zadeve preuatrojene na boljši podlagi, kakor pa so se daj; Polet okoli eveta. Američani dospeli v Indo-Klno* Franooi ji v T old J o no. da je republikanska stranks doifrala med kmeti na severos zapado. In zato mialíjo. da bi hile dobro. Í9 bi imeootal« Keoyo-na sa podpredsedniikrga kandi* dato Ce ai ne izbfro nikogar do (e- trtka. poce» bo aajbti Pr*\y Hurto« imenotan za proda^lnikv ______it.~ tPflPB^. » Honkong, KiUjska, 9. jun. — Trije ameriški eroplani so danes odleteli v francosko Indo Kino. Ustavijo se v Ilaipdongu, 600 milj od Hongkonga. Američani ao včeraj prižli Iz Amoya v Honkong v treh urah In 15 minutah. Leteli ao približno sto milj v uri. Kno uro ao potovali skozi meglo in dež, drugače je bila dobra pot. Amerilki letalei ao do Hongkonga preleteli približno ft600 milj zračne poti, odkar ao 17. marca zapustili Santa Monieo v Kaliforniji. V zraku ao bili vsega skupaj 97 ur in 32 minut. Angleiki tekmec MaeLaren ae še vedno nahaja v Akjabu Prihodnjih 2000 milj poleta za nese Aaeričone v tropično klimo Indije in Perzije, kjer vlada neznosna vročina. Toki Jo. 9. jun ~~ Francoski letalec Pelletier Dois? je včeraj do-končal svoj polet is Pariaa v Tok i jo, ko je doapell z Oseke v Tokoroaawo, 30 milj severno-rapedno od tukaj. 10,000 zdravniških delegatov v Chieagu. Govorniki bodo posebno poaornost obračali ni zdravljenje raki. Ohioigo, m.—Ameriška adrav-niaka zveza se je aešla včeraj na avojo letno konvencijo, ki bo trajala do aobote. Zaatrantega bo Šikaško mesto vse te dni središče sdravniške in kirurgične znanosti Bdrušenih držav. O epohalnih razkritjih v adrav-ljcnju človeških bolezni bo razpravljalo več kakor 10,000 zdrav-nikov in kirurgov, med katerimi bo veliko Število najboljših sdipv. mikih moči iz Združenih držav in Evrope. . , Razni odlični zdravniki bodo poročali, da je bil v preteklem letu atorjen velik korak v borbi proti boleznim, a*katerimi si že dalj čaaa belijo glave zdravniki. Diagnostične klinike in razsta-Tt^nr mestnem pomolu pa zboru. tanje zdravniške zveze za izvolitev zvesinih uradnikov, vse to se je pričelo včeraj. Konvencija v pravem pomenu besede pa se prične šele danes zvečer v avdito- iiju. Deleggte bo pozdravil v ime-u Čikaškega mesta župan Dever. Razni driave in uarodne zdrav Itvene zveze bodo imelo v teh dneh svoje raastave. Vlada Združenih držav bo imela tri razatav-ne oddelke, in aicer poljedelske ga, notranjega in pa onega za jav no sdravstvo. dpecijalisti bodo obračali po aebno pozornost na moderno sdravljenje maladije, ki ji pravi mo rak. Razpravljali bodo o tej Človeški morilki podrobno in na ajriolno. Konvencija bo nekakftna polut «a lola, zakaj predavanja bodo popravljala e najzadnjih las naj uspešnejših metodah aa adravije* nje človeških bolezni. Nekaj teh predavanj bodo ime li odlični zdravniki iz Evrope, ka kor n. pr. dr. Leonard Findlay il Olaagowa, Ökotsko; nadalje profesor Karl Gramen is Htokbol ma, potem dr. Harvey J. Jlowari la Pekinga, zdravnica Louisa Martindale iz Londona in dr. Clau-de Regaud Iz Pariza. Dr. Finkelstein in dr. Find lay sta odlična zdravnika za otroške bolezni. LOEB UTEGNE PRIČATI PROTI LEOPOLDU. To ji nikini, ki si jo Je aanialil sorodnik mlajšega moriloa, da (i reit smrti na vialioafc. VEO KAKOR PKTDBI1T VIBO KOSOLOBV BO BABLIiANIH NA TBJ OBRAVNAVI. Ohloigo, m — Diok Loeb, ki je eden izmeti obeh morilcev mladega fanta Roberta Franksa, bi rad obrnil kopje proti svojemu tovarišu in pajdašu Nathauu Leopoldu, ki je bresdvomno igral vo-dilno vlogo v morilski zaroti. Danes je že lahko zanealjivo reči, da ao uvodui koraki v to smer le storjeni, čeprav šo niso ob-rsdošeni In predloženi državnemu pravdniku Crotvu. 1 N)swdivilee ne nastope v-4- Japonci poklali 3665 Korejcev. Korejska misija poroča, da toliko ji bilo maaakrlranih sa potresa Waahington, D. 0, 9. jun. — Korejska misijs v Wsshingtonu poroča, da je prejela dokaze, da je bilo prve dpi potresne kata atrofe na Japonakfm v /zadnjem «eptembru 3665 Korejcev maaakrlranih. Miaija pravi, da ima do* kaze v rokah, da je japonska vlada odredila, enostavno postre liti gotove Korejee kakor hitro ae prikažejo v bližini razvalin. "V enem ssmtm maaakru je bilo po bitih 2000 korejskih mož, Žena in otrok,'Sporoča misija. Človek ugriznil pea. Chicago ia okolici» V sredo jaeeo, toda še vedno bolj klad no. Temperatura ' radojih 24. u raki ofjvlfja ¿i. najnjja ¿0 t Soiree iùd* ok ¡íU, zaide ob I» .m , r/:¡.i Okioafo, Dl. — Uta in leta ao stari žurnalisti prsvlli mladim tole: "C> ugrizne človeka pes, ni to nobena posebna novica. Ali ki dar ugrizne psa človek, je to ime nitne novica/' In Thomaa Lynch, »Ur 19 let, Je v nedeljo zvrfer ugriznil pea. Tomaž je priznal polieiji, da m je napil manšajna in ae j>o*n<»je izpustil v boj s velikim psom, ki je botel ugrizniti nJega. Rovanje ae je vršilo na 4*. in 14. eeeti v čl-kašb*m predmestju Cieero. (*ee ia mlad*c ata se dolgo česa valjala po eeati. Zdaj je bil fant na vrhi. zdij pes. In Lynek je ugrirnil žival taku hudo, da so jo morali uatrrliti. Na eeatl .ae je LytKk obregoll ofc neko mimoido ,ifi žetiako, ki pa ne mara naperiti tožbe proti njemu, la take se mu treba /ogovarjati pred sodnikom radi pijenoeti In »i ebeglieja na eeeti. menu morilčevega očeta Alberta Locba. Ali ja pa sorodnik mladega moriloa, ki ga je Leopold o. zmerjal a 'slabičem', in pa mož zelo velikega ugleda. V atik je atqpil a človekom, ki jc javno, ne pa oblaatveno v sveži s to Žal^atuo dramo. Njegova propozioija Je tole t Dlck Loeb naj prizna avojo krivdo ter sprejme dolgoleten zapor v ječi (ne v norišnici), če* prav bi uaj bil tisti zapor dosmrten, če ae drlavno pravdništvo obveže, da ne bo zahtevalo smrtne kazni za Locba. Ta bi r takšnem slučaju nastopil kot priča a-11 zase na skupni sodni obravnavi, ali pa proti Leopoldu v separatni tožbi. Ta ponudek zagotavlja to, da bosta obe morilski ispovedbi silno izpodbijani. Ce bi bilo Loebu dovoljeno obraslolitf poroti vae, bi aogal povedati vse podrobno ati do najmanjfe malenkosti Pri* čel bi lahko o tem, kaj je vse nameraval Leopold, kako so njego-vi pogledi vplivali nanj, kako ja čutil v njegovem glasu ukazoval-nost itd. To so podrobnosti, ki so bistvene le sa en zagovor, in sicer zagovor na podlagi blaznosti. In * pomočjo blaznoatne teorije si bo zagovorništvo prizadevalo rešiti Leopolda neizogibne smrti na vislicah. Če bi Loeb kot državna priča trdil, da je bil in je pri zdravi pameti, potem bi bilo nemogoče pregovoriti in prepričati poroto, da j« bil izvršen ta grozni in atraš-ni umor po dveh mladeih, od katerih je bil eden pri zdravi parne* ti, a drug pa blaznež. Drlavno pravdništvo ni v tem slučaju poatopalo, kakor to stori v drugih podobnih zadevah. Ono hoče dokazati le pred obravnavo, da sta tnorilra Izvršila zločin, ko sta bila popolnoma pri zdravi pameti, i a reališaiije bo poklicauilt več | or petdeset dijakov s Alkalke univerze. Ti bodo vprsiaiii, kako sta se Nathan F. Leopold in Hi> ehard A. I^oeh obnašala, ko sta bila v iijihni sredi pred umorom Italijani v Albaniji; Belgrad alarmiran. Italijanska 6eU ao ae iskroale v Albaniji kljub nevtralnosti. Pariz. 9. jun. Brzojavna veat se glasi, da ac je italijanaka pe* hota in artllerija izkrcala na otoku Sušeno pred Dračem in Italijani se pripravljajo na okupacijo Drača v Albaniji. Nevarnost inozemske intervencije Jc tako oplaŠila albansko vlado, da je ponudila premirje revo* lueijonarjem. Čo Italijani rea zasedejo DraČ, se je bati resnega konflikta a Jugoalavijo. Hrlgrad je zelo alar« m i ran. Avlona, Albaniji, 9. jun. -«-> Kovolta albanskih nacionalistov se ja razširila na Korico v julul Albaniji. Okrog ato mol je bilo ubitih. 1'oroča ae, da je ministrski svet sklenil sprejeti pogoje nacio* nalistov In svetovati Zoguju, blv. lemu predsedniku vlsde, naj za« pusti deželo, Franeoeki radikale! zmagujejo. Vse gT« po določenim rad«. Fran* oiji dobi novega, predaednika prihodnjo soboto in radikalna vlado prihodnji teden. "s^sssr MORA MILLBBAND nt Pariz, 9. jun — Francoska kabinetna in predaednilka kriza as razvija natančno po določenem načrtu. iTihodnJo soboto Franci* ja dobi novega predaednika, •prt* hod nji teden pa radikalno vlado. To j« adaj gotovo — ako ne bo nobenega neuatavnega vmešata-vanja. Hcuator Frederie Franuola-Mar sal, pristaš nszadnjilkega narod* nega bluka, kateremu je Ifille* rand v eoboto podelil mandat, se* slaviti kabinet, Je včnraj orgsnl* siral avojo "samomorilno vlade", o kateri se le v naprej ve, da mora umreti v 4H. urah. V tej vla* di je polovica bivših Poinoareje-vih ministrov in polovica is ne* kladnjega Millerandovega kabineta, ko je bil sedanji predsednik le predsednik ministrstva. Jutri pridr FramsoU* Maršal e svojoml ministri v zbornico in v sredo bodo levičsrji predlagali, da ae novi vladi izreče nezaupnica, nakar bo vlada brez pardona strmoglavljvna V Čstrtek mora predsednik Mi Ikrami oficljeliio podati ostavko predsednikoma aenata in zbornice, V petek imajo radikalu« stranka plenarno sejo v senatu in notninirajo kandidata za novega predsednika i nedvomno bo nomiuirait Paul Painlev«, predsednik zbornice, V aoboto pojdejo p<»nlaiici obeh zborni« v Versailles.kjcr s» konstituirajo kot narodu« skupščine, katera Iz* in potem, ko sta že Izvedla svojo j voli predsednika Prihodnji pen zločinsko nakano. In kakor pravi jo, bodo oblasti polsgslc na to pričanje več kakor pa na teorije vseh zdravniških izvedencev v državi Morilca sla dolžila v svojih to zadevnih izpovedbah drug drugega ter zvračala dejansko usmrti tev mladega* Roberta Franksa drug ns drugega. < Državni pravdnik Crowe jima j« m«» veto val. naj napišeta tssk svoj pomislek o tem vprašanju "Jaa sem vozil," Je zspisal Loeb Hudo nevoljen, da Je Iy>eb napisal kaj takega, j« LeopoM zmajal s glavo ter napisal: "Jaz sem vozil." Državno pravdniltvo pravi, de ae teb d veli pisanih opazk ne di izp<"lbiti na noben način. Politična kriza v Rumuniji Bukarrlt, 9 jun. — Politična kriza se Je pojavila v Rumuniji. Poljedelski minister Constant!-oes« n je odstopil. Vse ketc, da bo Itratianova vlada kmalu demiat-joti nais in na krmilo pride general Avereseu. Politična konfuzlja je toliko večjo, edker ao s« «družile si ranke kmetov, Krdeljeev le .... deljek nastopi noti predsednik služIm in takoj (mdeli llerriotu mandat za formiranje nove vla<|', katera dobi raupnico ml parlamenta najkasneje v četrtsk ll. junija. Franeob» Maršal Jc ptromlnent» esl pariški bankir. Radikalne večinske stranke m* v soboto izvolile kreditno komi* si Jo note cborrtieei ll>rriot je predsednik te komisije. N«loga komisij« je ,ds psrlsment n« po. troli niti t*neg« belič« državnega denarje brez njenega dovoljenja. Poplava v Leningradu. Leningrad, 9 Jun. —* Hud vikar je povzročil, da je jezero l.a-diga pri Leningradu buknilo čez bregove in poplavilo veČj) del okolice Nekaj oseb Je utonilo, na tisoče ljudi je Izgubilo dom in škoda j« ogromns. Prvi konj aa eroplanu. Psriz.i, jun. - letalo Ciolia* t ko vega «odele je v sol» t o nealo konja iz llourgeta v Franciji v Amsterdam, tlolandija. To je bil #-ti konj v #fo és.so m loto. uítm pol l«u in «1.» so trt mosoooi Clkofo mío m lot«, $1.21 so pol loto, si.«6 s* trt m«!««, In so tins—tos ft-ss. Kiiltf m tm, imt im "PROSVETA" 2MT4I M THE ENLIGHTENMENT" I Org»« of tfc« j _ owmj hy tT3>!isSrTSSSTK Subscription: United Chief o >6.80, snd foioii ------—>>MKMR Ad»«rti«in^ mtos^on ipumt Ditod Stoto« (caeoft CUcoffo) and Du» v «hW«j« o« pr. (Mo|o SI-S4) ■mai da »mi J» i to« ' »aa, ia m na aa utofi bt AU POSTAJA KUKLUKSKLAN POUTlCNA SILA? Ko je bila ustanovljena organizacija Kukhikaklan z njenimi čarovniki, čudodelniki, škrati, kliklt itd. in je prvikrat nastopila v svojih maakah in a plamtečim križem, so o nji prihajale razne vesti v javnost Trdili so, da je organizacija proti Židom, zamorcem, katoličanom in elementom, ki kljub prohibiciji tržijo z opojnimi gjjačami in tako množe svoje premoženje. Drugi 00 trdili, da je nekakina ameriška fašistovska organizacija, tretji 00 govorili, da je bila ustanovi jena na željo privatnih bitnilirih interesov, da zlomi delavske stavke. O nji so prihajal« v javnost vesti, da se njeni člani shajajo ponoči na samotnih krajih in s silo nastopajo proti osebam, ki jim niso všeč. Podtikali so ji celo umore in gotovi dogodki v Louisiani so razburili vso ameriško javnost Sirili so govorice, da v organizacijo sprejemajo samo belopoltnike, rojene v Ameriki, v tujezemstvu rojeni ameriški državljani, zamorci in židje pa ne morejo vstopiti vanjo. Voditelji Kukluksklana so odgovarjali na to, da njih organizacija obsoja vsako protipostavno dejanje, da kla-novci ne pretepajo ljudi ponoči in jih izganjajo iz mest in vasi, ampak da se bojujejo proti korupciji v javnih uradih in za principe, za katere so se bojevali očetje Ameriške republike. ' Vsak pošten človek se lahko pridruži organizaciji, so trdili voditelji, pa naj bo Američan, tuje-zemec, žid ali kaj drugega, ako se ravna po ameriških postavah. Bile so vesti proti vestem, izjave proti izjavam. Ampak resnica je, bolj ko so se množili nasprotniki proti Kukluksklanu in kričali proti njemu, toliko hitreje je rastel in se širil in njegovi člani so bolj javno nastopali. Se ni dolgo, ko se je dolga vrsta klanovcev vila skozi Berwyn (predmestje Chicaga) proti Lyonsu k reki Des-plaines, kjer je Kuklusklan sprejel okrog pet sto novih članov. Klanovd so bili sicer oblečeni v bele halje s kapucami, toda na obrazu niso imeli mask. . Ta odprt nastop pomeni, da je njih moč tako narasla, da se ne boja nastopiti javno. Ampak kaj je Kukluksklan? Profesijonaln! političarji se ogibajo tega vprašanja, kakor maček vrele kaše. Ali je mogoče politična organizacija, ki bo zelo važen faktor pri predsedniških volitvah v jeseni? Profesionalni političarji molče na to vprašanje. Oglejmo si dejstva Na srednjem zapadu je največje torišče klanovcev. To je država Indiana. V tej državi ne more noben kandidat republikanske stranke dobiti nominacije, ako ni klanovskim bratom všeč. To je bila javna tajnost za ljudi, ki opazujejo dogodke v politiki. Ampak še jasneje se je to pokazalo, ko je Edward Jackson pre/el večino nad vsemi drugimi svojimi tovariši, ki so se poganjali, da pridejo na glasovnico kot kandidatje za go-vernerja v republikanski stranki. Iz države Ohio prihajajo tudi vesti, ki govore, da kla-novska organizacija igra precejšnjo vlogo v starih strankah. . Iz Minncapoliaa poročajo, da so se klanovci dogovorili, katere kandidate bodo podpirali pri primarnih volitvah in seveda tudi v jeseni, ako dobe večino. Profesijonaln! političarji obeh starih strank se raz-govarjajo o možnosti, da bo ae razkropili po starih farmah. Tsilr JiHtfll streho, kjer jo jc mogel dobiti, da mu ni bilo treba s družino vred prebivati kar pod hrastom. Lewis ni nič kaj naklonjen 17. distriktu, ksj ti dati ni hojei šotorov, da bi pre bivali okoli semljiiča Warner and Brady Coal kompsnijf in blizo njenega naseliiča sa rudarje in H tako loije borili ss boljie ras* mere. Vsak zaveden rudar ai mora misliti vpričo takih rasmer, ds •o bodo ušle razmere obrsčsle bolj na slabo kot ns dobro, dokler bodo kompanijaki podrepni ki vodili organizacijo. Spominjam sa na svojega oče. ta, da js moral vselej preskrbeti živinski potni list, potrjen od jav nega notarja, da je lahko gnal kravo na aemenj in jo prodat Ampak tukaj gre drugače s rti» darji. Z nami delajo, kakor ae jim zljubi. Nsa zeAešetsrijo, Ho da bi jih pooblastili mi v to. Ampak pride čaa tudi sa ta rudarja, ko jih večina v organizaciji spozna. Takrat bodo njih dnevi iteti in sa rudarje bodo priili boljši čaai. Delavci ne hodite ia drugih krajev sem za delom I Dela tukaj nit Mi smo na stavki I Kdor bo prišel sem, da dela v rudnikih, pride iskat stavkokaško delo. Precej je ie tukaj črnih krokarjev, ki so naskočili zahrbtno rudarje in stavkokazijo. Pozdrav pečlarjem in peČlarjev in pečlfricam križem Amerike I Vpš stric in naročnik na Proevdo. — T. J. Zato se pa ti brigaj za tvojo zad njo aro, za mojo zadnjo se ti pa ni treba brigati, ker jo pričakujem z mirno vestjo, kskor jo lahko pri čakuje vsak trpin, ki je delal sko si vse svoje šivljenje. Star sei eden in sedemdeset let in v potu svojega obraza sem jedel svoj vsakdanji kruh. To, dragi pisec ti lahko dokažem jaz in vsi, ki me poznajo. — Anton Kecher Tragedija jugoslovanske delavka. Orosby, Minn. — Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam tušno vest, ds amo v nedeljo prvega junija t. 1. po]|p-pali člana društva -"Hrvatsko-slovenska sloga", Štev. 197, John Hlačarja. Pokojnik je ležal tri meaece in dvanajst dni v rudniku-*- v vo-di in blatu. Dne petega februarja 1.1. a£ je dogodila strašna nesreča, ko ae je vdrlo dno majhnega jesera in je vods poplavila Milfordov rudnik White Marsh, Ohio. Pokojni naš brat aapušča tri hčerke: Ana, stara tri in dvsj* set let in omoiena, Cilka, stara osemnajst let in Tonika, stara šestnajst let. Pogreb aa j* vršil po katoliškem obredu. Hvala srbakemu društvu, ki se je udelešilo pogreba. Hlačarju pa bodi lahka tuja gruda I Bil je dober in svest član našega dru Itva in *. N. P. J. — tajnik. Olaridga, Pa. — Primorsn sem odgovoriti na pismo, ki Je bilo pl-sano dne 10. meja v bližini Eriej-skega jesera. V tem pismu mi svetujejo ljudje, katerim M jas priporočil, da naj aa bolj brigajo sa svoje duše, kot ta duše drugih ljudi, da M ae malo bolj spomnil na mojo aadnjo uro, ker to bi bila bolj maja dolžnost, kot pa pisati proti blagoslovljenemu sta-»u. * j Cenjeal piase! Prav nič se ne bojiM svoje sad nje ure, ker sem vse svoja livljcflje epolnjeval prvo »a poved, ki jo J t Bog dal v raju po svetem ptfmu prvemu Člo- «Socialistični list 'Naprej",, ki izhaja na Krškem v Sloveniji, je v članku "Olga Besa rabo va" obsodil zločin, ki ga je izvršila beograjska policija nad delavko Ljubico Ljubičevo. Iz članka kipi glasen protest slovenskega zavednega delavstva proti takim zloči nom, kot jih izvajajo idiotični, sadistični policijski analfabetje Beogradu. Tu prinašamo ' Članek, da ae Čitatelji prepričajo, kako globoko je pretreael ta brutalen zločin zavedno alovenako delav atvo. članek ae glasi: » Olga Basar abo va. Pri nas se imenuje z drugačnim imenom in tudi ni dozorela žena, temveč akoro ie otrok, komaj o-semnajatih let. Ljubica Ljubičiče-va iz Beograda. NaWnje še za I-me ne gre, ker žrtev tega preklel lega elitama v državi svobode in boš jedel svoj vsakdanji kruh!1 Cenjeni pbeet AH ti moreš kaj takega reí I o sebi t Mislim, da ne. demokracije, je že brez števila, njihovih imen ne bomo nikoli vseh zvedeli. Policija jo je obtožila, da se je pregrešila proti zasebni lastnini, ki ai jo je nakradel ts od Bogs postavljeni red. In ker ji greha niso mogli dokazati, so jo muči li, ubili ao jo ▼ zloglasnih zaporih beogrsjfke "glsvnjsčc". Sledili ao opisi tega strašnega z}o$i na, ds bi ae ilovek za glavo pri jel in znorel nad stvsrmi, ki ao pri nsa mogoče. Tsko smo čitsli v nekem listu: "Smrt jc nsstopils rsdi vnetjs možganov, pljuč in pljučnice. Zdrsvnik splošne bolnišnice dr. Mitrovič je v avoji izjavi podal sliko o strašnem stanju Ljubiči-nem, ko je bils prepeljana iz zapora. Po vsem životu je bilo o-paziti aledove pretepanja. Na hrbtu so bili opaženi sledovi udsrcev, široki kskor dlan roke. Leva kost lobanje je bila popolnoma rasbi-ta. Zato je naatala oteklina na obrazu, ki se je pričela gnojiti. Pojavljali se ae tudi simptomi za-etrupljene krvi, Po tej ugotovitvi je bila Ljubica prepeljana v ki-rurgični oddelek v svrho operacije, toda bilo je prepozno. Devojka je malo sa tem umrla. Njene poslednje besede so bile: Nisem kriva ..., nisem krivs ..." , In izkszalo se je, ds ni kriva. Podjetje aamo, v katerem naj bi bila baje ukradla nekaj metrov blaga, je izjavilo, da je bila takšna tatvina eploh nemogoča. Blago ao našli tam, kjer bi moralo biti I In vendar je bils kriva. V toliko, da je bila delavka, hči iz tiste-ga s\oja, ki v tej državi ne uživa nobene pravne saščite. Če bi kak zvišen falot ukradel polovico države, bi bil imenovan za ženi-ja in bi dobil odlikovanje. Ves buržujski svet bi mu ploskal. Če je proletarec osumljen, da si je na nezakonit način osvojil kos kruha, ker mu ga sistem na zakonit način ne da, potem ga zaprejo do Črnega, ubijejo ga. In LjubiČi-čevo ao morali ubiti, zakaj bila je proletarski otrok, ni znala u-krasti polovico države, še kosa kruha nI ukradla. Zgodi ae v čaaih, da se veliki dtkhovni in farizeji zgražajo, kadar je proletarskega potrpljenja enkrat konec in poplača nestrpnost s tisockratnimi obrestmi vse, kar se je izvršilo tločinov nad po-trpeštjivoetjo. de iagleda, da se bodo zgrašalil Noben adrav sob nam ne bo ladrt, ne da bi ga nam lažnivi adravniki aedanje družbe poplačali I Skrivna sile delujejo na tem, da se ta alošin zakrije Policija ae brani ošitka, da bi bik Ihev dobila poškodba v zaporu. Uprava beograjekega meota ja isdala poročilo, da ai bila Ljubiea nikoli tepena v saporu, temveč da je bila odpeljana v bolnišnico, kjer je obolela na influeaci. Toraj je prišla v bolnišnico kar sdrava iu je tam po nesrečnem naključju in v nadlego človečaneki neoporek-ljivost i V X Ko zločina ni bile mogočo več zakriti, je aaatokal tudi buržujski tisk nad pokvarjenostjo svojih plačanih krvnikov v glava jati. O---------# glasil se je celo g. minister ter ob- nega aina: sliko, nožu- us.!J ljubil, da bo dal zadevo strogo nekaj komadov Obieke.^1 preiskati. Mi vemo, kako se take- |H|| ne reči vršijo: asrcvarijo jih in mfcverijo toliko časa, da uidejo ljudem iz spomina, nekega dne ia-dajo uradni komunike, da polici ja z Ljubicami ni imela nikakršne Ita opravka in da je vse po voljno urejeno". Stvar jc zaspala, pri dejo novi zločini, kdo ae bo na stare Skliceval T Ampak zločini'ne bodo pozabljeni, naj jih še tako mre varijo in zakrivajo 1 Žakaj odplačeval bo zanje vea sistem in pri obračunu noben krivec ne bo ušel I Niti od-dalefr nam ne pade v glavo, da bi omejili obračun aamo na tiate, ki jih buržujaki tisk danes še sam ornáis sa krivce, zato ker vaeh dejstev vendarle ne more zamol čati. Mi vemo, da išče aamo par krivcev zato, ker se boji pokore za vse krivce. In teh je toliko, kolikor je kapitalizma nad nami. Obtožujemo yes sistem, ki nam deli svojo pravico in si jo pušča potem varovati z uniformiranimi analfabeti, idioti in sadističnimi zverinami. Obtožujemo sistem, ki je dal z obznanami in zakoni o zaščiti kapitalistične samogoltno-sti analfabetom, idiotom, zverinam pravico, da smejo izvrševati nad proletsriatom zločine, kakršnekoli se jim zljubi. Zato pravimo; Ne samo direktni krivci, teinveč ttidi vsi zagovor niki sistema, ki krivce omogoča, bodo dajali odgovor. Prekleti pa 4 bodo tudi tisti proletarci, ki ro poznajoNa sistem ubijanja otrok in nedolžnih, pa čepijo zakrknjeno ob strani, nsmesto da bi ie sami pomagali ustvariti novo pravico, novo družbo ljudi! Proroaka apoaobnoat mesečnih. »lalpem sina Amadeja čeravno sem dvemil, ds IflL J praviL Ko je prišej k njej, , izroča zavoj predmetov | o je počakal da jo jc prevzel. J sečnost in tedaj mu je za«U Dn po vedo vati žalostno zgoJU »L dega nesrečneža. Rekla je, da k odšel z doma v noči od 7 na V decembra 1913. Amadej je ja! na tem, da ga pogreje i* štiri tedne. «'Ni res, preteklo iti ie 60 dni!", je zavpiU m^n, ženska. Nato je pripovedovala kako- je odšel od doma in drvel proti reki 8aona, kjer se je uam,. til "Mnogo vode teče v reki S«o-ra. Lahko ga iščete, našli g* ^ boste. Morda gs bo vrgla voda v štirih ali petih dneh na «uho. Toda vi ga ne boste videli." Zgodilo se je, kakor je napor«, dala, Amadej je hitel k rtki ia čakal vesti, da bi našli kakegs u. topljenca. Ni bilo zaman. Pri ror-morance so ga izvlekli iz vode iQ Amadej je hitel tja, da bi Tiiei svojega brata. Med potpa se je onesvestil; ponesrečenca p* i« spoznal nek njegov prijatelj." Bivši italijanski konzul v Mo-skvi dr. Ahil Biondi je potoval pred smrtjo papeža Pija x v Rim. Ustavil se je v Psdovi in m nastanil v hotelu "Savoja". 8». njsl je, ds je papež umrl in da je prisostvoval kronanju novega, pspežs. Vprsšsl je, kdo je bil i*, voljen in nekdo mu je odgovoril. di nadškof bolorijsln" (Benedikt ' XV.). O sanjah *je pripovedoval lastniku hotela In še nekateria drugim oaebam. Po papeževi aur-ti pa jih je objavil v liatu 44Pro. vincia di Padova". < • Vae skrivnosti, ki obdajajo današnja človeštvo, lahko razdelimo v dve akupini: v pr,vo spadajo skrivnosti in tajnoati, ki jih poneee v grob zadnji zemljan. MnoSo tajnosti je že odkrila mo-derna veda, toda še več jih je, ki bodo zahtevale še nekaj tisočletij intenzivnega dela. V prvo skupi no bi lahko prišteli tudi proroško vrednost sanj in proroško sposobnosti mesečnih. Danaitoje človeštvo je ie toliko napredovalo, ds ne veruje v čudeže in ve, ds sa dogaja vse po narsvnih zakonih, ki jih bo treba še odkriti. Kuliko je med nami ljudi, ki so jim aanje najboljši barometer za >odočnost in koliko takih, ki ve do pri izrednih dogodkih povoda ti, da so to preživeli že v sanjah, kiarsikaten mati nestrpno priča-cuje pisma is daljne dežele, ker je sanjala, da se je pripetila sinu nesreča in maraikatera solza pade na račun nočne prikazni umr-ih sorodnikov, ki so prišli po smrti po zsdnje slovo. Tods bodi temu, kskor hoče, nsvesti hočemo'par resničnih zgledov o pro-roški vrednosti aanj in preroški sposobnosti mesečnih- Nek italijanski i Japonske», - ■ PROSVBTA 000 °-bJt ^Lkut pobe n«znan«ge an.rtSk.ge po-lf^ ** kotno gibanj«. RMhiU pleena iSbATft Toki jo, 9. ju»- -proti Ameriki radi izključit-jaPunskih imigrantov so do-včeraj nov zamah, ko je 000 u*eb javno žalovalo na ibu Japouca, ki je 31. f»; ■ japonski samomor harekiri razvalinah amerilkega poala-tva (razrušenega v potreeu ■j,,.,, jrten) v anali proteata oti ameriški izključitveni po-vi. Vek popoldan ao tiaočl loi korakali mimo groba na po-paliiiu Aojama v Tokiju, za-¡ali kadil« in mrmrali »olitvc. ti enega inozemca ni bilo v ail- množicah. Viskont Takabira Kato, vodja mokratične atranke, ki ja v ao* to prevzel nalogo, organizirati vo vlado, iu prejšnji miniatraki rdsednik Kijoura ata poalala romna venca na grob aamomo« H tem sta dala talnim de-natracijam ofieijelnl pečat. Poloiaj za Američane na Ja-nakem je vedno bolj težaven. V joto zvečer so politični razgra-napadli plattd dvoratto v perial hotelu in razbili plesno ro. inozemske kolonije. Na« Jaki ko primorali plesalce, da poblušali njihova vitrijolične de, naperjene proti Ameriki, itevsli so, da ac vsi Američani mejo iz Japonake in z ne-nnimi besedami paovali na* h Američane in njihove lene. 1 Američanki sta omedleli, — ifilnn pa je, da se ni policija ranila, dasi je bila obvelčene apadu. Nihče ni bil aretiran. Liati poročajo o dveh novih tfajih samomora v enak pro- ea. tniki kinogledališč v Tokiju včeraj sklenili bojkotirati ame-e filme. Bojkot ae prične J. ija, /o stopi ameriška priael-postava v veljavo. Mnoga itališča, ki kale jo ameriške , so le morala zapreti vrata, ae boje "roninov" (politič-izgrednikov), ki ao pričeli oma izvajati bojkot proti vae-kar je ameriškega, oldjo, 9. jun. — Stara japon-vlada je padla v soboto. Te-■aira Kato, vodja atranke cnseikei" (demokrati), katera večino v novi japonski zbor-je dobil nalogo, da organi-novo vlado. Vlada bo sestav-si v dveh dneh. ad» poiegla t stavko v Londona. Lo»don„ 9. jun. — Laboritska da je včeraj intervenirala v vki nameščencev podzemske «niče, ki so na iniaiatlvo ko-iiDiatov prenehali z delom v k protesta proti konaervativ-voditr|j«m unije. Vladna ko-«ija vodi preiakavo. I in »razum med MaoDonaldom Herriotom. London, i), jun. — MacDonal-v,«da j« — kot ae poroča iz aealjtvega vira — i« dosegla arazum I- bporazum se glaai, da Angli-Francija ».prejmete Dewe-brezpogojno in določila datum»» r« uveljavljanj« raz-* ^kcij načrta. Določen je tudi '«um vojaško izpraznitev Prurja. *"g»laki uporni avlJnIUd ao ae podali 1 ' 9 Jun. w Rob« lni vo-J' '"'«lei, ki «o bili laat dni !tf,n' v Amadora aerodromu ' '•»^•oni, »o «a včetaj zjutraj Pogojno podali gen. Bernar lK«r'>< prosU. naj nehajo i ¡2««. Kana ,e obljubil puntar-■ jih vlada pomiloeti. Le-uprti, ko «o dobili ^ i'Or«ljnika, katerega n« révolta v grltd •rmadL ^ ' λ. jun. —' Dvesto rezer-ov «^k« «rmado Je véeraj aa |g||i>Jolnioo a izjavo, da ne »Ittöu. I porniki ao bili 'rani io vojni miniti«r • 'U «a postavijo pred Fodaamoljeke shrambe odkrita pod Kremlom. London, 9. jun.-*- Iz Uoakve jc prišla vaat, da ao delavei, ki kop-ljejo temelj za novo Leninovo grobnico v Kremlu, naleteli na podzemeljako atopnišče, ki vodi globoko pod zemljo. Pojavili ao ae tudi zasuti hodniki. Poklicani arheologi ao konštatirali, da atop-nilče vodi v tajne tunel« in Čnni« nate, ki «o jih imeli arednjevclki carji pod Krcmlom. So v je taka vlada j« odredila temeljito iaka-nje. 2e atoletja živi v Moskvi pravljica, da lete ogromni zakladi pakopani pod Kremlom. Zdaj ae bo pokazalo, koliko je resnice pa tej jfripovedki. Banditja v Euaiji uničili vlak; 1$ mrtvih. Riga, 9. jun.—-la Moakve poro-čajo, da ao banditje pri Raaanu včeraj vrgli vlak iz tipe, ko at> razmaknili tračmee. Vlak, ki Je vozil iz Moskve v Talkant, ae Je prevrnil in 18 potnikov je bilo ubitih ter 40 ranjenih. — Drugi napad fta vlak Je bil izvrtan pri lioetovu na Donu pred ' nekaj dnevi. Napadalci ao vzeli dva miljona zlatih rabljev. Denar je bil namenjen delavcem na Kav-kazu. T Monerhisti r Nemčiji spet rovarijo, Berlin, B.jun. — Priatali gen. Ludendorffa ao na delu ih novo vstajo proti Marzovi vladi in Dawetovemu načrtu, ki je bil •prejet v parlamentu. Vlada akrbno opazuje monarbiatičn« hujskače. Silni goedni polar v Kanadi. Winnipeg, Mann. — Sralen po, žer, kakršnega ni bilo le 75 let v Kanadi, razaaja v gozdovih ««ver. ne Alberte. Polar je le uničil 90 do 75 ItfrjaSkih milj gozda in Ikoda na uničenem lesu mala miljone dolarjev. Merniki delavski vodHelj v pat- Kriatijanija, f. Jun. - Oakar Torp, vodja delevtko atranke na Norvelkem in Martin Tranmael, urednik atrankinega glasila, ata bila obaojena na pet meaeeev za« pora, ker «ta pozivala delavce, naj ne slulijo v armadi. Mepei v Nemčiji dobe radio. Berlin, 9. jun. — Vlada Je začela akcijo za poklonitev prejem« neg^ radio aparata 3000 slepcem v Berlinu, da jim bo krajši čaa. J Jo globua nagnjen? — Poljaka Je drlava, ki ima 80% na« plamenih ljudi. Oblasti premišljujejo, kake bi temu zlu odpomogle. Zaenkrat skušajo dobiti točen številni pregled čez kraje in ozemlja, v katerih je največ nevednega ljudatva, ki ne zna piaati ne Či-tati. Tako ao poalale te dni tozadevno okrožnico tudi na neko gimnazijo, katere vodatvo naj bi odgovorilo, koliko enalfabetov jo poaeča. Necionalietično «la«ilo "Mial Niepodlegla", torej liat, ka« teremu ni mogoče očitati, da bi se hotel delati norca iz poljakih zadev, pa je objavilo te dni majhno zgodbico, ki aelo jaano osvetljuje atanje izobraženosti v tej «everni drlavi. V neki podeželski šoli je nadzornik priaoetvoval iz- praševanju deee. V razredu ja stal na miai globus, model zemeljske'ti politične in ekonomske * voditelji francoskega finega M*e flede repara^ ^^ ^'int učenca» MPovej mi, dete moje, sa kaj ja ta globus nagnj«nl" Uče nee i " Gospod nadzornik, resnično nisem bil jaz tisti, ki ga je na gnil, nieem kriv tega!" Nadzornik dragemu učencu i "Pa ti povej !" Drugi učenec : "Ooapod nad- Gover Bargarja v kongresni zbornici. (Iz kongresnega zapisnika prve seje 69. aborovanja poslanske zborniee.) Zbornični odbor kakor eela zbornica razmotriva o predlogi št. H. R. 6715 za znižanje in enako« pravnejšo ureditev davkov, da se aagotovijo dohodki in dragi nameni obdavčenja. Poslanec Berger. Gospod predsednik in gospodje odborniki I Ko pem imel ladnjo čaat govoriti pred zbornico pr«d petimi leti, ao bili aasedeni vsi sedeli. Galerije ao bile natlačene. Linčati ao me imeli ob tisti priliki in bil aem linčan. Takrat aem obljubil pred zbornico, da za vrnem« Na svidenje! tem rekel. In tu sena, da dopolnim obljubo. Vrnil aem ae. (8meh.) Zdaj, goapodje, sem aopet izvoljen, ko aem atoril prav toliko n* ilug atarim atrankam kakor afo* Ji. Prišel pa bo dan ~ kmalu bo prišel dan — ko bodo takoimeno-vani radikale! v večini v našem ameriškem kongreau. Pri hranjenju aaatopajoče vlade aem branil tudi konservativec in celo naaad-njake vzlie navalom, ki ao bili storjeni* proti meni. Moja ponov« na izvolitav je znak iakrena da« mok racije na delu. Upam, da nobena zbornler ne bo akuiala izključiti človeka, ki je bil redno in poatavno izvoljen, ne gleda sa to, kako atalilča zastopa — in ta zbornica ja v resni' e! postopala modro, ko niti • f« nim glasom ni eporokala temu. Ob tej priliki, goapodje, kočam tndi izraziti avoja občudovanja nad patim okrožjem v Wlaoonal-nu, ki vztraja pri airojam milijo* nju za hranitev zaatopajoča vlade Is ki Je obranilo avoja ideja za-¿ne. Upam, da bo le nanaila pri lika —« ko ae bo ilo za obvaro da-mokracije — da bodo tudi dru god votlina krolja izrazil« tako kot peti diatrikt v Wiaoonainu, ki po mojem mnenju pripada med dele z sajintaligentnejlim prebi valstvom dežel«. Ponosen aem sa zvojo državo, ugledno državo U-nije v več kot enem ozira. Massfleld. — Ooapod ni bil le nikdar v Tekaaau. (ftmeh.) Berger. — O, da! Bil sem doli in morda vam pozpeje le kaj po vem o Teksasu. Saj veste prialo vlco o molu, kaj je rekel, če bi laatoval Tekzaa in druge vroče kraje. Država Wiaconain ni aamo odlična radi avojih kraanih pokra jin in velike raznoličnozti avojih pridelkov. Slavna je tudi radi tega, ker je poalala 10 prograaivoev in enega aocialiata v kongraa. Po nalamo ae tudi z voditeljem pro greaivcev, senatorjem Robertom Marionom La Follettom. To zna čl, da imamo mialeča prebival itvo. — Ooapod predaednik, kar bom povedal to pot, vaekakor mogoča ne bo ugajalo nikomur tu, bojim «e, da morda niti progresivnim prijateljem. ' V tej bili aem atranka zaae, ampak pomnite, goapodje, daai aem sam v kongreau, aem edini aaatop nik več kot miljona volileev, ka tari bi bili upravičeni do več kot 20 zaatopnikov, Če bi imeli pro porcijonalno ureditev zaatopni It va. Žaloatno je, da sem sam, kaj misli bi morale biti lzralene ? tej zbornici. In posebno socialistična atranka bi morala biti za-«topana številnejše. Karkoli povem nocoj, upam, da ne bo«tc razumeli, da sem izrekel z "dobro voljo do vseh in s slabo voljo do nobenega," ka- ne izgublja časa pri njih. Kaj bi «e 532 glav kongresa pečalo s njimi! Največ «e bevimo a desetinko odatotka prebivalstva, katerega imena ao napisana v federalnem davenem dohodninskem aeaaamu. Ti in samo ti «o "ljubo ljudstvo." 4,361,435 je oseb po poročilu o davčnih dohodkih ix leta 1921, da bodo plačali dohodninski davek. Od tega Števila jih 83 od ato plača davke od manj kot $5000 či-•tega dohodka. Okoli 300 oeeb plača letno dokodninakega davka kot $300,000 iu 21 jih plača več kakor od miljona dolarjev. Kam prihaja država, goapodjaf V tej deželi J« v«č kot 19,000,« 000 družin, ki morajo živeti ob manj kot $2000 dohodka na leto. Po Itatistikih pa ja minimum $1,980, da ae drašina patih lahko akromno prešlvlja, ako upoštevamo aedanje cene livljenjskih po-trablčln. To pomeni, da je 19,000,-000 drulin vedno na robu uboš-tva. Vedno so v nevarnosti etra-danja, kadarkoli ja glavar družine ob delo sa dalj čaaa, ako lena in otroci ne dobijo dela. Skrbno sam zasledoval razprav, ljanje o Mellonovl /Javčnl predlogi in prišel do zaključka, kako bom glasoval. Mesto da bi so prepirali radi znilanja davka — ako hočamo pravično vršiti zvojo dolžnost — moramo npolt«vati boj z nevarnostjo, katerima are v ob-ra« 19,000,000 družin, na pa »amo Mmnnnfjf A' yQimaxiA Slovenka Narodu Podporna Maota U»laaa*liaaa S. aprila 1004. laka«^. 1?. jaaija 1007 * «Iràavi llliaaia. CHICAGO, ILLINOIS. GLAVNI STAN t 1067-00 SO. LAWNDALI AVE. lavrševalni odbori UPRAVNI ODSEKi Pr««Md»ili Vi«««al C.Uk.r, pUptmMmkk Andra« VMrUk, R. f. D. T, ••» ai, P», |L Uialk M.ttk.w Tur k Uj»ik k*l»Uk.t. «ddalk« M«* N«»»k, t|. fclacftjftlk J.W. V»trM>. «r*«N>k «U.iU Uim 7«v.rtnik, »pr«vi|*|J tU.II« rille G*di««. POROTNI OOSEKi J »k« U»d«rwMd. lk. 407 W. H«r S»., S^rUflUld. III.. Marlia S«U..ik*r. R*> ara. n«rber(M. Oku, VrU A. VUkr, Z«oa S. H.mlln A»»., cait»a«. in^ Tarš«lj. B*I tS. H.^.r.o.,,11., p,, j.k« Cri.k. 414 W. Htjr Si., Sprhicflcld, ll|. a BOLNIŠKI ODSEK. OSREDNJE OKROEJE. »U. N.v.k, ^r^od.lk. iaiT«SS S«. UwedaU A»., ainp. |gl VEMODNO OKROEJE; J««*b AmkrmM, Im za«. Mm., Ree, P«. Jaku Gre4«lj. 14UI Av«.. Cltv«Un4. O. EAPADNO OKROEJE i Aiim l«Ur. B*e 104, Grta, Kaa«.. «a J«i*.*Mi M.« Hmf, tae, R«kl. Ml»»., M nnrm>W. Mik* I«f«l, S4SS S. Wl.r At*., a***l«*d, O., Willi.« Cklai«, III., Freak Sill*r, 4404 Si. Clair o nih f 300,000 r a di j Tr«.l. natančnega razd«ljenja plena. — Zakon za pokojnino oetare-lim delavcem, atroga postava radi otrolkega dela, ralevanja sta-novanjskega problema za delsvo«, modifikacija Volsteadov« postavo, ukrepi za prepračenja breapoa«l. noati mas pri prihodnji industrij, •ki krizi in odpomoč proti obubo-Isnju farnfarjev, vsa to 10 vpra-Issja veliko večjo valnoati kakor ps Melionova dsvčna predloga. ▼oliko delavcev in delavk aa mora zateči v ubožnice, ko doaa-žejo 60. leto, potem ko *o delali v«a svoj« fivljeiye, ali pa morajo ti od sv« biti odvisni ^ojih otrok.. Pod sornik, tudi jaz nia«m bil! Globus kor Ja rekel Lincoln. O Mellono-med odmorom «ploh ni bil v raz- v| davčni predlogi ne bom rekel redu ..." Nadzornik že nekoliko mnogo. Imeli ame jo v razpravi nestrpno k učiteljici: "Mladi , tega na vedo. Procim, dajte jim le tri dni in en večer. V davčni predlogi Je po«tavka, vi to pojaaniti!" 1'čiteljica: "(Jo- o kateri «ploh I« ni bilo razprav apod nadzornik, mladel je ra« pri ljanja. Samo en govornik, go«pod iz Mi«aourija, je omenil dejvtvo, ko kupili!" — Kateket ae vmeša de Je aamo 4JOO.OOO ljudi naše ¿«m nedolžna. Olobu« «mo I« tako kupili!" — Kat«ket ae vmeša v pogovor, očitajoče «e obrne k n- velik»» Unij«, da ae jih v reaniei čiteljlcit "Kaj vam nieem le te- tile Melionova predloga za zv«z likokrat rekel/ da na smemo pri ni davek, kajti le toliko ja število Judih ničeaar kupovati!" Isvrst not Ne lupoik kateket. n« učiulji ea in aeveda tudi nedoUbil otroci 000,000 Ijndi. ki to ni»o v«d#li, da je globua zato »tvarjalei narodnega nagnjen, ker Jf tudi aemlja ne davčnih plačevaleev. Ker nitte ni omenil drugih II,-v reaniei n-blagostanj« n ee redni plečcvelel devka, Je «veji poti okoli «olnea z o«j« ne inirtVBo, da jaz govorim zanje. koliko nognjene svoje poti I V«i ao i glob«« pokvarjeo ! proti ravnici •telili, da 1« bil Ti ljudje nimajo zapiaanih sto- aadanjimi rasmerami ne morejo dovolj prihraniti, da bi imeli za atarost. U bolnica jim j« slednje pribežališče. Sirotišnice in uboi niče imamo vsepovsod napolnje ne, asle v Wisconsinu. To jo ne če«t aa civilizacijo. Skrbeti moramo tudi sa atano vanje delavnega ljudstva. Kakor razumem, amo prekratki za mi-Ijon hiš in meeto, da bi se prepi-rsll rsdi gorja posameznikov, ki imajo nad $300,000 letnih dohodkov, ali naj tisti gospodjo plačajo po 25 ail 50 odstotkov davka, zakaj bi na porabili njih prebitek, da poskrbimo sa stenovanja delavcev! Pomanjkanje stanovanj ja povzročeno radi vojne, za katero je odgovorna zvezna vlada in ne dr-lave zase. Radi tega mora zvezna vlada pomagati pri reševanju tega vprašAnja. Drug« narodn« vlade vršijo to delo, ne «amo na Friy^eoskem in Belgijskem, temveč v mnogih (jrlavah. To vrli jo tudi na Anglelkem. — Otrolko delo se Je v veliki meri povečelo od Ute 1921. Uta 1920 Je d«lalo 1,061,000 otrok. V teku treh let je to število naraat-Io za 20 odstotkov, najvoč r«di tega, ker j« bila postava proti o-troškemu delu razglašena za neustavno. O, da ! Dobili smo zmago vojne, de napravimo svet varan za demokracijo I — Volsteedova postave mora biti ameadiraite, ker to ja bedaata in kriminalna po«teva. Zakon mora ol»«t o jat i na podlogi oblčejev ljudstva. Evropski narodi, is katerih Izvira ameriško )Jud«tvo, «o uporabljali alkoholične pijače «kozi tieošletje. Ta pod«dovan« navada m m dejo izkoreninit I č«a noč. Tisoči «e aettrupljejo z mun šajnom in drugimi «trupi, ki t poftlediaa Volateadovega zakona. Pod tem zakonom ^je prišlo v na vado, da kršijo drževljenl postave iz navade, in p H tem niso nič boljši bogati od ubogih. Volsteadov aakon mora biti spremenjsn na pameten način, da a« zadovolji mnog« mil Jon«, ki «o vajrni lahkih vin in pijač, a ki s« tdaj ndajejo alkokoliénim «Irepom, kateri jih ne samo opajajo temveč tudi morijo. —Nekaj drug« z«, kar J« še važnejše) Industnjaluo krize bomo Imeli v par letih. Ne morem določno nepovedeti, kdaj nas ebl- Fr**k Zftita, pr S*air*k. SS IT Pv***ar Si., Cl*v*laad, Ok!*. ZdnilitvMii odbor: Pr»d*adalki FVaak Al*4. ZIS4 S*. Cr*wf*rd Ava., CkUa«a, III. J*4ba o*M. sase w. aaik si, cki^,., m" Ja«. Skak, 0404 Orl*a C» , CU».Uad, Obla. VRHOVNI EDRAVNIK, Dr. P. J. K.ra, OSS» Si. Clalr Ava., CI***Uad, O POZOR^•r.anaad.a** « >1. adkaraiki, ki d*Uia v «lava*« arada, m »ril tebal«i » lfifal •• «i. er*d**dalha »a aa•!***• Pr*d»*deUl*e S. N. P. J., SeS?«*e S*. Lawadal* Ava.. Ckl.M.. III. VSE ZADEVE ROLNISKE PODPORE SE NASLOVE, R*laUka i*J. aUlra S. N. P. J., SSST-SS Sa. Uvadala Av*., Cki*»«*, III. DENARNE POSUJATV» IN STVARI, ki... lU.j* .1, Uvrlvla*,. d^l A 'cfc M Tajali!»* S. N. P. J., MŠ7 S« Se. U«V aatlavi RUfaJaUlva 8. V m Brllašk* alada a« IU. a adbara, Sl«ar a*»lav ja ««araJ. . ißT'w'Ä* •ÎA**.^ F^M)*)* «a aaUan J*k* Uad*r. 40T W. Nay Si., Sarla«fl*ld. III. t. ïll t**L'S »F^ aasaaalla, a«le*l, aaMaiaa la ^lak f*a kar v >*aal e flla«Uem iadaal*. a*J m Millj. a* Malavi ••Pra.**!*", UIT I» Lawadala Ava.. QtU»f». Ill, i ta 1914. "Panika" leta 1991 j« bila umetne. Bil je slučaj dsfls-oije, kst«ro so nsrekovsli bogati finančniki. Toda v teku potih let bomo i* moli resnično krilo. Zakaj bi «a nanjo n« pripravili f To ni sooiali* sam. Nisem edon tistih, ki verjame, da imamo lahko popolsn «o« olalizem v toku lata ali v teku g«-neracije. Niti bi ne hotol takaga socislisme, ki bi pril«! I« t «no Iieneracijo. Haj smo videli, kako a delal in dela nurkaisem v Rusiji. Vendar mora biti prihodnja atopnja oivilisaeij« neke vrite so-eialiatlčna oivilizacija, č« eiviliss-olja prelivi. \ Nasilni ruski eksperiment je bil posledica naailnega uarisma, gnila vlad«, ki ae jc razbila pred-no ao bile goapodarske razmera zrele ta apremembo. Naš« gnila plutokraoija, ki ni v nikakem smislu inteligentnejša od «araka avtokraoije, bi morala imeti nauk po vzgledu, '(Dalja prihodnjič.) NAROČNIKOM IM ROJAKOM v državi Ulinoia in Kauaas nesn« njem, da jih bodo obiakala na&a zaatopnica in Članica Ohriatina Omahne ,tar želimo, da ji pomaga te pri agitMniji za liat Prosveta in za Knjiltvno Matico, najprej bo obiskala uaročniko in rojak« v lllinolsu in pot«m pa le v Kanaa su. Se priporoča, da ji greste na> roke in pomagato. Za upravniltvo lista Pro«v«ta — Flltp Oodlna Slaba Prebavo Jo Met vrlih« Uiia« m «ji lOrl. l«iMlro I* •r«»«il M m ««M U«l|âl Oê kW JT*> El*«I «o «e Aadavlla A«KI«II Mra. nam i KUn ____I ■ „ d,u»i ara »nI m rimfi u-llâl (M k«« I J»» NUM-TAR« lm«M imvIMV« U"» J« y t»»«ui Urrrtu* «i»*r m *|«lfN)r" eiuixiji u«s •'•<• mu iMMim»ij* Nim«. Tau» III 1*4111 •• I"»In bâk* kiSr« «einkuj* IM* ptitw CTlfc Ma, 4*W iftr« la «apaaaa asi, <»arla»*<3ji Ray*» « k«| k» m la «Iwik, tri«. 4« Ui* iMiaU« III vam ,H>vrnai« «aaai, «a «ato a*4a»aljal, rn*ar*a**a. |Maa«Mi la a* *r*4*| * «aak Sb*ra*k, *S ** imSIIII» 114« aara«*M« na alla aal Ukai*l*rr, I*«« ê Wakaak A>* Chlaaia. III. * » kjflk H***-1 •i*4l |t»aa, auiMiiliia )ati taklk alHl*, la braakaal. l-i«4a* le Iwak r..h. va4a laka _ 4a prlalllja «a* Uk*r|a. 4* tai* KNJIGE Književne Matice S.N.P.J. jib imes ill f«dereUib davšnikjlče panike, ampak pod kspiteU-dohodninskih «redih, ker zaelu- ati^nim profiteraklm eUtemom. lijo manj kot $2000 ne leto, šte-,kjer moramo vedno predueiratl if Književna matici Slovenak« narodne podporne jednot« jo iadala in ima v zalogi sledeče knjige: PnUr Maleventure. Spinal Zvonko A. Novak. Izvirna poveet iz življenja ameriških frančiftkanov. Z ifvirnlmi slikami, katere je izdelal Stanko 2ele. Fina trda vezba. Cena « poštnino vred |1.60. Slovonslto-naflolkn alovnico. Dodatek raznih koriatnlh Informacij. Fina trda vea-ba. Cena $2.00 a poštnino vred. Jlmmte Higgina. Spinal Upturn Sinclair» poslovenil Ivan Molek. Poveet is življenja amerittega proleUriiaU aa čaea velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 a i/oštnino vred. Zajodalci. Spiaal Ivan Molek. Poveet iz doelej skritega kose življenja alovenskih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.75 s poštnino vred. Zakoa biogonotij«. Spiaal Howard J. biogenn i je. M^re, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiga, ki tolmači mnoge naturne sakone In poka-zuje, kako ae splošni razvoj ponavlja pri po- L Cen ponavlja pri io in duiêvno. S slik .60 a poštni skupaj, i Irl knjige Mladi eeprog avoji ženLi 'Otrok dene« pe Je koeile re« n^niitiao. .jejo p« vel kot Itirl petine, ako-rej devet desetin prebi* eist ve. Oni izvršijo vee trde in korbt- ve/ kekor more IJodetvo pokupiti aa njih pleče, amo obvezeni, da moremo imeti induetrijalno krizo; Uradno naTelOa ^I'Unbi moličeh! Hva se dole v drtevi Bros a$ib M Hejla tekozv«nVpen,k. ^kih vnaMo psilHln ee|- Hoprogs. w«oi maaa.i.i ^ ^ #|vi)iwe,ja nemogoča 1*1,20 let. Ute 19&J Je bile milo "a «o komunisti na čela i «e raa poročila «amo radi i Jedi f države bi »e ob«tojale Toda ko«.laika, ki «e Je «ilile ponavljati U tU j lepe-, iti I«-' samezniku Trda vezba. Cena $1.60 a poštnino vred. Zadnji dve knjigi, naročeni skupaj, dobite za tri dolarje. Vae sadnje štiri tent dolarjev. Vredne sot Naročbe, s* katerimi je poelati denar, sprejema Književna Matica 2*07-1* So. LawttdaU Ave., Chicago. IU. BB S Si ¿¿ma»* ■ PKOSVETA n»!.»-- r*ymmrrn w ! ** relikik stanovanjakah ia ura- ueiovne raz «rt ? dovaiwh poaiopij. ioi, bolnišnic, Zdmzsnih državak »«Menjalnik naprav in atotin ¿oruzcnill UVOTH. hi4 M ^^^ ibi0rbirala vao zalogo stavbenik mehanikov, ki je bila na razpolago. Nekoliko manj zaposlenosti je opažati v tr- I Ravnokar je izšlo zadaje poročilo federalne posredovalnica za delo (l'. S. Employment Service) o stanju zaposlenosti v poedinik zveznih državah. To poročilo od-aeva situacijo, kakršna je bila o-ziroma izgledala koncem aprila. V naalednjem navajamo la ona države oziroma industrijalna središča. kjer so nsši rojaki bolj za-interesirsni. Tskorekoč vse industrije v državi Connecticut obratujejo, daai nekatere le na del časa. V nekaterih delih države obatoja mal prebitek delavcev v kovinskih stroksb. Tovarne tiskalnih strojev in kovinastih krogljie za stroje delajo čez uro. Precej obširni stavbeni program nudi delo mnogim rokodelcem. Kar ae tiče poljedelskih delavcev, je si-tyacija normalna za to letno sezono. V New York. Dočim je ia vedno nekoliko nezaposlenosti v nekaterih okrajih, je sedaj očividno' več prilik za delo po vsej državi. Stavbena dela se mogočno razvijajo in nekje presegajo vsa prejšnje rekorde. Strokovni delavci v stavbeni stroki so dobro zaposleni in v večjih mestih prevladajo aalo pomanjkanja ta ste delavcev.. Popravljanje eeat in grsdnje so povzročile veliko povpraševanje po delavcih na prostem. Avtomobilske industrije • delajo na polni čas in udinjajo dodatnih delavcev. Zaposlenost v železniških opremah, prometu in popravljalnih delavnicah izkazuje postopno zboljšanje. Povprašuje se stalno po izvežbanih poljedelskih delavcih. V samem mestu New York so izurjeni delavci dobro zaposleni. Obstoječi prebitek delavcev se omejuje slasti na pisarniška ka moli, šoferje, neizurjene delavca in tovarniške pomočnike. Grad- in v pisarniških službah. Hoteli udinjajo moške nastavljene«; ponujajo se službe tudi hišnem in irvežbanim tovarniškim delavkam. Poroča se o neznatnem zboljšanju zaposlenosti v delavnicah za montiranje in popravljanje avtomobilov, r industriji železnin, radija fn električnih pritiklin, do-Čim j« «moj zaposlenosti v kovin skik in strojnih delavnicah, tovarnah stavčaih strojev, v rafinerijah sladkorja in skladiščih kave. Delavnice lesenin iščejo mizarjev. Vzdrževalni oddelki eeat nih železnie in telefonskih družb udinjajo dodatnih delavcev. New Jersey poroča, da so toli ko strokovni, kolikor navadni delavci dobro zaposleni v tovarnah, delavnicah in podjetjih širom vse države. Izurjeni rokodelci ao popolnoma zaposleni in dela na prostem absorbirajo veliko število neizurjenih delavcev. Potreba po izvežbanih poljedelskih delgveih stalno narašča in pomanjkanje teh delSvacv postaja akutno. Dalo v industrijah železa, jekla in kavčuka (rubber) je nekoliko pod normalo. V mnogih podjetjih tcKstilne industrije se ša nadalje dela na del casa. Dcla\ nice avto* mobilov in avtomobilskih pritik-lin najemljejo dodatnih izurjenih in polizurjenih delavcev. Dninarjev, šoferjev in pisarniških pomočnikov je še vedno čez potreba V državi Pennsy Ivani ji» industrija železa in jekla obratuj« precej povoljno in delavei ao do- promet manj živahen, kar se zrcali v manjši zaposlenosti. Stavbene gradnje so dosegle v mnogih okrajih pravcat rekord; isorje-ni mehaniki so popolnoma saposleni. Gradnja državnih in okrajnih cest in popravljalna dela privla govinah na debel« in na drobno ^Ču je jo znaten del neizurjenih de- lavcev. Pomanjkanje poljedelskih delavec v je občutno po vsej držs- K : V induatrijalnem okraju PhiU delphije je aktivnoat v atavbeni stroki le zmerna, kljub temu so vsi strokovni delavei v tej obrti popolnoma zaposleni . Industrije električnih pritiklin dolnjo v pol nem obsegu in najemljejo dodat nih orodnih bruaačev, orodarjev, pomočnikov za mlinske stroje in pločevinarjev. Zaposlenost v pre-dilnieah in v tovarnah za isdelo-vanje oblačil izkazuje le prav malo zboljšanja in je nekaj Ue-zaposlenosti v tej stroki. Zazna muje se sezonalno povečanje za poslenoati v avtomobilskih tovar nah ia garažah, zlasti kar se tiče avtomobilskih mehanikov. Navad nih delavcev je polno na fSzpola go in obstojs tudi prebitek len skih tovarniških moči. livarne. tovarne strojev in želesaiikih o-prem obratujejo precej stalpo in delavstvo je dobro zaposleno. Induatrijalni okraj Pittsburgha, ki vključuje tudi MeKeesport, Homestcad. Duquesne, Clairton. Braddock, KcKees Rocks, Bridge vilic, Coreapolia, East Pittsburgh N«r Rrighton, Butler, Moaaascn, Donora in Woodlawp, poroča dobro zapoalenost v tovarnah eina-stih pločevin, žice in šeblfav. Delavnica jeklenih volov kažejo na stala« zaposlenost, kajti je ved no več naročil za električne tram ▼ajakc vozove, železniška vozove za premog in .avtomobilska koči bro zaposleni Delavnost v antra- je. Zaposlenosti v premogovnikih je. stalno manj. Stavbene gradnje zaposlujejo vse izurjene, poiiz-urjene delavce v taj «trojki. Električne industrije v Eaat Pittsburgh, Turtle Creek in Wlli*erd ing delajo atalno z običajnim številom delavcev. v Illinois. Zaposllnost jo upadla citnih okrajih ja nekoliko padla tekom mipolega meseca in sdi ae, da ae bo delo uatavilo v nekaterih središčih. Zaposlenost v bitumi-noznih premogovnikih stalno pojema; večina premogovnikov ob-rataje le na del Čaaa. Takom minulega meseca je bil železniški k, m (Dalj«.) , ' Oprostite, gospod župnik," mu ja aegšl na-meatnik v besedo, "a«j poznate razmere; aicer pa, danea aa bott«.videli mojaga mesta praznega." "Me bo aila« veselilo, gospod Attems." Župnik j« pobral n« miti dabalo knjigo. Nato ja atopil k omari in dolgo nekaj iakal, a v njegovih neatrpnih kretnjah sa je poznalo, da Čaka samo, kdaj aa mu družba spravi is hiša, "Gospod župnik — ja zaprosil Pa\ar, — dovolite, da gre Andrej v grad in mi tam v navzočnosti gospods namestnika sporoči Še več o doma." "Na." Attema ja začel posredovati: j "Po mojih mislih — ah, potem boate sopat rekli, da me ai bilo v cerkvi." "Prosim, prosim, gospod namestnik, to ja bilo samo v šali.M "Vam, ja rekel Attems hladno." "Torej, kaj ata koteli reči t V Po mojih mialih —" Attems je po tesnil župnika k oknu ia mu nekaj šepetal aa uho. Župnikov obraz ja kazal, da jabolko, ki mu ga po-nnja sobeaednik, mora biti kislo ali pa Srvivo. Namestnik ja končal in se ozrl vanj s vprašajočim pogledom. Župnik ja premišljal še vedno. "Da," ja rekel aakonci suho in odhitel z va-liho naglico akoai vrata. "Če šalita, Gompa, gresta lahko Y nami na grad." je rekel namestnik. V gradu ja spremil Pet rs in Andreja v veliko, svetlo aobo: t "Pomenita ae pri zaprtih durih. Vidva, — ja naročil stražnikoma, — stoj ta pred vrati ia me pokličite, ko boeta onadva končala." Peter ia Aadrej ata ostala aama. "Andrej, povej mi vse. vse, kako ja doma. Katra, pravi« ja sdravsT" "Radi nje vam ai treba biti v skrbeh, «s-spod fajmotter. A ona, reviea, si ne mere dati miru. vedno in vodna tarna in joče po vas. In mi vsi amo tako v skrbeh sa vas." "Andrej, ali je oče umrli" "Ae tisti večer, lalibog a to me tolaži, da je Isdihnil taka vdano, tako pomirjen. Predan ste prišli vi, ja ssahal s rokami, silil s postelje, pa bledlo se mu ja skoro neprestano. Jas veste, da s« ne bojim kmalu koga a takrat ga niaem mogel vsdrlati. 8 ftantetovim Joletom sva ga driala. kar ava mogla. Po vašem odhodu pa je tako lepo oklenil roke na rjuhi, mirno naa ja gledal vse, ki smo stali ob poateljl, in tako je Izdihnil." "Ko aem čul tisti večer po mojem vjetju gori v ječi loškegs gr«du mrtvaški zvon, aem uganil takoj, da je najbrž aa tvojega očeta. Bog mu daj dobro, dober mo« je bil. In kaj prsta, tadi v imenu gospoda Krištof« prihajaš?" "Tudi. Saj on me je aapotil k vam. la da nI tega dobrega (napada tukaj, glejte, še povedati bi vam «e mogel *aj ste videM. župnik doli laja i« se aaaja, p« poleg človeka stoji da le p*r beaed nI mogoča apragovariti. Kakor hitro aa ja bilo rsznealo, d« ras imajo v grad«, i» brš nato da so vaa odgnali v Tolmin in da boste morali pred papeža, je prišel k meni — jaz sem ravno spregel vole, pripeljal sem voz ajde — prišel jc lep, mlad gospod in me aačel izpraševati o mojem ranjkem očetu — Bog mu daj dobro — in frv«a; vse jo hotel vedeti ¿daj ata bili pri njem, ktfko dolgo, kdaj ate odfll, po kateri ateai, če sam? «li v družbi vse, vse. Jaz aem mu pravil poalušal je in molčal. Nakouci me vpraša: "Andrej, «li M ti «el v Ljubljano f" Zakaj ne, za dobro stvsr — pravim. In aem šel hI zopet vae natanko povedal aamemu gospodu Krištofu — tako dober gqgpod, moj Bog, tako prijazen, kakor da bi govoril a vami. Pa me vpraša, ko aem mu vse nadrobno razodel, če bi hotel izkazati vam, goapod fajmoftter, veliko dobroto. Potegnil ja iz miznide mošnjo cekinov, to le, vidita, in mi naročil, naj odštejem polovico vaši Katri, s drugo polovico pa Saj grem za vami in naj se —skušam spraviti do vaa, da vam povem, kako ae oni neumorno trudijo, da bi vaa rešili. Sklenili ao poskusiti ta vseh atraneh, pri kranjskem glavarja, pri goriškem, v Gradcu, povsod. Hkratu mi je Bal dve piami, «aa gospoda Žtapnika in gospoda namestnika, ki naj ju Izročim šale, potem ko sem z vasi; govoril. Rekel mi je ostati v Gorici, dokler bo * ata vi tukaj, župnikov in nameatnikov odgovor pa aaj pošljem po kom drugem v Ljubljaao, poizvedujem naj, kaj nameravajo z vami, kako ae vam godi, in naj mu poročam, če zaaledim kaj valaega." m. Bila je zopet pri župniku Nepokoju. Peter in «apsik ata ai aedela pri mizi nasproti ob steni, prav pod veliko sliko nadvojvodovo, tržaški Škof Coratto jo malomarno bolj lelal kakor aedel v velikem naslanjaču in ae opiral i lovim komolcem ob gladko oalono, ki se je koniavala v tange ljako glavo, take d« je lahko udobno gledal akoci okno, dočim mu je levica porolljavala a zlatim križcem, ki mu je, obs«ea aa zlati veriHei, počival aa prsih. V kota tik ob okaa jo aadel pri majhni mizici bledi kav duhovnik čemernega obraza in poskušal po rumenkastobclem perga-menu gosje pero, ki ai g« ja bil ravnokar prira-HI "Pater Kupljenih, vi ata oieajenif" je vprašal župnik. . 4 "Da." "8 kakšno pravico!" Molk.. * "Pišite!" js pomignil fupnik duhovniku pri okna. "Pater Kupljeaik, vi ate kupovali, čitali ia širili pohujšljive knjiga T" "Ne." Župnik ja vstal, stopil k srednjeveliki omarici v kotu in vsel la nje eulo. Postavil jo js aa mizo, jo razvezal in pomolil debelo, ia akoraj novo kfejigo Petru pod nos: "T«rcj ti "Loel communes tkeologiei a Me-lsnehthono ' niao vali, ta "Noviga testamenta pusledni deil" ni val, ta U podpia al val, to ime ai vala. vi sa ne imenujete Pater KupUcaikl" . Molk "Pišite! — In U "Ca t ceh mu» mit dreior-lejr kurtaen uod sutfuerliehen Auslegungen" «i vsšt Ta je zalezto v« tako ponevedoma v vašo omaref" Molk • •• * (D«lje prihoda jtt.) v klavnicah in v jeklarski industriji se dela znatno bolj počasi; ali le malo delavcev je bilo odpu ščenih. Tlakovanje» in kaaalizira-nje mestnih ulic in cestne gradnje bodo kmalu zahtevale večje števi |o delavcev, čim «bo vreme povoljno. V stavbenih strokah je opažati običajno spomladno delavnost in delavei v teh strokah so popolnoma zaposleni; v nekaterih meetih primanjkuje zidarjev na opeke in pleskarjev. Po vsej državi nudi se delo poljedelskim delavcem. ' V industrijam» okraju Chica-ga, (ki vključuje tudi Cicero in Chieago Heights) se je zapoalenost tekom zadnjega meseca znatno zboljiala. Znatno je pomanj^ kanje dobrih služkinj. Nemogoče poljedelskih delavcev. Mesto je je tndi priskrbeti si sedaj dobrih sklenilo potrositi 22 miljonov za cestna dela In Čim delo začne, bo treba mnogo dodatnih delavcev Brodolaatniki, ki ae pečajo s pre jako živahno sezono. Otvarjanje važanjem lesa, pričakujejo letoa plovbe absorbira mnogo nezapo slenih delavcev. Nekaj nezaposlc nosti je še nadalje v krojaški in dustriji. — F. L. I. 8. TOREK, 10, JUNija, I«J Äe'r^"' 4 let ja ae jc raavilaobft izdelovalcev očal, takozvenih «Stikov. Ni ti zdravniki niae početkom zaupali očalom in so predpisovaU______Je proti kratkovidnosti in dalekovid-' svinčeni. Svinec ki nriT noati raje brezuspešne kapljice in1 tok, se vseda v »azličnih * n mazila. Optična umetnoat se je Dosedaj nismo imeli se najbolj razvila v Franciji, kasne, sredstva, ki bi učinek te,a ! je v Ameriki; zadnja desetletja ca izravnalo. Boj pri„i ZZ prednjačijo nemške tovarne sve-|mu zastrupljen ju se v , „ ^ tovnega slovesa: Zeiss, Buzch itd (na prohibitivna sredstva il D*IldtnM.?,Umo T. flMI-kem W »o se vršili v ^dnjik Z na Angleškem, s pomoejo deb litične kdpelji, ao bili po« Zgodovina ocal. Še pred dobrimi 50 leti smo videli v starem kraju le redko ljudi, ki ao noaili atalno naočnike ali očali. Danca srečamo zlaati v me- na nosu. Slabovidnost je bila £e prejšnja stoletja akoro enako razširjena kot danea, toda naši pred siki zlaati priprosto ljudstvo, delom« še ni poznalo očaji, deloma ae ni moglo sprijazniti i njimi. Stpri narodi Egipčani, Grki, Rimljani in Arabci očali aploh niso poznali, tudi trditev, da ao bile očali znane starim Kitajcem, ni resnična. Na starih'slikah vidimo šele krog XV. stoletja prve očali na obrazu. Rimski imperator Ne-ro svojega brušenega (fragega kamna (bcrjllns) ni uporabljal kot optičen instrument, nogo samo okras. Iznajdba očal m pripi suje zgodovinsko navadno italijanskemu dominikancu Alessan-dro de Spina iz Pize, ki jih vsaj prvi omenja okrog lata 1270. Dru gi viri trde, da je očali znašel va Ionski frančiškan Roger Baco iz d« jih je oa^enjeni Spina le opi sal. Ti prvi naočniki so bili le na' vadne povečalne UČe iz stekla uporabljali ao jih starostno dale kovidni. Petrarca, živeč v XIV stoletju, omenja, da ai je moral radi oalabelega vida na atara leta nabaviti ocularium. Latinsko ime za očali je ocularium ali specu lum, iz prvega izraza izvira lašk' occhiali, nato že tudi izras na ših očali; drugi izraz so prevzeli deloma Nemci za svoj Augenspie-gel in stari Ljubljančan je za svoja "špegle". Izras Brili« je grŠ-ko-indskega izvora; beryllus — indijski dragoceni kamen, iz katerega ao svojačasno delali leče. Španci imenujejo očali pre4oči ali dvojne Oči (ante-dobloojos), Francozi imajo avoj izraz lunet-tca, Angleži spectaclea, Rusi očki Očali sa kratkovidne opažamo Šele v sredi XVI. stoletja. Rafael ja naalikal kratkovidnega papeža Leona X. že z očali. Prve precej priproato brušena očali ao uporabljali zgolj epirično, šele Kepler je v XVII. stoletju prvi spoznal in razložil vpliv povečalnih (konveks) in zmsnjševalnih (kon-kav) lei. Izdelovanje očal je bilo s početkom tajnost posameznikov, šele koncem XVIII. in XIX. sto- mestu optične prodajalne, kjer op tiki deloma tudi sami brusija po trebne leče. Beograd dobi menda v doglednem času tudi lastno tvor nico za optična instrumehte in a-'je umetno s svincem zaMraniM parate - torej tudi očali. ^ # Isrečilo se mu ni le, odslej Naši dedi so si kupovfei «feli " 'lekg na aejmih, pri krošnjarjih, kasne- tndi to,| jc so različni drobnokramarji " " urarji, pričeli s prodajo očal. Seseda ao tako nabavljene očali bile le izjemoma prlbliipo primerne. Po večini dvoje več ali manj prozornih'in razpokanih leč v slabem in napol zarobljenem žičnem okvirju; marsikdo je videl na očali še slabše nego s prostim očesom in večkrat se jc vid vslcd u-porabe teh očal edo poslabšal. Danes poišče vaak pameten človek, ki ne vidi zadostno, naj preje zdravnika, ki mu natančno pre-gledf celo oko, najde vzrok slabovidnosti ia potem določi pravilne očali. Optik ta, po zdravniku določene očali le pravilno bruai, jim da primeren okvir in držaj m izroči, ko sf prepriča, da so pravil-no ustavljene in jacntrirane, ku čeni poizkusi. Sir Thomas öl« je eksperimentiral s kunci, ki so postali proti svincu skoro občutVvi; tako da so lahko s . hrani pome^ae množine svinca, ne ds bi ji0 y\ no škodovalo. Svinec so z0p i* potna liate i« vtaaja Ur ur*41ll vse pravotne so4^e hrrrpla^no. - Proatoei dram in tr^Jaga rasr^la ao jako «dobnt, opremljeni s vaemi n-demhnt petre^1"««"1 uasivaJniki. Ukoša voda v >wkem peoatoru. po^iv.11«^ kadilnlea. hrivniea ia pokriti promenad'm kr^ »ra« dvoma boate sadovoUni s saMh« io.no franeoako ktiMnJ«. lahko po dohiu tudi svoja priU«» 'ifM Jedila saeoo s pijano, ki at« je vs*rni. Godba. ploa. radio la drago muuksft. FRENCH LINE 10» N. It Now York