161ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Danijela Tr{kan
Metodi~na struktura izpitnih priro~nikov za zgodovino
v Sloveniji, Franciji in Veliki Britaniji
Uvod
Priro~nike za zgodovino lahko razdelimo v dve vrsti. Prva vrsta so priro~niki, ki so na-
menjeni pouku in jih u~itelji uporabljajo kot pomo~ pri na~rtovanju in izvajanju pouka na
dolo~eni {olski stopnji (osnovno{olski, srednje{olski), v dolo~enemu razredu oz. letniku ali
pri dolo~enemu u~beniku.1 Druga vrsta pa so izpitni priro~niki, ki so namenjeni u~iteljem in
u~encem kot priprava na razli~ne srednje{olske zunanje izpite.
Vrste izpitnih priro~nikov
Obstajajo tri vrste izpitnih priro~nikov: priro~niki za u~itelje, priro~niki za u~itelje in
u~ence ter priro~niki za u~ence.
Izpitni priro~niki za u~itelje so namenjeni predvsem pravilni in uspe{ni pripravi u~iteljev,
da lahko posredujejo znanje in informacije o poteku pisnega ali ustnega izpita pri predmetu
zgodovina u~encem.
V Sloveniji je tak priro~nik izpitni katalog, ki posreduje informacije o izpitnih ciljih, poteku
pisnega izpita in vsebinah, ki se preverjajo na maturi. Te informacije u~itelj uporablja pri orga-
niziranju priprav za u~ence oz. ponavljanju za maturo.2 V Franciji tak{nih izpitnih katalogov ne
poznajo, informacije o maturitetnem izpitu pa u~itelji dobijo v uradnem dokumentu (B.O. Bul-
letin Officiel), v Veliki Britaniji pa so izpitnim katalogom najbolj podobni izpitni u~ni na~rti.
1 V Sloveniji so bili izdani naslednji splo{ni priro~niki: Mrevlje, B. (1998). Evropa in svet od 16. do 18. stoletja:
priro~nik za u~itelje zgodovine v osnovni {oli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za {olstvo; Mrevlje, B. (1999).
Rojstvo moderne Evrope (1700–1815): priro~nik za u~itelje zgodovine v osnovni {oli. Ljubljana: Zavod Republike
Slovenije za {olstvo; Mrevlje, B. (2000). Evropa in slovenske de‘ele v obdobju 1815–1848. Priro~nik za u~itelje
zgodovine v osnovni {oli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za {olstvo; Tr{kan, D., Gerden, V., Kunaver, V.
(1999). Evropsko gospodarstvo v 18. stoletju in za~etki moderne industrializacije v Angliji. Uporaba aktivnih u~nih
oblik in metod. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za {olstvo. Za dolo~ene u~benike so bili izdani naslednji
priro~niki za u~itelje: Rode, M. (1999). 20. stoletje. Gradivo za u~itelje. Ljubljana: DZS; Rode, M. (2002). Novi vek.
Gradivo za u~itelje. Ljubljana: DZS; Karba, P. (1999). Raziskujmo skupaj: priro~nik za u~itelje. Ljubljana: DZS;
Brodnik, V. (2002). Zgodovina 1. Priro~nik za u~itelje. Ljubljana: DZS; Oti~, M. (2000). Priro~nik za u~itelje dru‘bo-
slovja. Zgodovina. Ljubljana: Mladinska knjiga; Novak, F., Globo~nik, M., Globo~nik, J., Podlesnik Po‘ar, S. (2001).
Zgodovina. Dru‘boslovje. Priro~nik za u~itelje. Ljubljana: DZS; Brodnik, V. idr. (2003). Kako do bolj kakovostnega
znanja zgodovine. Ljubljana: Zavod RS za {olstvo; Tr{kan, D. (2003). Sodobno pisno preverjanje in ocenjevanje
znanja pri zgodovini v srednji {oli na izbranih temah 20. stoletja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za {olstvo.
2 Izpitni katalog mora vsebovati cilje mature; znanje, ki se preverja na posamezni ravni zahtevnosti; na~ine in
oblike preverjanja znanja; dele‘ ocene pri pisnem in ustnem delu izpita v skupni oceni; vsebine in dejavnosti pri
maturitetnem predmetu, pri katerem se ocenjuje dose‘en uspeh v zadnjem letniku gimnazije ali v drugih oblikah
priprave na maturo; izpitne pripomo~ke in sredstva, ki jih je dovoljeno uporabljati; trajanje pisnega in ustnega dela
izpita; primere izpitnih vpra{anj in primere ocenjevanja itd. Povzeto po: Prvi strokovni posvet o maturi. (1995).
[kofja Loka, 8. 12. in 9. 12. 1995. Ljubljana: Republi{ki izpitni center, str. 104.
ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 59 • 2005 • 1–2 ( 31) • 161–174
162 D. TR[KAN: METODI^NA STRUKTURA IZPITNIH PRIRO^NIKOV ZA ZGODOVINO V SLOVENIJI ...
Izpitni priro~niki za u~ence in u~itelje so priro~niki, ki so ponavadi namenjeni u~encem,
lahko pa jih uporabljajo tudi u~itelji, saj vsebujejo izbor u~ne vsebine, vaje za razli~ne tipe
nalog pri pisnem izpitu ter primere izpitnih pol.3
^eprav je didakti~no dobro oblikovan u~benik tudi dober priro~nik, ki ponuja neposred-
no pomo~ pri u~enju, pa obstajajo v Franciji, Veliki Britaniji in tudi v Sloveniji {tevilni izpit-
ni priro~niki za u~ence, ki naj bi pomagali u~encem, da bi se la‘je in u~inkovito vsebinsko
pripravili na zaklju~ne zunanje izpite.
Ker so izpitni priro~niki za u~ence razli~no didakti~no in metodi~no zasnovani, jih lahko
razdelimo v tri vrste. Prva vrsta so vsebinski priro~niki, ki vsebujejo le vsebinsko tematiko
oz. obseg in {irino u~ne snovi, ki naj bi jo morali poznati u~enci za izpit. Druga vrsta so
metodi~no-didakti~ni priro~niki, ki poleg vsebine, vsebujejo tudi vrste izpitnih nalog in navo-
dila za re{evanje z re{itvami. Tretja vrsta priro~nikov pa so le metodi~ni in pomagajo u~encem,
da se nau~ijo re{evati razli~ne tipe nalog.
Vsak dober priro~nik predstavi v uvodu izpitne u~ne cilje, {tevilo ur, ki bi bilo potrebno
za pripravo v {oli ali na~rtovanje dela za doma~o pripravo, dodatno literaturo za posamezne
teme, vrste nalog na pisnem izpitu in organizacijo ustnega dela izpita. Zelo dobri priro~niki
pa seznanjajo u~ence tudi s to~kovanjem nalog in ocenjevalnimi kriteriji za posamezne naloge.
Na podlagi didakti~no-metodi~nih funkcij lahko priro~nike delimo v:
• priro~nike, v katerem so u~ne vsebine samo razlo‘ene;
• priro~nike, ki vsebujejo napotke za didakti~no-metodi~no obliko u~nega predmeta;
• priro~nike, v katerem sta postopno obravnavani vsebina in metodi~na oblika;
• priro~nike, v katerem se zaporedno povezujeta metodi~na oblika in predmetna vsebina;
• priro~nike, v katerem se so~asno povezujeta predmetna vsebina in metodi~na oblika;
• priro~nike, ki imajo v temeljnem delu (povezovanje predmetne vsebine in metod dela)
uvodne informacije;
• priro~nike, ki imajo na koncu oz. za temeljnim delom priloge (npr. primere izpitnih pol,
izpitne naloge z re{itvami ipd.).4
Po teh kriterijih bi lahko slovenski izpitni katalog za zgodovino uvrstili med priro~nike, v
katerem so izpitne – u~ne vsebine samo razlo‘ene. V uvodnem ali zaklju~nem delu pa kata-
log vsebuje tudi izpitne cilje in informacije o vrstah izpitnih nalog s konkretnimi primeri
nalog.
Francoski in angle{ki priro~niki so raznovrstni. Ve~ina francoskih priro~nikov spada v
kategorijo priro~nikov, kjer se povezujeta vsebina in metodi~na oblika, medtem ko vsebujejo
angle{ki priro~niki pred temeljnim delom tudi uvodne informacije o izpitu. Priro~niki za
maturo v Franciji in Veliki Britaniji vsebujejo kraj{e povzetke vsebine ali pa razli~ne naloge,
ki se nana{ajo na zgodovinske vire ali u~beni{ko besedilo. Veliko pozornost pa posve~ajo
tudi metodam u~enja. U~encem podajajo navodila, nasvete pri u~enju dolo~enih didakti~nih-
vsebinskih poudarkov tem in pri re{evanju dolo~enih izpitnih tipov nalog. Priro~niki vse-
bujejo za vsako predstavljeno temo razli~ne naloge, navodila za re{evanje in re{itve.
V nadaljevanju so predstavljeni posebej slovenski, francoski in angle{ki izpitni priro~niki,
ki so bili izbrani zaradi razli~ne metodi~ne zasnove.
3 »Maturitetni katalog za zgodovino je namenjen dijakom, ki so izbrali zgodovino kot maturitetni predmet, in
u~iteljem, ki pou~ujejo predmet in pripravljajo kandidate na maturo.« Predmetni izpitni katalog za maturo. Zgodo-
vina. (1994). Ljubljana: Republi{ki izpitni center, str. 3.
4 Opis teh priro~nikov je v: Poljak, V. (1983). Didakti~no oblikovanje u~benikov in priro~nikov, Ljubljana: DZS,
str. 45–48. »Izdelava priro~nika je torej zelo ko~ljivo in odgovorno delo, ker avtor prevzema dolo~eno funkcijo mentor-
skega vodenja u~itelja. Zato je treba znati izbrati primeren na~in usmerjanja u~iteljev k temu, da poi{~ejo tudi lastne
ustvarjalne re{itve.« Poljak, V. (1983). Didakti~no oblikovanje u~benikov in priro~nikov, Ljubljana: DZS, str. 50.
163ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Primerjava metodi~ne zasnove izpitnih priro~nikov za zgodovino v Sloveniji, Franciji
in Veliki Britaniji
Slovenski izpitni priro~niki
Slovenski priro~niki za maturo iz predmeta zgodovine se lahko razdelijo v pet vrst. Prva
vrsta je predpisan izpitni katalog, ki je namenjen u~encem, ki so izbrali zgodovino kot izbirni
maturitetni predmet in tudi u~iteljem, ki pripravljajo u~ence na maturo oz. zunanji izpit.
Druga vrsta priro~nikov je vsebinsko-didakti~ni priro~nik za u~ence in je namenjen ponav-
ljanju u~ne snovi izbranih u~nih tem za maturo. Tretja vrsta priro~nikov je metodi~ni priro~nik,
ki vsebuje naloge, ki se nana{ajo na odlomke iz primarnih in sekundarnih pisnih virov in na
slikovno gradivo ter navaja u~ence na samostojno delo. ^etrta vrsta priro~nikov je priro~nik,
v katerem se so~asno povezujeta predmetna vsebina in metodi~na oblika (primeri izpitnih
pol z re{itvami). Peta vrsta priro~nikov pa je priro~nik, ki ima za uvodnim delom primere
izpitnih pol in re{itve.
Za analizo in primerjavo prve vrste priro~nikov (izpitnih katalogov) sta uporabljena dva
izpitna kataloga: Predmetni izpitni katalog za maturo. Zgodovina. (1994). Ljubljana:
Republi{ki izpitni center in Predmetni izpitni katalog za maturo 2000 – Zgodovina.
(1999). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center.
Slovenski izpitni katalog je namenjen u~iteljem, ki pripravljajo u~ence in tudi u~encem,
~e nimajo organizirane priprave na maturitetni izpit iz zgodovine. Izpitni katalog iz leta 1994
je bil namenjen za opravljanje mature od leta 1995 do leta 1999, izpitni katalog iz leta 1999
pa je namenjen za opravljanje mature od leta 2000 naprej.5
Oba kataloga za maturo vsebujeta v uvodnem delu uvod, temeljne izpitne cilje zgodovine
kot maturitetnega predmeta, v osrednjem delu pa izpitno vsebino. V zaklju~nem delu vsebuje
katalog iz leta 1994 podro~ja in cilje preverjanja.6 Katalog iz leta 1999 pa vsebuje zgradbo in
vrednotenje izpita s shemo izpita, tipe nalog in merila vrednotenja.7
Oba kataloga vsebujeta tudi seznam u~benikov in dodatne literature za posamezne {iroke
teme, katalog iz leta 1999 vklju~uje seznam na koncu kataloga, katalog iz leta 1994 pa na
koncu {irokih tem.8
Metodi~na stran kataloga iz leta 1994 je skromna, saj samo ena stran v katalogu predstav-
lja dve podro~ji ocenjevanja (prvo podro~je je za znanje in razumevanje; drugo podro~je pa
je za interpretacijo, argumentacijo, sintezo, analizo in vrednotenje), ocenjevalno shemo za
dve izpitni poli, ~as trajanja pisanja in tipe vpra{anj (strukturirana vpra{anja s slikovno in
pisno osnovo).
5 »Katalog znanja ni strokovno gradivo, ki bi imelo dolgo ‘ivljenjsko dobo, marve~ je podvr‘eno stalnim spre-
membam, ne samo zaradi razvoja znanosti in tehnologije, marve~ tudi zaradi rezultatov in spoznanj, ki jih bomo
pridobili s stalnim in sistemati~nim spremljanjem katalogov znanja.« Ku{~e Zupan, S. (1993). Kako sestaviti pred-
metni izpitni katalog znanja za maturo. Ljubljana: RS Ministrstvo za {olstvo in {port, ZRS za {olstvo in {port, str. 24.
6 Format (17x24 cm). 45 strani. Priro~nik nima posebnih navodil za uporabo, saj je ‘e v uvodu predstavljena
struktura izpita.
7 Format: A4. 41 strani. Katalog ne vsebuje posebnih navodil za uporabo, v uvodu je predstavljena usmeritev in
tudi izbirnost u~benikov in dodatne literature, ki jih kandidati lahko uporabljajo za pripravo na izpit.
8 Oba kataloga spadata med priro~nike, v katerem so vsebine razlo‘ene in sta podobna angle{kim in mednarod-
nim izpitnim u~nim na~rtom. ^e primerjamo oba izpitna kataloga z angle{kimi in mednarodnimi izpitnimi u~nimi
na~rti, lahko ugotovimo {tevilne podobnosti, saj izpitni katalog vsebuje vse elemente izpitnega u~nega na~rta (splo{ne
in specifi~ne izpitne cilje, tematizacijo vsebine, informacije o na~inu preverjanja, npr. {tevilo izpitnih pol, {tevilo in
vrste nalog, vrednost izpitnih pol ipd.).
164 D. TR[KAN: METODI^NA STRUKTURA IZPITNIH PRIRO^NIKOV ZA ZGODOVINO V SLOVENIJI ...
Novost v katalogu iz leta 1999 pa je, da so predstavljeni vsi tipi nalog in merila vredno-
tenja odgovorov, zato je metodi~na vrednost ve~ja pri tem katalogu. Oba kataloga ne vklju~ujeta
konkretnih primerov izpitnih vpra{anj in navodil za re{evanje dolo~enih tipov nalog.9
Maturitetna kataloga imata predvsem didakti~no vrednost, saj natan~no dolo~ata vsebi-
ne, ki so na maturitetnem izpitu. Izpitni katalog zahteva od u~encev veliko samostojnega
branja in dela, saj vsaka {iroka tema vsebuje tudi seznam dodatne literature.10
Od leta 2000 do leta 2004 je bilo uvedenih nekaj manj{ih sprememb v maturitetnih katalo-
gih. Npr. katalog iz leta 2001 je uvedel spremembo dele‘a taksonomskih stopenj spoznavnih
ciljev za dve izpitni poli.11 Katalog iz leta 2003 pa je uvedel ‘e zglede tipov nalog, tri primere
za naloge zaprtega tipa in dva primera za naloge polodprtega tipa ter mo‘ne prilagoditve opra-
vljanja mature pri kandidatih s posebnimi potrebami, kar pove~uje metodi~no stran kataloga.12
Izpitni katalog (poleg u~benika) tako predstavlja glavno vsebinsko osnovo za pripravo na
maturo iz predmeta zgodovine v Republiki Sloveniji.
Za analizo druge in tretje vrste priro~nikov, ki jih uporabljajo u~enci za pripravo na matu-
ro, so bili izbrani naslednji priro~niki. Prvi priro~nik: Pavliha, B. (1998). Zgodovina na
maturi ’99. Menge{: ICO spada med priro~nike, v katerih so vsebine razlo‘ene.13 Drugi
priro~nik: Jernej~i~, R. A. (2000a). Zgodovina na maturi, Ljubljana: DZS spada med
priro~nike, v katerem se so~asno povezujeta metodi~na oblika in predmetna vsebina.14 Tretji
priro~nik: Globo~nik, J., Globo~nik, M., Segalla, A. (2000b). Zgodovina na maturi. Ljub-
ljana: Gyrus pa spada med priro~nike, v katerih so vsebine razlo‘ene s slikovnim gradi-
vom.15 Pri primerjavi so priro~niki predstavljeni z letnico izdaje.
Notranja sestava priro~nikov nima posebnosti. Vsak priro~nik vklju~uje uvodno besedo
avtorja, kazalo in vsebino, ki je razdeljena v poglavja za izbrane {iroke teme.
Prvi priro~nik (1998) ima predvsem didakti~no vrednost, saj je vsebina razdeljena v teme
tako kot v izpitnem katalogu, vsebinski poudarki pa so tudi usklajeni z didakti~nimi poudarki
v izpitnem katalogu. Vsebinska usklajenost je popolna, saj je vsebina izbrana na podlagi
predpisanih u~benikov in predpisane dodatne literature v izpitnem katalogu. Vsebina je pre-
gledno in zgo{~eno predstavljena.
Drugi priro~nik (2000a) predstavlja u~no vsebino z izbranimi pisnimi odlomki in slikovnim
gradivom za izbrane izpitne {iroke teme. U~enci lahko poglobljeno spoznajo u~no vsebino z
branjem in analiziranjem pisnega in slikovnega gradiva.
9 Za u~ence sta bili izdani dve zbirki maturitetnih nalog: Zbirka maturitetnih nalog 1995/96 z re{itvami. (1997).
Ljubljana: Dr‘avni izpitni center; Zbirka izpitnih nalog s poskusne mature 1994. (1994). Ljubljana: Republi{ki
izpitni center.
10 »V seznamu knjig in ~lankov k posameznim maturitetnim temam so navedena predvsem besedila, s katerimi
si je mogo~e u~inkovito pomagati pri pripravi na izpit, u~itelj in dijak pa naj vzameta v roke delo, ki jima je najbolj
dostopno, in posku{ata nato z njim in u~benikom odgovoriti na vpra{anja iz posameznih problemskih sklopov.
Pomagata si lahko tudi s priro~niki, ki jih v seznamu ni, z leksikoni, enciklopedijami in zlasti zemljevidi (atlasi), saj
so odgovori na nekaterih izpitnih polah povezani s poznavanjem zemljevida in temeljnih zgodovinsko-geografskih
pojmov.« Predmetni izpitni katalog za maturo 2000 – Zgodovina. (1999). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center, str. 5.
U~enci se pripravljajo na maturitetni izpit v okviru 280 ur pouka zgodovine, kjer se mora upo{tevati tudi u~ni na~rt.
Izpitni katalog pa priporo~a {e dodatnih 70 ur za ponavljanje in pripravo na izpit.
11 Znanje 30 %, razumevanje in uporaba 50 % ter interpretacija, argumentacija, sinteza, analiza in vrednotenje
20 %. V: Predmetni izpitni katalog za maturo 2003 – Zgodovina. (2001). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center, str. 8.
12 Predmetni izpitni katalog za splo{no maturo 2005 – Zgodovina (2003). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center,
str. 9–11 (Zgledi tipov nalog) in str. 41 (Kandidati s posebnimi potrebami).
13 Leta 1998 je iz{el prvi priro~nik za zgodovino (211 strani), ki je bil namenjen u~encem, ki so izbrali zgodo-
vino za maturo v letu 1999. Format: 16,5x23 cm.
14 Priro~nik (95 strani) je napisan za u~ence kot dodatno u~no gradivo pri pripravi za maturo. Format: 21x28,5 cm.
15 264 strani, format: 21x25 cm.
165ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Tretji priro~nik (2000b) predstavlja u~no vsebino s slikovnim gradivom za izbrane izpit-
ne {iroke teme, ki vsebujejo v uvodu pregled klju~nih tem za vsako temo. Novost je, da so na
koncu klju~nih tem kronolo{ke preglednice in vsebinski povzetki. Na koncu vsake teme je
tudi ob{iren seznam uporabljene literature.
Prvi priro~nik (1998) nima metodi~ne vrednosti. [iroke teme so podobno zasnovane. Na
za~etku je seznam tem, potem pa je povzeta vsebina iz u~benikov in strokovne literature, ki
jo predpi{e izpitni katalog. Na koncu vsake teme je seznam uporabljenih virov in literature,
ki jih u~enci lahko uporabljajo kot dopolnilo priro~niku, u~beniku in zapiskom. Na koncu
vsake teme je tudi prazna stran za dodatne zapiske.
Drugi priro~nik (2000a) pa ima predvsem metodi~no vrednost, saj navaja u~ence na upo-
rabo virov. Omogo~a pa tudi didakti~no in metodi~no oblikovanje pouka, zato ga lahko uporab-
ljajo tudi u~itelji. Vsebuje razli~ne naloge, ki se nana{ajo na odlomke iz primarnih in sekun-
darnih pisnih virov ter raznovrstno slikovno gradivo. S pomo~jo vpra{anj, ki so postavljena
na te vire, pa se u~enci lahko nau~ijo u~no snov, utrdijo ‘e predelano u~no snov ali raz{irijo
novo u~no snov.16
Tretji priro~nik (2000b) pa poleg vsebine vsebuje tudi ~rno-belo slikovno gradivo, ki
ilustrira in konkretizira u~no vsebino. Priro~nik vsebuje najve~ fotografij, zemljevidov,
umetni{kih slik in skic. Vsebuje pa tudi fotografije dokumentov, pisne odlomke, grafe, ka-
rikature in plakate.
Spodnji graf prikazuje vrste slikovnega gradiva pri treh predstavljenih slovenskih
priro~nikih:17
Drugi priro~nik (2000a) pa je novost v Sloveniji, saj vsebuje naloge na razli~ne pisne in
slikovne vire ter spodbuja kandidate k branju, analiziranju in izbiranju podatkov iz virov
(podoben je delovnemu zvezku).
Metodi~na vrednost je pri teh treh slovenskih priro~nikih manj{a kot npr. pri francoskih
ali angle{kih, predvsem zaradi tega, ker ne vsebujejo maturitetnih nalog (slovenske naloge
zaprtega in polodprtega tipa) ter ne podajajo navodil za re{evanje in ne vklju~ujejo re{itev
nalog.18
16 Jernej~i~, R. A. (2000). Zgodovina na maturi, Ljubljana: DZS, str. 3.
17 V priro~nikih prevladujejo fotografije (32 %), zemljevidi (25 %) in umetni{ke slike (22 %).
18 V prihodnosti bi bilo potrebno vklju~iti {e pisne odlomke (zlasti za zgodovino 20. stoletja), ki bi predstavljali
razli~ne interpretacije o istem dogodku, tako da bi se u~enci nau~ili tudi primerjati in vrednotiti razli~ne interpreta-
cije zgodovine.
166 D. TR[KAN: METODI^NA STRUKTURA IZPITNIH PRIRO^NIKOV ZA ZGODOVINO V SLOVENIJI ...
Vsi zgoraj omenjeni priro~niki, razen drugega priro~nika, izhajajo {e vedno vsako leto
brez ve~jih sprememb.19 Od leta 2003 pa izhajajo {e novi priro~niki, ki ‘e vklju~ujejo prime-
re izpitnih nalog z re{itvami ter predstavljajo veliko metodi~no vrednost.20
Za primerjavo ~etrte in pete vrste priro~nikov sta bila izbrana dva priro~nika: priro~nik, v
katerem se so~asno povezujeta predmetna vsebina in primeri izpitnih pol z re{itvami (v na-
daljevanju ~etrti priro~nik): Rozman, T., Vali~ Zupan, A. idr. (2003a). Zgodovina na ma-
turi 2004. Delovni zvezek. Ljubljana: Modrijan in priro~nik, ki ima za uvodnim delom
primere izpitnih pol in re{itve (v nadaljevanju peti priro~nik): Petri~, I., Radonji~, Z., Razpot-
nik, J., Segalla, A. (2003b). Zgodovina na maturi: vzorci maturitetnih pol. Prvi in drugi
del. Ljubljana: Rokus.
^etrti priro~nik (2003a) vklju~uje na za~etku kratka didakti~na priporo~ila za uporabo
desetih maturitetnih tem. Vsaka maturitetna tema je sistemati~no razdeljena na {tiri dele.
Prvi del ima zanimiv uvod, ki vklju~uje povezave vsebine s srednje{olskimi in tudi
osnovno{olskimi u~beniki ter priporo~eno literaturo, predvsem iz izpitnega kataloga. Drugi
del ima didakti~no vrednost, saj vklju~uje kratek pregled teme, vsebinski poudarki pa so
usklajeni s klju~nimi temami v izpitnem katalogu, vsebina pa ravno tako z raz~lenitvijo te-
matike. Med besedilom je ustrezno vklju~eno slikovno gradivo. Tretji del vklju~uje 15 pono-
vitvenih vpra{anj, ki se nana{ajo na kratek pregled teme ali na u~benik. Prevladujejo vpra{anja,
ki zahtevajo kratke odgovore ali dalj{e odgovore, nekatera vpra{anja pa se nana{ajo tudi na
vklju~ena besedila in zemljevide. ^etrti del pa vklju~uje en primer izpitne pole, ki je sestav-
ljena tako kot prava izpitna pola s slikovnim in pisnim gradivom (npr. 25 nalog, 60 to~k).
Vsaka izpitna pola ima tudi re{itve in to~kovnik, s katerim se u~enci lahko nau~ijo tudi
to~kovati svoje odgovore.21
Peti priro~nik (2003b) je razdeljen v tri dele. Prvi del vklju~uje uvod v maturiterne teme, ki
informira dijake o izpitnih polah, o poteku izpita iz zgodovine ter jih seznanja z razli~ni tipi
izpitnih nalog na konkretnih primerih. Na koncu pa podaja tudi nasvete za uspe{no odgovarjanje
na vpra{anja. Zanimivi so tudi {tirje koraki, ki usmerjajo u~ence k uspe{nemu obvladovanju
19 Seznam priro~nikov, ki so iz{li do leta 2004:
Pavliha, B. (1998). Zgodovina na maturi 1999. Menge{: ICO.
Pavliha, B. (1999). Zgodovina na maturi 2000. Menge{: ICO.
Pavliha, B. (2000). Zgodovina na maturi 2001. Menge{: ICO. A4 format.
Pavliha, B. (2001). Zgodovina na maturi 2002. Prenovljena izdaja z zemljevidi in slikami. Menge{: ICO.
Pavliha, B. (2002). Zgodovina na maturi 2003. Menge{: ICO.
Pavliha, B. (2003). Zgodovina na maturi 2004. Menge{: ICO.
Pavliha, B. (2004). Zgodovina na maturi 2005. Menge{: ICO.
Globo~nik, J., Globo~nik, M., Segalla, A. (2000). Zgodovina na maturi 2001. Ljubljana: Gyrus, d.o.o.
Globo~nik, J., Globo~nik, M., Segalla, A. (2001). Zgodovina na maturi 2002. Ljubljana: Gyrus, d.o.o.
Globo~nik, J., Globo~nik, M., Segalla, A. (2002). Zgodovina na maturi 2003. Ljubljana: Gyrus, d.o.o.
Globo~nik, J., Globo~nik, M., Segalla, A. (2003). Zgodovina na maturi. Ljubljana: Gyrus, d.o.o.
Globo~nik, J., Globo~nik, M., Segalla, A. (2005). Zgodovina na maturi. Ljubljana: Gyrus, d.o.o.
Jernej~i~, R. A. (2000). Zgodovina na maturi. Ljubljana: DZS.
Jernej~i~, R. A. (2001). Zgodovina na maturi 2. Ljubljana: DZS.
20 Seznam priro~nikov, ki so iz{li do leta 2004:
Petri~, I., Radonji~, Z., Razpotnik, J., Segalla, A. (2003). Zgodovina na maturi: vzorci maturitetnih pol. Prvi in
drugi del. Ljubljana: Rokus.
Razpotnik, J., Segalla, A. (2003). Zgodovina na maturi: vzorci maturitetnih pol. Tretji del: dodatek za maturo
2004. Ljubljana: Rokus.
Rozman, T., Vali~ Zupan, A. idr. (2003). Zgodovina na maturi 2004. Delovni zvezek. Ljubljana: Modrijan.
Rozman, T., Vali~ Zupan, A. idr. (2004). Zgodovina na maturi. Delovni zvezek. Ljubljana: Modrijan.
21 Priro~nik ima 164 strani, format A4, 112 barvnih in ~rnobelih slik (fotografije, umetni{ke slike, sheme, zem-
ljevidi, plakati, grafi, preglednice itd.).
167ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
izpitne snovi (najprej razumevanje, potem izdelovanje izvle~kov, pomnjenje in nazadnje {e
ponovitev). Drugi del sestavlja pet maturitetnih tem, tretji del pa ravno tako pet maturitetnih
tem. Skupaj je deset maturitetnih tem, ki so strukturirane na enak na~in. Vsaka maturitetna
tema v uvodu vsebuje klju~ne teme iz maturitetnega kataloga in vsebinske cilje, potem tri
vzorce izpitnih pol z razli~nim slikovnim in pisnim gradivom (25 vpra{anj, 60 to~k), na
koncu pa re{itve s to~kovnikom za vse tri vzorce.22
Na podlagi izdanih razli~nih slovenskih priro~nikov lahko ugotovimo, da razli~ni priro~niki
za u~ence vklju~ujejo splo{ne informacije o maturi in poteku mature, kratke ali dalj{e pregle-
de izpitne vsebine ter tudi primere izpitnih pol z re{itvami. ^eprav so izpitni priro~niki name-
njeni u~encem oz. doma~em delu, pa se lahko uporabljajo tudi za {olsko delo.
Francoski izpitni priro~niki
Priro~niki za maturo iz predmeta zgodovine so v Franciji zelo razli~ni, saj jih izdajajo
{tevilne zalo‘be. Vsi priro~niki so namenjeni u~encem, lahko pa jih seveda uporabljajo tudi
u~itelji. Priro~niki so izdelani tako, da omogo~ajo vsebinsko in metodi~no na~rtovanje pri-
prave oz. u~enja za maturo. Tako vsebujejo izpitno vsebino v skraj{ani obliki in navodila za
re{evanje esejskih nalog ter navodila za re{evanje nalog, ki se nana{ajo na zgodovinske vire.
Poleg navodil pa vsebujejo tudi primere nalog z re{itvami, tako da lahko u~enci sami kontro-
lirajo svoj napredek. Velik poudarek je na operativnih navodilih.
V nadaljevanju so predstavljeni naslednji izpitni priro~niki, ki so pri primerjavi nakazani
z letnico izdaje:
1. Varenne, G. (1989). Histoire. Point bac. Aide-mémoire. Paris: Hachette;
2. Gauthier, A., Husson, J.-P.; Gayot, P. (1992). Histoire. Terminales. Les cahiers du
bac. Rosny s /Bois: ABC éditions Bréal;
3. Histoire Bac. (1993). Réussir l’Histoire à l’examen, Magnard;
4. Dumont, G. (1998a). Plans-types. Bac toutes sections. Histoire. Albin Michel Educa-
tion;
5. Triaud, C. (1998b). Composition, étude et commentaire de documents. Histoire et
géographie. Baccalaureat L-ES-S. Paris: Vauibert;
6. Les Sujets Nathan Bac 2000. Histoire-Géographie. L-ES-S. (1999). Corrigés. Paris:
Nathan.
Priro~nike lahko razdelimo med didakti~ne priro~nike, ki poudarjajo vsebinsko pripravo
(1989), metodi~ne, ki poudarjajo pripravo na izpitne naloge (1998b, 1999) in didakti~no-
metodi~ne priro~nike, ki pripravljajo u~ence vsebinsko in metodi~no na maturitetni izpit
(1992, 1993, 1998a).
Francoski priro~niki so lahko tudi priro~niki, v katerih so u~ne vsebine predstavljene v
kraj{i obliki (kot npr. v u~beniku) oz. predstavljajo u~ne vsebine v u~nem na~rtu (1989).
Tak{ni priro~niki so podobni slovenskemu priro~niku Pavliha, B. (1998). Zgodovina na ma-
turi ’99. Menge{: ICO.
Francoski priro~niki so tudi tak{ni, da imajo v temeljnem delu (zaporedno povezovanje
u~ne vsebine in metode dela) uvodne informacije o u~nem na~rtu, o dopolnilih k u~nemu na~rtu
22 270 strani, A4 format. Vse maturitetne teme, razen Mirovna gibanja in organizacije po drugi svetovni vojni
(dva vzorca), vklju~ujejo tri vzorce maturitetnih pol. Priro~nik vsebuje 188 ~rnobelih slik (zemljevidi, besedne
sheme, fotografije, umetni{ke slike itd.).
168 D. TR[KAN: METODI^NA STRUKTURA IZPITNIH PRIRO^NIKOV ZA ZGODOVINO V SLOVENIJI ...
ter informacije o maturi (1992).23 [tevilni priro~niki pa vsebujejo napotke za didakti~no-
metodi~no izvedbo pouka zgodovine (1993,24 1998a25).
Poseben priro~nik je priro~nik iz leta 1998b,26 ki ima naslov: Esej, preu~evanje in ko-
mentar dokumentov, ki spada med priro~nike, ki imajo za temeljnim delom (metodi~na oblika)
{e prilogo s konkretnimi primeri nalog in odgovori. Priro~nik lahko uporabljajo tudi u~itelji,
ki pripravljajo u~ence na maturitetni izpit. Namenjen pa je predvsem u~encem, da bi razume-
li strukturo izpita.
Pomemben priro~nik za maturo je priro~nik, ki vsebuje vse izpitne pole, re{itve izpitnih
pol in tudi analizo izpitnih vpra{anj (199927).
Priro~niki vsebujejo v uvodnem delu kratke odlomke iz uradnih dokumentov o splo{nih
ciljih izpita ter seznam vsebin, ki niso predvidene za maturo (1989, 1999), glavne zna~ilnosti
mature (ustni in pisni izpit, ~as trajanja, tipi nalog) ter napotke za pisanje izpitnih tipov nalog
(1992, 1998b, 1999).28 U~enci, ki se pripravljajo na maturitetni izpit, lahko s pomo~jo teh
priro~nikov spoznajo, kako maturitetni izpit poteka in kako so sestavljene maturitetne pole.29
Na koncu priro~nikov so lahko ~asovne preglednice dogodkov (1989,30 1999) in tudi predla-
gane dodatne naloge za dalj{i esej.
V nadaljevanju so predstavljene nekatere metodi~ne kvalitete francoskih priro~nikov.
Npr. zelo zanimiv je priro~nik iz leta 1993, ki je podoben delovnemu zvezku in vsebuje
27 razli~nih delovnih u~nih listov, ki vsebujejo teoreti~ni uvod v re{evanje dolo~ene naloge,
vpra{anja in na koncu priro~nika tudi re{itve vpra{anj.
Naloge v tem priro~niku (1993) so zelo pomembne, saj omogo~ajo razvijanje dolo~enih
sposobnosti kot npr. preu~evanje kronologije; ugotavljanje vrste virov; razumevanje naslova
esejske naloge; uporabo zemljevida politi~ne Evrope; spoznavanje pomembnih letnic; priprava
komentarja za vire; ugotavljanje bistva in pomembnosti teme; analizo geopoliti~nega prostora;
ugotavljanje klju~nih besed in bistva besedila; izdelavo zemljevida; interpretacijo in klasifika-
cijo podatkov v ~asovni preglednici; izbor, klasifikacijo in povezavo podatkov za oblikovanje
na~rta esejske naloge; primerjavo virov; preu~evanje ~asovne preglednice za oblikovanje na~rta
esejske naloge; analizo karikature; izdelavo uvoda in zaklju~ka neke naloge; izdelavo na~rta in
osrednjega dela naloge; ugotavljanje glavnih etap politi~nega, gospodarskega in dru‘benega
razvoja; preu~evanje politi~nih dogodkov ali osebnosti preko virov; analizo ustave; ugotavljanje
dru‘benih in kulturnih sprememb; pisanje komentarja in esejske naloge.
Priro~nik ima predvsem metodi~no vrednost. Vsak delovni list predstavlja nalogo, ki
vklju~uje teoreti~ni uvod, da se lahko u~enci nau~ijo re{evati razli~ne tipe nalog, ki prever-
jajo dolo~ene zgodovinske sposobnosti, ki so predstavljene v zgornjem odstavku. Naloge
vsebujejo tudi razli~no gradivo, tako da se naloge nana{ajo na zemljevide (neme karte), gra-
fe, karikature in predvsem na pisne vire. Priro~nik vsebuje tudi ve~ ~asovnih preglednic, ki
so namenjene esejskim nalogam.
23 Format: 15,5x23 cm. 93 strani.
24 Format: 18x24 cm. 80 strani.
25 Format: 16x21 cm. 128 strani.
26 Format: 13,8x21 cm. 128 strani. Priro~nik vsebuje tudi grafi~ne predstavitve v obliki preglednic, skic ipd.
27 Format: 13,5x21 cm. 280 strani. Ta priro~nik vsebuje vse izpitne pole, ki so bile v Franciji v letu 1999.
Priro~nik vsebuje zgodovinske in geografske izpitne pole, saj sta oba predmeta vklju~ena v eno izpitno polo.
28 Francoska matura je do leta 1999 vklju~evala dalj{e esejske naloge (brez ali s ~asovno preglednico dogodkov)
in naloge, ki so se nana{ale na vire oz. komentar enega ali ve~ virov.
29 Za vsako leto zalo‘ba Nathan izdaja tak{ne priro~nike. Priro~niki do leta 1998 so vsebovali podatke za starej{o
maturo, saj je matura leta 1999 potekala po novem u~nem na~rtu iz leta 1995. Za pripravo na maturo v letu 1998 je
bil npr. priro~nik: Histoire-Géographie L-ES-S. (1997). Les Sujets Nathan. 98 Bac corrigé. Paris: Nathan.
30 Format: 11x18 cm. 160 strani.
169ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Zanimivo kombinirano didakti~no-metodi~no zasnovo pa ima priro~nik iz leta 1998a,
kjer je vsebina razdeljena v tri poglavja (Druga svetovna vojna, Svet od 1945 do danes in
Francija po letu 1945) s 30 temami. Vsaka tema pa predstavlja primer osnutka eseja oz.
dalj{ega sestavka, kjer je dodana analiza tega esejskega odgovora. Vsaka tema predlaga {e
druge naslove esejskih nalog za to temo in ima razlo‘ene pojme. Metodi~na vrednost je
enostranska, saj pripravlja u~ence le na mo‘ne esejske naloge oz. odgovore. Prednost teh
nalog pa je, da vsaka naloga obrazlo‘i pomen vsebinskih poudarkov pri nalogi, kar omogo~a,
da se u~enci nau~ijo, kateri poudarki so pomembni in jih morajo poudariti pri eseju.
Poseben priro~nik je iz leta 1998b, ki vsebuje teorijo in prakso pisanja izpitnih tipov
nalog. Tako je npr. eno poglavje v priro~niku posebej namenjeno samo teoreti~ni predstavitvi
in prakti~nem pisanju esejev oz. dalj{ih sestavkov; posebno poglavje je namenjeno komen-
tarju enega vira, ki vsebuje teoreti~no predstavitev in prakti~no uporabo razli~nih pisnih in
slikovnih virov (grafov, plakatov, zemljevidov, fotografij, ~asopisnih ~lankov, odlomkov iz
primarnih pisnih virov ipd.). Ravno tako je posebno poglavje namenjeno preu~evanju ve~
virov, eno poglavje pa je namenjeno tudi predstavitvi ustnega dela mature s predlogi, kako
naj bi kandidat odgovarjal na vpra{anja. Na koncu priro~nik vsebuje {e dva primera izpitne
pole. Prvi primer vsebuje preu~evanje virov, drugi primer pa komentar enega vira.
Spodnji graf prikazuje metodi~no strukturo tega priro~nika:
Francoski priro~niki tako pripravljajo teoreti~no in prakti~no u~ence na re{evanje razli~nih
tipov nalog, {e posebej pa na tri vrste izpitnih nalog: esejsko nalogo (brez ali s ~asovno
preglednico), komentar enega vira in preu~evanje ve~ virov. Priro~niki navajajo u~ence k
samostojnemu delu in samostojni pripravi na izpit, saj vsebujejo tudi re{itve nalog.
170 D. TR[KAN: METODI^NA STRUKTURA IZPITNIH PRIRO^NIKOV ZA ZGODOVINO V SLOVENIJI ...
Spodnji graf prikazuje vrste slikovnega gradiva v francoskih priro~nikih:31
Zaklju~imo lahko, da francoski priro~niki vsebine u~nega na~rta in u~benikov ne {irijo.
To pa ne velja za slovenske priro~nike, saj pogosto raz{irijo u~beni{ko vsebino s pomo~jo
dodatne literature. Nekateri priro~niki so podobni celo u~beniku (npr. tretji slovenski priro~nik
iz leta 2000b).
Tudi slovenski priro~niki bi lahko vsebovali naloge, ki bi omogo~ale utrjevanje u~ne
snovi in naloge, ki bi omogo~ale bolj{e razumevanje ter tudi razvijanje sposobnosti podrob-
ne analize zgodovinskih virov. V tem primeru bi morali slovenski priro~niki vsebovati tudi
teoreti~ne napotke za re{evanje tak{nih nalog.
Angle{ki izpitni priro~niki
Angle{ki priro~niki so namenjeni u~encem, ki se pripravljajo na zunanje izpite v srednji
{oli. Obstajajo priro~niki za pripravo na izpit GCSE (16 let) in za maturitetni izpit GCE (18
let).32
V nadaljevanju so predstavljeni trije priro~niki za izpit GCE: Scaife, M., Williams, R.
(1996). A Level Questions and Answers, Modern British and European History. Lon-
don: Letts Educational; Townley, E. (1997). A-level British and European History, Long-
man Exam Practice Kits. Harlow: Addison Wesley Longman; Townley, E. (1998).
A-level and AS-level Modern History, Longman Study Guides (Updated edition). Har-
low: Addison Wesley Longman.
Glede na didakti~no-metodi~ne funkcije jih lahko razdelimo v priro~nike, ki pred temelj-
nim delom (u~na vsebina in metodi~na oblika se zaporedno povezujeta) vsebujejo uvodne
informacije (199633), v priro~nike, ki vsebujejo napotke za didakti~no-metodi~no obliko pred-
meta oz. pripravo na izpit (199734) in v priro~nike, ki imajo pred temeljnim delom (u~na
vsebina se so~asno povezuje z metodami dela) uvodne informacije (199835).
31 Graf prikazuje slikovno gradivo za osem priro~nikov, {est izpitnih priro~nikov in {e dva priro~nika za zadnji
letnik srednje {ole.
32 GCSE je kratica za General Certificate of Secondary Education, GCE pa General Certificate of Education.
Obstajajo tudi splo{ni vodniki za angle{ke izpite. U~enci imajo na voljo zelo splo{en vodnik za A nivo GCE, ki
vsebuje podatke, kateri predmeti so na voljo, kako se je potrebno u~iti za ta program, kako se je potrebno pripraviti
na izpit. Longman A-level Survival Guide. (1996). Students’ Guides. Harlow: Addison Wesley Longman. Podobni
splo{ni vodniki obstajajo za star{e. Seznanjajo jih z u~nim programom in mo‘nostmi nadaljnjega izobra‘evanja ter
s predmeti v programu GCSE. GCSE and Key stage 4 of the National Curriculum. (1996). Parent’s Guides. Harlow:
Addison Wesley Longman.
33 Format: A4. 106 strani.
34 Format: A4. 107 strani.
35 Format: A4. 284 strani.
171ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Med uvodne informacije spadajo navodila za uporabo priro~nika; napotki, kako je po-
trebno re{evati naloge, informacije o u~nih ciljih, ocenjevalni shemi in tipih nalog. Osrednji
del sestavlja vsebina, ki je raz~lenjena v teme oz. poglavja. Priro~niki imajo v zaklju~nem
delu re{itve vseh nalog (npr. esejskih vpra{anj pri priro~niku iz leta 1996) ali seznam klju~nih
besed (1998).
Metodi~na struktura priro~nikov je zelo razli~na. Zanimivo metodi~no strukturo ima
priro~nik iz leta 1996, ki vsebuje v osrednjem delu za vsako temo ~asovno preglednico in
didakti~ne poudarke ter esejska vpra{anja s {tevilom to~k. Posebno poglavje v priro~niku pa
vsebuje tudi naloge, ki se nana{ajo na zgodovinske pisne vire.
Drugi primer je priro~nik iz leta 1997, kjer vsaka tema v prvem delu vsebuje izpis
pomembnej{ih problemov teme, kratek povzetek u~ne vsebine, vpra{anja za ponovitev teme
in prakti~na esejska vpra{anja. Drugi del pa vsebuje re{itve oz. odgovore na vsa vpra{anja in
tudi primer to~kovanja odgovorov nalog iz vseh tem. V zaklju~nem delu pa je dodan tudi
primer pisnega izpita z dvema polama (vpra{anja na vire in esejska vpra{anja) z re{itvami.
Priro~nik poudarja, da se morajo u~enci pripraviti za pisanje esejskih nalog ali kraj{ih
prostih odgovorov (npr. z branjem knjig, izdelovanjem povzetkov, na~rtovanjem ponavljanja,
re{evanjem starih testov, uporabo priro~nikov). Pri izpolnjevanju pisnih izpitnih pol morajo
paziti na navodila, npr. koliko vpra{anj morajo re{iti, kolik{na mora biti dol‘ina odgovora
(saj se dol‘ina lahko ugotovi tudi s {tevilom to~k) in, katere so klju~ne besede v vpra{anjih.36
Tretji primer pa je priro~nik iz leta 1998, kjer je vsaka tema sestavljena iz uvodnega dela,
ki vsebuje pregled pomembnih dogodkov in poudarkov, ki bi jih u~enci morali poznati ter iz
pisne predstavitve glavnih vsebinskih poudarkov, ki so kronolo{ko razporejeni in ~asovne
preglednice pomembnej{ih dogodkov. Poleg tega pa so pomembna tudi izpitna vpra{anja
(esejske naloge in naloge, ki se nana{ajo na besedilo) s primeri u~en~evih odgovorov ali
primeri odgovorov z u~iteljevim komentarjem. Na koncu teme pa je {e seznam koristnih
knjig in virov, ki se nana{ajo na to temo.
Spodnja grafi~na predstavitev prikazuje metodi~no strukturo priro~nika iz leta 1998:
36 Townley, E. (1997). A-level British and European History, Longman Exam Practice Kits. Harlow: Addison
Wesley Longman, str. 2–8.
172 D. TR[KAN: METODI^NA STRUKTURA IZPITNIH PRIRO^NIKOV ZA ZGODOVINO V SLOVENIJI ...
Priro~niki za izpit GCE ne vsebujejo veliko slikovnega gradiva, zato vklju~ujejo manj
nalog, ki se nana{ajo na slikovno gradivo.
Spodnja tabela prikazuje vrste slikovnega gradiva pri vseh angle{kih priro~nikih:37
Priro~niki za izpit GCE imajo didakti~no vrednost, saj pomagajo u~encem, da se nau~ijo
pomembnej{e vsebine in poudarke pri dolo~enih temah, ravno tako pa imajo tudi metodi~no
vrednost, saj vsaka tema vsebuje ponovitvena reproduktivna ali produktivna vpra{anja in
izpitne naloge. S pomo~jo odgovorov na esejska vpra{anja, ki prevladujejo, pa u~enci utrjujejo
u~no snov in se u~ijo pisati esejske odgovore. Priro~niki so sestavljeni tako, da se u~enci
lahko tudi sami pripravijo na izpite.
Dobra stran priro~nikov za izpit GCE je, da poudarjajo vsebino, ki je predstavljena na
kratek in pregleden na~in z razlo‘enimi pojmi, ter da vsaka tema vsebuje tudi prakti~ne
naloge z re{itvami.
Zaklju~ek
Poudarimo lahko, da sodobni francoski in angle{ki ter tudi slovenski izpitni priro~niki z
izbrano pregledno in jedrnato u~no vsebino pomagajo u~encem pri utrjevanju in ponavljanju
izpitne u~ne snovi na eni strani, na drugi strani pa s primeri izpitnih nalog, napotki za re{evanje
in z re{itvami spodbujajo samostojno pripravo na zunanje srednje{olske izpite pri predmetu
zgodovina.
Zelo uporabno in koristno za slovenske u~ence je, da poleg izpitne vsebine, slovenski
priro~niki, ki so za~eli izhajati po letu 2003, vsebujejo tudi primere izpitnih nalog in na~ine
ocenjevanja. Na ta na~in se lahko u~enci tudi samostojno pripravljajo na zunanje ocenjevanje.
Ker bo slovenska matura iz zgodovine vklju~evala tudi interno ocenjeno nalogo, bodo
morali priro~niki vsebovati tudi navodila za tak{no obliko ocenjevanja znanja. ^e bi uvedli
tudi naloge, ki se nana{ajo na razli~ne zgodovinske vire ali esejske naloge, ki so zna~ilni
predvsem za Veliko Britanijo in Francijo, pa bi morali priro~niki vklju~evati tudi napotke oz.
navodila za re{evanje tak{nih nalog s konkretnimi primeri.
L i t e r a t u r a
A Student Guide to the AP European History. (1995). Course and Examination. The College Board.
Catchpole, B. (1987). GCSE. History 1: World History since 1914. London: Pan Books.
Ceruti, S., Marotte, P. (1999). Faire le point. 1res toutes séries. Histoire-Géographie, Paris: Hachette.
37 Graf prikazuje slikovno gradivo za {est priro~nikov GCSE in tri priro~nike GCE.
173ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Gauthier, A., Husson, J.-P., Gayot, P. (1992). Histoire. Terminales. Les cahiers du bac. Rosny s /Bois:
ABC éditions Bréal.
GCSE and Key stage 4 of the National Curriculum. (1996). Parent’s Guides. Harlow: Addison Wesley
Longman.
Globo~nik, J., Globo~nik, M., Segalla, A. (2000). Zgodovina na maturi 2001. Ljubljana: Gyrus, d.o.o.
Globo~nik, J., Globo~nik, M., Segalla, A. (2001). Zgodovina na maturi 2002. Ljubljana: Gyrus, d.o.o.
Globo~nik, J., Globo~nik, M., Segalla, A. (2002). Zgodovina na maturi 2003. Ljubljana: Gyrus, d.o.o.
Globo~nik, J., Globo~nik, M., Segalla, A. (2003). Zgodovina na maturi. Ljubljana: Gyrus, d.o.o.
Globo~nik, J., Globo~nik, M., Segalla, A. (2005). Zgodovina na maturi. Ljubljana: Gyrus, d.o.o.
Histoire Bac. (1993). Réussir l’Histoire à l’examen. Magnard.
Histoire Terminale. (1994). Carnet Lycée Bac. Paris: Hatier.
Humbert, J.-L. (1996). Histoire. Terminales L-ES-S. Larousse Bordas.
Instant Revision. (1999). Modern World History. GCSE Key stage 4. Collins Educational.
Jernej~i~, R. A. (2000). Zgodovina na maturi, Ljubljana: DZS.
Jernej~i~, R. A. (2001). Zgodovina na maturi 2. Ljubljana: DZS.
Ku{~e Zupan, Stanka. (1993). Kako sestaviti predmetni izpitni katalog znanja za maturo. Ljubljana: RS
Ministrstvo za {olstvo in {port, ZRS za {olstvo in {port.
Lacey, G., Shephard, C. (1998). GCSE Questions and Answers. Modern World History. London: Letts
Educational.
Lane, P. (1987). History 1750–1986. British Political and Social. A Complete Revision Course for
GCSE. Charles Letts&Co Ltd.
Longman A-level Survival Guide. (1996). Students’ Guides. Harlow: Addison Wesley Longman.
Nichol, J., Lang, S. (1990). Work Out Modern World History GSCE. Macmillan Education Ltd.
Parsons, M. (1989). History. Coursework Companion. Charles Letts (Scotland) Ltd.
Pavliha, B. (1998). Zgodovina na maturi 1999. Menge{: ICO.
Pavliha, B. (1999). Zgodovina na maturi 2000. Menge{: ICO.
Pavliha, B. (2000). Zgodovina na maturi 2001. Menge{: ICO. A4 format.
Pavliha, B. (2001). Zgodovina na maturi 2002. Prenovljena izdaja z zemljevidi in slikami. Menge{:
ICO.
Pavliha, B. (2002). Zgodovina na maturi 2003. Menge{: ICO.
Pavliha, B. (2003). Zgodovina na maturi 2004. Menge{: ICO.
Pavliha, B. (2004). Zgodovina na maturi 2005. Menge{: ICO.
Petri~, I., Radonji~, Z., Razpotnik, J., Segalla, A. (2003). Zgodovina na maturi: vzorci maturitetnih pol.
Prvi in drugi del. Ljubljana: Rokus.
Poljak, V. (1983). Didakti~no oblikovanje u~benikov in priro~nikov, Ljubljana: DZS.
Predmetni izpitni katalog za maturo 2000 – Zgodovina. (1999). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center.
Predmetni izpitni katalog za maturo 2001 – Zgodovina. (1999). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center.
Predmetni izpitni katalog za maturo 2003 – Zgodovina. (2001). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center.
Predmetni izpitni katalog za maturo Zgodovina 1999. (1997). Ljubljana: Republi{ki izpitni center.
Predmetni izpitni katalog za maturo Zgodovina. (1994). Ljubljana: Republi{ki izpitni center.
Predmetni izpitni katalog za splo{no maturo 2005 – Zgodovina (2003). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center.
Prvi strokovni posvet o maturi. (1995). [kofja Loka, 8. 12. in 9. 12. 1995. Ljubljana: Republi{ki izpitni
center.
Rayner, E., Stapley, R. (1997). GCSE World History, Longman Study Guides. Harlow: Addison Wesley
Longman.
Razpotnik, J., Segalla, A. (2003). Zgodovina na maturi: vzorci maturitetnih pol. Tretji del: dodatek za
maturo 2004. Ljubljana: Rokus.
Rozman, T., Vali~ Zupan, A. idr. (2003). Zgodovina na maturi 2004. Delovni zvezek. Ljubljana: Modrijan.
Rozman, T., Vali~ Zupan, A. idr. (2004). Zgodovina na maturi. Delovni zvezek. Ljubljana: Modrijan.
Scaife, M., Williams, R. (1996). A Level Questions and Answers, Modern British and European History.
London: Letts Educational.
Snellgrove, L. E. (1989). Modern World History. Course notes, Examples, Exercices. London: DP
Publications LTD.
174 D. TR[KAN: METODI^NA STRUKTURA IZPITNIH PRIRO^NIKOV ZA ZGODOVINO V SLOVENIJI ...
Townley, E. (1991). A-level and AS-level Modern History, Longman Revise Guides. Harlow: Addison
Wesley Longman.
Townley, E. (1997). A-level British and European History, Longman Exam Practice Kits. Harlow: Addi-
son Wesley Longman.
Townley, E. (1998). A-level and AS-level Modern History, Longman Study Guides (Updated edition).
Harlow: Addison Wesley Longman.
Varenne, G. (1989). Histoire. Point bac. Aide-mémoire. Paris: Hachette.
Zbirka izpitnih nalog s poskusne mature 1994. (1994). Ljubljana: Republi{ki izpitni center.
Zbirka maturitetnih nalog 1995/96 z re{itvami. (1997). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center.
S u m m a r y
Methodical Structure of Examination Reference Books on History in Slovenia, France, and
Great Britain
Danijela Tr{kan
On the basis of analysis, comparison, and evaluation of examination reference books on history in
Slovenia, France, and Great Britain it can be said that contemporary examination reference books
contain didactic and methodic guidelines for learning and for revizing subject matter; as such, they are
the basis of the preparation for sitting external examination.
Reference books fulfill their didactic role by containing guidelines for revision of historic concepts
and principal historic events, as well as short summaries of subject matter. The subject matter they
cover is usually abbreviated and condensed. In Slovenia, on the other hand, the subject matter is more
extensive and often excedes the one covered by required classroom books, which is in compliance with
didactic requirements in the examination catalog. Since reference books contain the guidelines on sol-
ving numerous written tests and assignments as well as correct answers, hereby helping students to
adequately prepare for their external examination, the methodic role of reference books is extremely
important.
When comparing Slovene external examination reference books on history with those in Great
Britain and in France it can be said that the former already resemble the latter. What is still needed,
however, is a better combination of methodic elements and subject matter, together with a supplement
that would include examination sheets as well as guidelines for solving examination questions and
assignments.
Prior to 2002, Slovenia mostly published reference books with didactic value. They enabled stu-
dents to learn and revise subject matter on different external examination topics required by the exami-
nation catalog. Since 2003, however, reference books have not only didactic, but also methodic values
in that they include examples of examination sheets with answers and examination points, and as such
are suited for work at school and at home. A didactically improved examination catalog with clearly
outlined topics, examples of examination assignments and questions, and answers to them, remains in
Slovenia a special examination reference book.