Leto 1.
Posamezna štev. Pin 2*-Ljubljana, 9. septembra 1930.
Štev. 28.
Izhaja vsak ponedeljek opoldne.
Naročnina: četrtletno Din 20'—, polletno Din 40'	, celoletno Cin 80’—
Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 15.703.
Naslov uredniš va in uprave: Albert Kolman Tiskarna „Slovenija“, Ljubljana, Wolfova ul. 1.— Izdajatelj: za konzorcij „Športnega lista' Friedl Leo. Odgovorni urednik Mirko Pevalek, Ljubljana, Ple-teršnikova ul. 24. — Tiskarna „Slovenija" redstavnik A. Kolman. Ljubljana, Celovška c. 61
Pričetek državnega prvenstva — Otvoritev Jesenske nogometne sezone v Ljubljani, nečasten poraz prvaka — Mednarodni meeting ASK Primorja —
Lep uspeh mariborskih plavačev itd.
Tekme za pokal JNS.
Nogometne tekme za savezni pokal se razvijajo silno počasi. Po pro-Pozicijah bi se bil moral že včeraj odigrati finale, v resnici pa tekme liso napredovale še niti do semifi-lala. Trije semifinalisti so dani v $K Soko (Beograd), SAND (Subotica) in SAŠK (Sarajevo); slednji je v ponovni tekmi s saraj. Hajdukom zmagal s 4:2. Četrti finalist bi bila ljublj. Ilirija, ako. zmaga nad zmagovalcem tekme Marsonija (Brod) : Slavija (Sisak), torej predvidoma nad Marsonijo, provincijalnim prvakom ZNP-a. Do tekme Marsonija : Slavija bo prišlo zaradi famoznih saveznih »počitnic« šele 7. t. m. in do srečanja zmagovalca z Ilirijo šele, 14. t. m. Semifinale, ki se odigra po dvojnem cup-sistemu, se bo zavlekel najmanj do 28. t. m. in finale bo zavzel še dva nadaljna termina. — l'ekme bodo trajale na ta način v Najboljšem primeru do 12. oktobra, ja no je, da bodo pokalne tekme modle prvenstveno tekmovanje v priza-detih podsavezih, najbolj v ljubljanskem. Krivda na zavlačevanju pokalnih tekem leži najprej pri samem *NS-u. Poslovni odbor saveza oči-Ddno ni kos svoji nalogi. Zdi se, da 'tima nikakih izkušenj in nobene Prakse v izvedbi tako široko, za ce-P državo zasnovanih tekmovanj. Ako bodo provajane na tak način in 8 takim tempom državne prvenstvene tekme, ki se prično prihodnjo nedeljo, se je bati, da bo prišlo do težkih nesoglasij z upravo JNS-a v Beogradu in do novih notranjih sporov širšega značaja v savezu.
Posebno slabo napreduje tekmo-yanje v pokalni skupini IV, kjer karajo, oz. so igrali klubi LNP-a. Dvakrat je bila tu napačno termnirana taktna Ilirija : Gradjanski (Karlovac) 111 trije termini so pretekli, predno je Prišlo do samoposebi umljive veri-kkacije tekme Maribor : Primorje r)d. Zdaj se je po nepotrebnem že d'etjič odložilo tekmo Marsonija : Navija in še ni povsem sigurno, da Pride do te igre 7. t. m. Mimogrede Je treba omeniti tudi problematično N'1 ul ir an j e prve tekme SAŠK : Hajduk 2:0 v III. pokalni skupini.
Čas je, da prilagodi JNS svoj Gravni aparat faktičnim potrebam 'Dgometnega športa in da preneha s k'akso, ki pričenja majati vero v sPo,sobnost in objektivnost sedanje ‘Savezne uprave.
I. kolo državnega prvenstva
Senzacijonalen poraz „Uruguaycev * — Hajduk in Concordia kljub zmagi
ne zadovoljita
V nedeljo se je vršilo I. kolo tekmovanja za državno prvenstvo. V treh taborih so se vršile tekme, v dveh sta zmagala favorita, v Beogradu pa je nepričakovano zmagala Jugoslavija in to povsem zasluženo. Presenetil je tudi žilav odpor »Sarajlija«, ki so nudili državnemu prvaku docela enakovrednega partnerja.
Jugoslavija : BSK 2:1 (0:0).
Preko 10.000 gledalcev je napolnilo igrišče Jugoslavije, mnogo pa jih ni bilo pripuščenih in so zunaj igrišča čakali na izid. Uruguay je bil velikanska reklama za blagajno, oba kluba sta lahko prav zadovoljna.
Tekma sama je pokazala, da dolga vožnja in naporne tekme niso ostale brez posledic na igralcih. BSK, ki je dal večino igralcev, je napravil vtis utrjenega moštva in je igral ležerno, brez pravega zanimanja. Nasprotno je enajstorica Jugoslavije zaigrala kakor en mož in ni imela slabe točke. Bila je velik del igre v premoči in je zmago popolnoma zaslužila. Izkazala se je backovska dvojica, vsem na čelu pa je bil levi half Djo-kič, sigurno najboljši na terenu.
Jugoslavija takoj prevzame inicijativo in jo obdrži do odmora. Kljub vsem naporom se konča polčas brez gola. Po odmoru ostane Jugoslavija nadalje v premoči. V 11. min. pošlje vodja napada Popovič silno bombo, ki najde pot v mrežo. BSK ripostira in forsira desno stran Tirnanič-B. Marjanovič, toda njihov uruguayski kombatant Djokič je neprelazljiv, ker predobro pozna njihove trike. Zopet pritisnejo rdeči in v 30. min. dobi nepokriti Nikolič žogo in zviša na 2:0. Sedaj igra BSK s polno paro. Napad za napadom se vali proti svetišču Jugoslavije in končno se posreči Vuja-dinoviču, da s strelom pod prečko
zmanjša na 2:1. Plavi igrajo na izenačenje, obramba rdečih je v škripcih in se poslužuje slavnoznane prvenstvene taktike — streljanja v out. Igra se konča pred golom Jugoslavije.
Zmago Jugoslavije je sprejela publika z velikanskim odobravanjem
Sodnik g. Focht (Sarajevo) je sodil izvrstno.
Hajduk:Slavija (Sarajevo) 3:1 (0:0).
Prvi nastop drž. prvaka Hajduka se je pričakoval s posebnim zanimanjem, ker se je z vso resnostjo pri-pravljal in pozval nalašč za to dunajskega trenerja. Njegov prvi start pa ni zadovoljil, predvsem je odpovedala krilska vrsta. Napad je bil premalo borben in je neverjetno okleval — streR-lo e je večinoma prepozno. Vsako dodano žogo so skušali štopati, kar je bila dragocena izguba časa.
Hajduk je bil v polju sicer stalno v premoči, toda forvard ni mogel preko dobre in požrtvovalne obrambe Slavije, katero so odlično podpirali krilci, zlasti srednji Bulat, najboljši mož na terenu. Slavija se je borila s srcem in ni pustila nasprotnika do strela. Mnogokrat je bila vsa enajstorica v obrambi, bliskovito so pa ob najmanjši priložnosti prodrli ter streljali brez oklevanja. Imeli so precejšnjo smolo in so v prvi polovici parkrat nastrelili prečko. Napad Sarajevčanov je bil tehnično dober in je igral enostavno, toda odločno. Obramba je radi stalnega pritiska zakrivila mnogo kotov.
Prvi gol je dosegel v 10. min. De-šković iz kota. V 28. min. poviša Ba-kotič po lepi kombinaciji na 2:0. Že v naslednji minuti popravi leva zveza Slavije z razantnim strelom na 2T, Igra postaja izenačena. V 42. min. doseže iz gnječe Bakotič končni re-
zultat. Slavija protestira češ, da je bil off-side.
Hajduk je nastopil kompleten: Gulič — Rodin, Mikačič — Marušič, De-šković, Poduje II — Benčič, Lemešič, Bakotič, Bonačič, Kragič.
Sodnik Jokšič iz Beograda prav dober. Igra je bila v 15. min. prvega polčasa prekinjena za 1 minuto v počastitev spomina mučenikov v Trstu. Presledek je bil zaključen z vzklikom: »Slava mučenikom!«
Publike okoli 2000, zelo disciplinirana.
Ccncordla:Slavija (Osjek) 4:1 (2:1).
Zmaga in igra Concordije ni bila prepričevalna. V prvem polčasu je bila igra odprta, Slavija je bila skoraj boljša. Šele po odmoru se je izcimila premoč domačih in je bila zmaga sigurna.
Pred pričetkom druge polovice je vladal enominuten molk v počastitev tržaških mučenikov.
Igra se večinoma v sredini. V 31. min. izkoristi Andučič napako obrambe Concordije in doseže vodstvo za Slavijo. Domači izenačijo v 42. min. iz gnječe, igralci Slavije protestirajo češ, da je gol nepravilen. Nato strelja Živkovič prosti strel, žogo prevzame off-side stoječi Pavelič 1. in zabije gol.
Po odmoru premoč domačih, napad Cone. je premalo energičen. V 28. min. daje I. Pavelič tretji gol. Sodnik izključi Živkoviča radi grdega faula. V 35. min. postavi R. Pavelič končni rezultat.
Concordia ni zadovoljila, dobra je bila obramba, krilska vrsta povprečna. Premeri je še daleč od stare forme. Napad se ni znašel. Slavija je zadovoljila v pogledu defenzive. Ima sijajno obrambo.
Sodnik Jaksimovič (Beograd) ni zadovoljil.
Start v jesensko
Primorje premaga ojačeno rezervo Maribora s 4:0 (3:0).
Pričetek jesenske nogometne sezone v Ljubljani je bil kaj žalosten. Kdor je pričakoval napetega boja in zanimivega sporta, je bil razočaran. Mariborski prvak je nastopil v finalni tekmi za poškodbeni fond LNP-a z nič manj kot osmimi rezervami in z igralci Koren I in II ter Starc od I. garniture. Ni čuda, da je bilo to moštvo Primorju le inferioren protivnik. Domačini so dominirali popolnoma, Maribor je le sporadično napadel in še to povsem nevezano.
Obramba gostov je imela polne roke dela in ga je zmagovala le s težavo. Da niso napadalci Primorja za-streljali neverjetno veliko šans (Erman!), bi imel Maribor že v prvi polovici najmanj 6 golov.
Sodnik g. Glojnarič iz Zagreba ni imel težke naloge in je sodil zadovoljivo.
Pri domačih sta predvsem ugaja-
sezono nogometa
la Uršič in Zemljak, pri gostih pa brata Koren.
V spomin padlim žrtvam v Trstu je bila igra v 10. min. za eno minuto piekinjena.
Villacher SV : Ilirija 2:1 (0:0).
Moštvo Ilirije je vzelo prvo mednarodno tekmo jesenske sezone na domačih tleh mnogo prelahko, kar se je maščevalo. Igro, katero je nudil prvak, je bila ena sama velika taktična napaka. Nekateri igralci so popolnoma odpovedali. Igralo se je sicer ves čas skoro na en gol, toda rezultat te velike premoči je bil bore majhen. Edini gol je padel bolj po naključju in nikakor ni bil plod smiselnega dela.
Do kazenskega prostora je še Co, tu pa je prenehala učenost in navau-no so bili napadalci vedno za tisto znamenito desetinko sekunde prekasni, ali pa so zgubili glavo in streljali na gol ko je bilo najmanj po-
trebno. Toliko strelov mimo in preko gola že dolgo nismo videli.
Krilska vrsta je bila poglavje zase. Varšek se je mučil in je bil edini, ki je igral smiselno, dostikrat pa je po nepotrebnem dvigal žogo v zrak. Stranska krilca sta odpovedala, posebno levi. Obramba je bila preveč brezskrbna, kar se je maščevalo.
Gosti so od zadnjega nastopa v Ljubljani zelo napredovali. Goje hitro in nizko igro s krili, ki centrirata brez nepotrebnega oklevanja, kar jim je pri dveh nenadnih prodorih prinesla dva gola. Nato so skušali držati rezultat in so sie pomaknili v obramo in so dobesedno zabarikadirali svoj gol. Marsikak lep strel je naletel nenadejano na oviro v obliki noge in konec je bil za goste zelo časten uspeh — saj so edini koroški klub. ki je zmagal v Ljubljani.
Tekmo je sodil g. Cimperman zadovoljivo.
Sirite „Športni list"!
Kakšen nogomet smo videli na I. svetovnem prvenstvu v Montevideu
Pod tern naslovom je prineslo beogradsko »Vreme« izpod peresa dr. M. Andrejeviča članek, ki ga radi njegove izredne zanimivost} in poučnosti prinašamo v glavnih obrisih.
Eden od glavnih razlogov, da se pošlje reprezentanco na velika mednarodna tekmovanja je, da spoznajo vrednoto posameznih ekip, da spoznajo novotarije in novi sistem, kar vse pride na tak.h t.kmovanjin do izraza. Nič manjšo vlogo in pa pridobitev predstavlja dejstvo, da se v srečanjih z neznanimi nasprotniki spozna moč in oceni vrednost lastnega sistema in lastne ekipe.
Tudi naš nogometni savez je imel poleg drugih tudi gornje razloge, ko je odposlal svojo ekipo v Montevideo. Savez se ni prav nič prevaril, Montevideo je predstavljal s svojim prvim svetovnim prvenstvom pravo visoko šolo nogometa, na kateri je bilo mogoče mnogo videti in se naučiti. Naši igralci so mnogo pridobili.
Za nas je predstavljalo svetovno prvenstvo s 13 raznimi reprezentancami kompletno zasedbo. V Montevideu ni sodelovala glavna moč — Srednja Evropa, katero naši igralci dobro poznajo in čiji način igre sami zastopajo. Radi tega ni naša reprezentanca prav nič zgubila, ker niso sodelovale srednjeevropske »velesile«, mi smo s tem samo pridobili, ker bi drugače ne prišli v Semifinale ako bi igrale Češkoslovaška. Avstrija, Madjarska in Italija. V Montevideu smo videli vse, kar smo hoteli: nogomet Uruguaya, Argentine, Brazilije in Severne Amerike; poleg tega smo imeli revizijo v koliko in kako so napredovale ostale ameriške države. Evropski narodi, ki so se poleg nas pojavili, niso razen prvega dobrega vtisa prekoračili najpov-prečnejši nivo.
Nikakor se ni moglo prezreti sistema in stila igre trikratnega svetovnega prvaka in njegovega glavnega rivala, poučna pa je bila tudi igra Brazilije in Severne Amerike.
Kaj nam je pokazal Uruguay in kaj Argentina?
Uruguay je pokazal, da v borbi za naslov svetovnega prvenstva ne odločuje samo tehnika in da tehnika brez sile v takih borbah ne more privesti do cilja. V tem pogledu bi znali več povedati Argentinci, ki sicer trdijo, da v Montevideu ni mo-
Jesenskc lahkoatletsko sezono je otvoril mednarodni meeting ASK Primorja. Priznati se mora, da je storil klub vse, da nudi publiki redek užitek. Povabil je nekatere zunanje atlete, ki sp povsem opravičili svoj renome in postavili rezultate, dostojne mednarodnega meetinga. Zastopana pa sta bila tudi Zagreb in Beograd z nekaterimi atleti. V celoti je nastopilo 10 klubov: WAF (Dunaj), QAK (Gradec), KAČ (Celovec), Peč-ši SC (Pećs), BSK iz Beograda, Hašk. Concordia in Marathon iz Zagreba ter Ilirija in Primorje.
Meeting se je vršil v soboto in nedeljo popoldne. Bila sta to dva povsem različna dneva v pogledu organizacije in rezultatov. Sobotni del ni bil vreden mednarodne prireditve, ne bi bil v čast niti najbolj provincijalni prireditvi. Organizacija je bila slaba, nikdo ni vedel redosleda^ tekmovanja in se ie radi večnega čakanja in spreminjanja programa prireditev tako zavlekla, da so morale biti nekatere točke radi mraka preložene na nedeljo. Za borih sedem točk se je rabilo 3 ure, v najslabšem slučaju bi zadostovala ravno polovica časa. Sobotni rezultati so bili razven v krogli, dosti slabi.
V	nedeljo je bila stvar mnogo boljša. Točke so si hitro sledile, or- ' ganizaciia je bila prav dobra in temu primerni so bili tudi rezultati.
V	splošnem smo lahko zadovoljni. Prvič smo v Ljubljani imeli priliko, da vidimo met krogle preko 13 m, da
goče zmagati; oni, ki so videli način in sistem Argentine in Uruguaya, morajo sicer priznati, da je stil Argentine zelo lep in da ni prav nič slabši od Uruguaya, ponekod je celo za oko lepši — to pa je tudi vse, kar se lahko o stilu Argentine reče. Dodajmo stilu Argentine še fizično silo in dobimo si.tem Uruguaya, ki je očni sposoben za dosego končnega cilja.
Argentina nam je pokazala stil, katerega je treba skušati da se ga doseže v pogledu izpopolnitve tehnike, Uruguay pa je pokazal sistem, s katerim se osvoji prvenstvo sveta. To je bistvena razlika, med Argentino in Uruguayern in dokler ne bodo imeli drugi tearni poleg tehnike tudi dovolj borbene sile, se ne bodo mogli usporediti z Uruguayern, pa naj se prvenstvo vrši v Montevideu ali v Buenos Airesu ali v Tokiju.
Rekli smo, da zna Uruguay igrati tudi z močjo. Na igrišču se je jasno videla razlika med Uruguaycl in Argentinci. Argentinci so večina zelo tanki in slokih postav, dočim so Uru-guayci telesno mnogo jačji. Izgleda, da sta oba teama izbrala svoj sistem ■igre po telesnih konstrukcijah igralcev; Argentinci filigransko tehniko, Uruguayci telesni, borbeni sistem. Tipična predstavnika obeh različnih sistemov sta Juan Evaristo. desni half Argentine in levo krilo Uruguaya Iriatre.
Po mišljenju vseh nepristranskih kritikov je bil Evaristo najboljši nogometaš na svetovnem prvenstvu. Evaristo je prava »griža«, tako je suh in tenak; no, njegova tehnika, način odvzemanja žoge, plasiranje, dodajanje, gibčnost in igra z glavo so višek nogometnega znanja. Bil je za svoje protivnike nepremostljiva ovira. o čemer bi mogel največ povedati _ Iriatre. Toda kako dolgo je izdržal ta ’ tanki in gibčni igralec v borbi s Stasitim in žilavim borcem Iriatri-jern? Ravno 60 minut! Potem ni bilo najboljega tehničarja na svetu sploh več opaziti. Bil je tako utrujen, da se je komaj držal na nogah. V tem delu je dosegal Uruguay potom Iriatre če trd gol. Grandiozni duet med dovršenim znanjem brez potrebne sile in žila-vostio s povprečnim znanjem, je bil simbol borbe Argentine in Uruguaya. V tem znamenju je Argentina
skoro 14 m: videli smo dva povsem različna stila tako v krogli kot v disku. Na eni strani dr. Narančič. krasna visoka postava z dobro razvitim gornjim trupom, na drugi strani srednje veliki Janausch, ki pa je izredno krepko razvit — prava atletska figura. Prvi meče predvsem s tehniko, Dunajčan pa uporablja večjo porcijo sile. Je v disku izredno siguren, vsi njegovi meti so bili okoli 42 m. Narančičev met je dosedanji njegov najboljši in ako bi napredoval v tem smislu (tekom 2 mesecev za dobra 2 m), bo kmalu dosegel rekord prof. Ambrozija.
Szabo (Pećs) je prišel prepozno in je radi tega startal samo v nedeljo. Je skakač mednarodne višine,
Pra^a kolinska cikorija
KOLINSKA
TVORNKA CIKORIJE LJUBLJANA
njegov zalet ni ravno prehiter, velika pa je njegova odskočna sila in sigurnost. Vsakokrat pride na odskočno desko, kar se pri nas redko vidi.
Simpatičen pojav je Gradčan Pugl, avstrijski prvak na 800 in i500 metrov. Igraje je premagal svoje nasprotnike in zmagal sigurno.
Stari naši znanci so atleti Klagenfurter AC. (Celovec), ki so že večkrat startali v Ljubljani. To pot so prispeli v avtu z 10 atleti pod vodstvom neumornega znanega športnega delavca g. Enzelderja. Cejovčani so se prav dobro odrezali.
Ugodno sta presenetila Beograjčana Mirkovič in Novakovič. Prvi je velik talent in nova zvezda v Jugoslaviji. V troskoku je izdatno zboljšal jugoslovanski rekord.
Od Zagrebčanov smo pričakovali več, posebno od Marathona. Jakupič je zopet v formi, že 2 leti ni skočil
I.	75 m. Nad vsako pričakovanje dobro se je odrezal dr. Narančič, ki je očividno v izredni formi.
Ljuoljanska kluba nista mogla postaviti najmočnejše garde. Razven nekaterih izjem je večina atletov netrenirana, čemur so krive naše prilike, ker ođpolujiejo skoro vsi dijaki, iz katerih se večinoma rekrutirajo naši atleti, na počitnice. Pohvalno je treba omeniti predvsem Korčeta, nato Skoka, Krevsa itd.
Publike je bilo izredno malo, čemur pa je mnogo kriva slaba in nezadostna reklama.
Meeting se je nadaljeval v nedeljo popoldne in je potekel gladko ter se je v tem pogledu popravilo, kar se je zakrivilo v soboto. V prireditvi je bil živahen tempo in temu primerni so bili tudi rezultati. Proti koncu je pričelo deževati, kar pa ni imelo hudih posledic. Zopet je bilo malo gledalcev, čemur so pa krivi prireditelji, kajti za tak meeting je dobra reklama pač malenkost.
Atleti zunanji in naši so se izkazali. Miokovič (BSK) je odnesel dve lepi zmagi in postavil v troskoku nov jug. rekord. Miokovič je še mlad in zmožen napredka ter bo sigurno dosegel mednarodni nivo. Dunajčan Janausch se je revanžiral dr. Naranči-ču za sobotni poraz in je zmagal v disku.
Prvič smo videli v Ljubljani res izrednega skakača v daljavo. Szabo iz Pečuha je skoro dosegel 7 m, zdi se pa, da z rezultatom ni bil zadovoljen.
Prav dobro sö se ponovno odrezali simpatični celovški atleti, posebno je imponirala lahkota, s katero je zmagal Leban na 5000 m. Naši atleti so nastopili netrenirani, tako sta izstopila Sporu in Koren, ker ju je pričelo bosti.
"ugl (Cak) je priključil sobotni zmagi novo na 800 m in je dosegel prav dober čas brez kake borbe.
Od domačinov je treba pohvalno omeniti Korčeta in Skoka.
100 n» finale: 1. Miokovič (BSK)
II.	2, 2. Schreiber (Hašk) 11.3, 3. Haderer (Kac) 11.4, nato Skok (P), Hürtl in Golob (oba Kac). Borba prve trojice ie bila zanimiva in je zmagal Beograjčan v končnem spurtu.
Skok v višino: 1. Jakupič (Hašk)
l.	75 m, 2. Egger (Kac) 1.70 m, 3. Kor-če (P) 1 60 m. V začetku je izgledalo, da bo zmagal elastični Celovčan, kajti Jakupič je z dotikom preskočil 1.70. Bivši jugosl. rekorder pa je imel dober dan in je dosegel višino, kakršne že ni 2 leti.
Disk: 1. Janausch (Waf) 42.92 m, 2. dr. Narančič (Cone.) 42.46 m, 3. Manojlovič (Cone.) 39.90 m, nato Stepišnik II in Banko (oba Ilir.) Zmagala je večja sigurnost in sila Dunajčana. Narančič stalno napreduje in se približuje Ambrozijevemu rekordu, ima prenizek met.
Skok v daljavo: 1. Szabo (Pečsi SC) 6.925 m, 2. Miokovič (BSK) 6.49
m,	3. Novakovič (BSK) 6.46 m, 4. Hellebrand (Hašk) 6.42 m, 5. Korče (P) 6.26 m, 6. Egger (Kac) 6.03, 7. Outrata (I). Szabo je izredno siguren, nima ravno preostrega zaleta, imponira pa njegova odskočna sila. Skočil je po vrsti 6.59, 6.74, 6.925, 6.88, 6.88 in 6.80.
200 m: 1. Haderer (Kac) 23.3, 2.
podlegla.
(Nadaljevanje sledi.)
Mednarodni meeting ASK Primorja
Skok (P) 23.5, 3. Hiirtl (Kac) 23.6, Sik (BSK) je izstopil na progi.
800 m: 1. Pugl (Gak) 2:00.2, 2. Žorga (P) 2:05.2, 3. Vukovitsch (Kac) 2:15, nato Blatnik (Prim.) in Sussiti (Kac). Žorga se je hotel držati avstr, prvaka ki je rabil za 1. kolo 58 sekund! To je postalo pogubonosno in Žorga, ki bi lahko dosegel boljši čas, ni imel v zadnjem krogu dosti rezervne sile.
Troskok:	1. Miokovič (BSK)
13.675 m nov jugoslov. rekord, 2. Korče (P) 13.34 m slov. rek., 3. Jakupič (Hašk) 12.64 m, 4. Outrata (l) 12.33 m. Zmagovalec je imel dva skoka preko starega rekorda (Kallay, Hašk 13.34), drugi skok je bil najboljši,
400 m: 1. Hiirtl (Kac) 53.3, 2. Haderer (Kac) 53.8, 3. Schreiber (Hašk) 54 2. Taktična zmaga Korošcev.
"000 n»: 1. Leban (Kac) 16:16.4, 2. Krevs (P) 17.26, 3. Kumer (I) 17:42.4, 4. Majhenič (I). 4^ tekmovalci so odstopili med njimi Sporn (I) v zadnjem krogu in Koren (Marathon).
J V100 m: 1. Primorje 46.1, 2. Kac 46.2, 3 BSK 47.4, 4. Marathon. Zmago je odločil Skok. zadnji tekač Primorja. Slabe predaje.
Švedska štafeta (400X300X200X 10.0): 1. Kac 2:07.4, 2. Primorje 2:08, 3. Marathon. Teklo se je v odmoru nogometne tekme.
Tekmovanje se je s tem zaključilo. odpadla je štafeta 3X1500 m.
RESTAVRACIJA
SLON
LJUBLJANA
Shajališče vseh domačih in tujih športnikov! — Izborna kuhinja! — Izbrana vina! Zmerne cene!
Deset letnica SK Diska
Domžalski SK Disk je v proslavo 10 letnice obstoja priredil pester športni program v nogometu, kolesarstvu in lahki atletiki:
Povabil je Villacher SV, ki pa se je naravno izkazal kot premočen protivnik in je domačine gladko odpravil z 1.0:0 (7:0).
Bolj zanimive so bile kolesarske tekme, posebno medklubska juniorska na 50 km, v kateri se je razvil izredno oster boj za prvo mesto. Zmagal je Zupanc (Kol. ki. Celje) v 1:27:38.4, 2. Faninger (Peruu) za eno kolo, 3. T^edenšek (Disk) za eno kolo.
V	skunini novincev Diska (20 km) je. zmagal Orehek v 39:36.6. Prvenstvo kol. ki. Zagorje si je priboril Sušnik.
V	glavni dirki na 100 kurje bil napet boj Valant (Motokol. Ilirija) — Rozman (Peruu) in je zmagal prvi za pednkp ekunde v času 3:10:6.2.
OTO
vse potrebščine: plošče, papirje Fotogen, Agfa, Mimosa, llford, Herzog, ^ Satrap i. t. d. v drogerip
Janitas
Ljubljana,
Dunajska cesta št. 5 in Celje
Plavanje
Plavalne tekme za prvenstvo Maribora.
V	nedeljo se je na Mariborskem otoku vršilo tekmovanje za. prvenstvo Maribora 'v plavanju in skokih. Organizacija prireditve je bila prav dobra. Program se je razvijal brezhibno. Sodniški zbor je bil sestavljen iz gg.: vrhovni sodnik: dr. ing. Kra-meršič (Ljubljana); starter Sancin Savo (Ljubljana): sodnik dr. Planinšek. Voglar Srečko in Bleiweis Miran (Ljubljana), zapisnikar Petrovič Aleksander.
V	posameznih točkah so bili doseženi naslednji rezultati:
Dame 50 m hrbtne: 1. Kukovec (Primorje) 53.2; 2. Pohar (Maribor) 53 2: 3. Vadnou L. (M) 56.2.
Danm 50 m prosto: 1. Leskovar Ljubica (M) 44.6: 2. Pič Kristina (M); 3 Vadnou Luise (M).
Dame 100 m prsno:	1. Karner
(Ranid) 1:50.8: 2. Pohar (M) 2 m za prvo; 3. Vadnou L. (M) 1:57.
Dame štafeta 3X50 m: 1. Maribor (Leskovar. Pohar, Vadnou) v časti 2:29.2; 2. Primorje (Karner, Kukovec, Pristou) v času 2:31.
.Inniorji 50 m hrbtno:	1. Kožuh
Boris (M) 46.3: 2. .landl (Primorje) 49.6; 3. Jurič (Rapid) 52 sek.
.Inniorji 50 m prosto:	L Jandl
(Prim.) 33,3; 2. Stopar (M) 38.2; 3. Gala (M) 38.3.
.Inniorji 100 m orosto: 1. Jandl (P)
1 :24.4; 2. Gala (M) 1 :38.4; 3. Stopar (Maribor).
.Inniorji 100 m prsno: 1. Kožuh Boris (M) 1:33.3; 2. Kožuh Marjan (M) 1 ;39.7; 3. Kukovec (Prim) 1:40.3.
Juniorji 3X50 m mešana štafeta: L Primorje (Kukovec, Wilfan, Jandl) 1:55.6; 2. Maribor (Kožuh 1, Kožuh II, Stopar) 2:06.2.
Seniorji 100 m hrtbno: 1. Wilfan (Prim.) 1:19.4; 2. Bertoncelj Stanko (M) 1:29.4.
Seniorji 100 m prosto: 1. Wijfan Praško (Prim.) 1:08.8; 2. Bertoncelj K. (M) 1 :k>; 3. Wesiag (Rapid)
1 VS.S.
v Seniorji 100 m prsno: 1. Tomin-Xk (M) 1 :31.8, 2. Wesiag (Rapid) 1:38.9; 3. Kukovec (Prim.) 1:40.9.
, Seniorji 200 m prsno: 1. Humek (M) 3:40.5; 2. Wesiag (Rapid) 3:41.6;
,j- Vrtovec (M).
Seniorji 3X100 m mešana štafeta:
L Primorje (Kukovec, Wilfan, Jandl) 4:31.3; 2. Maribor (Tominšek, Ber-tončelj, Leskovar) 4:57.1.
Skoki iz 3 m deske: 1. Sicherl (Ilirija) 59.16; 2. Leskovar (Maribor) 44.24; 3. Bertoncelj St. (M) 42.62; 4. Skrbinšek (Ilirija) 38: 5. Gala (M) 21.24; 6. Huber (Rapid) 19.04 točke.
Skoki s stolpa 5 in 10 m: 1. Straj-|)er (Maribor) 52.28; 2. Bertoncelj St. (M) 48.42: 3. Csasar (Železničar) 38.22 točke.
Vesti iz klubov
^ Ilirija (seja uprav, odbora 2. IX.). v V imenu celokupnega članstva Wtita upravni odbor svojemu pred-Wnilai g. konzulu dr. Dularju k vi-°j(einu odlikovanju z redom Belega rla V. razreda.
Osnutek novih klubovih pravil se jLiemgnj v toliko, da se ima vsako-:Oni redni občni zbor vršiti mesto v j^fiuarjü, koncem novembra, do naj-t ^Siieje 10. decembra vsakega leta,
Drp v času, ko se konča letna in se r'ene zimska sezona.
Čei ^zame se na znanje demisija na-‘Oka nogometne sekcije g. dr. Ber-,r j1; Načelstvo vodi do nadaljnega to	skupno z g. dr. Lapajne-
,. PL v načelstvo sekcije se koopti-Friedrich in g. Rot. j, Glanstvo se ponovno opozarja, da u ravna zapadlo članarino ali pri in-hrf untu’ ^10^' te ^ni okr0S ali pa i kopališki blagajni. Vse zamudni-
Split:Dubrovnik 50:38.
V nedeljo dopoldne se je vršila v Splitu na kopališču JŠK Jadrana ob številni udeležbi gledalcev medmestna tekma Split:Dubrovnik, ki se je končala z zmago Splita.
400 m prosto, moški: 1. Bonačić (S) 5:33.6, 2. Marovič (S) 5:53.1, 3. Bradarič (D) 6:09.3 plaval hrbtno in je znatno zboljšal jug. rek.
100 m prosto dame: 1. Dabrovič (D) 1:31.6, 2. Senjanovič (S) 1:32.5.
100 m hrbtno, moški: 1. Cigano-vič (D) 1:21, 2. Drobnič (D) 1:22.6.
100 m prsno, dame: 1. Kaliterna (S) 1:37.2, 2. Mrkušič (S) 1:37.4.
100 m prosto, moški: 1. Senjanovič (S) 1:03.4, 2. Matič (D) 1:03.8.
200 m prsno, moški: 1. Midžor (S) 3:06.1, 2. Birimiša 3:06.4.
4X50 m prosto, dame: 1. Split 2:38.7. 2. Dubrovnik 2:46.3.
4X200 m prosto, moški: 1. Split 10:06.2 za 14 sek. boljše od jug. rek., 2. Dubrovnik 11 minut.
Waterpölo: Dubrovnik-Split 4:2 (1:2). Sodnik je parkrat oškodoval Spličane. Dva gola je Dubrovnik dosegel iz 4 m.	*	.
100 m 1. predtek; 1, Htirtl (Kac),
2.	Schreiber (Hašk), 3. Haderer (Kac) vsi 11.7, razlika na cilju je bila le za nekaj cm. — 2. predtek: 1. Miokovič (BSK) brez časa, 2. Skok (P) 11.4, 3. Golob (Kac) 11.9.
Met krogle: 1. dr. Narančič (C) 13.9(1 m, 2. Janousch (Waf) 13.555 m,
3.	Novakovič (BSK) 11.85 m, 4. Stepišnik II (II.) 11.13 m, 5. Jeglič (11.)
11 02 m. Sigurna zmaga Narančiča, ki meče zelo stanovitno,
1500 m: Na startu 4 tekači Kac-a in po eden od Gak, Primorja in Ilirije. Od starta dalje vodi Pugl (Gak), kateremu sledi Leban (Kac). Isti red je na cilju. Za 3. mesto oster boj. Rezultat: 1. Pugl 4:22.4, 2. Leban 4:22.8, 3. Sussiti (Kac) 4:36.4, 4. Blatnik (P), 5. Majhenič (1), 6. Vukovitsch (Kac).
Kopje: 1. Kryza (Kac) 49.36 m koroški rek., 2. Petkovšek (P) 46.85 metrov. Samo dva tekmovalca.
200 m; 1. nredtek: 1. Haderer (Kac) 24.2, 2. Sik (BSK) 24.4, 3. Novakovič (BSK) 24.6. — 2. nredtek: 1. Skok (P) 23.5, 2. Htirtl (Kac) 24, 3. Ferenščak (Mar.) 25.
400 m: 1. predtek: 1. Schreiber (Hašk) 54.3, 2. Sik (BSK) 58, 3. Puti-nja (P). — 2. predtek: 1. Htirtl (Kac) 56.3. 2. Haderer (Kac) 57.1, 3. Tru-čelj (P).
Preden
si nabavite pisalni stroj, oqlejte si stroj
>Triumph<
Glavno zastopstvo L. ŽITNIK, Ljubljana, Kolodvorska c. 26 Telefon 34—23
črtse s 3Q. septembrom brez izjeme ^iz seznama Članstva, šu., J?reitTle se novi član g. prof. Jo-0 Preži.
azPis propagandnega meetinga SK Hiri je.
Ilirija priredi v nedeljo, dne r- ni- propagandni lahkoatletski
meeting na svojem igrišču ob Celovški cesti s sledečim programom:
Tek 100 m seniorji, tek 60 m juniorji, met diska L kg jun., tek 400 m sen., skok v dalj jun., met krogle sen., tek 1000 m jun., skok v dalj sen., tek 1500 m sen., skok v višino sen., 4X 100 m sen.
Tekaiišče meri 386 m in je iz uga-skov ter ima 2 nedvignjena zavoja.
Tekmuje se po pravilih JLAS. — Pravo starta imajo vsi atleti1.
Nagrade dobe:	prvi trije v sen.
disciplinah kolajne, prvi trije v jun. discipl. diplome.
Prijave s prijavnino v iznosu Din 10 za sen. točko in Din 5 za jun. točko ter Din 15 za štafeto, je poslati najkasneje do 21. t. m. na naslov kap. Vizjak, Ljubljana, kavarna Evropa.
Osječka Slavlja na odmoru u Dalmaciji. Osječka će Slavija nakon svoje prve utakmice za državno prvenstvo, koju igra 7. o. m. u Zagrebu sa Concordijom, otputovati u Split, gdje će sačekati nedjelju 14. o. m., kada igra sa tamošnjim Hajdukom svoju drugu utakmicu. Vjerojatno je, da će usput svratiti u Sušak, gdje bi 8. o. m. imala odigrati prijateljsku utakmicu sa tamošnjim Ori-jentom.
Drago Ulaga:
Kaj so telesne vaje?
i elesne vaje niso le opravek telesa, temveč so zaposlitev, pri kateri smo z dušo in s telesom zraven. S tega stališča zametujemo vsako izumetničenost v športu — kakor tudi vsako brezmiselno, zgolj fizično kretanje rok ali nog. V sportu nam ni potrebno iskati sistemov, edino važno je, da prisluškujemo svoji notranjosti, da zadostimo potrebi po gibanju. In ta potreba je vsakemu zdravemu človeku vcepljena od njegovega Stvarnika.
Glejmo že otroka v zibeli: na vse mogoče načine giblje svoje ude. Brez vsake komande, celo brez spoznavanja, da je to koristno. In če ga nevedne matere tesno povijejo, da se ne more kretati, tedaj se joče. Ko gledamo otrpke, kako mahajo z rokami, kako brcajo- in se zvijajo, tedaj opazimo, da jim vse to nudi veliko ugodje. Tudi otroci imajo svoj trening, ko se vadijo stati na nogah. Brezdvoma je to za dete prav tako težka vaja kakor stoja na rokah za odraslega. Opazujmo otroka dalje pri svojem treningu! Kako naskakuje prag, da bi ga prestopil! S kakšnim veseljem skoči iz nizke stopnice na tla! Kako pleza na. stol in zopet doli. Ne samo enkrat, temveč desetkrat, dvajsetkrat — in se še vedno ne naveliča. Na čigavo povelje dela vse to? Brez povelja, le iz neke notranje potrebe.
Takšno igranje je velikega biološkega pomena, kajti to je telesna sa-i no vzgoja otroka. Dušeslovec Groos pravi, da je dete nebogljeno in nezmožno zato, da se uči samo sebi pomagati. Prav živO nam pričajo to živalske igre: mlade mačke imajo najraje one igrice, ki jih usposabljajo za lov na miši, n. pr.: prav rade lovijo žogico, ki se kotali po tleh, ali tekajo za letečim papirjem. Nikdar jih ne vidimo, da bi se zaletavale z glavami druga v drugo, kakor delajo to ovni. Živalsko igro si torej razlagamo kot vajo za življenski boj. Podoben pomen ima tudi otroška igra; na eni strani pomenja vajo za življensko usposobljenost, na drugi pa podpiranje rasti. Zakaj dognano je, da je za rast mišic potrebno gibanje: dete. ki se veliko giblje, se lepše razvija in hitreje raste kakor ono, ki večinoma miruje. Povedano nam do-kazuje poizkus, ki ga je napravil nek fiziolog: Imel je šest enako starih in enako razvitih mladih psičkov. Tri je zaprl v kletko, ostalim trem pa je dal svobodo, da so se lahko poljubno kretali. Ko jih je po 40 dneh tehtal in izmeril je dognal da so bili zaprti psi lažji — dasi so dobivali isto hrano. Naravno, da so bili tudi manjši in sploh mehkužnejši.
Igra pa ni važna le kot sredstvi' ki uri fizične zmožnoisti posameznega bitja. Pri človeku ima posebno nalogo v vzpostavljanju notranjega ravnovesja, to je notranje harmonije. Vemo, da stremi vsak nagon po utešenju. Tudi nagon po gibanju. In če mu ne ustrežemo, tedaj nastane v nas neko notranje nesoglasje. Pomislimo samo na otroke, ki morajo ob slabem vremenu po več dni ostati v sobi: Čutijo potrebo po gibanju, igrati se ne morejo ali ne smejo, posledica pa je, da postanejo sitni in čemerni. '— Tudi pri odraslem človeku se često prežene neugodno počutje s telesnim gibanjem ali s sportom.
Pojmi, kakor igra, sport, telesne vaje so tako v tesni zvezi, da jih ne moremo med seboj točno ločiti. Vsi pa imajo skupne znake, ki jih ločijo od resnega dela. Eden teh znakov je ta, da izvirajo vse prave telesne vaje jz notranje potrebe po gibanju. Sledeči primeri naj nam pokažejo ločitev telesnih vaj od vsakdanjega fizičnega dela.
Človeku, ki pride iz pisarne, se hoče gibanja; nima druge prilike in gre v klet, kjer cepi drva. Vsak zamah s sekiro napravi z veseljem, med delom je dobre volje. — Poglej-
O bistvu sporta
(Nadaljevanje.)
mo drugega drvarja, ki tudi cepi drva; nič se mu ne ljubi in se jezi, da je tako slabo plačan, da ne more najeti delavca. O prvem, ki je delal iz notranje potrebe in z veseljem bomo rekli, da je bilo vse opravilo le sport, o drugem pa, ki ni cepil iz potrebe po gibanju temveč zato, da si je prihranil denar bomo rekli, da je opravljal vsakdanje delo za kruh. Pri obeh je bila funkcija ista, različen pa je bil notranji odnos do dela.
Še drugi primer: dve dami tekata po tekališču: prva teče z veseljem, brez kakega koristnostnega namena, druga pa se muči le zato, da bi postala lažja in vitkejša. Prva je gojila sport, druga pa kuro za shuj-šanje.
Š tem smo se približali definiciji telesnih vaj, ki jo je podal dr. Sippel, vodja psihološkega laboratorija na nemški visoki šoli za telesno kulturo: Telesne vaje so zaposlitev človeka kot celote. So opravek, ki izvira P notranje potrebe, ki stopnjuje veselje do življenja in ki razvija in ohrani zlasti telesne moči.
(Nadaljevanje sledi.)
SALDA-KONTE - ŠTRACE JOURNALE - ŠOLSKE ZVEZKE MAPE - ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI, KOPITARJEVA UL. 6 11. NADSTROPJE
Konkurenca poživi kupčijo.
Znameniti madjarski vratar Plat-ko se je za časa velike emigracije nogometašev preselil v Španijo. Tu je z velikim uspehom konkuriral španskemu narodnemu junaku Ri-kardu Zamori, ki slovi kot najboljši vratar vseh časov. Pri tem si je pridobil mnogo slave, časti in tudi — peset (španski denar).
Platko je bil prvi profesijonalni nogometaš na kontinentu, ki si je z izkupičkom nogometa kupil avto.— Platko je mnogo trpel radi intrig prijateljev Zamore, vendar je vztrajal in je pripomogel svojemu moštvu F. Č. Barceloni do prvenstva Španije. Pri tem je bil ranjen, moral je dolgo časa prenehati z igranjem, nato je zopet zbolel in je moral v bolnico. Radi pomanjkanja dobrih »nogometnih« zdravnikov v Španiji, se je operacija ponesrečila. Na svetu je pač tako, da publika invalidnemu profesijonalu ne poje več slave. — Platkota so počasi pozabili in nedavno je Barcelona razveljavila pogodbo v soglasju s svojim znamenitim vratarjem.
Platko je s svojim avtom prispel v domovino, v Budimpešto in je bridko potožil o nehvaležnosti Špancev. Najbolj ga je žalostilo, da ga v bolnici niso obiskali niti njegovi klubski soigralci. Sedaj se počuti zopet popolnoma zdravega in je dobil nove ponudbe iz Španije, o katerih pa noče ničesar slišati.
Sedaj pa senzacija: Zamora, ki nima več nikakega rivala, se ne počuti brez konkurence dobro in meni, da je premalo v časteh — manjka pač primerjava za njegovo veličino. Zamora je torej pisal Platku pismo s prošnjo, naj se vrne v Španijo. Konkurenca v resnici poživi kupčijo!
Zanimiv kongres Jugoslovanskega olimpijskega odbora.
V nedeljo 7. t. m. se je vršil v Beogradu kongres, sklican po delegatu mednarodnega olimpijskega odbora, g. gen. Djukiču in po stari upravi prejšnjega Jugosl. olimpijskega komiteta, da reši vprašanjđ tega odbora za bodoče. ML bomo o stvari prinesli obširnejši članek tudi s principijelnega stališča, za danes se omejujemo le na kratko poročanje o poteku kongresa.
Kongres sfe je vršil pod predsedstvom starostnega predsednika g. dr. Bučarja, našega delegata v medn. olimpijskem odboru. Skupščini je prisostvoval odposlanec Nj. Vel. kralja polk. g. Šarič, delegat Ministrstva vojske puk. Knežević, Ministrstva prosvete g. dr. Olavinić in zastopnik beograjske opčine g. Danderović. Zastopanih je bilo 11 športnih savezov, Savez Sokola kralj. Jugoslavije in predsednik Saveza sportskih Savezov. Zimskosportski Savez je zastopal g. Joso Goreč.
Osvojil se je predloženi dnevni red, nakar je dr. Bučar poročal o sklepih Mednarodnega olimpijskega kongresa v Berlinu, o povabilu Bolgarskega olimpijskega odbora za aranžiranje skupnih tekmovanj, o čemer je odpadla razprava. Ker se balkanske igre že vrše. — Načelstvo se je sklenilo, da se udeležimo olimpijskih iger v Ameriki ter se takoj zavzame pri vladi za primerno in potrebno denarno podporo. Osvoji se načelo, da vsak Savez poda JOO referat o projektirani udeležbi in potrebni podpori za trening in potovanje, nakar bo JOO skušal dobiti potrebna sredstva ter osigurati trening vsem športnim panogam, udeležbo se bo pa omogočilo le tistim, ki bodo mogli pokazati na primerne mednarodne rezultate. Po površnem pregledu se je ugotovilo, da bi morali poslati mi 50 atletov na olimpijske igre. — V stvari zakona za telesno vzgojo se je ugotovilo, da obstojajo momen-tano 3 projekti, in sicer projekt Jug. Sokola, projekt posebne komisije v ministrstvu in kombinacija obeh projektov. Sklene se poslati vladi resolucijo, da naj se za sedaj stvori zakon, ki naj zavaruje pomaganje privatne inicijative v organiziranju sporta v zemlji in pa, da se osnuje vzorni zavod za telesni odgoj, ki naj zagotovi zadostno število športnih učiteljev, športnih prostorov in materijalnih sredstev. — Nato se je ustanovil Jugoslovanski olimpijski odbor, ki ga tvorita oba delegata mednarodnega olimp. odbora in pa delegati vseh športnih savezov, ki so včlanjeni v mednarodnih amaterskih federacijah. Edina naloga tega odbora je pripravljati vse delo za odposlanje državne reprezentance na olimpijade in finansiranje takih potovanj. Glavna skupščina se vrši najkasneje 6 mesecev po vsaki olimpijadi. Sestavil se je sledeči upravni odbor: predsednik gen. Dušan Stefanovič, podpredsedniki: puk. Knežević Stevo, dr. Hadži Ste-vo, dr. Ciril Pavlin, tajnika: inž. Popovič Mihajlo, Hrvoje Macanović, blagajnik Ćarapić Gjorgje, odborniki: Pajić Dragomir, Josipović Aca. Kilar Rika, Goreč Joso, Bošković Nikola, Denih Martin in nadzorni odbor dr. Teša Bogosavljević, dr. Ciril Žižek in Julij Bartole. Pravila predvidevajo, da se morajo vršiti plenarne seje tako, da se vsakega četrt leta vrši ena seja, po turnusu v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.
S kongresa se je odposlalo pozdravno brzojavko pokrovitelju tega odbora Nj. Vel. kralju Aleksandru in predsedniku generalu Štefanov:ću v Solun.
Vse zborovanje je poteklo v me-
stoma burni, ali jako stvarni in intenzivni debati ter je upanje, da bo ta rešitev vendar pomenila napredek v organizaciji našega in ureditvi našega olimpijskega foruma.
Izredna glavna skupščina JZSS.
Izredna glavna skupščina se vrši, kakor že razpisano, v nedeljo, 14. t. m., ob 9. uri v beli dvorani hotela Union. V slučaju da ob določenem času ne bi bila zadostna udeležba, se vrši pol ure kasneje v istem prostoru skupščina brez ozira na število članov. Delegate naprošamo, da pri-neso pooblastila svojih klubov s seboj.
Dnevni red skupščine ostane, kakor objavljen.
Obnovitev verifikacij.
Z ozirom na dobo dopustov je sklenil JZSS, podaljšati rok za obnovitev verifikacij v smislu sklepa redne glavne skupščine do 1. okt. t. 1. Vpoštevalo se bo pri obnovi samo dotične verifikacije, katere prejme Savez do stavljenega termina, zakasnelih verifikacij Savez ne bo vpošte-val in se bodo morale napraviti na rednih verifikacijskih prijavnicah, ki veljajo 5 Din za komad.
Vse klube prosimo,
da rešijo vposlano jim prvo okrožnico čimpreje ter ne odlašajo z rešitvijo. ker to ovira redno in pravočasno poslovanje Saveza. Smučarske klube, ki se nahajajo v tujskopromet-nih centrih, da izberejo zanesljivo in zaupno osebo, ki bo pošiljala redna poročila o vremenskih prilikah, o snegu, smuki, frekvenci tujcev, in o smuki v izletnih točkah, točno ob predpisanem času, da bo mogel savez ta poročila zbirati in objavljati. To osebo naj javijo istočasno z rešitvijo okrožnice.
Mariborski zimskošportni podsavez.
(Službeno.)
Vsem članom;
Dne 14. septembra 1930 ob 9. uri dopoldne se vrši v Ljubljani izredna glavna skupščina JZSS. Dnevni red je bil objavljen v »Športnem listu« št. 24 od 11. avgusta t. 1. Predvsepi opozarjamo na event. spremembo pravil JZSS in sprejem enotnih pravil vseh podsavezov JZSS. Vsak član naj pošlje svojega delegata k tej skupščini, v nasprotnem slučaju naj pa pošlje pooblastilo našemu podsa-vezu, ki tudi pošlje svojega delegata k tej izredni skupščini. — Pri tej priliki opozarjamo ponovno vse člane na preureditev verifikacij ter je na vsak način nujno potrebno predložiti nove verifikacijske prijavnice našemu podsavezu, ker vse stare verifikacije izgubijo veljavo s 1. septembrom 1930. Tozadevno se je naš podsavez obrnil na JZSS za podaljšanje .tega roka do 1. novembra 1930.
Nadalje opozarjamo na »Športni list« št. 24 od 11. julija, v katerem objavlja Savez ustanovitev institu-
cije saveznih učiteljev. Vsem članom naročamo, da se zanimajo v svojem delokrogu na ta sklep Saveza ter skušajo omogočiti sposobnejšim smučarjem do izučitve za smuškega učitelja. Tozadevne informacije prejmete pri nas ali pa direktno pri Savezu.
Dne 18. oktobra 1930 se vrši občni zbor našega podsaveza. Pozivamo člane, da nam event. predloge čimpreje dostavijo. Naš podsavez namerava izdati svoj zimsko-sportni 'znak. Od članov želimo, da nam pošljejo morebitne načrte in nasvete.
V'kratkem se bodo vršili izpiti za savezne sodnike za smuške tekme na daljavo. Člani naj prijavijo imena interesentov našemu podsavezu. Ponovno opozarjamo člane, da priobčujemo naša službena sporočila v »Športnem listu«, ki je tudi istočasno službeno glasilo JZSS. Radi tega je nujno potrebno, da se naročite na »Športni list«.
Prosimo vse člane da nam javijo, ako sto naročeni na »Športni list«.
MZSP - tajnik.
Skak v daljavo in v višino.
Znani angleški olimpionik H. M. Abrahams pravi o skoku v daljavo:
bkok v daljavo je treba obravnavati kot kak matematično fizikalni problem. Skok v daljavo je kombinacija hitrosti in odskočne sile ali ako se izrazimo mehanično-fizikal-no, je rezultanta dveh komponent: namreč horicontalne' hitrosti tekača in njegove vertikalne hitrosti, t. j. odskočne sile, s katero se odženo od tal navzgor. Dober skakač v daljavo mora biti obenem dober skakač v višino in dober sprinter. Iz lastne izkušnje mora vedeti, katero komponento je treba povečati, to se pravi, da li je boljše skakati z manjšo hitrostjo in z večjo odskočno silo ali obratno. Skakač ne more skočiti ako teče z največjo hitrostjo, ker porabi vso energijo za horicontalno premikanje in nima nikake energije za odskok navzgor. Skok ne bo nikdar zadostno dolg ako je nalet prehiter ali prepočasen. Pri skoku v daljavo je treba tudi dovoljne višine, ki pa ne sme biti prevelika. Najboljša metoda je vsekakor »kick« Ame-rikancev; ta način je uporabljalo vseh šest finalistov na olimpijadi 1928 v Amsterdamu. Kick obstoja v tem, da se odiskoči kakor da ne bi bilo nikakega odskočnega trama, to se pravi, hitrost zaleta se pri odskoku ne sme zmanjšati in izgleda celokupen skok kot nekak tek po- zraku. Predpogoj pa je do cm točno zmerjen nalet.
O skoku v višino pravi Abra^ hams: svetovni rekord je 200.6 cm, vendar ni skakač v zraku niti eno sekundo. Obstoja več različnih stilov, pri vseh pa je bistveno, da se niti enega dela telesa po nepotrebnem ne dvigne preko late. Vsi slavni skakači v višino uporabljajo nekak način valjenja preko late in sicer v
kolikor mogoči horicontalni legi vzporedno z lato. Skakač se dobesedno zavali od ene na drugo stran late, kar je najbolje razvidno na slikah s časovno lečo. Najboljši stil je takozvani »zapadni valjar«, uveden pred 20 leti v Ameriki. Sicer ni popolnoma naraven, ker se skakač odžene z nogo, ki je bližja lati in zavihti preko late najpreje zunanjo nogo. Zalet mora biti primeren, nikdar pa predolg, najbolje ca 12 m. Pri mee-tingu naj se ne začne prenizko skakati, kar je utrudljivo. Vsako višino je skušati, da se jo preskoči že pri prvem skoku, ne sme se zanašati na dva popravka, kajti tudi ta se lahko ponesrečita.
Ključ k uspehu,
Pomen kondicijskega treninga.
Današnja najnovejša doba je tudi v sportu marsikaj spremenila. Razveseljiv napredek je zaznamovati v pojmovanju treninga; bistveno več pažnje se polaga na kondicijo, dočim se je ta preje zanemarjala, ker je prevladovalo naziranje, da je najpotrebnejša tehnična obdelava. Danes smo prišli do spoznanja, da so telesne vaje, kakor jih goje skandinavski, angleški in amerikanski športniki, mnogo večjega pomena z ozirom na njih učinek, kot se je to preje domnevalo. Ako pogledamo današnji moderni način treninga, opazimo takoj, da igra kondicijski trening najvažnejšo vlogo.
Stara izkušnja nas uči, da tudi najboljši športni učitelj (trainer) ne more doseči pomembnejših uspehov, ako nimajo njegovi učenci količkaj naravnega talenta v tehničnem pogledu. Potom teoretičnih predavanj in praktičnega izvajanja je sicer mogoče doseči gotovo stopnjo, toda ako manjka posamezniku od narave dani občutek, ta stopnja ne bo nikdar presegala povprečnosti. Isto velja za taktično stran vežbanja, ki je tudi jako važna. Kljub poduku v pogledu taktike pa ravna nadpovprečni športnik v borbi popolnoma instinktivno. I udi
najboljši trenerji ne notnatrajo. akU
manjka prirojeni naravni instinkt.
Temel no pravilo sporta in predpogoj vseh športnih uspehov je telesna sposobnost. Razumljivo je torej-da je kondicijski trening najvažnejši del vežbanja.
Kondicijski trening daje izdržljivost, moč, hitrost, pa tudi gibčnost in borbenost. Vse te stvari niso samo pridobitev za telo, vplivajo bistveno tudi na moralične in duševne kvalitete vsakega športnika. Samo tisti, ki ima do dobra trenirano telo-, zamore dati v vroči končni borbi tekmovanja iz sebe vse in da v odločilnem finišu izdrži ne oziraje se na taktične probleme. Dober kondicijski trening da občutek sigurnosti, kar je dostikrat odločilnega pomena za dosego uspeha. Možnost, izdržati do konca in dati iz sebe vse, je sicer v velikem delu stvar duševnosti, vendar je najboljša telesna kondicija samo no sebi razumljiv predpogoj.
Z drugimi besedami je torej kondicijski trening ključ k uspehu. Ako se bo naš naraščaj vzgajal v tem smislu, mora priti napredek. Ni dobro polagati preveč pažnje na tehnično stran, nazadovanje marsikaterega našega moštva je temu pripisati.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
(GRADSKA ŠTEDIONICA) LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA
Ustanovljena 1.1689
Telefon štev. 16. — Poštni ček št. 10.3 T
>	. L T

Stanje vloženega denarja nad 400 milijonr Din,
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. hranilnica plačuje zlasti za vse vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. —
Za vloge in obresti jamči poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo,
♦
Širite
Športni list!