Izdaja okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi v joje in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru - .Naslov uredništva' m uprave: ..Zasavski tednik" Trbovlje l. Trg revolucije St 28 (telelon 91) — Račun pri podruinici Narodne banke v Trbovljah 614,T.146 — List izhaja vsako soboto — Letna naročnina 400 din. polletna 200 din. četrtletna 100 din mesečna 40 di« — Posamezne številke 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne to lib ne vračamo Štev. 4 Trbovlje, dne 19. jannarja 195? Leto X. Občinska konferenca Socialistične zveze v Zagorju Socialistična zveza dela za btoginio vsakega posameznika Bogate mis’i tov. Marinka ze^ da je bito v zadnjih dveh Zato je njegovem treba te-jehh objavljeno največ gradiva meljito Uravnavati celotno av,ic"* zasetike *■ odbora SZDL, občinskega ljud-skeea odbora in njegovih sve- V RAZPRAVI JE SODELOVAL TUDI PREDSEDNIK LJUDSKE SKUPŠČINE LRS TOVARIŠ MIHA MARINKO — OSNOVNI ORGANIZACIJI LOKE-KISOVEC IN KOLOVRAT NAJBOLJŠI ORGANIZACIJI NEDAVNEGA TEKMOVANJA — VAŽNI SKLEPI ZA NADALJNJE DELO Zagorje, 13. januarja. — V kino dvorani je bila danes o- našega okrajnega glasila to-le: Burno pozdravljen je stopil činska konferenca Socialistične zveze, kateri je razen 150 iz- na govorniški oder tov. Marinko voljenih delegatov prisostvovalo tudi mnogo gostov. Med njimi: predsednik Ljudske skupščine LRS tov. Miha Marinko, okrajni sekretar ZK tov. Viktor Kovač, zagorski rojak France Klopčič, podpredsednik OLO tov. Viktor Burkeljc, član okrajnega sekretariata ZK tov. Franc Kralj-Clnk, tajnik OSS tov. Jože Ostanek, sekretar MK ZKS tov. Franc Ludovika, predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Alojz Lukač in drugi. Predsednik občinskega odbora tov. Milko Gostiša je uvodoma podrobno analiziral politične dogodke doma in po svetu, nato pa razčlenil nekatere probleme za gorskega gospodarstva in kmetijstva. Opozoril je na nekatere slabosti v vodenju lokalnega gospodarstva in zaključil z ugotovitvijo, da morajo nadaljevati celotno delo po načelih in sklepih, ki jih je nakazalo zadnje zasedanje Zvezne ljudske skupščine in IV. plenum SZDLJ. Iz referata sekretarja Vipotnika povzemamo, da je bila organizacija v zadnjih dveh letih — toliko je namreč minilo od zadnje konference — zelo angažirana v mnogih važnih opravilih. Na kratko: predvsem je bila organizacija angažirana v pripravah za ustanovitev komun, nenehnem pojasnjevanju naših vsakodnevnih političnih, gospodarskih in prosvetnih problemov, s politično in drugo vzgojo Zimska panorama pozdravili v svnv sredi tovariša Miha Marinka, saj je minilo že dokaj časa, ko je bil zadnjič med njimi Preden je prišel na domače zadeve, je obširno govoril o naši prehojeni poti v ljticteki revoluciji,, po njej in se dalj časa zadržal na obravnavanju zadnjih dogodkov v SZ in Poljski ter na Madžarskem. Nato je naglasil, da je treba postaviti Socialistično zvezo v ospredje našega celotnega dogajanja Poudaril je, naj imajo osnovne organizacije več smisla za reševanje vseh svojih zadev in ugotovil, da morajo komunisti prvenstveno opravljati svoje naloge preko Socialistične zveze. Ko je predsednik Marinko govoril o nekaterih problemih delavskega in družbenega upravljanja, je med drugim Ugotovil, da smo v zadnjih letih dobili tn usposobili v organih delavskega samoupravljanja dragocen kader, ki se je docela usposobil za odgovorne naloge v vodenju gospodarstva. Mnogo težav delavskega samoupravljanja. je dejal Marinko, pa so ob- S skupščine OSS v Trbovljah Ploden ilolmi razgovor V petek, 11. januarja, je bila v Trbovljah skupščina OSS, ki »o se je poleg delegatov udeležili tudi zastopniki Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, tov. Svetek, podpredsednik OLO Trbovlje tov. Viktor Burkeljc, zastopniki sosednih OSS in drugi. Skupščina je bila v vseh pogledih uspešna, saj je razčlenila vrsto zelo aktualnih problemov s področja proizvodnje nagrajevanja, vzgoje delavcev in dela sindikalnih organi i. — Po končan' skunšeini si delegati in gosti ogledali prostore novega Delavskega doma v Trbovljah. Več konkretnega dela za uresničenje sklepov Referat tov. Jožeta Ostanka je žeto obširno govoril o ukrepih, Id eo potrebni za povečanje delovne storilnosti. Dotaknil se je tudi problema nagrajevanja in ugotovil, da v okviru sedanjega plačnega sistema še vedno niso izčrpane vse možnosti za nagrajevanje po delovnem učinku, saj je v vseh naših podjetjih še več kot polovica delovnih mest, kjer defo ni normirano. Opozoril je je bilo premalo dela za mo napisani na papirju, še ni dosežen smoter. Tega lahko dosežejo vsi delovni ljudje, vsa podjetja, vse organizacije in drugi čimitedji, ko se z ramo ob jami borijo za njihovo uresničenje. Marsikatere naše sindikalne podružnice pa tega niso razumete tako; zadovoljile *o se, če se enkrat aM dvakrat sklicale sestanek, na katerem eo načelno razpravljali o preusmeritvi našega gospodarstva. Ma-lokje pa so sprejeli ustrezne zaključke za povečanje proizvod- JTja. je tre ftil lVlrUTlTUK-V, 5fL7 VV” članstva, pros.avami uspejic me=itnih osnovnih orga- tov, zborov volivcev, gospodar- iektrvnega značaja, ker imajo nizacij. »kih problemih in kmetijstvu, vamounravni organi premalo V poročilu sekretarja Je bilo Podrobno so bili našteti uspehi j^m-netenc. nadalje govora še o delovanju in slabosti v organih delavskega organov delavskega ih družbe- in družbenega upravljanja in nega upravljanja, tisku (tu ve- končno razvoju množičnih orga-lja pripomniti vsaj, kar zadeva nizacij ter društev. Razprava po poročilih Tov. Gostiša — predsednik občinskega odbora SZDL v Zagorju podaja poročilo Obširno je nanizal še nekatere ugotovitve glede trgovine.^ tržišča, stania našega obrtništva !n gospodarskega kriminala. Na koncu je pojasnil še probleme kmetijstva. Odziv na tekmovanje, ki ga je Razprava je v glavnem še do- mih in cenah kmetijskih prideš- razpisala organizaci ja T. ^.aeor-poCnila nekatere ugotovitve po- kov, tov. Brvar o razvoju in na- 'e pred J^rlrrn zbori. _ 1 ročil. Tov Goste je govoril o de- togah zadružništva v zagorski uspel. Posebna omisvi a lovanju delavskega sveta rud- občini in ugotovil, da zanimanje ocenila vse organizacije in pn-nika Zagorje in ugotovil, da je za pospeševanje kmetijstva si- , jL-o, svet v zadnjem letu zelo izbolj- cer obstaja, da pa bo potrebno T-^ke-TOsovec a ri . ... šal svoje delo. Zlasti se je izbolj- za razvoj zadružništva v neka- ’ma nirf <7'™CTn,, ■ šalo deto, odkar delujejo razne terih zadrugah več sredstev in usnehov, sat komisije in je tako aktivnih pomoči, zlasti v boljših knjigo- rna.one vsi volivci teh članov več kot' dve tretjini, vedskih kadrih. Tovarišica Pe- ^temteamia ie TnT’ , Poudaril je, da bo treba spričo čarjeva je podrobno ocenila raz- R-roum' * večjega razvoda zagorskega rud- voj družbenega upravljanja v *Wl-ie*nico rahr' * nika ustanoviti še nekake obrat- zdravstvu in omenila težave re- ulemo. Drugo nagrad ■ ne delavske svete, kajti proble- Sevalne službe ter končala s nreiela organizacija n________ - matika posameznih obratov ni kratko oceno dosedanjega delo- i'Tata, im sicer denarno agra majhna. Zadržal se :e še pri ne- vanja ženskega društva. Tovariš " *™i» katerih subjektivnih zadevah Klun je govoril o šolstvu in ve- Na koncu so delegati z. jav-zagorskega rudnika in končno tiki odgovornosti družbe za nim glasovanjem izvotliti 25-desete obletnice osvoboditve, zayjujtil svojo razpravo s tem, vzgojo naraščaja. Tov. Lukač pa članski občinski odbor. Sklepi, zlasti pa z uveljavljanjem in ^ ^ rudnik v nekaj letih moč- o delovanju občinskega ljud- M so jih delegati sprejeli, pa krepitvijo delavskega in družbe- no izpopolnil svojo Proizvodnjo. skega odbora, njegovih svetov, o iražeio. da čaka organizacijo v nega upravljanja. S tem pa seve Tovariš iz Kandrš le govoril delovanju krajevnih odborov in bodočem delu precej edeove-nth niso bile izpolnjene vse naloge Q neT(aterih kmetijskih proble- davčni politiki. nalog. Milan V. organizacije. Koliko je bilo še ostalega, drobnega, nevidnega dela, s katerim se je organizacija ubadala malone vsak dan. Danes je včlanjeno v organizacijo 90 odst vseh volivcev. To pomeni, da so se posamezno osnovne organizacije, zlasti ob letošnjih občnih zborih, odločno lotile povečanja svojih vrst in jim je to delno tudi uspelo. Res je, da je v vrstah posameznih delovnih kolektivov še približno 400 ljudi, ki Iz kakršnih koti vzrokov niso našli pot v orga-nizaci o. Toda napak bi bilo vključiti vse te ljudi z nekim administrativnim ukrepom, kakor je v svoji razpravi dejal tov. Marinko, marveč mora organizacija s svojo nenehno in vztrajno delavnostjo doseči to, da bodo vsi ti preostali »poznali, kje je njihovo mario. Nekoliko slabše so odigrale svojo pomembno vlogo ,vaš*e organizacije, čeprav so mnoge, zlasti v zadntih mesecih, odlično rešile celo konico odgovornih nalog. Ueotovitev sekretarja da nesi del krivde za tako stanje tudi občinski odbor, ni slučajna. Zategadelj bn morala veljati večja skrb tudi vaškim organizacijam, to še zaradi tega, ker bi utegnili neuspehi teh organizacij občutno zmanjšati plenuma Zvez Jugoslavije. Iz teh sklepov bi morala vsaka družbena skupina, vsako podjetje, vsaka podrlž-nica in seveda tudi vsak posameznik izluščiti konkretne naloge zase, kajti brez dela, brez uresničevanja storjenih sklepov ne more priti do izboljšanja življenjskih pogojev naših delovnih ljudi. Dokler so sklepi sa- večjtii investicijskih sredstev ali zaposlim novih delovnih moči. Seveda so bile tudi številne izjeme. Marsikatera podjetja so te sklepe razumela tako, da morajo same iskati možnost: za povečanje proizvodnje z odkrivanjem notranjih rezerv, z uvajanjem novih delovnih metod, z boljšo organizacijo dela itd. Več skrbi higiensko-tehnični zaščiti dela Predsednik OSS tov. Vili Škrinjar v ObSS Videm-Krško hi sekretarjem ot tovarišem Jožetom Piklom Na področju higiensko-tehnič-ne zaščite dela je nešteto možnosti za povečanje narodnega dohodka, saj je bilo samo v prvi potovili lanskega leta zaradi nesreč pri delu izgubljeno preko 81 milijonov dinarjev Številna podjetja so si sicer prizadevala, da bi izboljšala delovne pogoje, toda potrebe po higiensko-tehnični zaščiti so Se vedno večje kakor pa naše ekonomske zmogljivosti. To velja še zlasti za zastarela podjetja, ki so pri isti delovni površin; povečala proizvodnjo za 100 odst. in več Navzlic temu pa je tudi z razpoložljivimi zaščitnimi in sanitarnimi napravami in s primemo vzgojo mogoče precej zmanjšati število nesreč pri delu. kar bi imelo za posledico povečanje narodnega dohodka ln s tem tudi življenjskega standarda, na drugi strani pa zmanjšanje stroškov za socialno zavarovanje Delegati so v razpravi navedli več primerov, kjer delavci ne znajo ati pa celo nočejo uporab- ljati zaščitnih naprav, kar lahko seveda vsak trenutek'dovede do usodnih posledic. Zaradi tega je zelo važna vloga subjektivnega faktorja, ki s prepričevanjem in s primemo vzgojo tudi lahko prispeva k zmanjšanju nesreč pri delu. ČLANE DS JE TREBA VZGAJATI ZA KONKRETNO DELO Referat in razprava sta posvetila veliko pazljivost vprašanjem dela organov delavskega samoupravljanja. Ker smo o teb problemih obširno pisati v novoletni številki našega časnika, bomo tu omeniti samo najvažnejše stvari iz referata in razprave. Tako na primer je bilo poudarjeno, da bo treba v prihodnje vzgajati člane DS za njihovo konkretno delo v organih delavskega samoupravljanja, v raznih komisijah, v aktivih družbenega upravljanja itd Vsa vzgoja pa mora bit; usmerjena (Nadaljevanje na 2. strani) Do konca meseca, bodo opravili občne zbore v vseh krajih občine Brežice Sindikat hrastniške Steklarne je obdaril svoje bolne člane VEC KOT ZA 50% so povečali članstvo SZDL Kakor že vsa povojna leta je tudi sedaj ob koncu leta sindikalna podružnica pri Steklarni v Hrastniku obdarila svoje bol-vprašanja, kolikor ji bo to mo- :^ zdravijo v sanatoriju goče. Iz tega lahko vsi vidijo, Lj?h »e da je organizacija SZDL res po- ^^čJkL^st^¥1}. “^..bolT in pisani so »Elektro Videm-Krško« uredil trebna, saj pomaga delovnim e£matoriiu sev^Tv^eli organizacije to vprašanje tako, da vsi tisti, ljudem, če ji je to le mogoče, funkcionarjev sindikata 86 ter Presenečeni, da so se tova- C1JO VSI volivci. — Ostali občni -jii „ z «arv>mnm nithmr na eni strani pregled dela va- stanki so povsod, kjer se tre- zbori SZDL v brežiški občini botaik je bil obdarjen za Novo ^ . _ j.3 — s — XI. s r». nAn/t nrmocll ca m orcilrm in_ . * ' V letu 1955 72 vaških organizacij, lani 62, sedaj pa — po popolni reorganizaciji le 49 — Občne zbore so imeli že v 35 organizacijah. Zelo razgibani bili občni zbori SZDL po vaseh in krajih občine Brežice. Občni zbori so bili organizacij Socialistične nutno montirajo števci. — Se- bodo prinesli še marsikaj, že- leto z 2ooo din in raznimi pri- zveze, na drugi strani pa akcija veda so razpravljali na občnih let;i Pa ie> da bi bila Sociali- boljški. za povečanje članstva. Ker se zborih o marsičem. Mnoge stva- stična zveza po številu članstva p0ieg tega je sindikalna poje ponekod pokazala potreba po ri je SZDL že rešila, prav tako kar najbolj močna organizacija, druinica ob te; priložnosti ob združitvi nekaterih nrmnizanii bo skušala urediti Še druga -»—«i- j—i- — -------.-i----1--.- — združitvi nekaterih organizacij, so to izvršili, kar se je pokazalo kot prav dobro. V občini Brežice so se prav temeljito lotili povečanja števila članstva in so s tem tudi uspeli. Številke nam povedo, da je bilo predlansko leto 5362 članov SZDL, lansko leto konec decembra pa že 8059, a do zaključka občnih zborov po vseh organizacijah se bo to število še prav gotovo povečalo. 0 ugotovitvah tržne inšpekcije v letu 1956 Nad 13 milijonov gospodarske škode darila tudi več svojih upokojen-cev, zlasti tistih, ki imajo minimalne pokojnine, in to največ žensk. V ta namen je bilo pri- v hrastniški Steklarni je zaposleno več sto žena in deklet. pravljeno 38.000 din Tudi te so Sindikalni funkcionarji obiskali na domu. Prav tako je dobil upokojeni steklar Jože Omerzi ob svoji 80-letnici darilo 10.000 din. R. V. Novosti STT v Trboviiah _ _ Okrajni In občinski tržni in- obsodila pravne In fizične osebe Skupno se je število članstva v špektorji so lani pregledali 1382 na odvzem nedovoljeno pridob-primeri z letom 1955 povečalo gospodarskih organizacij in nji- ljene premoženjske koristi v za okrog 50 %, v primeri s šte- bovih obratov ali 90 odstotkov v znesku 27.770 din in na povra- odnosu na celotno število gospodarskih organizacij, ki so GOSPODARSKE NOVICE * Strojna tovarna v Trbov- in ljudi iz vertikalnih ali po-ljah je izdelala nov tip kroglic- ševnih rovov. Izvozna globina * Pri čiščenju sueškega pr e- nega mlina za novo tovarno znaša do 400 metrov, pri čemer kopa bo sodelovalo tudi naše »SKika-opeka«, ki jo grade v je treba za različne globine podjetje: Nizoeemsko-kanadski Gostivarju Mlin je sedaj v menjati širino bobnov. Ta dva ,»*. Pti »k,,« za p«™**« »MM organizacij, H „ £* ffassiss BsesaSfirsrfs ss^sfiass* srstitrrjsa: tov. Miha Šekoranja iz Pišcc, vsak IHtai inSpektor pregledal lotili gospodanko Škod. in ne- jetje »Brodospas,. ~ ” ,?“t niranT za tiltiroLtior 5 kW ki je sam pridobU 70 članov. PovTroihn, 230 gospodarskih or- dovoljeno premoženjsko korist * itekonstrukoije v zadrski ^ , „”0 0'!« izde- in 750 obratov na mhmto. itdi za nad 13 milijonov dinarjev. tobačni tovarni. — Pred krat- ,P ___t_____ vilom volivcev pa celo za ganizacij in obratov. V strukturi izvršenih pregle- Osebna aktivnost, prepričevanje in pa razgovori z ljudmi doivj.. jejo, da je tudi z individualnim delom mogoče marsikaj napraviti. Med najboljše s svojimi _pregledi posegli tudi v sektorje sodi brez dvoma Dobo va, ki ima 9 vaških organizacij ..... . - , . tobačni tovarni. — Pred krat- , domi ter °ie domače kon- to sta dva največja reduktorja, Visma ugotovljene škode do- kim so začeli obnavljati zadrsko frakcije. Načrte zanj je izdelal izdelana doma v tovarni ZgOVO,rn° fOV?ri -° .USI>eh"’ *>bačno tovarno, ki bo postopo- ^^er tovar^Ttoi Zumn! omejena dva izvaž Jna stroja. “ "" SsSš obrt, ki je bila doslej premalo umljivo pa je, zakaj kaznovalni kontrolirana. Se vedno pa je organi tako počasi rešujejo na- že nad štirideset let. :iL“ ,£*% til k8??;,6 r* sra srass -ti ' * s e nji prihodnosti prodala še nekaj največji dopustni hitrosti vož- občne zbore. V članstvu SZDL torih področjih obrti, kakor n. je bilo lani od 235 vloženih na- . . imajo že 60 % vseh volivcev in Pr- v čevljarstvu, v krojaštvu in znanil rešeno ali odbito samo 79 ~ ,?r Porocy°- predvideva bi jih bilo še več, vendar je vas drngje, kjer je nedvomno veliko naznanil, še vedno niso rešena todiuk lignita v Velenju tn mi- nje. Upravljanje stroja je eno-* stavno in zanesljivo ter omo- »jo« iop M proizvodnje. Ke- -JZ?5* ZSFSTtŠ. ^JSZSi ff-ESSE 5S tS^5-*"UR srr»Tj««}M 'zsrAssss*?** “sSrSf^S. cev. Okrajni in občinski tržni in- letom in še prej. Razumljivo iskovali lastnosti velenjskega po osvoboditvi. Prvi je bil izde- . , ‘ t , . " k oQ Na rinepHaniih nhčnih -KnpiVi špektorji so naznanili v kazno- je, da kazni, ki bodo tako pozno lignita, so ugotovili, da vsebuje ian za rudnik Trbovlje-Hrast- .... v£tfe 235 pravnih in fizičnih izrečene, ne bodo tako učinko- okrog 45 odst vode. Ta odstotek nik za novi jašek na Dolu pri mdijonov dinarjev. nr0Li„pn5izbJ fn SESSSSS «**. Kazenska in gospodarska vite in vzgojne, kakor bi sicer P« bi se s sušenjem močno Hrastniku drugi stroj pa zajud- ^ tm,nr nik v Velenju. To je lzvazalna sodišča so izrekla denarnih kaz ni za organizacijska in gospodarska vprašanja. V razpravah je bilo največ govora o neurejenem ^ ^ d t ta SSSS^pSSS^SSR ^ --c^ra. Obenem so V zvezi s tem je svet za finance pri LO Brežice v sporazumu s SZDL sklenil, da se vsem tistim, ki jih je prizadela toča, davčna osnova zniža za skupno 3 milijone dinarjev. Nadalje se vsem tistim, ki so plačali takso v določenem roku do 15. junija 1956, prizna naložena kazen za plačilo dohodnine. — Vaški odbori Dobova, Pišece, Rigonca in še nekateri drugi so razpravljali o slabi električni razsvetljavi, kar pride zlasti do izraza v vasi * Strojna tovarna je te dni -nc k3 bo prekašala celo zasavski bobnoma s premerom 2.5 metra rjavi premog. in služi za izvažanje materiala Od sd izreKia oenunm >uu- bile, če bi bile izrečene kmalu zmanjša!, hkrati pa bi dobil pre- mn v t cit-nju. xu ,ic , nirfrvk • Velcn-ie net 705.200 din in zaporne potem, ko so bile nerednosti pri- mog boljšo kalorično vrednost, priprava z dvema cilindričnima gumijastih trakov ki bodo v rudniku nadomestili jamske vozičke. Vsak trak je dolg 200 metrov, je 800 mm Širok in zmore okrog 250 ton kapacitete na uro. Nadalje ima trak dva pogona in je v tem pogledu zelo univerzalen. Rudnik Velenje je prvi rudnik v Jugoslaviji, ki se najhitreje in najmočneje mehanizira, in to v glavnem z domačo mehanizacijo. STT je v zadnjih letih izdelala in poslala rudniku Velenje za okrog eno in pol milijarde dinarjev strojev in stroj- S seje »Minskega ljudskega odbora v Vidmu-Krškem krajevnih odborov le odvisen razvoj komunolne dejavnosti ... _J|piL Ne zadnji seji občinskega jo še dotacije finančno samo- Krško je planirale lani 9 milijo- planu za leto 1956 planirana v ljudskega odbora Videm-Krško stojnim zavodom. nov dobička, od tega bi odpadlo višini 3 in pol milijona dinar- ^ ____________ ___ je podal predsednik tov. Stane Sredstva občinskega investi- za investicijski sklad občine 4 jev. Porabili pa so le 1,503.000 naprav,Jki so vse v pogonu Rigonce kjer imajo v večernih Nun6iS obširno poročilo o izvr- cijskega sklada So bila planira- in pol milijona. Zadruga pa je dnarjev. Nekatera cestna dela in ^ »lužijo za večjo proizvod b J J J LMmw4n Xm mma mImmm Im na x» Al M i 1Q OflA fUlfi rim OTI lo.ni /Inearflo ln A C C A/lM mIomi On on t* +n1m t -, njo rudnika. * * Ta mesec bo STT izdelala in jutranjih urah komaj napetost 80 voltov. Tako morajo prizadeta gospodarstva imeti po- ševanju finančnega plana in na v višini 19,300.000 din. Do 30. lani dosegla le 46,5 odst. plani- so še v teku. proračuna za leto 1956. Seji je XI. 1956 je bile ta postavka iz- ranih dohodkov, ker ni dosegla Tam, kjer so bili krajevni od- razen odbornikov prisostvoval koriščena le s 6,469.000 din. Da bruto produkta, razen tega je bori delavni, kot je to n. pr. na w oiotrtHiio io r-ottiAikT $e podpredsednik OLO Trbovlje se sredstva v investicijski sklad morala zaradi ostre konkurence Raki, Leskovcu in na Zdolah, so d velika udarna drobilca s 50 S-tarpomenT^jn^ffl: Tone Zupančič to ljudski »e stekajočo načrtu, * več o^o^ficene. __ _ tonami kapacitete _ n» uro.. To Mnogo so razpravljali tudi o števcih, ker je precej ljudi, ki jih ne morejo naenkrat plačati. poslanec tov. Lojze Colarič. vzrokov. Tako je zadružno pod- Ker investicijski sklad ne bo jetje »Obnova« planiralo za dosegel planirane višine, bodo Občinski proračun za leto 1956 lansko leto preko 8 milijonov tudi deli namenskih skladov je znašal skupno 73,983.000 din dinarjev dobička. Od tega bi manjšL Zato bo svet za gospo- to prav toliko izdatkov. Izdatki odpadlo za občinski investicijski darstvo skupno s svetom za Zato je občinski odbor SZDL v mejah proračuna so bili raz- sklad preko 4 milijone. Ker se kmetijstvo pregledal stanje in Brežice v dogovoru s podjetjem deljeni takole: za šolstvo, pr o- je pa omenjeno podjetje v prvi odločil, kako se bodo sredstva mmmmt___ammm^mmam—. sveto in kulturo 27,642.000 din, polovici leta 1956 preselilo v investicijskega sklada iz leta za zdravstvo to socialno politi- Sevnico, razen tega je šlo še v 1956 porabila v letošnjem letu, ko 20,888.000 to za edminlstraci- likvidacijo, občina od tega pod- da bi bil efekt čim večji jo to državno upravo 22,330.000 jetja ne more pričakovati dobič- Sredstva občinskega cestnega dinarjev. Pod ta razdelek spada- ka. Kovinarska zadruga Videm- sklada so bila po družbenem S SKUPŠČINE 0SS V TRBOVLJAH (Nadaljevanje s 1. strani) v to, da se člerd DS ne bodo zapirali v probleme samo svojega podjetja, temveč da bodo ta vprašanja vedno videli v luči občinskih, okrajnih to splošno jugoslovanskih problemov. Taka vzgoja bi nedvomno prispevala k dpravljanju raznih lokallstič-nih tendenc, medtem ko bi zapiranje v probleme svojih podjetij spodbujalo to razpihovalo take Škodljive tendence. V SINDIKALNIH VODSTVIH JE TREBA RAZVIJATI KOLEKTIVNO ODGOVORNOST Referent in številni disku-tanti so poudarili, da je v sindikalnih vodstvih treba razvijati kolektivno odgovornost, ker bo sicer ostalo še vedno pri tem, da bodo delali samo posamezni člani, medtem ko bo večina stala ob strani. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo v bodoče zagotovili večjo pomoč višjih sindikalnih forumov sindikalnim podružnicam. Večjo skrb bodo nadalje posvetili sprejemanju novih članov v sindikalne organizacije, zlasti iz vrst delavcev, ki so za poselni pri privatnih delodajalcih. K plodnemu delu konference so nedvomno prispevali mnogi diškutanti, ki so daili precej zelo tehtnih predlogov za bodoče delo. Izmed teh je treba omeniti predvsem tov. Svetka, tov. Burkeljca in tov. Škrinjarja, ki so s svojo diskusijo dali pomemben prispevek k delu skupščine. Sprejeti so bili številni, zelo konkretni sklepi, ki bodo skupaj z ostalim materialom bogata zakladnica, iz katere bodo sindikalna vodstva lahko črpala koristna navodila za svoje delo v F. Šetinc NAS KOMENTAR Eden je odšel... MacmilUm, njegov naslednik — »Nova« vlada, v kateri so dosedanji ministri le zamenjali posamezne sedeže — Prvi ukrepi za naklonjenost domače javnosti. zmanjšanje vojaških izdatkov — Na poti k zbližanju z ZDA Britanska, pa tudi svetovna da Je naredil daljnosežno pojavnost je pričakovala spre- katere njegove — pomanjkljivosti. Navzlic temu, da od take vlade ne moremo pričakovati kdo ve kakih temeljitih sprememb, je pa stališče novega ministr- memb v britanski konservativni vladi tudi potem, ko se je ministrski predsednik Eden vrnil »z odmora« na Jamaici in spet prevzel predsedniške posle. Si tezo, potezo »ostroumnega diplo- skega predsednika vendarle ne-mata in politika*. kam lažje. Grešnega kozla so Manj razvpiti, zato pa bolj našli. Britanski položaj pa lahko stvarni komentarji pa preprosto popravi pred vsem kar se tiče izjavljajo, da mn kaj drugega odnosov z ZDA. Predsednik ,_____________________________ tudi ni kazalo. Ce je namreč EIsenhower mu je namreč v po- cer so take in podobne govorice hotel kot ministrski predsednik sebnl poslanici čestital in ga skušali konservativci zadušiti z dosledno vztrajati na svojih na- hkrati opozoril na nekdanje so- zorih, Je nehote moral še bolj delovanje osebne narave, ko je poglobiti prepad, ki je nastal bil med drugo svetovno vojno med Anglijo in ZDA, med vlado še predstavnik britanske vlade in domačo javnostjo, med ve- v Severni Afriki in Sredozem-čino v OZN ter manjšo skupino lju. Vendar sodijo, da bo Mac- Delavca iz Splošno kovinarske zadruge v Vidmu-Krškem izjavami, da si je premier po egiptovski pustolovščini utrdil živce, ki so sedaj malce popustili. Toda ozračje nad Angljo Se bilo kar vnaprej moreče. Kdo je tistih sil, ki se še vedno ogrevajo millan skušal tudi vnanrej ohra- kriv, da je britanska vlada iz gubila ugled v svetu in da ga je v precejšnji meri zapustil za politiko »krepke roke«. niti samostojno zunanjo politiko Toda svet je razočaran. Nje- v odnosu do prekooceanskega gov naslednik Macmillan ni po soseda. v P* IUCII IMMIVUUUI ........... ... — -- , - , ■ »tradicionalni prijatelj« — ZDA svojem prepričanju nič manj Notranjo javno mnenje . oo v najtežjih dneh »sueške pre »edenovec« kot Eden sam. Pod- skušal pridobiti s tem, da oo izkušnje«? Na koga naj zvale pira ga pred vsem desno krilo zmanjšal vojaške izdatke. V sre- stranke, tako imenovana »sne- do so že sporočili, da bodo ne-ška skupina«, ki Je hujskala kateri rodovi vojske ukinili ne-Edena, »naj obračuna z egiptov- potrebne službe ter nekaj na-sktm diktatorjem« — Naserom. bavk, ki niso ravno nujno po-Posebno Jo je bolel žolč tedaj, irebne. Trenutno gre samo za ko je Naserova vlada podržn- 35 milijonov funtšterlingov. to-vila Sueško službo to ko tako tc-nu naj bi sledile še druge imenovana sueška konferenca omejitve. ni mogla nič več spremeniti. Ne samo konservativna, tem- Novi premier je sestavil »no- več tudi opozicijski krogi so po- odgovomost, ker v deželi pri manjkuje bencina, ki ga zaradi uničenega Sueškega prekopa ladje ne morejo več voziti po krajši poti z naftnih nolj na Srednjem vzhodu? Nihče noče popraviti ali na novo zgraditi naftovodov, ki povezujejo Iraška naftna nolja s Sredozemljem. Uničili ali poškodovali so jih domačini iz protesta proti vo« vlado tako, da Je zamenjal zdravili ta korak. Opozarjajo, agresiji na Egipt... nekoliko ministrov na njihovih da mož ni zaman slovel kot do- Premler Eden je prevzel nase ministrskih položajih, vodstvo ber gospodarstvenik. Lahko pa ves ta križ v dobri veri. da bo zunanje politike pa je znova je ta poteza samo pesek v oči tako ohranil strankino enotnost prepustil Lloydu, ki je v naj- javnosti, da bi več ne mislila in enotnost v vladi ter omogočil svojemu nasledniku, da reši. kar se rešiti da. Odstopil Je. Nekateri konservativcem naklonjeni časniki so ob tem zapisali, večji meri kriv za sueško agre- na sramotne dni v oktobru. To-sijo. S tem Je v bistvu priznal, fla posledice zgrešene Edenove da Edenn ne zameri anglo- (in v bistvu tudi Maemillanove) francosko-izraelskega* napada politike so le premočne, da bi na Egipt, temveč kvečjemu ne- Jih lahko kar tako pozabili. sta prototipa, od katerih bodo enega poslali rudniku Mostar, drugega pa bodo preizkušali doma v Trboviiah. Drobilca služita za drobljenje premoga in kamenja. Delata na principu dveh jeklenih rotorjev, ki se vrtita z veliko brano in mečeta kamenje ali premog ob jeklene obloge v notranjosti drobilca. Drobilec je glede na svojo veliko kapaciteto sorazmerno zelo lahek, saj tehta 11.1 ton in je dobre, modeme konstrukcije. * * Te dni je STT skončala i* drugo, večjo serijo jamskih str-" galnih transporterjev, 120 m dolžine in 100 ton kapacitete na uro, ki jih že pošilja na rudnike po Jugoslaviji. To so doslej najdaljši jekleni jamski trakovi, izdelani v domači proizvodnji. Imajo dvojni pogon z dvema elektromotorjema po 12 kW in , .. 1450 obratov na minuto. Letoš- občinske ceste tudi popravljene. nje leto pa ^ tovarna izdelala Pohvaliti je treba volivce v Ve ^ daljši transporter, in sicer za liki vasi, Brezjem in v Leskovcu, 200 metrov dolžine s 150 tonami kjer so na zborih volivcev spre- kapacitete na uro. Le-ta bo imel jeli odloke o prispevkih, ki jih .,. . , mnnaio volivci nrisoevAti k dve vlečni transportni verigi. vzdrževanju občinskih mst Zelo IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIl«IHUIIIIIIIIIIIIIII||lllHIUIIllillllllUllill slabo stanje je v Krškem, kjer činskega proračuna. Glavni del krajevni odbor še sploh ni pri- proračuna gre za socialno skrb-čel z delom, da ne govorimo o stvo, zdravstvo in prosveto vzdrževanju cest v mestu in v Nadalje so na seji razpravlja-Okolici. Tudi olepševalno dru- li o predlogu odloka o določitvi šatvo, o katerem je bilo že veli- zemljišč v gradbene namene. S ko govora, še sedaj ni ustanov- tem predpisom se določa bodo-Ijeno. ča oblika naselij in ščitijo kme- Iz stanovanjskega sklada so tijska posestva, ki so se v predajali posojila za gradnjo novih teklosti kvarila z nesmotrno za-stanovan) in adaptacije le ti- zidavo. Odslej bodo smeli zidati stim, ki plačujejo 10 odst. pri- le na zemljiščih, ki so v ta na-spevek v ta sklad. V letošnjem men določena Občinski ljudski letu bo treba tudi zelo smotrno odbor je zavzel stališče, da sme-upravljati stanovanjski sklad jo zidati le znotraj mej seda-glede na veliko stanovanjsko njih naselij, ker je v teh še do stisko, ki je v samem mestu volj stavbnih zemljišč. Tako jim Videm Krško. bo uspelo obvarovati dragocene Vse delo občinskega ljudskega kmetijske površine, odbora je odvisno od sredstev, Ker se še vedno pojavljajo pri-ki so na razpolago. Poleg skrom- meri tuberkuloze pri goveji ži-nih sredstev, ki jih je občina vini, so na seji sprejeli sklep, da imela, je treba upoštevati še to, bodo obvezni pregledi vse goveda je bil lanskoletni družbeni je živine, da se ta bolezen do-plan in proračun sprejet šele v končno zatre, polovici leta in do sprejetja teh Občinski odbor je obravnaval sredstev niso mogli uporabljati, tudi nekatera vprašanja organi-Občina je lahko plačevala naj- zacije, uprave, rešil prošnje in nujnejše potrebe samo iz kredi- pritožbe, dodelil nekaj zemljišč tov, ki si jih je najela pri Na- ter imenoval za direktorja tr-rodni banki. govskega podjetja »Grosist«, Vi- To je le na kratko prikarano dem-Krško, tovariša Draga Plc-stanje dohodkov in izdatkov ob- terskega. -e &&&&&&&&& Kako so gospodarili sveti za gospodarstvo zasavskih občin NAPROSILI SMO PREDSEDNIKE SVETOV ZA GOSPODARSTVO OBČIN: TRBOVLJE, VI- in se odlično uveljavila na trži- la se človek čudi da je v taks- Žižki občini tudi razna komunalnih okoliščinah sploh še mogoče na vprašanja, kakor na primer delati in dosegati tolikšne uspe- vodovod, pokopališče, zdrav-he. • stvene ustanove, ceste in vaške Poseben problem pa so v bre- poti.« Predsednik sveta za gospodarstvo občine Hrastnik g DEM-KRSKO, ZAGORJE, HRASTNIK, BREŽICE, SEVNICA, SENOVO IN RADEČE, DA BI | NAM POVEDALI, KAJ VSE SO NJIHOVI SVETI V LETU 1956 NAPRAVILI ZA IZBOIJ-1 SANJE LOKALNEGA GOSPODARSTVA IN KAKŠNE TEŽAVE BODO IMELI V LETOŠ-1 ' NJEM LETU. U NEDVOMNO V TEH KRATKIH SESTAVKIH NISMO MOGLI PRIKAZATI VSEH PROBLE-g MOV VSAKE POSAMEZNE OBČINE. VENDAR JE IZ VSEH ODGOVOROV VIDETI, DA SO 1 SVETI LANI KREPKO ZASTAVILI DELO IN V OKVIRU SVOJIH MOŽNOSTI REŠILI IN 1 UREDILI NAJBOLJ PEREČE PROBLEME. — NAJBOLJ ZNAČILNO ZA DELOVANJE § SVETOV PA JE VSEKAKOR TO. DA NISO REŠEVALI SVOJIH PROBLEMOV LE STRO-| GO V LOKALNEM OKVIRU, MARVEČ SO IMELI PRED SEBOJ JASNO PERSPEKTIVO NAŠE SPLOŠNE EKONOMIKE. Predsednik sveta za gospodarstvo občine Trbovlje: 15 plodnih delovnih sestankov Pred svetom za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora v Trbovljah je bila v minulem letu kapica nalog, ki je zaihte- storjenih še nekaj drugih vala od vsakega člana nemalo membnih komunalnih del. stanovanj, Id so malenkostno ali pa nič omilila veliko stanovanjsko stisko, je bilo v mestu po-Za- Mizarska produktivna zadruga je dokončala izgradnjo svojega obrata, in to v pretežni večini z lastnimi sredstvi. Izdefovalnica tekstilne konfekcije »Lisica« se je v preteklem letu organizacijsko utrdila šču ter s tem zagotovila sloves. Znatno so napredovali z delom v Biroju za rekonstrukcijo lesne industrije. Ves material bodo v kratkem poslali v odobritev strokovni komisiji, katera bo odločila, kako naj v bodoče delajo na rekonstrukciji lesnih podjetij v Sevnici. Se letos bo dograjena cesta Impolca-Buička, s čimer bo skrajšana pot preko 12 km. Tudi cesta Sevnica-Planina bo letos zgrajena in prebivalci Planine bodo končno dobili spet redni avtobusni promet, katerega nadvse pogrešajo. Delo sveta za gospodarstvo pri občinskem ljudskem odboru ee torej zrcali v številnih, povsem uspelih akcijah. S pridobljeno prakso bodo nadaljevali in s tem seveda krepili dosedanje izkušnje. -a Stanko Dolanc: Manjka nam obrtnih obratov truda. Njegovo delo se je zlasti čelo se je z razširjenjem glavne zrcalilo pri • reševanju proble- ceste od gostilne Dreo do Doma mov, lci so najbolj žulili prebivalce tega mesta. Tako je svet na svojih petnajstih delovnih sestankih med drugim razpravljal zlasti o raznih komunalnih »Svobode-Zasavje«, z regulacijo Trboveljščice, nadaljevalo z gradnjo trafopostaje, ki stoji ravno tako na tem področju itd. To je le nekaj najzandmivej- Predsednik sveta za gospodarstvo občine Videm-Krško Erno Ivačič: Ned pod el ji in občino e potrebno tesno sodelovnn e vprašanjih in o tem, kako orno- ših stvari iz dela sveta za go-gočitj trboveljskim delovnim spodarstvo pri trboveljski obljudeni čim cenejšo in boljšo čini. Vseh seveda nismo in men- Svet za gospodarstvo pri na- Splošna kovinarska zadruga, preskrbo z nekaterimi zelo po- da tudi ne bi mogli nakazati na šem občinskem ljudskem odbo- ki je največji obrtniški obrat tretinimi življenjskimi predme- tem skopo odmerjenem prosto- ru je v prvih mesecih obstoja se je v zadnjem letu precej ti, kot so mleko, sadje, zelenjava in drugo. Podrobneje pa se je lotil tudi družbene prehrane govorili o raznih pomembnih v naših menzah, kjer je ugotovil stvareh s področja našega go- ru. vendar so biče skoro vse de- iskal prave poti. Na koncusmo razširila, saj ima danes zaposle-lovne konference, na katerih so prišli ponekod razne nerodnosti. V trboveljski občini se čedalje bolj opaža pomanjkanje raznih primernih lokalov za trgovske prostore kakor tudi za usluž-nostno obrt. Zaradi tega n. pr. spodarstva zečo plodne. Svet za gospodarstvo v Trbovljah je na eni izmed svojih sej pregledal tudi zaključne račune vseh pod jeti i v občini in ugotovil, da so nekatera od teh v preteklem letu še ni bilo mo- ustalila prevelik dobiček na račun previsoko zaračunanih režijskih stroškov. Proti tem pri- gode odpreti nobene poslovalnice zadružnega trgovskega podjetja »Posavje« iz Krškega, ki bi meram je nastopil zelo ostro in bila zelo koristna. Razen nekaj novih in pričakuje, da do kaj takšne-zgrajenih ga v bodoče ne bo več prišlo. Predsednik sveta za gospodarstvo občine Zagorje Franc Ludovika: Bazen nekaj izjem realiziranih kar 125 sklepov »Delo našega sveta se ni odra- Se vedno imamo pred očmi, ka-žalo le na tistih sedmih sejah in ko bomo v bližnji prihodnosti eni razširjeni, marveč skozi vse zaposlili vsa tista številna mla-leto. Odborniki so se živo zani- da dekleta in moško mladino, mali za vse lokalne gospodarske kajti rudnik bo v bližnji bodoč-probleme in s svojimi predlogi nosti sprejemal le fizično delov-pripomogli k uspešnejši rešitvi no silo. Zategadelj bomo morali malone vsakega vprašanja. Se- v bodoče vlagati mnogo več ve smo prvenstveno reševali prizadevnosti za razširitev te probleme lahke industrije in industrije. Saj vam je znano, da nih 74 kovinarjev. Naročila prejema iz cele naše države. Na žalost se pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne more razviti v taki meri, kot to narekujejo potrebe Tudi Valvasorjeva tiskarna ima vse pogoje za razširitev. Mi vse preveč govorimo o kmetijstvu. Mislim, da je treba našega kmeta zainteresirati, da bo čimveč pridelal. Tega pa pri nas ni. Ce je slaba letina, kmet ne pridela dovolj za trg, če je pa letina dobra, svojih pridelkov ne more spraviti v celoti v denar in se mu čestokrat pokvarijo. Glede na ugodno klimo za sadjarstvo pri nas smo že večkrat razpravljali 0 predelovalnih obratih in hladilnici sadja Ob dobrih letinah bi sadje reševanje raznih vprašanj v pr- ob pravem fesu vskladiš«li in ,,-ti rVlvienr. nd materialne- Ea dači na trg takrat, ko bo po njem največje povpraševanje. »V glavnem je naš svet za gospodarstvo obravnaval skozi vse leto problematiko gospodarskih organizacij, predvsem pa problematiko manjših podjetij. V teh zadnjih je bilo lani precej nereda, a se nam je posrečilo, da smo skoraj v vseh primerih napravili stoodstoten red. Svet je, kot rečeno, obravnaval zlasti problematiko obrti. V občini hudo primanjkuje kovačev, urarjev, fotografov, skratka najvažnejših obrtnih panog. Svet je imel nalogo zgraditi neko poslopje, v katero bi namestilo vse te važne obrti, žal pa ni bilo dovolj sredstev", da bi ta sklep uresničili. Izdelan pa je že načrt in vsi projekti za to poslopje. Drugo važno vprašanje, ki ga je svet nenehno obravnaval, je klavnica in mesnice. Mesnice niso ustrezale svojemu namenu. Posrečilo se nam je trenutno urediti vprašanje mesnic, odprta pa ostane še gradnja klavnice. Treba bo najti primemo lokacijo, napraviti projekte in seve dobiti sredstva. V spodnjem delu Hrastnika smo uredili novo trgovsko prodajalno, tako da je sedaj to vprašanje urejeno. V novi občinski hiši, v kateri so že dobili stanovanja stanovalci, pa bomo morali do prve polovice leta urediti trgovske prostore. Predvideno je, da bomo tu uredili delikatesno trgovino in slaščičarno. Šolo. ki smo io usposobili delno, jo bo treba nekako docela usposobiti. Upamo, da bodo letos na razpolago sredstva za gradnjo ostalih pritiklin. Stanovanjsko vprašanje je zelo pereče. Predvsem pa vzdrževanje hiš. Kdo bo prevzel odgovornost za to delo! Sodimo, da bodo morali to vprašanje urediti poklicana činitelji z zadevnimi predpisi. Naj hujše pa je vprašanje stanovanj v Ste- klarni in Kemični tovarni. Ce ne bodo dobili že večkrat obljubljenih sredstev, bo sploh nastalo vprašanje za nadaljnje obratovanje teh dveh važnih industrijskih podjetij. V okviru sveta je tudi več komisij, ko šo malone brez razlike lepo opravile svoje odgovorne naloge. Svet je obravnaval tudi gradnjo novega občinskega poslopja. Dosedanje poslopje bi bilo treba preurediti ponovno za stanovanja. V novi občinski hiši pa bi poleg občinskih uradov dobile svoje prostore: pošta, komunalna banka in nekatera zdravstvene ustanove.« Predsednik občinskega ljudskega odbora Senovo tov. Karel Šterban ZNATNE MOŽNOSTI ZA RAZVOJ INDUSTRIJE obrtništva ter gostinstva. K rešitvi so pripomogle tudi razne komisije, ker je svet ugotovil, da je spričo obsežne problema- vi vrsti odvisno od materialne ga stanja. V začetku poslovanja našega sveta je bilo gostinstvo v samem mestu izpod kritike. Sčasoma smo uspeli, da se je gostinstvo znatno izboljšalo. Danes imajo skoro vsi gostinski obrati skoro toliko dobička, kolikor so imeli pred časom izgube. Stanje se je popravilo le z boljšo organizacijo in lojalno konkurenco, katere prej ni bilo. Na področju obrtništva, ki je pri nas zelo slabo, bo treba še precej delat. Ustanovljena je bila posebna komisija, ki se ukvarja izključno z obrtništvom. Tovarna čokolade m likerjev ima za to že pripravljen elaborat, kajti dane so vse možnosti za večji prehrambeno-predelo-valni obrat v Vidmu-Krškem. Jedro industrije pri nas tvori vsekakor roto tovarna, iz katere pa bi se lahko ustanovili še drugi obrati in obratna podjetja. Ce hočemo vsaj delno uresničiti naše želje, bo treba tesnejšega sodelovanja med podjetji in občinskim ljudskim odborom, kajti le z združenimi močmi bomo lahko dosegli to, kar hoče- Predsednik sveta za gospodarstvo občine Brežice Ivan VideniČ: KZ še uedno niša prebrodile težav tike to potrebno. Tako je komisija za gostinstvo zahtevala, da se uvede v vseh gostiščih kul- turna postrežba ter red in da se izjemami malone vse realizirali, bodo točile res samo prvovrstne je videti, da naše delo ni bilo pijače. Potem je svet obravna- zaman in da smo uresničili naj-val tudi mnoge predloge zborov bolj pereče probleme. Venomer volivcev in nekatere rešil, dru- pa smo vsa ta vprašanja obrav-ge pa zaradi pomanjkljive ute- navali s širšega-skupnega stali-meljitve ali zaradi pomanjkanja šča, kajti vsako zapiranje v ozke sredstev odložil za kasnejši čas. lokalne interese bi bilo napačno Najbolj je pereče vprašanje in škodljivo.« je zaključil pred-lokalne industrije in pa obrti, sednik sveta tov. Ludovika. 0 sevniš em svetu ?a gr spodarstvo V sevniški občini, ki je med naj večjimi v našem okraju, je bilo v zadnjem letu na področju gospodarstva precej storjeno. O vsem smo doslej že več ali manj pisali. Dejanski uspeh, katerega lahko zabeležimo je ta. da so končno osvojili predlog, da bodo za vse novogradnje, adaptacije in smo večkrat razpravljali o ustanovitvi raznih obrtnih obratov, predvsem kleparskih, finomeha-ničnih, pekarskih, kolarskih, zadnje čase pa tudi o ustanovitvi pralnice, likalnice in bencinske postaje. Vse kaže, da bomo del teh nalog lahko opravili še letos. Tako bomo, vsaj upam, rešili to važno vprašanje in s tem odpravili tudi šušmarstvo, ki se je zadnje čase kar razbohotilo zlasti v zidarstvu, sobosli-karski obrti in nekaterih drugih strokah. Zelo dobro je svet razpravljal tudi o predlogih družbenega načrta. Pa tudi letošnji družbeni $v naši m je predvsem naše komune precejšnja sred- načrt je svet že nekoliko obrav- agrarnega značaja, se je v pre- stva. naval. Med letom smo budno teklem letu gospodarstvo raz vi- S težavami se bore nadalje jalo še kar zadovoljivo Družbe- naše gospodarske organizacije, ni plani so, razen nekaj izjem, kakor n. pr. »Prevoz«, »Vmo v glavnem doseženi tako koli- Brežice«, Popravljalnica zelez-činsko kot finančno. niških voz v Dobovi, Opekarna, Ugotavljamo, da naše kmetij- pohištvena industrija, se poseb-bilo govora v našem okrajnem skezadruge razen nekaterih, no pa rudnik Globoko. Nekateri glasilu, seveda pa je tu še kopi- §e vedno ni’so prebrodile težav, kolektivi so se zelo trudili, da kot so vprašanje sredstev, še bi dosegli čim boljše uspehe bolj pa vprašanje strokovnega tako v količini kot v kvaliteti, kadra. Slabosti KZ pa ne smemo iskati samo v kreditni politiki, ampak tudi v nezadostni zainteresiranosti upravnih organov in večine ostalega članstva. Navzlic temu, da so kmetijske zadruge posvetile več skrbi odkupom, predvsem sadja, bo treba na tem področju storiti še marsikaj. Dvigu kmetijske proizvodnje smo, v minulem letu posvečali premalo pazljivosti, to pa moramo popraviti v tem letu. Trgovski promet, ki je v naši občini močno zastopan in ima te in šele potem zaprosili za in- dolgoletne tradicije, se je v pre-vestlcije, kar je popolnoma pra- teklem letu kar dobro razvijal. Poraslo je povpraševanje po V odsotnosti predsednika sveta za gospodarstvo genovske občine nam je ne nekatera vprašanja odgovoril tov. Karel Sterban. Precej dela je opravil svet za gospodarstvo občine Senovo. Malone vse leto je reševal razen velikih tudi drobne probleme. Največ obrtne in seve industrijske. Svet je sklenil letos ustanoviti kleparsko in avtomehanično delavnico, ker teh dveh obrtnih panog na dovolj- Svet je rešil, ali bolje rečeno dokončno analiziral možnost ustanovitve cementarne in opekarne. Naši domači strokovnjaki so ugotovili, da je v okolici okrog 50 milijonov kubikov laporja. apnenca pa v neomejeni količini. Prav tako glede opeke. Termoelektrarna daje dnevno ogromne količine pepela. Ugotovili smo, da bi bilo moč iz pepela izdelovati dobro opeko, ki ima te lastnosti, da je mnogo lažja, pa tudi cenejša bi bila. Kajpak za sedaj še nimamo niti sredstev niti kaikih podrobnih načrtov. Toda če bi uspelo to realizirati, bi lahko zaposlili mnogo mladih rok, ki so sedaj brez dela. Podobno smo razpravljali o ustanovitvi predelovalnice sadja in mesa. Kmetijska zadruga ima že sedaj okrog 6 ha sadnih nasadov, v bodočnosti pa namerava zasaditi še 8 ha. In ker je okolica zelo bogata s sadjem, bi nam predelovalnica zelo koristila. Prostori so na razpolago pri železniški postaji. Z adaptacijo in nekaj sredstvi bi nam to bilo omogočeno realizirati. Končno pa je svet zelo pazljivo spremljal izvajanje družbenega načrta naše občine. Večkrat so odgovorni naših podjetij pred odborniki sveta analizirali potek izvajanja plana. Količinsko smo plan dosegli, nekatera podjetja pa so ga za nekaj odstotkov presegla. Končno pa je svet posvetil dve seji novemu družbenemu načrtu za letošnje leto. Letošnje leto nam bo pokazalo, katere od vseh naštetih realnih možnosti bo moč uresničiti. spremljali izvajanje tega načrta in se sploh zanimali ter si tudi prizadevali, da bi izpolnili naše družbene obveznosti. O vseh drugih stvareh je že ca problemov, ki jih bomo morali rešiti v tem letu. če pa vzamem, da smo lani prejeli kar 125 sklepov in jih z malimi Predsednik sveta za gospodarstvo občine Radeče Stane Koselj Tesno sodelovati e z vsemi podjetji Gospodarski svet tesno sodeluje z vsemi gospodarskimi podjetji v občini, jim pomaga pri raznih težavah in jim očetovsko svetuje. Kot skoro povsod drugod so tudi tu težave z manjšimi obrati, ki ponekod ne poslujejo tako. kot bi bilo želeti. V teh kratkih stavkih je težko opisati celoten trud, ki so ga skozi vse leto vlagali v svoje delo brez razlike vsi člani. Omenili bi le še to, da so sodelovali tudi pri pripravljanju urbanističnega in regulacijskega načrta mesta in okolice V bodoče čaka! o gospodarski svet, kot vse ostale prebivalce Radeč, še mnoge nerešene nalo- vilno. podobno dokončno izdelali načr- terih doslej sploh niso imelL drugi pa spet manj. Reči pa Podjetja v Sevnici so ravno v kvalitetnih izdelkih, kar je do- moram, da smo vsi premalo sto- - — rili za razširitev naših podjetij, zlasti pa obrtnih delavnic, ki jih ________H ______ ______ je v Brežicah še vedno premalo. (e '"sicer še v po- Zaradi lega mnogi hodijo naku- Odločno premalo pomoči so nu-povat svoje potrebščine tudi v dili rudniku in glinokopu Glo-Zagreb. kjer ie neprimerno več- boko občina in tudi višii forumi ja izbira. S tem pa odtekajo iz Razmere so na rudnikih takšne, zadnjem letu mnogo naprede- kaz, da naš potrošnik le ni zavaja. Kopitarna je končno zgra- dovoljen z vsem, kar mu danes dila nov obrat pet in lesne ga- nudi trgovina v domačem kraju lanterije, ki je sicer še v po- ” J’ *■ * skusnem pogonu. Razen tega so zgradili sanitarne naprave, ka- Svet za gospodarstvo pri Občinskem ljudskem odboru v Radečah se je v minulem letu pridno lotil številnih gospodarskih vprašanj tega dela našega okraja. Njegovo delo ni bilo lahko, to še tem bolj zato, ker je občina razpolagala z mini malnimi finančnimi sredstvi, katera je bilo treba porabiti za res najpotrebnejša dela. To je glavni vzrok, da so številne koristne zamisli iz zadnjega časa, za sedaj ostale še vedno le zamisli. Tako razen začetka gradnje nove Zadružne mlekarne, ki bo dograditvi velikega pomena vse kmečko okolje, in neka-potrebnih komunalnih del, zunaj ni bilo na področju ra-deškega gospodarstva storjenega kaj več. Seje sveta ki šteje 12 članov — delavcev kmetov obrtnikov in uslužbencev — so prav zanimive Na njih člani obravnavajo razne težave in predloge s terena, nikoli pa ni prišlo do kakšnih enostranskih mnenj in podobnega. po za rih na ge. Šolskih prostorov je v mestu kot v okolici občutno premalo, ali pa so že povsem dotrajani in ne ustrezajo več niti najosnovnejšim higiensko-zdravstvenim predpisom Težave pa so tudi s stanovanji in vodovodom Nekaj teh težav bodo skušali v Rad°*ah omiliti če bo le mogoče že letos druge pa bodo prišle na vrsto pozneje. Biro za rekonstrukcijo lesne industrije v Sevnici Z izkoriširnifem odpadkov bi snasafo dobički 127 milijonov din Kaj je s stanovan sko zadrugo v Vidmu trškem Pri občinskih ljudskih odbo rih imajo kreditne sklade za gradnjo stanovanj. V te sklade se stekajo 10-odstotni prispevki od plač delavcev in uslužbencev. Pri občinskem ljudskem od se Aprila meseca lani je Občin- znašala 0,25 kg. Tehnično na- do cenenega gradbenega mate-ski ljudski odbor v Sevnici predne države, kot so Švedska, riala, skupno s tamkajšnjimi podjetji Norveška in ZDA, porabijo da- Kar se tiče proizvodnje slad- boru Videm-Krško se je lani ustanovil poseben 'Biro, ki naj nas do 20 kg lesonita na osebo korja, je to ekonomski problem, zbralo v omenjeni sklad okrog bi «e ukvarjal s problemi re- letno. Iz tega lahko sklepamo, ki bi ga morali reševati pred- 28 milijonov dinarjev. Ta denar konstrukcije lesne industrije v da je lesonit zelo dober, pred- vsem kmetijcl. Tudi postopki je bil tudi že izkoriščen oziro-Sevnici, ki je več ali manj po- vsem j>a cenejši nadomestek predelave še niso praktično pre- ma odobren koristnikom za trebna modernizacije. Predvsem masivnega lesa. izkušeni v nobeni državi. Zato gradnjo stanovanj je treba rešiti problem izkori- Vsi občutimo stanovanjsko bi bilo, po mnenju sodelavcev Večkrat smo že pisali, da je v ščanja lesnih odpadkov, ki zna- stisko. Potrebe po novih stanc- biroja, najbolj priporočljivo Vidmu-Krškem velika stano- šajo pri Kopitarni od 70 do 80 vanjih so iz dneva v dan '-ečje, osvojiti preizkušeno izkorišča- vanjska stiska. Mnogi privatni- nje odpadkov, to je proizvodnja ki so si že zgradili eno- a!i več lesonita oziroma kakih drugih stanovanjske hiše Veliko pa jih umetnih plošč, kar bi obenem je še, ki si to žele Vsak si žel: razbremenilo naše gozdove od lepo in udobno stanovanje. Do prekomernih in nenačrtnih se- tega pa je težko priti, predvsem čenj. v takem kraju, kjer je malo Na sejah upravnega odbora stanovanj, ljudi pa veliko, biroja so čestokrat razpravljali Po večjlh središčih so že usta-o bodoči • organizaciji podjetij v novili stanovanjske zadruge. Sevnici, ki naj bi sc tesneje po- Člani teh zadrug prispevajo de vezala v taki obliki, kot bo po- ]e^ i-0 pa je stanovanje zgraje- zneje to zahteval tehnološki po- no, odplačujejo mesečni obrok stopek. Vsekakor bo morala biti modema kalorična centrala skupina za vsa podjetje, namesto sedanjih šestih parnih strojev, ki so že vsi zastareli. Temu bodo morali podreti tudi lokacije posameznih zgradb ter nazadnje tereseiitov* Prav bi tudi organizacijo vseh podjetij. ^ ie_tj prj posojila, ki je največkrat približno tako visok kot najemnina za stanovanje. Pri tem je le ta razlika, da je stanovanje last koristnika. V mestu samem je že več in-bilo, da bi predsedniku Irrvestidjsk; elaborati katere stanovanjskega sklada tov. Jo pripravlja biro, bodo v teku ne- ietu Kukovičiču, da bi v letoš-ka, mesecev izdelani in poslani njem letu konstituirali zadrugo v odobritev strokovni komisiji, in pripravili vse potrebno. Le-Po odobritvi le-teh bodo začeli tos bi lahko že pričeli z grad- odsti, v Jugotaninu izkoristijo ie tudi vedno večje 7 izde'aV° *lavnj* pT?2!^rtov M ,njo; ^^odnje leto pa bi že lah- V nnihoHšem orimeru le 8 odst zaTRm ce.ar je tudi vetrno večje rosamezne zgradbe, strojne na- ko koristili kredit oziroma sred-v najtoousem primem le 8 od«. povpraševanje po gradbenem mpW;zaciio. trans Iz sevniške Kopitarne lesa in na žagi izkoristijo od 30 materialu, med katerim je les do 60 odst. Te odpadke bi mo- pr^h postavk. Zato rali kar najbolje izkoristiti, ne pa dopustiti, da z njimi kurijo parne kotle, za kar imamo dosti cenejše gorivo — premog. Ta veliki odstotek odpadkov obremenjuje vse proizvode podjetij, katerih cene bi se s pravilnim izkoriščanjem odpadkov znatno znižale. Biro, katerega naloga je bila pričeti s tem delom, je v lanskem letu razvil svojo dejavnost še v skromnih mejah,, vendar so bili zbrani vsi podatki surovinske osnove podjetij v Sevnici ter napravljene študije tehnoloških postopkov. Ni pa še prišlo do enotnosti glede izkoriščanja teh odpadkov, ker obstaja več variant. Možnosti, ki bi prišle v poštev za racionalno izkoriščanje lesnih odpadkov, bi bile: proizvodnja glukoze ali grozdnega sladkorja (po najnovejših izsledkih nemških znanstvenikov), predelava odpadkov v celulozo, za kar je že dalo podjetje »Ju- prave, mehanizacijo, transport stva iz stanovanjskega sklada, in talko dalje. Stanovanjskim zadrugam odo- Razširiti bo treba tudi delo brij o iz stanovanjskega sklada posojila največ do 50 let po 1 odst. obrestni meri in v višini največ 75 odst. predračunske vrednosti bloka oziroma stavbe, ali največ do 30 let po prav tako 1 odst. obrestni meri. Tudi občinski ljudski odbor gre zadrugam povsod na roke, najsi bo to pri dodelitvi zemljišča ali regresiranju. Zato mislim, da bi bila v Vidmu-Krškem pomembna ustanovitev stanovanjske zadruge, saj bi bilo precej interesentov. -a Delo kulturnega društva na Jagnjenici Poklicne posvetovalnice so potrebne SevnHkt žagarski obrat so bili že leta 1952 napravljeni zadevni poizkusi. Po kalkulacijah, kakor plačujejo tovarne lesonita odpadke v svoji strukturi cene, bi znašali dobički v Sevnici letno 172 milijonov dinarjev. Naši gozdarji les za posek zelo težko odkazujejo, ker težijo za tem, da bi se dvignili prirastki gozdov. Na drugi strani pa vidimo, da les tako hladnokrvno kurijo, stroške odkupa in odprave lesa pa mečejo na ceno izdelkov. Brezuspešno tudi svetujemo in propagiramo na kmetih kurjenje s premogom in z drugimi gorivi, kot n. pr. elektrika, ko se pa take množine Poročali smo že, da je kulturno društvo na Jagnjenici pri Radečah precej delavno. V letih, __ ___u________ lesni odpadek, omenjenega biroja z vključitvi- odkar obstaja, je uprizorilo pre- pceebno pa še take, ki so blizu jo novih strokovnjakov, hi bodo bivalcem domačega kraja in izkoristiti, izdelovali načrte za postopno okolice že več prav lepih del. kolikor se da racionalno, da rekonstrukcijo celotne lesne in- Tudi to sezono ne spi. Pred "" ' tudi bo nujno vsak E?”?'™ —---- Z občinske konference L MS v Vidmu-Krškem Mladina mora biti nosilec revolucionarnih Ide? NOVOIZVOLJENI KOMITE BO MORAL BOLJ SKRBETI ZA VAJENSKO MLADINO — NENEHNO IZOBRAŽEVANJE BO IZOBLIKOVALO MLADINCE V LIK SOCIALISTIČNEGA DELAVCA — TESNEJŠE VEZI S PIONIRSKO ORGANIZACIJO Dne 13. januarja je bila v sindikalni dvorani roto to- GRADNJA ŠPORTNIH vame občinska konferenca LMS Videm-Krško. Diskusija, v OBJEKTOV kateri so sodelovali delegati in vsi gostje, je bila živahna In Na razpis CK LMS se je 1 zanimiva. Sprejetih je bilo več sklepov, tako da bo moral občinski, komite LMS Vidi nov komite krepko prijeti za delo. Krško udeležil tekmovanja trlica KO se na laice nr-r-- Prav gotovo vaška mladina, ljive uspehe. Ena izmed najbolj- izgradnjo športnih objek' ™k£riti v tovarnah potem, ki se je posvetila kmetijstvu, ših je osnovna organizacija Ve- Osnovne organizacije so takoj ^Tie lS že napra^ do^o to nima določanega delovnega ča- liki Trn.'Vredno je omeniti, da pričele z delom. Na Velikem težko mt od gozda do obrata, sa, da bi se po svojem vsakda- je ta mladina oddaljena od sre- Trnu so ; Povprečna svetovna potrošnja njem delu lahko posvetila svoji dišča polnih 13 km m da ee bojko. lesonita je znašala leta 1950 organizaciji. Kljub temu so bile razvedri "K ~~ le ob predstavah, ki V Leskovcu so pripravili vse na'osebo k£* medtenT ko jev n^atero^mtodimke^rgamzacije jih sama pripravi. potr^mi^za^adnk, Inž. Rudolf Babič: (Nadaljevanje) VIDEL SEM ZLATO MOSKVO Cez nekaj let bo potovanje z vlakom po ZSSR zelo dolgočasno, ker je po obeh straneh proge zasajen kakšnih sto metrov širok pas gozda, ki ščiti progo pred zameti. Rusi so začeli takoj po vojni z velikopoteznim pogozdovanjem, da zavarujejo proge, pa tudi polja so razdelili s progami gozdov. Vozili smo se skozi Vinico, Kijev, Briansk in vožnja nas je začela utrujati. Hranili smo se le s suho hrano, ki smo jo prinesli iz Jugoslavije, vsak dan trikrat pa nam je sprevodnik postregel s toplim čajem. Bili smo prepričani, da je vračunan v vozni karti, zato smo ob vsakem obroku vzeli po dva, celo tri. Preden smo se pripeljali v Moskvo, smo morali plačati, 4 čaje 1 dolar. Začeli smo se intenzivno učiti ruščino, ne toliko iz knjig kot iz pogovorov z našimi sopotniki. Posebno zgovoren je bil star profesor, ki se je vračal s kongresa akademikov v Beogradu. Pripovedoval nam je o življenju in razmerah v ZSSR, kar natri je pozneje zelo dobro služilo za razumevanje načina. Povabil nas je, naj ga v Moskvi obiščemo, vendar pozneje za to nismo imeli časa. Tudi vsi ostali potniki so bili zelo prijazni z nami in že tedaj smo se prepričali, da goji ruski narod res velike in prisrčne simpatije do Jugoslavije in Jugoslovanov. Dolgčas nam ni bilo in po treh dneh in treh nočeh vožnje smo ob 10. uri zvečer prispeli v Moskvo. Ze od daleč smo zagledali rdečo luč Kremeljske zvezde, močan vtis je napravilo na nas tudi velikansko študentsko naselje. Ko smo izstopili, smo doživeli svojevrstno presenečenje: z nami se je v Istem vagonu vozil Rus srednjih let, ki je bil sicer civilno oblečen, pač pa se mu je po drži poznalo, da je oficir. Na postaji sta ga čakali dve ženski, najbrž žena in njena prijateljica. Ženo je poljubil na usta, prijateljici — pa roko. Pozneje smo izvedeli. da ta način pozdravljanja v ZSSR ni tako redek. Od potovanja smo bili precej izmučeni in vsak je komaj čakal, da bi čimprej prišel v poste) 1 o. Lepe želje, toda nn p- • staji nas ni nihče pričakoval, Moskva pa je le mesto s sedem milijoni prebivalcev. V Beogradu so nam povedali, da imamo rezervirane sobe v hotelu »Moskva«. Najeli smo taksi in se odpeljali v hotel, kjer pa o nas itiso ničesar vedeli. Ob vsem tem pa nismo imeli niti denarja, da bi plačali šoferja. Nazadnje smo se le nekako dogovorili, da je naša edina rešitev konzulat, kamor smo prikolovratili okrog polnoči lačni in zaspani. Trajalo je še dobre pol ure, preden smo z razbijanjem po vratih in z zvenenjem zbudili sekretarja, od katerega smo sl najprej izposodili denar, da Moskva- Metro Poklicno svetovanje je danes že tako znano v svetu, njegova organizacija in delo že tako izpopolnjena, da je nujno potrebno mrežo poklicnih svetovalnic povečati tudi pri nas. Ze pred vojno sta se osnovali pri nas poklicni svetovalnici v Zagrebu in Beogradu leta 1931, sedem let pozneje tudi v Ljubljani. Poklicna svetovalnica v Zagrebu je delovala do 1. 1948, v Ljubljani pa je prenehala z delom že leta 1945. Ponovno je zaživela ideja za poklicne svetovalnice,. in sicer na pobudo Inštituta za delo pri Svetu za narodno zdravje in socialno politiko pri vladi FLRJ. Delo poklicnih svetovalnic se je v začetku omejilo zaradi pomanjkanja strokovnega kadra (psihologov, socialnih delavcev itd.) samo na tri svetovalnice: Beograd, Zagreb in Ljubljano. Služba poklicnega svetovalca se je razvila v Sloveniji pod ugodnejšimi pogoji kot v drugih republikah, ker je organizacijsko službo prevzel Zavod za organizacijo dela in varnost pri delu v Ljubljani. Na mnogih seminarjih se je usposobil strokovni kader (psihologi, referenti), ki že delajo v mreži poklicnih svetovalnic v Sloveniji. Dosedanje delo poklicnih svetovalnic v naši republiki je še pionirsko, vendar se že lahko ponaša s pozitivnimi uspehi. Z delom poklicne svetovalnice smo pričeli tudi pri nas v trboveljskem okraju pri Posredovalnici za delo, s sedežem v Trbovljah." Delo naše svetovalnice bo lahko uspešno, kot je pri nekaterih, že osnovanih svetovalnicah le pod pogojem popolnega razumevanja vseh organizacij, ustanov, šol. staršev in pa same mladine, ki se bo vključevala v poklice. Kaj so poklicne svetovalnice? To so ustanove, ki imajo nalogo pomagati mladini pri izbili poklica in pri prekvalifikaciji invalidov. Poklicne svetovalnice je rodil nagel razvoj industrije in gospodarstva sploh. Posamezne stroke so se razvile v nešteto poklicev, ki se nenehno spreminjajo in razraščajo. Pri nas jih je na tisoče, na svetu pa je celo nad 40.000 različnih poklicev. Ni dvoma, da različni poklici terjajo različne sposobnosti in da je za nekoga primernejši ta, za drugega spet drugi poklic. Človek preživi dobro polovico svojega zavestnega življenja pri poklicnem delu. Potemtakem pomeni izbira poklica izbiro življenja. Zgrešen poklic je največkrat zgrešeno in zapravljeno življenje. Nalogo, namen in pomen poklicnih svetovalnic izraža geslo: Pravega človeka na pravo mesto! »To bi rad postal« — vedno znova govore mladi ljudje, ko se poslavljajo od šole. Verjetno se niti ne zavedajo pomembnosti te želje, tega odločilnega koraka v življenju. Toda: »Zakaj bi rad postal to?« Na to vprašanje pri mladini mnogokrat ne dobimo zadovoljivega odgovora. Temu je svetoval poklic kak prijatelj, drugemu spet starši, mnogi so se odločili za določen poklic iz interesa po lastnem preudarku. Nedvomno je malo mladih ljudi brez poklicne želje, mnogo pa jih je, ki vedo malo ali pa nič o poklicu, ki se mu žele posvetiti, o sposobnostih, ki jih bo terjal od njih. Prav nepoznanje poklica je privedlo mladino smo plačali taksi. Povedali so nam, da je nastal neki nesporazum in da so vsi hoteli v Moskvi zasedeni, ker je prišlo zadnje čase zelo veliko tujcev. Postal sem čisto apatičen in samo na pol sem slišal, da je moral posredovati neki visoki sovjetski uradnik, da so nam v hotelu, oddaljenem od Moskve okrog 20 kilometrov, določili sobe. Naslednji dan dopoldne smo se zopet pripeljali na naš konzulat, kjer smo dobili denar in pa zvezo s sovjetskim ministrstvom za zunanjo trgovino. Sef ln sekretar naše delegacije sta se odpeljala na prvo konferenco, mi pa smo porabili ta dan za ogled Moskve. Promet je v Moskvi vzorno urejen. Poleg Metroja, ki je najlepši in najbolj razkošno urejen nn vsem svetu, so tu še tramvaji, trolejbusi, avtobusi in zelo veliko taksijev. Na vseh stalnih postajah obratujejo vsa ta vozila vsake tri minute, tako da ni treba nikjer dolgo čakati, navadno pg dobite celo sedišče. Cene niso pretirane, saj se za en rubelj lahko peljete preko vse Moskve, medtem ko stane taksi za isto razdaljo okrog 12 rubljev. Tramvaji so letos zadnjič v obratu, ker so že zastareli, vendar so še precej 'mlajši od ljubljanskih. Nisem videl niti enega starega taksija; vsa vozila so nova, zelo čista in navadno tipa »Pobeda« ali »Ziss«. Šoferji so zelo vljudni in gri- mnogokrat do nepremišljene izbire poklica, ki zaradi prenasi-čenosti gospodarstva s tako strokovno delovno silo že v naprej ni imel nobenih izgledov. Bistvene važnosti pa je, ali so do ustreznega poklica čutili tudi potrebno nagnjenost in imeli zanj potrebne telesne in duševne sposobnosti. Ali je zrelost otroka že dosegla nivo, ki omo-_ goča realno odločitev? Najbrž" ne. Zato je pač nujno, da mladim ljudem pomagamo pri njihovi odločitvi za določen poklic, seznanimo prizadetega s tem poklicem in ga usmerimo vanj pč> njegovih nagnjenjih in sposobnostih — da mu svetujemo! To nalogo svetovanja mladini pri izbiri -poklica bo pri nas opravljala poklicna svetovalnica. Poklicni svetovalci-psihologi bodo po razgovoru s starši in otrokom ter po psiholoških preizkušnjah svetovali otroku poklic, ki bo ustrezal njegovim telesnim in duševnim sposobnostim. Pri odločitvi za poklic se staršem poraja misel, ali v ročni poklic ali naj otrok študira dalje. Starši često z vso silo svetujejo vstop v določen poklic, ker so sami razočarani nad svojim, ali pa se niso znašli v njem. Drugi spet silijo svoje otroke v študij: saj njihovi otroci ne smejo imeti »nižjega poklica kot oni sami«. Ali je zidar manj vreden človek kot nekdo s srednjo ali višjo izobrazbo? Ali se mogoče boje. da bo otrok zdrknil nižje na »lestvici«? To se pravi, da jim gre pogostokrat samo za naslov, sposobnosti niso važne. Tako prisiljeno tiranje v poklic pripelje lahko do katastrofe. Pravilno prizadevanje staršev narekuje željo pomagati otroku, slabše nadarjenim poiskati primemo mesto in izčrpati vse možnosti. Skratka — dati moramo otroku možnosti, da se Izkaže. V poklicni svetovalnici se lahko priglasi kandidat, kadar koli želi. Najprej bo poklicni svetovalec ugotovil Interese kandidata, njegova nagnjenja in veselje, pa tudi posebnosti in očitne lastnosti, ki bi lahko vplivale na uspešno ali neuspešno opravljanje poklica. Njegove sposobnosti se bodo pokazale pri reševanju nalog, ki ne terjajo skoro nobenega šolskega znanja, ali pa prav določeno znanje. Uspeh, ki ga bo dosegel kandidat, bo pokazal, koliko so njegove zmožnosti v skladu s poklicnimi nagnjenji, Interesi in željami. Glede njegovih telesnih sposobnosti se bo poklicni svetovalec pomenil z zdravnikom. Posvetoval se bo tudi s starši in učitelji. Prikazal bo več poklicev in prizadetega podrobno seznanil z njihovimi zahtevami in tudi družbenimi potrebami ter možnostmi za zaposlitev. Ce bo kandidat pri vsem tem sam aktivno sodeloval, bo nasvet dober. Dobil bo nasvete, ne pa zapovedi. Naša družbena ureditev je taka, da je dela dovolj za vse poštene ljudi. Ako bi si kandidat želel neki poklic in bi zdravnik ali svetovalec ugotovil, da za ta poklic ni primeren, zato še ni »odklonjen« — zaradi tega mu še- ne bo treba biti brez dela. Ce ni sposoben za ta poklic, je pa za drugega, tladar se izkaže, da ne pride v poštev za želeni poklic, se skrb za njega s strani družbe ne neha, (Nadaljevanje na 5. strani) jazni in med njimi je precej žensk, o katerih sem dobil vtis, da so bolj ume od svojih moških tovarišev ln da bolje poznajo Moskvo. Kadar smo se vozili skupinsko, za kar smo potrebovali 3—5 taksijev, je bila med šoferji tudi ena ženska, ki pa je vedno vozila na čelu kolone. Zasebnih taksijev ni, šoferji pa imajo dnevni plan v kilometrih in rubljih, od katerega je odvisna tudi plača. Kot so nam zatrjevali, dobijo za prekoračitev plana lepe nagrade. Ker ne morete dobiti načrta mesta Moskve, kot ga sicer lahko dobite v vsakem večjem me. s(u na zahodu, Moskva pe je zelo velika, saj ima sedaj okrog 7 milijonov prebivalcev, smo bili prve dni navezani le na taksije. Tu mi je neti šofer povedal zelo zanimivo anekdoto o Titu, ki morda ni čisto resnična, je pa interesantna zato, ker se o tem v ZSSR pripovedtije in zanesljivo kaže, kaj "mislijo Rusi o našem Maršalu, Med delavci je v navadi tikanje, in ker je po naglasu in po napakah, ki sem jih delal, vsak. tako) spoznal, da sem tujec, je bilo vedno prv0 vprašanje: »A čto ti?« Ko sem temu šoferju odgovoril na to standardno vprašanje, je takoj začel govoriti o Titu, saj pomenita v ZSSR Tito in Jugoslavija Isti pojem. Povedal ml je, da je bil Tito pred kratkim v Moskvi, kar sem seveda dobro vedel (Nadaljevanje prihodnjič) INI @ ¥ Č e E O I Z M S M ¥ J M Si; ie z ttZniio olrlii v Zisano? NOVA PRALNICA, LIKALNICA, KRPALNICA IN KEMIČNA Čistilnica v trbovuah — pomanjkanje ustreznih LOKALOV ZA USLU2NOSTNO OBRT V VEČINI KRAJEV — V ZASAVSKEM OKRAJU SE NITI ENE OPTlCARSKE OBRTI — KORISTNA POBUDA ObLO SENOVO Znano je, da so bile Trbovlje v teh letih kaj na slabem z raznimi uslužnostniml obrati, kakor so pralnice, likalnice, kr-pahiice. kemične čistilnice in razne druge, sicer drobne, toda potrebne obrti. Te so zlasti pa grešali mnogi delovni ljudje, po večini samci od drugod, ki so sc zaposlili v trboveljski industriji in seveda tudi številni domačini. Zadnje čase pa se ie stanje v tem pogledu le začelo obračati na bolje, Z ustanovitvijo občinskega gospodinjskega centra so bili dani prvi pogoji za začetek delovanja vseh teh obratov, ki jih je mesto, kakršno so Trbovlje iz leta v leto, ali bolje od meseca do meseca, čedalje bolj pogrešalo. Kazno je, da so se v tem centru zbrali pravi ljudje. 2e po nekaj mesecih njegovega delovanja lahko naštejemo prve uspehe, ki jih je rodilo skupno načrtno delo. Odprta je bila Ljudska kuhinja, kjer si bodo poslej trboveljski delovni ljudje — samci lahko vedno privoščili toplo, izdatno kosilo po dosegljivih cenah, kasneje pa morda še večerjo. Z delom je začela tudi prelnioa, krpalnica in likalnica. Pozabili tudi niso na kemično čistilnico, ki ne bo pomembna pridobitev samo za Trbovlje, temveč domala za ves okraj. V Trbovljah je sedaj odprto le še vprašanje optičarske delavnice, elektro, avtomehaničnega, pletiljskega, zidarskega in še nekaterih drugih obratov. Za vse to primanjkuje zlasti primernih lokalov, za optičarsko delavnico pa tudi strokovnega loBclr imeli več tečajev za vkuhavali je, akcijo za zaščito rastlin in akcijo za popravilo cest. Prav uspešni so bili nadalje v svojem delovanju gasilci. Več predavani in tečajev pa so imeli skupno v Artičah. Bojsno. — Tu so kar dobro elektrificirati svoj kraj. Brez elektrike je še 20 hiš, ker je napetost prešibka in so težave s priključkom na bližnje omrežje. V Bojsnem imajo nadalje namen postaviti šolo. Parcelo zanjo imajo že pripravljeno, zbrali so že nekaj denarja in PREDAVANJE LJUDSKE UNIVERZE. — Ljudska univerza v Zagorju je tokrat pripravila predavanje zagorskega rojaka tov. M. Klopčiča /Vtisi iz ZSSR«. Predavanje je bilo zelo zanimivo, vendar bi bilo prav, ako bi predavatelj povedal kaj več tudi o sedanji ruski literaturi. Zanimanje za predavanje je bilo veliko, kar kaže obilna udeležba preko 200 ljudi. KONCERT RUDARSKE GODBE. — Godbeniki na pihala se že dalj časa pripravljajo na svoj letni koncert. Danes zvečer bo rudarska godba skupno z ženskim pevskim zborom topliške »Svobode« nastopila v dvorani TVD »Partizana« s samostojnim koncertom. Prav bi bilo, da Zagorjani nastopajočim z obilno udeležbo pokažejo, da sc zanimajo za njihovo delo >n jih s tem tudi moralno podpro v njihovem nadaljnjem delu. . . »PALČKI« NA PIONIRSKEM ODRU — Prejšnjo soboto je bila v Domu TVD »Partizana« v Zagorju premiera Ribičičevih »Palčkov« v izvedbi pionirskega dramskega krožka nižje gimnazije, ki deluje v sestavu topliške »Svobode«. Igro sta režirala prof. Pelanova in prof. Zajc. Najboljša je bito v igri vilinska kraljica (Barbka Širci jeva), a tudi ostali so bili zadovoljivi. Poglavje zase je bil vsekakor dvomi norček, ld ga je igral Matej Zupan, kateremu se vidi, da je na odrskih deskah že kar doma. — Mladim gledališčnikom želimo v njihovem prizadevanju še mnogo uspehov. KN _ _____pomagati, da pride do električ- en najmanj nega toka še preostalih dvajset hig ki da bodo lahko uresničili željo po izgradnji šole. — V zadnjem času eo v Bojsnem povečali članstvo SZDL za 80 članov. J er osi av ec — Rakovec. — Kot eno izmed glavnih nalog so si zadali člani SZDL v Jerestovcu In Rakovcu, da bodo pomagali zgraditi čimprej prepotrebno dvorano v gasilskem domu, ki jo nujno potrebujejo za kultur-noprosvetne prireditve. Globoko. — Kultumoprosvet-no društvo v Globokem deluje že štiri leta. Aktivni pa so le v dramski dejavnosti, ker drugih možnosti nima jo, čeravno je mladine dovolj. Vse dohodke vlaga društvo v odrsko opravo, vendar so še dolžni 60.000 din in jim upniki stoje stalno za petami. Za 29. november in na starega leta zvečer so pripravili dve uspeli pnireditvi-Dobova. — Ali je mogoče — tako so se spraševali člani SZDL na občnem zboru — da je. v Dobovi v II. razredu gimnazije padlo kar 72 odstotkov učencev? Seveda je to zelo porazna slika. — V članstvu Socialistične zveze je v kraju od 279 volilnih upravičencev 220 ljudi. Izven SZDL eo le starčki in dela nezmožni ljudje. Čatež ob Savi. — Tu bi bilo nujno treba rešiti vprašanje pitne vode. Organizacija SZDL zanimanje, saj so prišle tudi iz najoddaljenejših vasi, in to v velikem številu. Da pa mladi, bodoči gospodarji ne bi zaostali, so se zbrali v kmetijsko-nadaljevalni šoli, ki deluje že od sredine decembra preteklega leta dalje. Fantje in dekleta jemljejo pouk, čeravno so mladi, zelo resno. Vsi, tudi fantje, radi poslušajo nauk o osebni in stanovanjski higieni tudi gospodinjstvo in __________to in kaj o kuhi jih za nima tako, da imajo predavate' lji naravnost veselje nad to mladino. Zares se hočejo poučiti o vseh področjih kmetijstva. Da pa bo njih delo potem, po tečaju. smotrno in uspešno, s0 se zbrali ln ustanovili v okviru KZ odsek mladih zadružnikov. Sklenili so naprositi kritetijsko zadrugo za primemo parcelo, kjer bodo poskušali s sajenjem raznih kul tur, preizkušali pa bodo tudi vpliv umetnih gnojil na posamezne sorte itd. Seveda se menijo in pogovarjajo tudi o praktičnih ekskurzijah, da bodo pogledali, kje se to dosega že v je sprožila akcijo za gradnjo vodovoda in predlagala graditelju avtoceste, da vključi izgradnjo vodovoda v svoj program. Prebivalstvo je mnenja, da je dolžnost investitorja avtoceste, da to delo izvrši, kajti z zgraditvijo ceste bi bito vas Čatež odrezana od studenca. — V Car težu so nadalje na Iniciativo članov ZK in odbora SZDL osnovali gradbeni odbor za iz- ___ gg več' tudi gospodinjstvo m gradnjo prosvetnega doma. Zem- zdravstveno in kaj o kuhi jihza-TjiSče in načrte imajo že pn- ^ tako, da imajo predavate-pravljene, izvršen je tudi že lo-kacnjški komisijski ogled. Pričeli so že z zbiranjem prispevkov. Treba bo krepko prijeti za delo, če bodo hoteli uresničiti to zamisel. Ri gorice. — V Rigoncah se res lahko postavijo, saj je od 138 volilnih upravičencev kar 124 ljudi v članstvu SZDL ali 90 odstotkov. Tudi v članstvu Prešernove družbe imajo rekord; v vasi je namreč 43 gospodarstev, od katerih je 39 hiš naročeno na Prešernove knjige. — Iz Rigomc je kaj malo slišati v »Zasavskem tedniku«. Upajmo, da se bodo sedaj večkrat oglasili. žene . resnici, kar slišijo v predava- njih v šoli, da se tako na svoje oči prepričajo o vsem, po pregovoru: »Besede mičejo — zgledi vlečejo!« Nedavno so na Mlinšah dobili tudi lekarno za prvo _ pomoč pri nezgodah. Agilni RK 'Mlinše Je zapresti, utemeljil potrebe, in odgovorni ljudje pri občinskem RK Zagorje so prošnji ustregli. Odslej si bo vsak ponesrečenec območja Mlinš lahko poiskal prvo pomoč V mlinski šoli, kjer bo lekarna za prvo pomoč delovala. Uvidevniih ljudem pri občinskemu RK Zagorje in okrajnemu RK Trbovlje se Mlinšani za njihovo pomoč najlepše zahvaljujejo. SEVNICA Izmed vseh društev in organizacij v občini Sevnica je bilo Prostovoljno gasilsko' društvo, ld je imelo pred kratkim svoj letni občni zbor, najbolj delavno. Ta uspeh se je pokazal posebno v strokovnem usposabljanju gasilcev, saj so imeli toni preko 50 gasilskih vaj, za kate-re so žrtvovati preko 1600 ur. Brežice. — V društvih »Par- ^elo razveseljivi so nadalje tudi —w v keeHa- uepehi mladincev in pionlrjev- gasilcev, ki jih je v društvu kar tizan«, NK Brežice, v kegljaškem klubu in hokej ldubu je nad 800 članov, .od katerih jih je aktivnih nad 400. Ta društva zaznamujejo kar lep napredek. Najbolj se je izkazalo TVD Partizan, ki je lani organiziralo enega najbolj uspelih okrajnih telovadnih nastopov. Iz Loke pri Zidanem mostu Ustanovitev TVD »Partizana«. — V Loki so končno le ustanovili TVD »Partizan«, po katerem je bilo že precej časa opariti potrebo. Do sedaj so posamezne športne skupine več hit manj le životarile. Na ustanovnem občnem zboru društva so skleniti, da bodo najprej začeli s prostimi vajami mladine, in sicer do 10. leta in nad 10 let Prosvetno društvo poskuša po. Liviti svoje delo z rednimi sestanki in manjšimi prireditva-ni. Največja težava je v tem, ia nimajo strokovnega vodstva ie za petje ne za dramatiko, Slani sami so pa mladi ln neizkušeni. Za zaključek leta so pri--edili silvestrovanje s pevskimi n dramatskimi točkami. V okviru tega društva deluje ljudska knjižnica, ki pa dobiva gse premalo podpore od občinskih in okrajnih prosvetnih or ganov, društvo samo je pa ne more vzdrževati, ker nima nobenih sredstev. Vsako leto preberejo člani knjižnice okrog 1000 knjig, kar je za tako majhen okoliš (250 volivcev) kar razveseljivo. Odbor SZDL je na občnem zboru v decembru poročal o svojem delu, ki pa ni bilo najboljše. Letos čaka SZDL in ostale organizacijo precej dela ker so se nameniti postaviti do 4. julija t. 1. spominsko ploščo vsem v Čečah padlim borcem — v ta namen pa hočejo tudi obnoviti osnovno šolo, ki bo to ploščo nosila. Mnogi kmetje so že obljubili, da bodo podariti les drugi pa bodo drugače pomagali. Dekleta in mlade žene obiskujejo ob četrtkih zdravstven o-gospodinjski tečaj, ki bo trajal do pomladi. Poleg zdravstvenih predavanj po liniji RK je dal Gospodinjski center v Trbovljah na razpolago dve učiteljici za ročna dela in kuhanje. Dodatno bo še KZ Trbovlje poslala nekaj predavateljev, ki bodo predava li o prašičjereji, mlekarstvu itd. Za takrat pa vabimo tudi ostale prebivalce, da se predavanj zanesljivo udeleže. Mad. starosti. Starejši mladinci pa bodo začeti tudi z vajami na orodju. Namizno-teniška sekcija, M je delovala doslej samostojno in se je v Zasavju že dobro uveljavila, se bo tudi pridružila TVD »Partizanu«. Ta sekcija bo še precej časa najmočnejša in najuspešnejša skupina v novem društvu. Na občnem zboru Je bilo precej govora in zanimanja tudi za ostale vrste športa, kot n. pr. za smučanje, streljanje, odbojko, košarko itd. Ljudi, zlasti mladih, je dovolj. Problem pa so voditelji posameznih skupin in prostori. Če bodo rešili ti dve vprašanji, bo športno življenje v kraju kmalu zaživelo. Res je, da začenjajo skoraj iz nič. To- v 32. Udeležili so se mnogih nastopov in imeli preko 60 vaj, poslušati pa so tudi razna predavanja. Odlikovali so se na tekmovanju v Trbovljah, kjer so zasedli častno II. mesto. Bolj pereče je vprašanje žena v gasilskih vrstah, vendar so pridobili nekaj deklet ln bodo letos ustanovili v društvu tudi žensko desetino. Tudi v gasilskih četah podjetij in tovarn v Sevnici je opa-izboljšanje. Disciplina in da ob razumevanju in podpori bodo kmalu premostili začetne .žiti težave. Volje namreč mladim ljudem ne manjka. Prosvetno društvo. — Prosvetno društvo v Loki je že takoj po svojem občnem zboru začelo kazati, da je imelo z izbiro svojega vodstva letos bolj srečno ^ ____________________ roko. Na občnem zboru so tudi organižaci jo"33~novih skleniti, da bodo društvo pre- članov To slovesnost so združi-{mAivBrnll TTTTD »Primož Tru— u _ i____^.1 ■_ t_ij__t______— tehnčni napredek sta se povečala. Porastlo je zanimanje delavcev za gasilsko delo. Poleg tega pa se sevniški gasilci izživljajo tudi v kultumo-proGvctnem delu, saj imajo svoj pevski zbor, orkester in gledališko skupino. Vsi so imeli že samostojne nastope in z njimi uspeli. Delovni program društva za letošnje leto je velik. Treba bo organizirati po vaseh gasilske trojke, izpopolniti vso tehnično opremo in gasilsko orodje, ustanoviti žensko desetino in izvesti več večernih tečajev. Prav tako bo treba pridobiti sredstva za dograditev gasilskega doma in še bolj pospešiti kultumo-prosvetno delo. Predvsem pa bo treba nadaljevati s tečajem za izprašane gasilce, kajti le s strokovno izobraženimi gasilci bo mogoče uspešno odvračati nevarnost požarov. -ek S trboveljske gimnazije SPREJEM NOVIH ČLANOV V L MS. — Prejšnjo soboto je bila po pouku v VIII. razredu trboveljske gimnazije mladinska slovesnost, na kateri so sprejeti v imenovali v KUD »Primož Trubar«, po očetu prve slovenske knjige, ld je v Loki precej časa živel ln delal. V delu je najbolj uspešna gledališka sekcija, ki je sedaj že tretjič ponovila igro »Detek- li s kratkim kulturnim programom. USTANOVNI OBČNI ZBOR LT. — Prejšnji teden so imeli na gimnaziji ustanovni občni zbor Ljudske tehnike. O pomenu LT je govoril inž. Erker, ki je zlasti aa« j v guvoiu uu., uiivci, m tiv megla«, za začetek prihod- poudaril pomen dele z mladino njega meseca pa pripravlja »Ma- jn dejal, naj se v krožek Ljudske VIDEM-KRSKO Pred nedavnim je bila v Vid- mestnem čuvarju, ki bi naj akr-mu-Krškem prva seja krajevne- bel za red in čistočo. ga odbora, kjer so razpravljati v glavnem o komunalni dejavnosti mesta. Največ govora je bilo o vodovodu, ki je dograjen. Treba ga je le še priključiti v stavbe za kar pa ni na razpolago finančnih sredstev. Hiše, ki spadajo v stanovanjsko skupnost, bodo dobile denar od stanovanjskega fonda. Ker nj dovoljena gradnja hidrantov, bodo morali če v napne) redno vzdrževati ob- turo«, ki bo že druga premiera v tej sezoni. Za bodoče ima ta skupina lepe načrte, o katerih pa bomo govorili, ko bodo uresničeni. Prebujati in na novo Organizirati se je nadalje začel tudi mešani pevski zbor. Upajmo, da ne spet samo za nekaj časa, temveč da bo uspel najti stalno obliko dela. Višja gimnazija v Vidmu-Kr-škem je nujno potrebna. Precej dijakov se voeč lz Vidma-Krškega. Brestanice in Senovega v Brežice. Z vožnjo izgubijo mnogo dragocenega časa, ld jim ga potem primanjkuje za učenje. Jhostori za višje raatoedeJM Mti zbr~u 'delegati prosvet- na razpolago, treba je poskrbeti nih druitev in .svobod« s pod-le se za strokovni kader in odo- ročja občine> da si tmolijo svet, britev. ki bo v bodoče usmerjal kultur- Iz gornjega Je razvidno, da bo noprosvetno dejavnost v šenov- tehnike na gimnaziji vključi čimveč dijakov. Krožek LT na gimnaziji bo deloval v okviru prirodoslovne ga krožka in bo vključeval v glavnem naslednje sekcije: fo-t»amatersko, radioamatersko in če bo dovolj interesentov tudi modelarsko. Strokovno in deloma materialno pomoč bo dobival od Okrajnega odbora LT SENOVO Pretekli teden so se na šenov- ^ r ji, _ . . *«» ft'«* * * J jv »%.«»»«-.»r, — — ui/f/r vzoi/pm stoječe vodnjake, da ne bi pri- krajevni odbor precej de- gfci občini, manjkovalo mestu vode. Z grad- ja ^ bo hotel ugoditi željam Dosedan njo vodovoda so precej poškodovali pločnike, katerih večine sedaj ni več uporabna. Ker je glavna cesto proti stadionu »Matije Gubca« oziroma pokopališču zelo ozka, bodo morali popraviti obsavsko cesto, ki bo na razpolago pešcem. Spomladi bodo pričeli z gradnjo spomenika in urejanjem parka. Da bo park vedno urejen, bodo najdi stalnega vrtnarja, ki mu nedvomno ne bo primanjkovalo dela. Govora je bilo tudi o stalnem la. če bo hotel ugoditi željam Dosedanji iniciativni odbor, ki volivcev. Pa ne le to, skrbeti bo je vodil pripravljalna dela, je treba za lice mesta, da ne bo svojo nalogo izvršil Tako so tu-zanemarjeno. D. K. di v vasi Koprivnica in pri An- Poklicne posvetovalnice soo potrebne duševnostjo. Za vsakega (Nadaljevanje š 4. strani) ampak šele začne. Poiskati je treba ustrezni poklic, da bosta zadovoljna oba, kandidat in družba. Izbira poklica pa ni le boj za kruh, kajti človek ni stroj, ki ga poženeš, da opravlja določeno delo, temveč živo bitje s čustvi, s svojim mišljenjem in ___________ Za vsakega pomeni uspeh v življenju - poklicu srečo in ugodno počutje. Skrivnost sreče pa je v tem, da človek najde mesto ki ustreza njegovim duševnim in telesnim sposobnostim. Zaradi izredne važnosti izbire poklica mladini je torej nujno potrebna pomoč poklicnih svetovalnic. tonu ustanovili prosvetna društva, ki 8o z delom že pričela. Iz poročila, ki ga je pripravila tov. Kristina Radej, je razvidna tudi težnja kmečkega prebival stva na področju Koprivnice, da si postavijo dom, kjer bodo tudi imeli prostore za kultumo-prosvetno delo. V ta namen so že začeli z živahno akcijo za zbiranje gradbenega lesa. V re feratu je poudarjena tudi potreba po večji in smotrni izobraže valni dejavnosti v katero sodijo poleg ostalega tudi diskusijski sestanki, ekskurzije Itd. Zaslužn.m prosvetnim delavcem v senovški občin) le Glavni odbor Zveze •Svobod• Slovcni/e podelil odlikovanja, Tako sta tov. Radejeva in tov. Horjak prejela odlikovanje lil. stopnje, predsednik tov. Šterban pn je dobil odlikovanje II. stoonie. Trbovlje in tudi od Strojne tovarne v Trbovljah. Na koncu je imel inž. Erker predavanje »O razvoju in izdelkih SIT«. KOLEKTIV JU JE OBSODIL V Domu IRS v Kisovcu, kjer domujejo učenci Industrijske rudarske šole v Zagorju, je ob nedeljah navidezno vse mimo. Toda mladi rudarji niso nikoli preutrujeni in izkoristijo vsak trenutek. Dobro vedo, da ni dovolj, da se prekale le v dobre rudarje in da se nauče veščin sodobnega rudarja, pač pa, da se morajo tudi vsestransko vzgojiti v dobre državljane naše socialistične domovine. Mladinski kolektiv ima pod mentorstvom vzgojiteljev vedno polne roke dela. Kljub stalni budnosti in kljub zaposlitvi članov kolektiva v posamezne športne in kul-tumoprosvetne sekcije še vedno skrene kak mladinec na pot, ki je kolektiv mora obsoditi. Nedelja, 6. januarja: v navidezno mirnem domu je zbrana vsa družina: Makedonci, Srbi. Hrvatje, Štajerci, Dolenjci, vzgojitelj — vsi kot eden.. Predsednik mladinske organizacije daje smer razgovoru, vse pa se v glavnem vrti okrog ene same boleče točke: dva člana kolektiva sta sl prisvojila tuje imetje. Sestanek je en sam krik, tih in bolesten krik 170 mladincev. Zaradi takih morajo kupovati ključavnice in zaklepati vsako malenkost, zaradi teh dveh so sumničili tako dolgo drug drugega, taki niso vredni, da ostanejo člani kolektiva. Ogorčeni kolektiv ju je strogo obiodll. Kadar sodi kolektiv, to še posebno boli Poleg tega pa sta obtožena mloAincIrAmn c/mIkEII. GAMBERK Slovo od Franca Verboleta Pred kratkim so izlaški gasil ci položili v hladni grob prvega pobudnika m ustanovitelja ter prvega predsednika gasilskega društva na Izlakah, pokojnega FRANCA VERBOLETA. Po dobri uri in pol hoda pri- res zelo star, se da ugotoviti gočni gospodje in so imeli v Kljub težkemu življenju, ki ga deš iz Zagorja po zelo slikoviti tudi iz zidovja; kamenite klade oblasti precej veliko področje je preživljal po prvi svetovni Poti skozi Potoško vas, Kotredež, so bile vezane z apnom, ki pa gospodarsko dokaj močnih vasi. vojni s svojo številno druž.nc. Rove m Tesni na Gamberk, kjer se je v teku stoletij spremenilo Pozneje s© se gospodarji gradu je bil mož vedno nasmejan. Bil 50 razvaline nekdanjega, tako nazaj v apnenec, in izgleda zid, precej menjavali. je napreden in zvesti član ga- mogočnega _ gradu, ki je kakor kakor bi bil ena sama velikan- Na grajskem dvorišču je bil silskega društva, kar je bil še Jastreb prežal in bedel nad oko- ska skala. včasih zelo globok ' vodnjak, ki do nedavnega pri svojih 82 le- 1 iškimi kmetijami. Proti severu Uh. Ni bil samo podporni, tem- vidiš gozdnato Jelovico, Parti več aktivni član. Saj je bil po- zanski vrh in vrh Cemšeniške kojnik med prvimi, ki so zasa- planine, na drugi strani pa Ja-dili lopato za temelj prvega ga- klano, Sv. Goro in tam daleč na silskega doma. Bil je med tisti- Jugu Kum. mi, ki so trdno stali in se borili za obstoj svoje organizacije, kajti bili so ljudje, ki so delali nasprotno in ovirali razvoj gasilstva na Izlakah. Tako je delal v društvu do leta 1947, nato pa mu je bolezen v nogah zavrla sodelovanje in ga priklenila na posteljo. Ležal je devet let. Le s pomočjo palic je lahko napravil nekaj korakov. V nogah ni bilo več moči. Ko je pokojni Franc Ver-bole videl, da ne bo več mogel delati v društvu, je dejal gasil cera: »Aktiven član, to sami ve ste, ne morem biti več, podporni pa ostanem do svoje smrti « To je držal. • Tudi gasilci niso pozabili nanj. Ob kakršni koli gasilski slavnosti so se spomnili na požrtvovalnega Franceta in ga skromno obdarili. Za to pazljivost je bil neizrekljivo hvaležen. Proti koncu leta 1956 pa se je od vseh za večno poslovil. Izlaški gasilci bodo zelo pogrešali tega zvestega, neomah-Ijivega člana. Vsem bo ostal v trajnem spominu. M. G. Ruševine na zahodu Pogled skozi nekdanji vhod na severni stolp Sam grad je nekoč stal na vzvišenem gričku in je bil za tiste čase kaj mogočna trdnjava. Kakor trdi Valvasor, ie bil to eden izmed najstarejših gradov tod okoli. Sezidan je bil verjetno okoli leta 1000. Da je MLADINSKA KONFERENCA V V1DMU-KRSKEM (Nadaljevanje z 4. strani) lovariišča, ki bo največje v občini Videm-Krško. Igrišče za odbojko so zgradili še mladinci na Raki in v Starem gradu. Ker so se gradnje športnih objektov lotili z vso resnostjo, upravljanju vse premalo zastopana mladina. Kot se izobražuje mladina v tovarnah, tako si tudi kmečka mladina želi modernizacije — da bi proizvajali po sodobnih metodah. Kmečko-gospodarske šole so le v zimskih mesecih. V so usedli v republiškem merilu tem času pa se v glavnem se- Si »MO SV*61'3* pa “ =«** 1= o »a„ bi VEČ POZORNOSTI VAJENSKI MLADINI Ni dolgo tega, ko je bila na obrtni šoli ustanovljena osnovna mladinska organizacija, da bi se vajenska mladina skupno shajala, se izobraževala, pa tudi razvedrila. To je lepo slišati. Na žalost pa ni vse tako. Vajenci iz industrijskih podjetij se v tej novi bilo, da bi to ne bila končna oblika izobraževanja, kajti spomladi bi morali ti ljudje prak- Pogled na ruševino Grad prvotno ni bil tako obsežen, pozneje pa so dozidavah, kar se vidi tudi iz različnih slogov gradnje; prvotno je bil verjetno grajen romanski pravokotni stolp, nato pa gotski okrogli, ves grad je bil zgrajen na živi skali in je bil v tistih časih skoraj nezavzeten. Na severni in vzhodni strani je takoj ob obzidju prepad, medtem ko je jugozahodna stran laže dostopna. V 14. stoletju so ga dobili v posest celjski grofje in je bil nekako zahodna meja celjske posesti. Tedanji gamberški grofje Scharfenbergi Sq bili kaj mo- BlllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllEllllllllinilllllllllllllllllllll« Nova nagradna uganka za naše pionirje Danes vam prinašamo nagradno uganko iz slovenščine. Je to muhasta, šaljiva uganka. Poslušajte jo: Katera slovenska beseda se konča na a, pa se vendar piše breza? Kaj pravite, pionirji in pionirke, katera beseda bi to bila? Če je sami ne boste uganili, ne je v času obleganja oskrboval grad z vodo. Kmetje pravijo, da je bil grad z ozkim podzemeljskim hodnikom povezan z okolico in so ga uporabljali v času nevarnosti. Izhod je bil baje v kleti kmeta Pirca, drugi pa menijo, da je bil izhod v Tesneh. Vendar pa je to malo verjetno S"* okoU gradu 2610 Pozneje pa ga je kupil neki bo- SKamai. . __ gati kmet Celestina Ta je začel iz "r skoz" GraškfgSn de™ontirati- Dragotine je J2.... SKOZ1 /-^aKl ,gra,,?Ja' prodal, kamenje pa so mnogo Bližnjice pa so tudi preko Vin- kasneje razvozili okoliški kmet-skega vrha. Po jugozahodnem - Konec pre)šnjega soletja so pobočju je seda, do razvalin le- v razpadajočem gradu živeli Sili? rud"6 VCČM™ Pozneje pa je grad popolno- tod okoli precej premožni, so se v veliki večini odkupili. Tako je grad ostal brez materialne podlage. Lastniki ga niso mogli VKrogli stolp s strani več vzdrževati in začel je počasi propadati. Nekaj časa je bil ma propadel. Sedanje razvaline in ozemlje okoli so last kmeta Grahka. Ob vznožju gradu leži sedaj lepa kmetija, ki je bila nekoč grajska pristava. V časih NOV je tu marsikak partizan našel zavetišče. Zato so jo Nemci konec leta 1944 zažgali. Sedaj je obnovljena. Graščakov že dolgo ni več, vendar pa so med ljudmi še vedno žive različne bajke in-vraže, ki spominjajo na tiste čase Tako pravi ena; ko bQ smrečica, ki raste na zidovju, zrasla v veliko drevo, se bodo graščaki vrnili in na novo postavili grad. Sedanje razvaline so še vedno zanimive, vendar jih zob časa čedalje bolj uničuje. Najbolj je še ohranjen severni stolp. Grušč polagoma zasipava vse. Pozimi so razvaline puste, zapuščene; poleti pa kamenje oživi: povsod se sliši sikanje. Kače so si ustvarile med ruševinami tično izkoriščati pridobljeno bomo nič hudi, če vprašate sta- znanje in takrat naj bi se jim rejšega brata ali sestro, pa mor. nudila pomoč. BODOČE naloge celo v lasti zagorskega rudnika, svoje kraljestvo. Janez Kalšek Priprave na proslavo občinskega praznika na Senovem da očeta in mater, kaj bi to bi- novem jCQr najbolj slovesno pr o- ,o' z‘tsxrxxsrts& **? •- <- Tudi letos nameravajo na Se- programom obiskali prebivalce pri Antonu. Godba na pihala bi prav tako gostovala in sicer v Doslej se mladinske organiza- nj nagradi, rije niso brigale za pionirje, ki po od-očatvl žreba 2 lepi knjiž- hruar. zgodovinsko obletnico Brestanici. Podroben program so tako rekoč njihov naraščaj. Da bi to popravili, se bodo tes- RešJtev uganke nam prinesite v njenem junaškem pohodu ali pošljite po posti na naše Štajersko bodo po programu uredništvo do nedelje, 27. jamu- praznovali res teden. V dneh arja opoldne. , od 3. do. 9. februarja bodo na- Pri odgovoru ne pozabite na- mreč priredili Teden kulture, v vesti poteg svojega imena in katerem p odo sodelovala vsa priimka tudi razred šole, ki jo prosvetna društva občine. Tako obiskujete, nadalje pošto in /e tudi zamišljeno, da bi tedaj napada XIV. divizije na Senovo proslave bodo še sestavili. Tudi kraj, kjer ste doma. vsa prosvetna društva med se- sedaj pa še nekaj, dragi pdo- bo' Brestaničani bi z nirji in pošljete pionirke! Kadar nam rešitev kakšne naše igro »Vaška komedija« gostovali štva, »Partizan« in drugi. TVD »Partizan« bo ob tej slavnostni priložnosti priredil telovadno akademijo. Slavnostna akademija v počastitev občinskega praznika bo združena letos tudi s Prešernovo proslavo. Tako bo na predvečer 8. februarja slovesna akademija v šolski dvorani, na kateri bodo sodelovala vsa prosvetna dru-J ■-1 Na bo v Koprivnici, Senovčani pa bi s sam občinski praznik pa uganke^ nam* 'Jo pošljite^kar^na kulturnoprosretnim in zabavnim slavnostna seja občinskega LO. navadni dopisnici, ker je to kar jrTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTrTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTl za 5 dinarjev ceneje, kakor pa če nam jo pošljete s pismom, za katerega stanc znamka 15 dinarjev, povrh tega pa je potreben še pisemski ovitek in papir, kj ga je tudi treba kupiti. Prihranili si boste torej vsakokrat 5 dinarjev, kar je tudi nekaj. Bodite varčni, saj vam bo to v življenju mnogo koristilo. Lepe pozdrave vsem! Uredništvo. V TEH DNEH SO BILE V VSEH OBČINAH ZASAVSKEGA OKRAJA, RAZEN V ZAGORJU, LEPE SKUPŠČINE OBČINSKIH KOMITEJEV ORGANIZACIJ LJUDSKE MLADINE. VSI TI DELOVNI SESTANKI NASE MLADINE SO BILI NADVSE USPEŠNI, MORDA BOLJŠI KOT KDAJ KOLI DOSLEJ. ODLIČNA UDELEŽBA POVSOD, DOBRO PRIPRAVLJENA POROČILA, ZLASTI ŽIVAHNE RAZPRAVE, V KATERIH SO MLADINCI IZNAŠALI RAZNE SVOJE USPEHE IN TEŽAVE, SO POKAZALE NJIHOVO VISOKO ZAVEST IN PRECEJŠNJO RAZGLEDANOST. Skrivalnica dedka Mraza S skrivalnico z Dedkom Mrazom, ki smo jo priobčili v novoletni Številki »Zasavskega tednika«. smo našim naj mlajšim bralcem ustregli, saj je naše uredništvo v dneh po Novem letu dobilo od naših pionirjev in pionirk toliko pošte, kakor je tiste dni ni prejel menda noben urad v Trbovljah. Kar po cel kup pisem smo dobili dan za dnem. Veseli smo bili obilne pošte naših mladih bralcev, ki so vsi v skrivalnici našli Dedka Mraza: skrit je bil na slika med drevjem; na glavi je imel zimsko kučmo, oblečen je bil v topel kožuh, na hrbtu je nosil polno malho daril za otroke, obut pa je bil v tople, klo-bučevinaste škornje. Tak je bil Dedek Mraz, kajne? Z nepričakovano obilno pošto so nas naši pionirji in pionirke spravili v nemajhno zadrego. Kako naj se jim oddolžimo za njihov trud? Ni kazalo drugega, kot da je glavni urednik privolil, da smo prvotnih 5 razpisanih knjižnih nagrad povišali na 8. in sicer na toliko, kolikor je občin v našem Zasavju. Zato smo nagrade žrebali za pionirje vsake občine posebej, da pride iz vsake občine po en pionir ali pionirka v poštev. Žreb je določil, da dobe pionirji v posameznih občinah knjižne nagrade takole: V občini Brežice Drago AN-TOLOVlC, učenec 5. raz. osnov-šole, pošta Bizeljsko; v občini Hrastnik Marjetka KUNŠEK, učenka 4. razreda osnov, šole, pošta Hrastnik, Steklarna ,šit. 35; v občini Radeče Marija KOŽAR, učenka 6. razreda osnov, šole! posta Loka ,pn. Zidanem mostu; v občini Senovo Ladislav ULE, učenec I. a razreda nižje gimnazije, pošta Senovo: * v občini Sevnica Milena PRŠA. učenka 4. c razreda osnov- šole, pošta Sevnica; v občini Trbovlje Stanko GODEC, učenec 3. b razreda, Trbovlje-Vode: v občini Videm-Krško Vilko ČRNE, učenec 6. razreda osnov, šole, pošta Raika pri Krškem: v obč. Zagorje Jožica TOMC, učenka 3.b razreda nižje gimnazije, pošta Zagorje ob Savi. Vsem izžrebancem bomo do-posla’4 knjižno darilo po pošti, pionir Stanko Godec iz Trbovelj pa naj pride po knjižno darilo v naše uredništvo. Ker smo videli, da so skrivalnice našim pionirjem posebno všeč smo sklenili, da bomo še kakšno objavili. Prinesli jo bomo takoj ko spet katero dobimo. . Vsem ostalim marljivim pionirjem in pionirkam, k; jim žreb ni bil naklonjen, za'njihovo pošto in pozdrave prisrčna hvala. Ob tej priložnosti želimo vsem mladim bralcem in bralkam, da bi zimske šolske počitnice preživeli zunaj v naravi na smučeh ali sankah in se poveselili tamkaj svoje zleite mladosti, potem pa spet pridno začeli z učenjem, da bodo starši vesela spričevala, ki ga boste ob. koncu šolskega leta prinesli domov. Uredništvo. Kajuhov odred je pozdravil delegate na mladinski konferenci v Vidmu-Krškem organizaciji izživljajo, medtem ko sc vajenci privatnega sektorja ne, ker nimajo za to dovolj časa. V tovarnah delajo vajenci po 8 ur, pri privatnikih pa še vedno 12, tako da jim ne preostane dovolj časa za učenje, kaj šele za razvedrilo. Tudi plačo imajo znatno nižjo kot v Industriji. Na konferenci so sprejeli predlog, da bodo v letnem času priredili taborjenje, kamor bodo šli v prvi vrsti vajenci. VKLJUČEVANJE V DRUŽBENO IN DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE Povsod ugotavljamo, da je v družbenem in delavskem samo- neje povezali s pionirskimi odredi in društvi prijateljev mladine ter pomagali pri raznih njihovih prdznikih in akcijah. Pomagali jim bodo tudi pri raznih krožkih, katere obiskujejo pionirji. Razen tega bodo po vsej verjetnosti ustanovili kabinet ljudske tehnike, kjer bo vključenih več krožkov. Več skrbi bodo posvetili tisti mladini, ki je v oddaljenejših vaseh, kjer ne obstaja mladinska organizacija, da bi mladina ne zapadla slabi družbi. -a DELO GASILSKEGA DRUŠTVA BREŽICE-OKOLICA Preteklo nedeljo je tudi Prostovoljno gasilsko društvo Bre-žice-okolica na svojem letnem občnem zboru polagalo obračun o storjenem delu. Po poročilih na občnem zboru je razvidno, da je bilo društvo lansko leto precej delavno ter imelo več strokovnih predavanj, šolskih in nočnih vai ter nastopov. Požara v njihovem okolišu ni bilo. kar je prav gotovo zahvaliti boljšemu strokovnemu usposabljanju gasilcev, pa tudi pazljivosti prebivalstva ob upoštevanju požarno-varnostnih predpisov. Zelo agilna je v društvu pionirska desetina ped vodstvom tov. Jožeta Šetinca, ki upa, da bo iz njih vzgojil dobre gasilce in zavedne državi jene. Društvo se bori s finančnimi težavami. Podpora, ki jo društvo prejema od občinskega LO, zadostuje komaj za plačevanje zavarovalnine. Več pa skoraj ne more pričakovati, ker je brežiška občina po obsegu največja in mora skrbeti za okrog 30 društev. . Na občnem zboru je bil stavljen predCog za sestanek predstavnikov društev in organizacij na področju krajevnega odbora Brežice I, kjer bi se pogovorili o boljšem, smotrnejšem delovanju in sodelovanju med društvi. VRAGI NA Napisal: Jack London 8 10 9. In tako se je zgodilo, da Je površje. Zahodna stena je bila Brown, ki se je ves tresel na vsa razbita in okrušena; tu je romantiko in pustolovščine, o bil vhod v žrelo, ki je zadaj katerih je že toliko bral in to- tvoril pristanišče. V to odprtino Iiko slišal, a jih še ni nikoli do- je plul «Rattler«. Kapitan Glass živel, sedel za krmno klop čolna, je stal na krovu z daljnogledom do vrha naloženega s puškami v roki in strmel na zemljevid, in strelivom. Veslali so štirje ki je bil razprostrt pred njim. mornarji z Raittee, a krmaril je Zdajci se je zravnal in v obrazu zlatorjavi favn z dna morja. Ta- si mu bral nemir, ko so pluli skozi toplo tropično »Že čutim, da prihaja,« je reli oč proti na pol pravljičnemu kel. »Mrzlica. Morala bi sc me otoku Fuatinu, ki so ga bili na- lotiti šele jutri. V petih minu-padli morski roparji dvajsetega tab ne bom več pri zavesti. Mo-stoletja. rali boste .Rattler' sami pripe- ljati v pristanišče. Ladjo obrnilo. Fuatino ni bil nič drugega - te kar lepo počasi, da pride v kot staro vulkansko žrelo, ki ga veter. Lahko pridete okoli Veje v pradavnih časih kakšna like skale, samo pazite ml na katastrofa vrgla z dna morja na glavni jambor. FUATINU Riše: Bernard Emerik H 12 Govoril je naglo, kot da bi bil tekel dalje ob njej. pijan; v glavi se mu je vrtelo 12. Tu se je glavni jambor in omotičeni možgani so sc sltoro dotaknil previsne skalne upirali vedno hujšemu napadu stene, in ko je David Grief na malarije. desnem boku ladje gledal čez 11. Odšel je v kajuto. »Dve ograjo, je mogel videti v glo-uri bo trajalo, preden sc bom bino spuščajoči sc greben, ko-začel potiti,« je jecljal in se pri maj dva sežnja pod seboj, tem grozljivo režal. »In potem Na vedo so spustili kitolovski še nekaj ur, pa bo'spet vse pri čoln. Ta je moral za seboj vla-kraju.« čltl »Rattler« in ga tako držati Skuner je pravkar Plul. v v vami razdati! o;l skale. Kma-preliv. Na obeh konceh prej lu je Grief izkoristi! lahen vet-omenjene podkve sta se dvigati rič in pogumno zavil v preliv, dve mogočni, tisoč čevljev vi- Skuner je počasi p'aval ob šoki skali. Od južne skale pa sc koralnem grebenu In ni butnil je raztezal koralni greben kake vanj, le enkrat se ga je z bo-pol milje daleč. Preliv se je vil kom malo dotaknil. e'"tzl ta greben, nato pa se je Pristanišče oto'', Fuatini jo obrnil proti navpični steni in je ležalo odprto pred njim. Nekaj drobcev iz poročila Sveta za šolstvo, Sveta za telesno vzgojo in Sveta za prosveto in kulturo okraja Trbovlje Kadar so o neki dejavnosti ločljivo povezan z gospodarskim poslopij in se otroci stiskajo v zbrana vsi podatki in so prika- stanjem in družbeno ureditvijo neprimernih, besnih in temnih žarna uspehi in pomanjkljivosti, naše in vsake dežele. Pri nas, kmečkih izbah. Tako je n. pr. V je najteže oceniti vrednost in kjer mora vsak državljan posta- Šentjanžu na Dolenjskem, na pravilnost dosedanjega dela na ti zavesten graditelj socialistdič- Ledini in drugod. V Lokah nad tem področju in usmeriti priza- ne družbene ureditve, se pravo Zagorjem je šolski pouk v ga-devanje družbe za naprej. Tako proizvajalec in upravtrjalec hkra- slskem domu, ki tako ne more jasno podobo stanja o šolstvu, ti, dajemo šolstvu in prosveti služiti svojemu pravemu name-prosveti in kulturi v našem tisto mesto, ki jima po njuni po- nu, otrokom pa ne more nuditi okraju je prikazalo poročilo membrvost; gre. Od tod tildi: tež- zadostnega prostora, svetov za šolstvo, za telesno kul- nja po šolski reformi, Iti naj Iz izkušenj vemo, da so ljud-turo in za prosveto in kulturo, naše šolstvo izboljša, približa je po svojih močeh pripravljeni ki je belo podano pred okrajni- življenju in ga usposobi za vzga- materialno prispevati h gradnji m: odborniki na zasedanju OLO janje našega človeka. šot To pripravljenost maramo dne 14. decembra 1956. Stev$ke kažeio da ie šolstvo PodPTeti ^ prizadetim krajem Šolstvo, prosveta in kultura btevtike kažejo, da je soist o preskrbeti ^ nekaj sredstev iz so sestavni del družbenega živ- v našem okraju velika organi- družbenih virov, da otrokom žaljenja in ustvarjanja, ki je ne- zacija. gotovimo osnovne pogoje za izo- braževanje ' vzgojo. Učni Uispetij so navzlic težavam materialnega značaja — kot smo jih opisali — in kljub razmeroma mlademu učiteljskemu kadru še kar zadovoljivi, saj osvaja in redno napreduje v osnovnih šolah preko 82,8 odst. učencev, v gimnazijah pa je ta odstotek boljši Kolikšno življenjsko usposobljenost daje otrokom in mladini šola, bo pokazalo življenje. Poročilo je govorilo tudi o družbenem upravljanju šol, ki se je že dobro razvilo in pokazalo svojo življenjsko sposobnost. Od gmotnih vprašanj so šolska odbori prešli tudi k reševanju uč- --o««. jjvuoujVjO V c- 00 51)00 UAI OLTUK Iia CULTl. JTOUK VZgOJlA pToblCmOV V činoma honorarni učitelji. Med mora biti v treh izmenah. V krajah se je po prizade-1 učiteljstvom osnovnih šol je 21 obeh trboveljskih osnovnih šo- Y*P>U odborov izboljšal odst. moških in 79 odst. ženskih lah je v vseh razredih pouk do- 80 jt01 obisk, najbolj vidno pa moči. Na podeželju si želijo več poldne in popoldne, tako da je X Leskovcu pn Krškem. V na-mcških učiteljev, da bi potna- za pouk zasedena celo telovad- s*ed|n.iih tednih bo pretekla g ali pri kmetijskih zadrugah in niča in je čez 700 otrok brez mandatna doba sedanjih šolskih drugod. telovadbe. Takih primerov je še odbornikov. Zato je zelo važno, Poleg navedem h 127 šol je bi- več. Zaradi pomanjkanja prosto- v novye šolske odbo- lo letos organizirano v okraju rov je ohromljeno tudi delo pio- f6 uudi, ki so se že do sedaj iz-25 kmetijsko-gospodarskih šol, ilirskih argamizacij in je izven- kazali, pn delu in jih dopolnimo ki bodo izpopolnile znanje po- šolsko delo otrok zelo okrnjeno z "ovlrm- . šolske mliaidine na vasi. Krneč- in neorganizirano. Stiska s pro- Govorjeno ].e.. Mdalje o ka mladina se zanima za te šo- stori se bo prihodnje šolsko le- štipendijah, ki jih dajejo gospele, ker vidi. da socializacija dvi- to še povečala. V okraju je več darake organizacije, in Vrste šol v okraju Vrsta in število šol Število Število ' šol otrok Število učiteljstva moški ženske skupaj Vrtci 13 779 26 26 Osnovne šole 81 12.156 77 284 361 Pomožne šo le 2 33 — 2 2 Nižje gimnazije 11 3.927 46 81 127 Popolne gimnazije 2 1.454 20 38 58 Vajenske šole 6 574 53 19 72 Ind. rudarske šole 2 461 23 1 84 Ind. kovinarske šole 1 153 6 1 7 Ekonom, srednja šola 1 65 6 7 13 Glasbene šole 6 598 31 12 43 Gospodinj, šole 2 49 5 9 14 Skupaj 127 20.249 267 480 740* * Od tega 126 honorarnih Na vajenskih, gospodinjskih Radečah gre skozi eno učilnico mmmm — %mm mmmm Udeleženci letne skupščine šoferjev in avtomehanikov v Trbovljah metnih nesreč precej znižalo, in sicer jih je bilo 85. Razprave na letnih skupščinah šoferjev in avtomehanikov so poudarjale, da naj bo vsak šofer in avtomehanik vključen v njihovem združenju, na drugi strani pa bi bilo treba čim bolj pojasnjevati vsem ljudem pomen cestnoprometnih predpisov in jih opozarjati, zakaj pride tako pogosto do nesreč na cestah. ga kmetijstvo na resnično primerov, da šole nimajo svojih ^ca^COr kaže r s / ednja stopnjo poklica, za katerega se je treba pripraviti, kakor se pri- pravljajo njihovi sovrstniki za svoj poklic v industrijskih in vajenskih šolah. Šolska mreža pa ne raste skladno s potrebami, ki ob sproščeni ljudski iniciativi tabela. Štipendije 1956—57 Z občnega zbora Smučarskega društva ..Kum" na Bobovcu V nedeljo, 6. januarja, so imeli smučarji z Dobovca svoj redni letni občni zbor. — Ob tej priložnost so bUi proglašeni udarniki za požrtvovalno delo Pri skakalnici. — Društvo je že drugič prejelo pokal okrajnega moštvenega prvaka. Dajalec štipendij Visoke šole Štev. Mesečno štip. din Srednje šole Skupaj Štev. Mesečno Štev. Mesečno štip. din štip. din Okraj, ljudski odbor hi- Občine tre j e naraščajo, kot jih moremo Gosp. org. in ustan. z našo gospodarsko zmogljivost- ~~r jo zadovoljiti Klic po novih in 1. _ .. W boljših šolah iz vrst državi j 3' 60 274.450 34 29.060 94 370.510 38 142.300 179 404.890 217 547.190 67 345.275 85 452.090 152 797.365 165 762.0.25 298 95?D40 463 1,715.065 Ve? °. štipendijah bomo mor- vodstvo v okrajni Zvezd »Svobod« in prosvetnih društev, je nov izpričuje visoko kulturno da_ pisali še o priložnosti. ----- — --------------------- raven našega prebivalstva, zato . ^ sestav dejavnosti Sveta za delo okrajnega Sveta za kulturo smo lahko prepričani, da bodo šolstvo soda tudi predvojaška in prosveto usmerjeno v rešeti and za šolstvo vse večji dn več- VZS° j a. V dveh taborjenjih vanje načelnih vprašanj iz tega ji zneski. predv-ojaških obvezniokv v Ra- področja. Ze sedat zavzemajo šočski dečah in Sevnici so fantje pri- O delovanju kulturnoprosvet-proračuni 40 odst. celotnih ob- dobili poleg vojaškega znanji, nih društev je bilo že precej po-činskih proračunov, vendar na- ^ &a bodo s pridom uporablja- rotil v našem časopisju in vi-vzlec temu visokemu odstotku t Pri vojakih, tudi splošno iz- dimo, da delajo. Manj znano pa ne moremo trditi, da hi bile šo- obrazbo. Za predvojaško vzgojo je, kako vplivajo na miselno in le zadovoljivo oskrbovane. Sred- dale občine in okraj skupno moralno preobrazbo delovnih stva gredo večinoma za oseb- H.440.000 din. ljudi, da se otresejo usedlin pre- ne izdatke, čiščenje in kurjavo, Organizacija predvojaške vzgo- tekLosti, da bi hitreje prišli iz prav malo pa ostane denarja za Jc se iz leta v leto izpopolnju- preteklosti v sedanjost. Prav v učila, knjižice, delavnice, orod- i® m se razvija skupaj z raz- to smer, meni Svet za prosveto je, ekskurzije in druge reči, Iti mmj športnimi področji:, kakor in kulturo, bo treba poglobiti bi direktno vplivale na izbolj- n. pr. avtomoto šport, aeroklub, delo društev. Sanje pouka, k: mora biti v se- šport, brodarstva, Ljud. tehni- Se mnogo važnih vprašanj je diamjih pogojih še vedno verba- ka, konjski šport itd., in nudi obdelalo poročilo — tako delo-len in je premalo življenjski, vsestransko izvenarmadno vzgo- vanje gospodinjskega centra kaki jub resnemu prizadevanju ve- M Uspeh hi bil še večji, če bi kor tudi uspešnost seminarjev in like večine učiteljstva in na- bila povezanost delovanja dru- tečajev, ki iih prirejajo razne vzlic njegovi skrbni pripravi na štev na tem področju še tesne j- organizacije in društva, vse za šolska ša. K temu bi prispevali centri kulturnoprosveten dvig našega pouk, kakor inšpeikriijia. ugotavlja Za izvenarmadno vzgojo, oprem- človeka, za njegovo usposablja- Prosvetni delavci se dobro za- Ijehi z delavnicami, ki naj bi se nje, ki ga bo obrnil sebi v prid. vedajo, da je treba potrebna osnovali v vseh občinskih can-sredstva najprej ustvariti, zato trih. ^ so v svojih zahtevah po učilih Delo s predvojašMmi obvez-« skromni. Kolikor se le da. jih niti in zdravstveni pregledi pa večinoma izdelujejo sami. Ni- kažejo, da pri nas daleč prem a-kjer niso zapisane ure, ki jih lo upoštevamo telesno vzgojo, učitelji porabijo ob risanju Telesne napake, slaba drža, zemljevidov, slik in izdelova- majhna telesna odpornost in po— nju drugih ponazoril. So pa po- dobno, so med drugim posledica trebma tudi učila, ki jih ni mo- zanemarjanja telesne vzgoje. Se goče izdelati doma in brez pri- vedno je pri mnogih ljudeh uko-prav in orodja. reninjeno mnenje, da sta teles- Kadar govorimo o sredstvih, na vzgoja in šport samo nepo-se najbolj očitno vidi tesna trebno izgubljanje časa. Zlasti medsebojna povezanost in od- mislijo tako kmečki starši, ker visnost šolstva in gospodarstva, sodijo, da se kmečki otroci pri Gospodarstvo daje sredstva za svojem delu dovolj razgibajo, šole te pa ustvarjajo in obliku- Nabori pa kažejo, da so kmečki jejo za proizvodnjo. Cim bolj že- mladeniči telesno slabše razviti limo povečati proizvodnjo, tem kot njihovi sovrstniki iz mest, skrbneje moramo usposabljati kar opominja na to, da kmečko mladega človeka v šolah. delo le enostransko razvija. V Po tei logiki postaja dobro tam pogledu še vedno zaostaja-šolstvo izredno Tomemben P°~ mo M starimi Grki. ki so pogoj za boljše gospodarstvo in stavili geslo: Zdrav duh v zdra-proizvodnjo zato so sredstva, ki vem telesu! — Navzlic pomanj-jih dajemo 'za izboljšanje pouka, kanju telovadnic bo morala te-bogato naložena investicija. lesna vzgoja dobiti tisti mesto, Naše šolstvo pa tarejo poleg ki ji po svoji vzgojni vredno-pcmanjkiamja učil še druge nad- sti gre, upoštevajoč tudi to, da toge predvsem preobremenje- sta telovadba in šport za mla-noet’ učilnic in prepolni razredi, dega človeka najprimernejše Mnogo je še primerov, da je v razvedrilo. Telesna vzgoja v Soh kakem razredu’po 50 učencev, naj bi otroku priljubila telovad-kar silno otežkoča uspešen pouk bo tako da se bo pozneje rad im učiteljsko pomoč posameznim sam vključeval v telovadna m učencem. Taki močni razredi so športna društva posledica še vedno premajhnega Poročilo je nato obravnavalo števila učiteljev, prav tako pa kulturnoprosvetno dejavnost v tudi posledica pomanjkanja pro- okraju. Ker imajo kultumopno-storov. V tem pogledu so naj- svetna društva, ki jih je v m-večje težave v naših centrih. V šem okraju 60. svoje operativno česar pa v tem poročilu ne moremo obdelati OBJAVA DPD »Svoboda bratov Milavcev«, Brežice vabi člane in članice na članski sestanek, Iti bo v nedeljo, 27. januarja 1957, ob 15. uri v sindikalnem domu Opekarne. Vabljeni tudi nečlani! ODBOR Kinematografi Kino Delavski Dom v Trbovljah bo predvajal 19. — 21. januarja amer. barvni film »Hondini*; 23. in 24. jan. pa domači film »Zasledovanje«. Kino »Svoboda-Trbovlje II* bo imel na sporedu od 19. — 21. januarja češki barvni film »Jan Hus«. Kino Brežice: 19. jan. amer. barvni film »Kliči »M*.za umor*; 20. jan. amer. film »Ne bodo mi verjeli«; 23 in 24 jan. amer. barvni film »Obzirni kapetan*; 25. in 26. jan amer. barvni film »San Antonio«. Kino Sevnica. 19 in 20. jan. amer. film »Tajnost Indijanke*; 26. in 27. jan. amer. film »To je moj sin*. Kino Brestanica• 19 in 20. jan. amer barvni film »Dva tedna ljubezni«; 23. in 24. jan. angl. film »Smrt prihaja*; 26. in 27. jan. amer barvna komedija »Generalni inšpektor«. Šoferji in avtomehaniki so zborovali Vsi, tudi pešci bi morali poznati cestnoprometne predpise ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV OBSTAJA DOSLEJ SAMO V SLOVENIJI. SKUPŠČINE SO BILE DOSLEJ ŽE V BREŽICAH, RADEČAH, HRASTNIKU IN TRBOVLJAH. V TRBOVLJAH JE SKUPŠČINI PRISOSTVOVAL TUDI SEKRETAR OO SZDL TRBOVLJE TOV. JANEZ JESENŠEK O organizaciji Združenja šoferjev in mehanikov, ki obstaja trenutno edinole v Sloveniji, se kaj malo sliši, vendar so tovrstna združenja tudi v našem okraju v Brežicah, Vidmu-Kr-škem, Radečah, Hrastniku in Trbovljah. V razdobju zadnjih treh tednov so imela ta društva letne skupščine po vsem okraju in so po poročilih, ti so jih poslali, povsod dobro uspele. Prav posebno živahna je bila skupščina v Trbovljah. Ta podružnica je še mlada, saj deluje komaj drugo leto, vendar se je število od prvotnih 30 dvignilo že na 71 aktivnih članov. Odkar so šoferji in avtomehaniki vključeni v svojo organizacijo, se je utrdila tudi disciplina, in kar je glavno — med njimi je opaziti željo po napredku in razvoju. Tečaj, ki ga je priredila ta podružnica, se je končal z uspehom. Izpite za visoko kvalificirane avtomehanike je opravilo 7 članov, nadalje 15 šoferjev. Praznik šoferjev, 13. julij, so lansko leto lepo proslavili v Trbovljah, prav tako pa tudi v Hrastniku in Brežicah. Za letošnje leto pripravljajo za praznik šoferjev, 13. julij, para: do v okrajnem merilu, kateri se bodo prav gotovo odzvale vse ostale podružnice. Ker v združenju šoferjev m avtomehanikov še niso vsi tovariši, so si te organizacije v našem okraju zadale za nalogo, da jih pridobe v svoje vrste. Zadali pa so si tudi nalogo, da bodo letošnje leto posvetili še večjo skrb vzgoji članov m usposabljanju v tehniki dela. Na skupščini v Trbovljah so obravnavali nadalje vprašanje skrajšane delovne dobe od 35 na 25 let, ali vsaj na 30 let. Ta predlog je v Beogradu. Med drugim je predlagano, da se v primeru, če delovne dobe šoferjev ne bo mogoče skrajšati, vsaj vsi šoferji, ki vozijo že 20 let, premestijo na druga delovna mesta in da se jim pokojnina šteje kot visoko kvalificiranim delavcem. Prav tako je prišla na vseh skupščinah do izraza želja; da bi morali cestnoprometne predpise poznati ne samo šoferji, ampak tudi kolesarji in seveda tudi vsi pešci. Tako ie bilo v letu 1955 118 prometnih nesreč, od teh 8 smrtnih, 25 oseb pa je , dobilo težje telesne poškodbe Lansko leto se je število pro- iiimniiii«iiiiutiHHHii»i!«iHiHHUiaiiiHiiiiiuiimiuniiiiuuiiii ^Temensko naoovef* za prihodnji teden' V drugi polovici tekočega tedna sprva še snežne padavine, pozneje pa suho oziroma jasno vreme, ki bo trajalo do srede prihodnjega tedna Obenem bo hud mraz. V drugi polovici prihodnjega tedna ponovne snežne padavine in postopno popuščanje mraza. Dri V. Ivl- HlSA, nova — dvostanovanjska — v neposredni bližini Krškega ob glavni cesti, tik pred dograditvijo s 45 a zemlje, ugodno naprodaj. Elektrika in veda v hiši. Za dograditev je potrebnih cca. 200.000 din. Vsota 700.000 din, plačljiva v obrokih za 25 let VDOVA brez otrok, srednjih let, z gotovino 500.000 din išče poštenega vdovca ali ločenca pod »Mimo življenje«. KUPIM dvostanovanjsko hišo z malo vrta — v centru Trbovelj. — Naslov v upravi lista. PRODAM cilinder, levoročni šivalni stroj »Singer« in klavirsko harmoniko (32 basov). — Franc Vidmar, Izlake. ZAHVALA Ob prerani Izgubi našega nepozabnega sina DUŠANA JUGA se iz srca zahvaljujemo v prvi vrsti Gasilskemu društvu Sevnica za vso požrtvovalnost in pomoč, ostalim gas društvom, ki Sp se udeležili pogreba, pevcem za žalostinke, kolektivu Tovarne Celuloze in papiria Videm-Krš-ko, mladincem in predvojaški vzgoji, govornikom za poslovilne besede, darovalcem vencev in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in kakor koli sočustvovali z nami Neutolažljiva mama Marica, strica Polde in Ivan, Pavla, Nadica in Srečko. Pred kratkim je imelo Smučarsko društvo »Kum« na Dobovcu svoj občni zbor, ki je bil zelo lepo obiskan, saj se ga je udeležilo nad 80 članov in članic. Prisostvovali so mu tudi Društvo je preteklo zimo doživelo na tekmovanjih več pomembnih uspehov. Brez dvoma pa je bilo najpomembnejše to, da si je v ostrj konkurenci že drugič zaporedoma priborilo pokal moštvenega prvaka Trbovlje. Vsekakor ima društvo precejšnje število nadarjenih in borbenih tekmovalcev. Društvena dejavnost preko poletja ne zamre, ampak se razvija dalje, seveda v drugih oblikah. Poleti se člani ukvarjajo z lahko atletiko, streljanjem, namiznim tenisom, kul-tumoprosvetnim delom in podobnim. Vendar je bilo lansko poletje težišče vse društvene dejavnost} usmerjeno na zgraditev smučarske skakalnice na Dobovcu. Do sedaj je bilo v zgraditev skakalnice vloženo že okrog 1500 ur dela. Poleg tega pa so za zgraditev skakaln. okoliški kmetje podarili društvu potrebni les. Skakalnica je v glavnem končana in se bodo v letošnji sezoni preko njenega mostička že lahko pognali drzni skakalci. Okrajni komite LMS Trbovlje je ocenil gradnjo tega športnega objekta, ti jo je tudi finančno podprl, za nekako mla- dinsko akcijo in je zato na občnem zboru proglasil zaradi vestnega in požrtvovalnega dela za udarnike tovariše: Janeza Kneza, Marijana Bajdeta, Janija Odlazka. Berta Smodiša in Poldeta Topolinija. Poleg udarniških priznanj pa je sekretar OK LMS tov. Šetinc izročil društvu še diplomo, s katero je za opravljeno delo pohvaljeno vse društvo. Z živahnim ploskanjem je bila sprejeta razglasitev prvih udarnikov na Dobovcu. Tov. Kužnik, zastopnik okrajnega odbora TVD »Partizana«, pa je društvu izročil prehodni pokal OLO Trbovlje ter želel, da bi si ga društvo tudi letos priborilo in tako osvojilo v trajno last. Po živahni diskusiji in pozdravih so bile volitve. Zopet je bil za predsednika izvoljen sekretar okrajnega odbora SZDL Trbovlje, tov. Janez Jesenšek. R. P. # NOVA TEMA ZAHODNO-NEMSKIH FILMOV — Moški v ženskih oblekah so postali v poslednjih mesecih glavna tema zahodnonemških filmov. Odkar je zahodnonemška filmska verzija »Charleyeve tetke« s Hein-zom Riihmannom v glavni vlogi dosegla velik finančni uspeh, je že v samo petih mesecih že osem igralcev nastopilo v ženskih oblekah. Obvestilo O ODVZEMU IZ OBTOKA IN ZAMENJAVI BANKOVCEV po 100 dinarjev z datumom izdaje 1. maja 1953 Uprayni odbor Narodne banke je odločil, da se vzamejo iz obtoka in zamenjajo bankovci po 100 dinarjev, s podpisom V. Guzine kot guvernerja In L. Dolinška kot viceguvernerja in datumom izdaje 1. maja 1953. Na prednji strani bankovca je reproducirana slika lokomotive v montaži, na hrbtni strani bankovca pa motiv iz kmetijstva — žetev in mlačev. Na podlagi te odločbe bo Narodna banka odvzemala iz obtoka navedene bankovce v času od 1. do 31. januarja 1957, tako da bodo s 1. februarjem 1957 ti bankovci prenehali veljati kot zakonito plačilno sredstvo. V času nadaljnjih dveh mesecih, to je do zaključno 31. marca 1957, bo Narodna banka te bankovce dodatno zamenjala. Zamenjavo bankovcev po 100 dinarjev, ki bodo odvzeti iz. prometa na podlagi omenjene odločbe, bo Narodna banka opravljala preko vseh svojih podružnic in ekspozitur, kakor preko vseh drugih bank. (Iz Tajništva za finance, 01.0 Trbovlje) Komunalno podjetje KOMUNALA, Brežice razpisuje mesta 1. računovod.e-klnje (šef računsko-gosp. sektorja) z izobrazbo in prakso samostojnega bilancista 2. skladiščnika-nakupovalca ekonomsko-komercialne stroke s potrebno prakso Plača po tarifnem pravilniku in dogovoru. Nastop službe takoj ali po dogovoru. , Ponudbe z življenjepisom, izobrazbe in kvalifikacije ter dosedanjega službovanja pošljite do 28. januarja 1957 na upravo podjetja. AVTO-MOTO DRUŠTVO TRBOVLJE IN SMUČARSKO DRUŠTVO TRBOVLJE PRIREDITA I NEDELJO, 20. JANUARJA, OB POL 10. URI DOPOLDNE moto-sk; oriks CILJ TRG REVOLUCIJE. V SMERI NJIVA, PO CESTI MIMO IGRIŠČA »RUDAR« IN NATO PO GLAVNI CESTI NA CILJ — TRG REVOLUCIJE rnjuL* 1 dni po svetu »Čuden je ta svet«, lahko pomisli vsakdo, ki te dni spremlja zunanje politična dogajanja po svetu. Medtem ko je političen odbor Gen. skupščine že načel razorožitev tako, da sta na prvem sestanku predstavnika ZDA in SZ pojasnila nazore njunih vlad, se kitajski ministrski predsednik mudi na obisku v SZ, Poljskem in Madžarskem, skuša v razgovorih s tamkajšnjimi vladnimi in partijskimi predstavniki okrepiti stike med socialističnim svetom in se seznaniti z njihovo posebno obliko razvoja socializma. Parske tegobe Pariška diplomacija pa je v skrbeh. Vladnega predsednika bo v parlamentu bržkone zapustila skupina neodvisnih agrar-cev. Pravijo namreč, da se v prihodnje ne bodo več zavzemali zanj, če se Generalna skupščina loti alžirskega vprašanja. Zato je francoska diplomacija napela vse sile, da bi pregovorila delegacije pri Združenih narodih, naj ne glasujejo za sprejem vprašanja na dnevni red zasedanja. Če že ne gre drugače, naj razpravo prelože za daljši ali krajši čas. Vidi se, da v Parizu žele pridobiti čas. Najbrž bodo spet nastopili z nekakšnim »novim« programom za Alžir, ki naj bi na prvi pogled zadovoljil javno mnenje, večino v Skupščini in — želje francoske diplomacije. *Lani ji je uspelo, letos pa je položaj vse preveč jasen. Saj se navzlic tolikim francoskim četam v Alžiru dogaja, da se pojavljajo ob belem dnevu na ulicah večjih alžirskih mest oboroženi gverilci in vznemirjajo francoske doseljence. Razen tega se je povečalo število azijsko-afriških držav, ki kaj rade načno vsa tista vprašanja in jih razgalijo pred najvišjim svetovnim forumom, ki še kakor koli diše po starih, kolonialnih časih. Polfske volitve To nedeljo bodo na Poljskem volili poslance v novi Sejm. Marsikje volitve te vrste sploh ne pomenijo kdo ve kaj posebnega, toda v deželi, ki je pred nedavnim naredila korak naprej na poti decentralizacije in družbenega upravljanja, pomenijo nekaj posebnega. Gomulka, prvi sekretar CK Združene poljske delavske stranke, je dejal, da tu ne gre samo za volitve poslancev, temveč za pravi plebiscit o tem, ali ljudstvo zares odobrava spremembe, ki jih je na Poljskem prinesel zgodovinski osmi plenum. V razmeroma kratkem času je poljska vlada uredila odnose s SZ na dejansko enakopravni podlagi, kot enaka med enakimi, ter krepko zarezala brazde v delavsko samoupravljanje, decentralizacijo in demokratizacijo celotnega javnega življenja. Boltsi v idi tel Kaže, da se je nebo nad Sinajskim polotokom zjasnilo. Precej časa so mencali v izraelskem Pravijo, da bo Izrael moral kloniti. Združeni narodi mu bodo jamčili za stvari, ki jih bo terjal v okviru dejanskih mož-gUrvnem mestu, da so se slednjič nosti. Glavni tajnik je pred le odločili: do torka se bodo dnevi izjavil, da se Izrael s trdo- umaknile s celotnega egiptovskega ozemlja vse izraelske čete. Obdržale bodo v rokah le del obale ob zalivu Akaba ter staro sporno točko — Gazo. Generalna skupščina se je včeraj znova lotila Srednjega vzhoda. Izrael namreč ni v celoti storil tako, kakor mu je že prejšnje leto svetovala: naj se umakne z vsega ozemlja brez izjeme. Azijsko-afriški »blok« držav je pripravil primerno resolucijo, v kateri vabi vse članice OZN, naj vsestransko bojkotirajo Izrael, če se ne bo uklonil volji ogromne večine glavostjo ne bo nikoli pomiril z Egiptom, ki ga je povrh vsega še grobo napadel na lastnem ozemlju. Prekop se odpira Očiščevalna dela na Sueškem prekopu napredujejo. Kot poročajo, bo pomagala na povabilo danskih družb tudi ekipa »Bro-dospasa«. Tako bo Jugoslavija poleg čet v okviru mednarodnih oddelkov OZN sodelovala tudi pri čiščenju. POLITIČNI MOZAIK Veliko transportno letalo Convair R3y-2 napaja med letom štiri borbena letala tipa F9F Cougar. Convair Tradewind nosi dovolj goriva za osem takih let al EDEN JE ODŠEL! Nekateri angleški časnikarji so vedeli povedati, da je bil gospod Eden pri izhodu iz Buckinghamske palače očitno zmeden. Na razna postavljena vprašanja časnikarjev je utrujeno zamahnil z roko in se brez besed usedel v vladni avtomobil. »Upajmo,« je dejal eden od novinarjev, »da si bo sedaj mister Eden resnično opomogel.« EDEN JE BIL NERVOZEN Bilo je nekaj dni po njegovi vrnitvi iz Jamaice. Prišel je prvič v parlament. Hladen sprejem ga je oči vidno razburil, vsaj videti je bilo tako. Na prvo vprašanje, če se namerava sestati s predsednikom Eisenhovverjem, je Eden odgovoril: »Priznavam važnost te sugestije, toda v tem trenutku nimam ničesar povedati.« Znano je, da je Eden vroče želel sestanek, a, žal, je bila želja le — enostranska. 120 angleških konservativnih poslancev je nedavno tega podpisalo neko izrazito protiamc-riško resolucijo. Laburist Hen-dersen je Edena vprašal: »Se bo premier vzdržal te resolucije?« »Ne vem ničesar o kakršnih koli protiameriških izbruhih,« je izjavil Eden, »toda lahko vas prepričam, da si mečno želim vzpostaviti stare zveze in odno-šaje z Ameriko,« je ponovno odgovoril — tokrat še bolj nervozen Eden. Laburist Lipton je nato dejal, da je vesel Edenove izjave, vendar imajo Angleži vtis, da so jih Američani zapustili, ker hočejo uveljavljati svojo politiko proti Aziji. Potem je Lipton vprašal: »Bi bil premier v stanju pojasniti ljudstvu, da rešitev angleških problemov ne more ostati v Eisenhowcrjevih in Nehrujevih rokah?« Eden ni vedel ničesar odgovoriti, samo še bolj nervozen je postal. SPOMENIK PORT SAIDU! Spomenika Ferdinanda de Lessepea ob vhodu v Pori Said ni več. Porušili so ga Egipčani, ko so odšli anglo-francoski agresorji. in ker je bil simbol im perializma. Iz Francije pa prihajajo vesti, da nameravajo v Parizu postaviti nov spomenik Lcsscpsu in pa — egiptovskemu vieekralju Mohamedu Said-paši, ki je pred sto leti dal Lessepsu koncesijo za izgradnjo kanala. Tudi tega si lastijo — Francozi. Medtem pa se Egiot resnično pripravila na postavitev novega spomenika. To bo spomenik svobodoljubnemu Port Saidu. Vlada je že dala izdelati maketo. Spomenik bo predstavljal ženski Tik t dvignjenimi rokami, kj se brani padalcev. Seveda anglo-‘francoskih. Boj proti viharjem V naših krajih viharjev niti poskusili doseči nad morjem, ne poznamo ali jih vsaj ne mo- kjer n; nevarnosti, da bi s tem remo primerjati s strahovitimi povzročili posebno škodo. Torta j fun; na Japonskem in torna- nado nameravajo obsuti s suhim di, ki pustošijo po ameriški ce- ledom in mu tako odvzeti na lini in zahtevajo vsako leto mno- enem njegovem delu del toplot-go človeških žrtev, porušijo cela ne energije, kar naj bi spremeni esta in o pustošijo ogromne površine. Letos so jim napovedali vojno e NAJBOGATEJŠA ZBIRKA z najmodernejšimi tehničnimi JAJC NA SVETU — Na j boga-sredstvi — reaktivnimi leitali, tejšo zasebno zbirko jajc ha radarji, raketami in elektronski- svetu ima finski zbiralec Rag-ml možgani. Prvi namen teh nar Krajgher. Ta mož hrani 70 »operacij« je, da proučijo n as ta- tisoč jajc najrazličnejših ptic. nilo njegovo gibanje. To bi pomenijo ogromen uspeh, pa čeprav bi spremenili smer viharje le za nekaj kilometrov, saj bi tako v določenih primerih rešili pred katrastrofo tisoče ljudi. nek in delovanje takšnih viharjev, hkrati pa računajo, da bo- Zbiralec Krajgher je vsako leto po več mesecev na poti, saj do s temi ukrepi lahko pravo- išče ptičja jajca po vsem na-časno opozorili prebivalstvo na šem planetu, ogroženem področju. Razen tega upajo, da bodo lahko vplivali na sam vihar in spremenili njegovo smer, ter ga tako odvrnili stran od naseljenih mest. Tornado bodo najprej poskusili fotografirati z višine okrog 80.000 m, kar bodo naredili s posebnimi. raketami. Na ta način bodo dobili sliko viharja v vsej njegovi velikosti. Obenem bodo tornado spremljala na j hitrejša reaktivna letala, ki bodo patruljirala na različnih višinah od 300 do 13.000 m. Vse podatke, ki jih bodo na ta način zbrali bodo proučevali v posebnem štabu, odkoder bodo tudi sproti izdajali navodila in opozorila prebivalcem na področju, ki jih bo predvidoma dosegel vihar. Glavni namen vseh teh priprav pa je poskus spremembe smeri viharja. Najprej bodo to • MARTINE CAROL, francoska filmska igralka je lansko leto zajokala na filmskem festivalu v Cannesu, Med tradicionalno cvetlično bitko jo je neki preveč ognjeni oboževalec zadel v desno oko z velikim šopkom cvetic, ki je bil zvezan z žico. ..srečo pa nesrečo... Morda še neveste e NOVA ELEKTRIČNA LOKOMOTIVA — V zahodnonem-škem železniškem prometu so začeli uporabljati nove električne lokomotive E-41, ki dosežejo hitrost 120 km na uro Odlikuje jih njihova precejšnja ekono mičnosti « MNOGO DENARJA ZA KOZMETIČNA SREDSTVA — Lepota je res draga! V Francih izda letno 13 milijonov Francozinj za razna kozmetična sredstva, kakor so šminke, kreme preparati, parfumi itd. okoli dvajset milijard frankov, v Ameriki pa vsaka ženska v primerni starosti v enem letu celo mesečno plačo. » DRUGI DEL »VESNE« — Triglav-film bo letos maja dokončal drugi del »Vesne« prisrčne veseloigre iz študentskega življenja. .Scenarij za drugo nadaljevanje je napisal književnik Matei Bor, režiser pa bo Franti-šek Cap. Tudi igralci bodo ostali nespremenjeni. » NOVO SREDSTVO PROTI STRUPENIM PLINOM — Skupina raziskovalcev na kolumbijski univerzi je po dolgotrajnih poskusih končno le našla novo kemično spojino, ki se je pokazala posebno učinkovita v boju proti strupenim plinom, ki povzročajo ohromitev živčnih centrov. Novo sredstvo so imenovali PAM. 6 SVOJEVRSTEN FOTOGRAFSKI APARAT — Kakor poročajo je neki Dimitrij Rebi-kov skonstruiral svojevrsten fotografski aparat za podvodno slikanje. S tem aparatom lahko posnameš slike v čmo-beli ln barvni tehniki. Aparaturi so namreč priključene močne luči za osvetljevanje objekta globoko pod vodo. RADIO V TEM TEDNU Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00 ln 19.00 radijski dnevnik ter ob 22.15. Oddajo „2e-leli ste — poslušajte" ob delavnikih ob 14.35, ob nedeljah pa ob 14.00 do 16.00. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavnik ob 22.30. „Naš jedilnik" vsak delavnik ob 7.20. Oddajo „Dobro jutro, dragi poslušalci" (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. NEDELJA, 20. JANUARJA 6.00—7.00 Poskočne in domače melodije za prijetno nedeljsko jutro. 7.35 Zabavne melodije. 8.30 Otroška predstava — Friedrich Feld: Jezdec na oblaku. 9.00 Slovenske narodne in umetne pesmi. 9.45 Še pomnite, tovariši ... Ivo Porenta-Vojko: Zakon tovarištva. 11.15 Oddaja za Beneške Slovence. 12.00 Pogovor s poslušalci. 12.10 Opoldanski glasbeni spored. 13.30 Za našo vas. 16.00 Preveč in premalo korajže (reportaža). 16.15 Igra zabavni orkester tluga 'Vintcrhal-terja, poje zbor. 18.30 Melodije za dobro voljo. 21.00 Kulturni razgledi. 22.15 Zaplešimo. PONEDELJEK, 21. JANUARJA 11.00 Uvodni takti. 11.05 Za šolarje — Herbert Rutand: Sredi noči In led«. 11.35 Nekaj narodnih pesmi in domačih poskočnih melodij. 13.15 Pisan spored zabavnih melodij. 15.40 Utrinki Iz literature — Štefan Zwelg: Zapečateni vagon. 17.10 Zabavna ln plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Družinski pogovori. 18.10 Štirje fantje in Vokalni kvintet Niko Štritof igrajo in pojo slovenske narodne pesmi. 20.00 Mladinska oddaja. 22.20 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije. 22.15 Igrajo domači zabavni ansambli. TOREK, 22. JANUARJA .8.50 Pihalne godbe igrajo. 9.15 Reportaža. 10.45 Melodije za razvedrilo. 11.15 Za dom in žene. 12.00 Koroške narodne v priredbi Luka Kramolca in narodne iz Slovenske Benečije. 12.40 johannes Brahms: Madžarski plesi. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 16.00 S festivala v Salzburgu 1956. 17.10 Zabavna In plesna glasba na tekočem traku: 18.00 športni tednik. 20.00 Domače aktualnosti. 20.10 Narodne pesmi iz Bosne in Hercegovine poje Ljubljanski komorni zbor n. v. Milka Škebemeta. 21.20 Igrajo veliki zabavni orkestri. SREDA, 23. JANUARJA 11.00 lleana Bratuš poje narodne pesmi, vmes igra vesele viže Planinski sekstet. 12.40 \edre melodije. 13.30 Pesmi jugoslovanskih narodov (pesmi in plesi iz Slavonije in Vojvodine). 14.31 Glasbena medigra. 16.00 Koncert po željah. 17.10 Sestanek ob petih. 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Kulturni pregled. 18.15 Slovenske -arodne v priredbi Mateja Hubada poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Si-Itoška. ČETRTEK, 24. JANUARJA 11.00 Pesmi za naše malčke. 11.15 Cicibanom — dober dan! (Ra zeve laikov: Zlata torba; 0 Vasiljev: Pogumna družbica). 12.00 Lahek opoldanski glasbeni spored. 12.40 Dve uverturi Gloachina Rossinija:. ,,Seviljski brivec" in ..Tatinska sraka", 13.30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe. 14.20 Pionirski teliček. 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.45 Poje zbor Fr. Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja. 20.00 Tedenski notranjc-politlčni pregled. 20.10 Javni četrtkov večer domačih pesmi ša napevov. PETEK, 25. JANUARJA 8.00 Slovenske in dalmatinske pesmi ooje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Škoherneta. 9.45 Za šolarje — Matej Rode: Peter Pan. 10.16 Popevke in ritmi. 11.00 Za dom m žene. 12.00 Valiči kvintet in Zadovoljni Kranjci vam igrajo in pojo. 13.15 Od melodije do melodije. 14.05 Za šolarje — Franjo Vouk: Lisica je prav zvita zver. 15.40 Utrinki iz literature — Alberto Moravla: Poročilo luninga poročevalca o zemlji. 17.10 Športniki, pozor! 17.30 Zabavna In plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Ljudje med seboj. 18.15 Slovenske narodne poje vokalni kvintet Anion Nehat1 18.30 Iz naših kolektivov. 20.00 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20.55 Lepe melodije. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 2«. JANUARJA 11.00 Klavir v ritmu igra Jure Robežnik s svojim kvartetom. 11.15 Dober dan, otroci! 11.30 Domači napevi. 13.15 Pesmi in plesi z Gorenjske. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.40 Nove knjige. 16.00 Glasbene uganke. 17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu. 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Okno v svet. 18.15 Narodne pesmi poje Zenski vokalni kvartet. 18.30 jezikovni pogovori. 18.45 Igra Tambura-ški orkester Matka Sijakovtča. 20.00 Veseli večer. 21.00 Za ples in razvedrilo. 22.15 Oddaja za naše Izseljenec — na valn 327,1 m. V OBJIEMU ZE££\£ G Ji PEK/jJ HOMAN $9 Priredil Vlado Pečar Kakor nalašč pa me je obdajal samo rožnat les, gumijevec in mango. Z nožem sem odluščil košček indegriezijeve skorje in jo použil. Toda ni mi mnogo pomagalo. Med koreninami je ždel leguan. Spomnil sem se, da ga domačini jedo. Ker sem imel samo še dva naboja, sem sklenil napasti kuščarja z nožem. Približal sem se mu od zadaj in dvignil roko. Leguan je zapazil senco in se nemirno zdrznil, toda jeklo se mu je že zasadilo v drobovju. Krčevito se je obrnil in me vgriznil v roko. Zaman sem mu jo poskušal Izdreti iz ždela. Sivankasti zobje so me trdo držali. Z drugo roko sem izdrl nož in mu ga zasadil v vrati Pritisk njegovih zob je popustil. Roka je bila kakor posejana z drobnimi ranicami, ki so me strašno žgale. Odtrgal sem kos obleke in jo trdo zavezal. Vrnil sem se k leguanu in ga opekel na žerjavici. Goltal sem na pol surove kose mesa. Prijela me je dremavica. Nenadoma se mi je približala majhna opica in radovedno strmela vame. Potem se ml je zazdelo, da živalca raste, vedno bolj raste, dokler ni stala pred menoj ogromna pošast, iz katere se je zasmejal obraz velikega lovca. >Don Huerto Lopez, kaj te je gnalo v Zeleni pekel?« me je vprašal. »Znanost, čast in slava,« sem mu odvrnil smelo. Zasmejal se je. »Moj ubogi Huerto! Za tako majhne cilje si se podal v takšne nevarnosti!« »A kaj je gnalo tebe?« sem vprašal. »Klic Zelenega pekla, Huerto. Klic džungle, ncbizdanc krvi, sle po junaštvih ...« I HUERTO j LOPEZ | »In kaj imaš od tega?« sem ga nejevoljno prekinil. »Spojil sem se z džunglo. Postal sem del džungle. Raztresli sto me po Zelenem peklu, ki sem ga tako sovražil, a vendar tudi ljubil.« »O, tepec!« sem kriknil. »Ljubiti ta pekel, to grozo in smrt! Da, stokrat tepec!« sem kričal. »Mnogo česa že ne razumeš, Huerto,« je dejal Gil Lorce brez užaljenosti. »In nikoli ne boš razumel.« Povsem se mi je približal in zašepetal: »Ali poznaš skrivnost Zelenega pekla? Ali veš, zakaj Zeleni pekel jemlje in ne vrača?« »Povej!« sem kriknil. »F*ovej!« Veliki lovec se je skrivnostno nasmehnil. »Huerto, nikoli ne boš razumel džungle.« Zdramilo me je cviljenje. Opica se je opekla ob tleči žerjavici in kriče zbežala v džunglo. Zavedel sem sc, kaj je bilo. Bile so halucinacije utrujenih možgan, neskončna osamljenost in obup. Lotila sc me je silna utrujenost. Oči so sc mi zapirale in glava je trudno omahovala. Spati! Spati! Dvignil sem se ter se po vseh štirih odplazil v gosto grmovje. Zleknil sem se na trohneče veje. Bilo mi je vseeno: naj pridejo jaguar, kače ali krokodili. Moral sem spati. Spal sem ves dan. Začuda se mi ni ničesar zgodilo. Splazil sem se iz grmovja in sc razgledal. Spet me je mučila lakota. Med palmami se je raztezalo nizko, zeleno grmičevje koke. Natrgal sem jo prgišče ter jo začel pohlepno žvečiti. Kmalu mi je bilo bolje. Izginila je utrujenost in moči so se mi povrnile. Čutil sem se zmožnega nadaljevati pot. Džungla je bila kakor izumrla. Dušilo me je. Sopara je z neznosno težo pritiskala na moja razbolela pljuča in pot mi je lil po obrazu. Med drevjem se je vedno bolj temnilo. Začela se je nevihta. Zamolklo grmenje je pretrgalo negibno tišino. Isti trenutek je v vrhovih dreves završalo. Po tleh so padale suhe veje in plodovi. Vršenje se je suroreeijilo v cviljenje, ki je napolnilo sleherni kotiček džungle. Vlil se je dež. Zeleno pregrinjalo nad menoj je nekaj časa zadrževalo podnebno vodo, toda kmalu sem začutil prvo kapljo, nato drugo, tretjo... Končno nisem čutil nobene več. Voda me je dobesedno oblivala. Tresoč sem sc stisnil v vdolbino drevesa. Zeleni pekel je pobesnel. Videl nisem ničesar razen kapiave in bližnjih lian, toda vsenaokoli je donelo klokotanje vode, pomešano z višanjem drevja in cviljenjem vetra. Lilo je nepretrgoma tri dni. Drugo jutro mi je segala voda do kolen. Vedel sem, kaj * to pomeni. Amazonka narašča. Hotel sem splezati na drevo, toda moči so me zapustile. V grozi sem planil od kapiave in se pogrezajoč v blato napotil proti jugu. Voda mi je segala skoraj do pasu. Nekaj mi je spodneslo noge. Padel sem v blatno vodo S poslednjimi napori sem se postavil spet na noge in se oprijel prevrnjenega debla, ki je viselo nad vodo. Poskusi) sem se povzpeti nanj. Roke so mi drčale ob sluzasti, gnili skorji in noge so zaman iskale opore. Potožil sem glavo v rogovilo in objel hlod. Z nogami sem zaplavati Nisem jih čutil. Ne vem, koliko časa sem tako visel. Končno sc mi je posrečilo zajahati hlod. Zgrudil sem sc med štrleče veje in obležal. Zraven mene se je nekaj premaknilo. Med vejami je tičal srebrni puma, tresoč se od strahu in izčrpanosti, Onemoglo sem kriknil in zgrabil puško Toda puma ni kazal popadljivosti. Umaknil se je na skrajni konec debla in tam negibno obtičal. Tako sva preživela ves dan. Pomoči sem videl, kako so se , svetlikale njegove oči. Nisem č"til nobene moči več, ležal sem kakor mrtev med rogovilami Grabil me je spanec. Moj onemogli duh se je pogrezal v temo in kadar sem šiloma odprl oči, sem zagledal pumo. Bal sem se, da ne bi zaspal in postal njegova žR-tev. Zato sem ga moral ubiti. »Dva naboja še imam: enega za pumo, drugega najbrž za sebe.« so šepetala moja drgetajoča usta. Puma je zarenčal. Dvicfnil se4.> puško, pomeril in zajecljal: »Umri, sin Zelenega pekla!«