Ql^om
wAy.D
s-yuMice"*
NO. 20

AM€RICAN IN SPIRIT jFORCIGN IN LANGUAGG ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 29, 1963
SLOV6NIAN
MORNING NGWSPAPGR

ŠTEV. LXI — VOL. LXI
Iranski šah Pahlavi rmagal pri
IVciivci so v splošnem ljudskem glasovanju odobrili
šahov socialno-gDspodar-ski program.
TEHERAN. Iran. — Iranski šah Pahlevi je šel k De Gaullu po vzgled, kako je treiba dati ljudem priliko, da izrazijo svoje mnenje o njegovem delu. Ker je pred dvemi leti razpustil parlament, kjer so reakcijo-narni bogataši imeli večino, ni bilo nobenega organ a j ki bi lahko uzakonil šahove dekrete na področju socijalne politike. Zato je šah sklenil, da glavrte točke socijalnega programa postavi na referendum. Pri tem je posebno mislil na agrarno reformo.
Ideja referenda je dobro odjeknila med kmeti in delavci, toda slabo je naletela pri veleposestnikih, nacijonalistih, zastopnikih verskih veleposestev in seveda tudi pri komunistih. Zato so nasprotniki šahov-eiga soeijalnega programa poskušali pred referendom zanetiti javne nemire. So pa slabo naleteli, kajti policija je ob zaslomfoi; ki jo je našla v delavskih vrstah, vse nasprotnike šahove politike hitro ukrotila.
Referendum se je končal z veliko šahovo politično zmago. Prave bolečine pa šele pridejo. Za izvedbo agrarne in ostalih reform so potrebni veliki kapi-taii in veliko število strokovnjakov. Odkod naj jih šah vzame? Pravo -zmago bo mogel praznovati šele takrat, ko najde odgovor na to vprašanje; sedaj ga še nima.
Farlamesiš izglasoval zaispiss k Fanfanijis
RIM, It. — Rimski parlament bo kmalu razpuščen, spomladi bodo nove parlamentarne volitve. Zato so hoteli komunisti še enkrat ugotoviti, kdo je z vlado in kdo ni. Stavili so predlog o nezaupnici, ki je propadel. Za nezaupnico je glasovala čudna mešanica komunistov, fašistov, monarhistov in ostalih desničarskih konservativcev. Proti nezaupnici so glasovali krščanski demokrat j e in njihovi zavezniki v vladi, republikanci in zmerni socijalisti. Nennijevi so-cijalisti so se glasovanja vzdržali. Tako je za vlado glasovalo 292 poslancev, proti pa 173.
Pred glasovanjem je Fanfani imeli velik političen govor, kjer je pokazal, kako trdno drži z Washingtonom. Napadel je novo os Pariz-Berlin, De GauUa pa še posebej, zagovarjal je a-mer.sko obrambno politiko in bil seveda vnet za vstop Anglije v Gospodarsko Skupnost.
V ostalem se vse stranke vneto pripravljajo na prihodnje parlamentarne vo,litvej ki- naj bi bile po nekaterih vesteh 5. maja.
Novi grobovi
Mildred Galayda
V	Forrest City bolnici je preminula Mildred Galayda, rojena Grubelnik, stara 57 let, stanujoča na 9534 Edgerton Rd., North Royalton, O., poprej pa na 20615 Cherokee A ve. Tukaj zapušča sestro Mollie Maček, brata Petra in Tonya Grubelnik in več drugih sorodnikov. Rojena je bil.a v Bessemer ju, Pa., zaposlena pa pri Cleveland Press kot telefonistka. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St.
Mary Strumbel
V	ponedeljek zjutraj je doma umrla Mary Strumbel, roj. Lazar, s 1321 Russell Rd. Stara je bila 7 8 let, rojena v Marinči vasi v fari Krka na Dol., od koder je prišla pred 59 leti. Njen mož Frank je umrl 1. 1930. Tukaj zapušča sinove Franka, Anthonya, Josepha in Johna, hčeri Mario Kramer in Anno Zupančič, 6 vnukov in 4 pravnuke, bratje Joseph, Frank in Anton Lazar ter sestra Lojzka so umrli. Pokojna je bila članica Woodman Circle in Društva Srce Marija Staro. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz Zakrajsko-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla, potem na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob enih.
Justine Škufca
Včeraj je umrla v Huron Rd. bolnišnici Justine Škufca z 18713 Kildeer Ave., žena Antona Škufca, prejšnjega lastnika kegljišča na E. 185 St. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd.
Kennedy izpolnjuje zahleve Hruščeva!
Aparat za primerjavo srčnega utripa
Nemški inženir Ullmann je 'zdelal aparat, ki zapisuje kri-vulje srčnega utripa šestih ljudi hkrati.
Posebna prednost je v tem, ker lahko zdravnik primerja na takšnem elektrokardiogramu u-trip zdravega srca z delovanjem “življenjskih motorjev'’ več ljudi z različnimi srčnimi motnjami.
Iz slov. naselbin
BRUNSWICK, O. — Preteklo soboto je preminula na svojem domu Lojzka Menart. Pogreb je danes iz Jardine pogreb, zavoda v Strongvillu. Pokojna je bila članica, pevskega zbora Triglav in Podr. št. 53 SŽZ. Pred leti je živela v Clevelandu.
JOLIET, 111. — Tu je umrla 87 let stara rojakinja z 905 Hickory St. na domu svoje hčerke na 401 N. Chicago St. Pokojna je bila rojena v Sloveniji in je prišla v Ameriko leta 1900. Mož George ji je umrl leta 1953. Pokojna je bila članica Oltarnega društva in Roženvenske bratovščine pri fari sv. Jožefa, Društva sv. Družine št. 1 DSD in Društva sv. Jurija št. 3 KSKJ. Zapustila je hčerke s. Mary Ivanc v Chicagu, s. Mary Olgo v Jo-r.etu in Kathryn, sinove Geor-ge-a, Johna in Josepha, brata Mathewa Flajnika v Carson City, Colo. in druge sorodnike. Pogreb je bil v oskrbi Težakovega pogreb, zavoda.
■ V
V vladnih krogih zanikava-jo odločno vse o-ovorice o Vzrokih umaknitve ameriških raket iz Evrope.
WASHINGTON, D. C. —
Predsednik Kennedy je na zadnji tiskovni konferenci potrdil, da bedo Združene države umaknile iz Vel. Britanije 60 Thor raket na srednje daljave, 30 raket Jupiter iz Italije in 15 raket Jupiter iz Turčije. Naloge teh raket bodo prevzele atomske podmornice opremljene z raketami Polaris, ki bodo vključene v ameriško šesto floto v Sredozemskem morju. Kasneje bodo te naloge prešle na NATO a-tomske oborožene sile.
Znani londonski list “Times” je k načrtu umaknitve ameriških raket in njihovih atomskih glav pripomnil:	“Predsednik
Kennedy je pripravljen izvršiti, kar je zahteval Hruščev kot ceno za odstranitev sovjetskih raket s Kube!”
V krogih blizu Bele hiše trdi-jo) da na tej in podobnih trdi-rvah ni nobene resnice, da je edini razlog za umaknitev ameriških raket iz Turčije, Italije in Velike Britanije potreba po njihovi) nadomestitvi z modernejšimi in varnejšimi Polaris raketami, katerih navzočnost je mogoče skriti in pri tem odvrniti morebitni sovjetski raketni napad na raketna oporišča v omenjenih državah.
-----o------
Kratka krila in ženske kratke hlače ga motijo
CONCORD, N. H. — Reip. P.
P. Charland, 75 let stari demokrat, je izjavil, da je predložil zakonski osnutek, ki določa, da ženske ne smejo nositi obleke, ki bi segale višje kot en palec nad koleno. Dejal je, da ne more gledati žensk, včasih celo | Sovjetska izveza ima 223 takih v drugem stanju, ki hodi-' milijonov prebivalcev jo po javnih prostorih v kratkih [ MOSKVA, ZSSR. — Bo urad-krilih in kratkih hlačah.	jnih podatkih sovjetskega stati-
“Če ženske niso dovolj sra- stičnega urada je imela Scvjet-mežljive, da bi se v javnosti o- :ka zveza 1. januarja 1963 223 blačile dostojno^ potem jih mo- milijonov prebivalcev, 3,300,000 ramo zapreti v kletke z drugimi ;vec kot pred enim letom.
živimi bitji,“ je dejal predlaga- j	-----o-----
lec .zakonskega osnutkaj ki bo !	— Ena desetina vseh nad 65
brez dvoma naletel na kaj spo- let starih žensk v Združenih ren sprejem.	državah je redno zaposlena.
so!
Podražitev sadja in sočivja ho pognala indeks življenjskih str oškov zopet navzgor.
WASHINGTON, D. C. — Delavsko tajništvo je objavilo, da so se življenjski stroški tekom meseca decembra znižali za dve desetinki odstotka, več kot kdajkoli v zadnjih -štirih 'delih: Glavni vzrok znižanju je bil padec cen mesa in drugih živil.
Ker je mraz uničil in delno hudo poškodoval sočivje in južno sadje v Floridi in Kaliforniji, bodo cene tega narasle v tolikšni meri, da bo indeks življenjskih stroškov v januarju brez dvoma porastel za več kot dve desetini 'oSstotka.
De Gaulle v razgovorih v Bruxellesu o Sprejemu Vel. Britanije v 'Evropsko gospodarsko skupnost noče popustiti. Po njegovem pri sedanjem položaju Vel. Britanija v Skupnost ne spada. Ostalih pet članov Skupnosti te zavzema za njen sprejem.
BRUXELLES, Belg. — Včeraj so se začeli tu razgovori zunanjih ministrov članic Evropske gospodarske skupnosti o sprejemu Velike Britanije. Ta je zaprosila za sprejem pred. 18 meseci. Razgovori o rešitvi prošnje se vlečejo iz meseca v mesec in izgledi za angleški sprejem v Skupnost so poslati prav slabi, ko je De Gaulle jasno izjavil, da je proti temu. Ostalih pet članic Skupnosti je skušalo v zadnjih dneh pripraviti Francijo do popuščanja, toda De Gaulle svojega stališča noče spremeniti. Včeraj so trajali razgovori štiri ure in francoski zunanji minister je vstrajal pa stališču, da jih je treba končati, ker čas za sprejem An-glike v Skupnost še ni zrel. Odločeno je bilo, da se bodo razgovori danes nadaljevali. Vse kaže, da bo danes tudi padla odločitev.
Zahcdnonemški kancler dr. K.
Adenauer je tekom svojega obiska v Parizu pretekli teden pri De G aullu posredoval v korist sprejema Vel. Britanije, pa je posegel le obljubo, da bo De Gaulle vprašanje še enkrat pre-j mirnostjo, mislil. Na pol je bilo odločeno, servativni da naj vprašanje sprejema Vel.
Britanije ponovno prouči izvršni svet Skupnosti in o svojih zaključkih poroča, ko bo delo končal. De Gaulle ne mara, da bi bil cas proučevanja omejen, med tem ko so ostali člani na stališču, da se ne sme zavleči na preko štiri tedne, •
Dr. L. Erhard, podpredsednik nemške vlade in verjetni Adenauerjev naslednik kot kancler, je izjavil, da Vel. Britanija mora v Skupnost, če naj ta dosega postavljene namene. Vse izgleda, da bo nemški parlament odklonil potrditev francosko-nemške pogodbe, ki sta jo podpisala 22. januarja letos De Gaulle in Dr.
Adenauer, če bo De Gaulle sedaj dokončno zaloputnil vrata Vel. Britaniji v Skupni trg.
Angleški sprejem v Skupni trg podpira odločno tudi vlada Združenih! držav, ki bi rada z Evropsko gospodarsko skupnostjo sklenila tesnejše gospodarsko sodelovanje, kateremu naj bi se kasneje pridružila še Japonska in ostale države svobodnega sveta. Skupno naj bi nato prevzele odgovornost za gospodarski na-
predek Latinske Amerike in gospodarsko nerazvitih predelov Afrike in Azije.
Angleška javnost čaka na odločitev v Bruxellesu z velikim zanimanjem, pa s precejšnjo Edino skrajno kon-“Daily Express” in komunistični “Daily Worker” se veselita zavrnitve angleškega vstopa v Skupni trg, seveda vsak iz svojih razlogov.
&t&WAVfc.
Vremenski
prerok
pravi:
Danes zjutraj ob šestih je bilo —5 F. Temperatura se bo čez dan dvignila do 24. Nebo se bo Pooblačilo in utegne začeti sne-
žlti*	z.
Kennedy govori in piše, De Gaulle pa dela
CLEVELAND, O. — Predsed-j večja. Sedaj je namreč Anglija-nesti NATO. Španija ve, kako ropsko gospodarsko skupnost? nik Kennedy je menda pisal pi- J najboljši trg za španske dežel- važna je njena lega za NATO, Francija bo gotovo za španski
smo kanclerju Adenauerju, ki v njem svari kanclerja, naj se ne zaveruje preveč v novo os Pa-riz-Bonn, ki ne odgovarja du-huj ki veje iz sedanjih splošno-evropslkih organizacij. General De Gaulle gre svojo pot in se malo zmeni za ameriške pritožbe. Komaj je uredil francoske odnose do Nemčije, že se je njegov pogled obrnil na jug proti Španiji.
Španija tiči globoko v diktaturi, kar seveda ni všeč ne Franciji na De Gaullu, toda general je postal s svojimi rojaki vred realen politik. Kjer vidi kako korist za Francijo, jo skuša izrabiti. Tako je ugotovil, da ima sedanja Španija dosti interesa, da se poveže gospodarsko z Evropsko gospodarsko skupnostjo.
Že sedaj je španska zunanja trgovina t e s n o povezana s Skupnostjo, posebno z Nemčijo. Alko. bi v Skupnost prišla še Anglija, bi bila odvisnost še
ne pridelke. Ta trg bo izgub- toda te okoliščine še ni popol- (vstop, naklonjena mu je tudi Ijen za Španijo, ako se ne nema izrabila, ker ni imela v Nemčija, Italija ni preveč vne-vključi v Skupnost. De GauTe vrstah NATO članic pravega ta za to idejo, Belgija in Nizo-se: je sedaj ponudil za posted- prijatelja in zagovornika. To zemska pa sta proti bolj iz po-nika med Skupnostjo in Špani- naj bi sedaj postala Francija, jlitičnih kot iz gospodarskih raz-jo. Hoče poglobiti stike s Špan- Za zunanjim ministrom naj bi ilogov. Španiji bodo torej vrata skim diktatorjem Francem in šel na špansko šef francoskega v Skupnost odprta, četudi mor-poslati v Madrid kar tri svoje'generalnega štaba Ailleret, da da v začetku samo kot pridru-ožje sotrudnike. Najprvo naj bi skuša doseči koordinacijo fran- ženi članici, šel v Madrid notranji minister ^oske in španske narodne o-Frey. Uredi! naj bi s Francom brambe.
kočljivo zadevo, o Tajni franco- ^ DeGaullova politika pomeni ski vojaški organizaciji (OAS), stroške za našo deželo. Med na-
ki streže De Gaullu po življenju. OAS ne igra danes v Franciji nobene politične vloge več,
mi in Španijo obstoja namreč pogodba o uporabi španskih letališč in pristanišč za našo na-
cbstoja pa vendarle še zmeraj, j redno obrambo. Pogodba je bi-v glavnem radi tega, ker se|la sklenjena 1. 1953 za 15 let, to-lahlko Zbira na. Španskem. De, da Španija ima letos pravico
Gaulle bi rad dosegel od Franca, da bi Španija odklonila pribežališče pristašem OAS.
Za notranjim ministrom bo šel v Madrid francoski zunanji minister, da se dogovori s Fran-
zahtevati revizijo. Ob tej priliki bo zahtevala ne samo novo, višjo najemnino, ampak tudi nova posojila in gospodarske podpore. Ker se sedaj zaveda svojega pomena za Evropo, ne
com o tistih zadevah kjer ima- bo stavila naši deželi skromnih
ta Francija in Španija skupne interese .Tu je seveda na prvem mestu poleg Gospodarske skup-
zahtevj o tem, smo lahko prepričani.
Ali bo Španija prišla v Ev-
General De Gaulle se je ponudil tudi Danski: za zagovornika pri Evropski gospodarski skupnost’. Danska bi namreč rada postala vsaj pridružena članica, s časom pa tudi prava članica. Seveda računa pri tem, da bo vstopila tudi Anglija v Skupnost. Danski ministrski predsednik je izjavil, da bo De Gaullovo idejo preštudiral.
V diplomatskih krogih govore, da je De Gaulle sklenil navezati tesne stike tudi s Portugalsko. V Lizboni je general dobro zapisan, ker se ne udeležuje nobene mednarodne akcije proti Portugalski.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D. C. — James Hofta, predsednik Unije transportnega delavstva, je včeraj trdil, da je Bonding Co. zavrnila podaljšanje jamstva njemu in njegovim ožjim sodelavcem. Za to je dolžil pravosodnega tajnika K. Kenncdya. U-nijski vodniki morajo dobiti jamstvo, če hočejo po zakonu vršiti svoje posle. Če Hoffa takega jamstva ne dobi, bo moral zapustiti svoj položaj.
BOSTON, Mass. — Tu je umrl sinoči pesnik in filozof 88 let stari Robert Frost.
MINNEAPOLIS, Minn. — Včeraj je umrl 78 let stari prof. J. Piccard, znan po svojih poletih v stratosfero in po svojih raziskavanjih morskih globin.
NEW YORK, N. Y. — Župan K. Wagner poskuša od preteklega petka z neprestanimi razgovori doseči sporazum o končanju štrajka pri newyorskem časopisju. Doslej se mu še ni posrečilo doseči kakega vidnega uspeha.
CLEMSON, S. C. — Včeraj se je brez vseh težav in izgredov vpisal na tukajšnji državni College prvi črnec Harvey Gantt. Ko je prišel na kampus, ga je pričakalo okoli 2000 študentov, ki pa so se zbrali preje iz radovednosti kot iz želje po kakih demonstracijah.
COLUMBUS, O. — Danes bo državni odbor za pomilostitev razpravljal o dr. Samu Sheppardu, ki se je pretekli četrtek zaročil z nemško ločenko Ariano Tebbenjohann, s katero je bil v dopisovanju okoli tri leta.
NEW YORK, N.Y. — General Motors Ccrp., največja industrijska družba na svetu, je tekom leta 1962 napravila $1,459,000,000 dobička, več kot kdajkoli tekom svojega obstoja.
BRAZILIA, Brazil. — Predsednik Joao Goulart je prevzel v smislu odločitve ljudskega glasovanja polno predsedniško oblast v deželi. Parlamentarni sistem, ki je bil uveden po
Iz Clevelanda in okolice
Smrtna nesreča—
\ necteijo zvečer je vlak povozil do smrti Bernarda F. Kozar, 24 let starega kretničarja New York Central na tovornem premikališcu v Collinwoodu, ko je stopil na tir pred tovorni vlak. nesreča se je zgodila blizu East 154 Street. Zastopnik železniške jružbe je izjavil, da Kozar verjetno ni opazil bližajočega se Maka.
Zlata poroka—
V neaeljo sta praznovala zlato poroko z zahvalno sv. mašo ./ cerkvi sv. Lovrenca Mr. in Mrs. Joseph Hočevar s 3620 E. ilO St. Čestitamo in želimo zla-vOporočencema še mnogo let zdravja in zadovoljstva! v bolnišnici—
G. Jakob Mejač s 16015 Arcade Ave. je cd preteklega tedna v- Euclid Glenville bolnišnici. Prijatelji in znanci mu žele, da oi se skoro zdrav vrnil domov.
G. Franka Modica s Carrey Ave. je zadela kap in so ga odpeljali v St. Vincent Charity oolnisnico. Upajo, da se mu bo zdravje popravilo. Želimo mu zaglega okrevanja, iz bolnišnice—
Po treh tednih se je vrnila iz oolnišnice ga. Anna Skolar k ,voji hčerki na 894 E. 232 St.
Zadušnica—
Jutri cb 8:15' bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojno Ano Somrak ob 5. obletnici smrti.
Nov odbor—
Slov. nar. dom na Maple Hts. ima za leto 1963 sledeči odbor: častni predsed. Louis Simončič, predsed. Louis Fink, podpredsed. Andrew Režin St., tajnik Emil Alartinšek, blagaj. Andrew Režin ML, zapis. Anton Perušek, nadzor. Jakob Yemec, Frank Urbančič, Fred Filips, gospodarski odbor: Charles Hočevar, Al Glavič in Lud. Hrovat; odborniki-Anton Gorenc, Louis Kastelic. Joseph Perko, John Semich in Rudy Zupanc, oskrbnik Anton Gorenc, hišnik Charles Hočevar. --------------o-----
Indijske izgube v spopadu s Kitajsko so bile občutne
NEW DELHI, Ind. — Obrambni minister Chavan je objavil, Ja je Indija utrpela v spepadu z rdečo Kitajsko v oktobru in novembru sledeče izgube:
mrtvih 322,
ranjenih 676
pogrešanih 2,140, ujetih 3,350.
Kitajci so kasneje 706 ujetnikov izpustili in so se ti vrnili v indijske vojaške enote. Tako so človeške izgube bile zmanjšane od 6,488 na 5,782 mož.
-----o-----
Vsi osebni in tajni dogovori brez pomena
BONN, Nem. — Podpredsednik vlade Ludwig Erhard, ki bo po vsem sodeč nasledil dr. K. Adenauerja kot nemški kancler, je dejal nekemu časnikarju, da vsi osebni in tajni dogovori, ki morda obstoje med De Gaullom in Adenauerjem z odhodom Adenauerja z vodstva zahodnonemške vlade ne bodo imeli več nobene veljave.
“Mi hočemo Veliko Britanijo v Evropski gospodarski skupnosti,” je dejal Erhard.
odstopu predsednika Quadro-sa, je bil opuščen.	j
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec _________
2a Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
gUBSCRIpTION RAXES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 20 Tries., Jan. 29, 1963
Francija in Afrika
De Gaulle je še sredi državjanske vojne v Alžiriji izjavil, da bo uredil na novo francoske odnose do novih afriških držav, kakor hitro bo mir zavladal v severni Afriki. Besedo, ki jo je dal francoskemu narodu, je držal in jo drži. Čisto na tihem je začel obsežno akcijo, da obnovi prijateljske zveze z vsemi republikami, ki so bile nekdaj francoske kolonije. Ne žene se za njihovo prijateljstvo, ravno narobe, odklanja ga, ako mu politika posameznih afriških feipublik ne ugaja. V tem pogledu je čisto drugačen kot administracija, ki se puli samo za Kongo, dočim zanemarja ostalo na/šo politiko do Afrike .
Taka politika narekuje De Gaullu potrebo, da bo letos povabil v Pariz celo vrsto afriških politikov. Med prvimi bo menda predsednik republike Mali Keita. Njegova republika je sicer pridružena Evropski gospodarski skupnosti, toda še ni v denarni zvezi s Francijo. Keita je levičar, toda je pokazal znake, da bi se rad zopet naslonil na Pariz. Gost v Parizu bo tudi predsednik gvinejske republike Sekou Toure. Je bil še pred kratkim hud levičar. Ko je ugotovil, kako ga komunisti goljufajo, je preokrenil smer in sedaj zopet išče zveze s Francijo. V Pariz bi rad prišel na obisk tudi maroški sultan, ki se je sprl s francosko vlado, pa sedaj vidi, da se je v svoji politiki prenaglil. Tudi alžirski ministrski predsednik Ben Bella je hitro ozdravil od svoje protifrancoske mrzlice in bi rad čim preje postal pravi prijatelj francoske vlade. Tunizijski predsednik Bipmfguiba samo še čaka, da bo spravil s sveta svoj spor radi Bizerte, potem bo pa tudi on poromal v Pariz.
Na to serijo obiskov afriških politikov bo De Gaulle obesil svojo pot po Afriki. Menda se bo kmalu odločil zanjo. petem bo pa stopila njegova propaganda v akcijo. Prišla ji bo pri tem v korist kulturna povezanost nekdanjih francoskih kolonij s. Francijo. Skoraj vsi vodilni politiki v nekdanjih francoskih kolonijah in sedanjih neodvisnih republikah so se šolali v francoskih šolah, ne samo visokih, ampak tudi v ljudskih in srednjih. So torej po svoji izobrazbi nagnjeni na francosko kulturo. So v Parizu navadno tako doma kot v svojih prestolicah, saj so v Parizu končali svoje študije. Le tako se da razložiti pojav, da Amerika ne pomeni toliko v teh republikah kot Francija, dasiravno Francija ne daje skoraj nobenih podpor, Amerika pa v izobilju.
De Gaulle ima še druge načrte. Rad bi postal naslednik Belgije v njenih nekdanjih kolonijah. Upa, da bo že letos pritegnil na svojo stran bivše belgijske kolonije Rwanda in Urundi. Voditelji obeh novih držav so bili že pri njem na obisku in so odšli iz Pariza polni hvale za francosko republiko. De Gaulle računa, da bo dobil na svojo stran tudi Kongo, kakor hitro bo Amerika s svojim denarjem sanirala to republiko in postavila njeno gospodarstvo za zdravo podlagfT. Belgija seveda s tem ne bo zadovoljna. Zato se je močno razburila, ko jo je Francija opozorila, na pogodbo iz 1. 1883, ki se je v njej Belgije obvezala, da prizna Franciji predpravico na vse privilegije, ki jih ima v Kcingu in ki bi jih hotela likvidirati.
Pariz še zmeraj podpira svoje bivše kolonije, toda ne daje velikih zneskov, zato pa glede vporabe ne stavi nobenih pogojev. V tem pogledu se razlikuje od Anglije, ki tudi podpira svoje bivše kolonije, toda na “trgovski podlagi.” Radi tega ni Anglija tako priljubljena v nekdanjih angleških kolonijah kot je Francija v francoskih.
Med Parizom in Londonom je že samo po sebi dosti spornih točk. V bližnji prihodnjosti se jim bo pridružila še ena: boj za vpliv v Afriki.
Komunistični nevtralci prihajajo do veljave
Kar se je opazilo že na komunističnih kongresih v Sofiji, Budajpešti, Pragi in Rimu, je prišlo do polnega izraza na kongresu vzhodnonemških komunistov v Berlinu. Za kulisami sta se Moskva in Peiping pulila za simpatije nevtralnih komunističnih strank iz Azije, Afrike in Latinske Amerike. Večina komunističnih strank na teh kontinentih se ni namreč še opredelila na nobeno stran. Skuša sedeti na plotu in čakati, kaj pride.
Pokazale so željo, ,da postanejo “tretja sila” v komunističnem svetu. Okoli njih so se stalno sukali člani ruske in kitajske delegacije, posebno tovariš Iličev, toda niso dosti opravili. “Nevtralni komunisti” so kar naprej imeli svoje sestanke in pri tem ugotovili, da imajo več skupnih interesov kot vezi z Moskvo ali Peipingom. Za akcijo “nevtralnega” bloka v komunističnem svetu se je menda posebno gnala kubanska delegacija, ki so jo močno podprle komunistične delegacije iz Latinske Amerike.
Rusi so obetali “nevtralcem” obilno gospodarsko pomoč, ako se priključijo Moskvi, toda nevtralci se niso dali
zapeljati od obljub. Najbrže so se spomnili, koliko so moskovske obljube vredne. Niso dali dosti tudi na kitajsko agitacijo, ki je seveda obenem tudi močno kritizirala Moskvo. Kitajski tovariši so posebno kazali s prstom na dogodke v Laosu in Vietnamu. Tam Moskva ni tako podprla domačih komunistov, kot bi bilo treba, da zmagajo na celi črti. In zakaj? Ni hotela z zadostno pomočjo pomagati komunizmu do zmage, ker bi s tem pokvarila svoje odnose do “zahodnih imperijalistov.” Kitajci so hoteli s tem opozoriti nevtralne komuniste iz Azije, Afrike in Latinske Amerika, da se lahko tako zgodi tudi njim in da jih bo Moskva pustila na cedilu ravno takrat, ko bodo pomoči najbolj potrebni. Nevtralci se niso dali ujeti tudi na ta kitajski tiink., Iz Berlina so odšli v veri, da je najbolje čepeti na plotu in čakati, kaj pride.
Tudi to je razlog, zakaj se Moskva in Peiping nočeta spreti do dna. Kdo ve, kam bi ti nevtralci potegnili v slučaju odkritega spora med Rusijo in Kitajsko.
Jugoslovanska delegacija ni menda posegala v ta zakulisna prerivanja. Bi gotovo sama tudi najrajše sedela na plotu, ako bi ji kitajski tovariši to dovolili.
| BESEDA IZ NARODA j
Joseph J. iemankfi prevzame vodstva KSIJ
Joseph J. Nemanich
CLEVELAND, O. — Joseph J. Nemanich je bil lani izvoljen na konvenciji iKSKJ za njenega novega glavnega predsednika. Formalno je predsednik te naše največje katoliške organizacije od novega leta, dejansko pa bo njeno vodstvo prevzel na seji glavnega odbora sredi prihodnjega meseca. Zdi se nam potrebno in prav, da novega glavnega predsednika KSKJ ameriški slovenski javnosti pobliže predstavimo.
Joseph J. Nemanich, novi glavni predsednik K.S.K.J., je bil rojen v Soudanu, Minnesota, 29. februarja 1908, kot eden izmed desetero otrok pokojnih Georga in Barbare Nemanich. (George Nemanich je bil ob času svoje smrti v 1939 glavni podpredsednik KSKJ in je bil v tem uradu mnogo let.)
Ko je Joe dokončal svoje osnovno in srednje (high schooL šolanje v Soudanu in Tower ju. Minn., se je vpisal leta 1925 na univerzo St. John’s v College-ville, Minn. Kot glavna dva predmeta si je izbral računovodstvo in ekonomijo. Ta dva predmeta je študirali kasneje še naprej na American Business Institute v Des Moines, Iowa, in piri International Accountants Society.
Za večino fantov v njegovem okrožju so bila tista leta ko so doraščali, precej trda, in pri Joe-u tudi ni bilo drugače. Tiste čase je rudarska družba dajala ljudem zemljo v omenjenem o-krožju in jih nagovarjala, naj si pridelujejo svoja lastna živila. Nemanichevi so obdelovali več akrov take zemlje, in pridelali kar so mogli zase, zraven pa še vzdrževali kiavo, par prašičev vsako leto in veliko kokoši. Tiste dni so kuhinjske peči še kurili z drvmi, tako tudi tre-bušnate železne peči za gretje. Drva si je morala vsaka družina nasekati sama in jih spraviti domov z živinsko vprego. Takrat je moral vsak vse narediti sam in tako je tudi Joe moral storiti svoj delež. Vendar so njegovi starši vedeli, da je razen dela potrebna tudi gotova mera razvedrila. Tako je Joe dobil priliko za plavanje, lov, nastavljanje pasti, smučanje, drsanje in igranje žoge. Najrajši je igral
košarko (basketball) in v tej igri se je tudi odlikoval že v višji šoli, na kolegiju in poznejša leta.
Ko je bil še v višji šoli in kasneje na kolegiju, je Joe med poletnimi počitnicami zaslužil marsikak dolarček postrani pri grajenju cest in potov v severnih gozdovih, gašenju gozdnih požarov in sajenju drevesc. Delal je tudi na žagi, eno poletje pa je nakladal železno rudo 2000 čevljev pod zemljo v Soudan-skem rudniku. Takrat še ni bilo nobene mehanizacije, pač pa je bilo obilo znoja in krvavih žuljev.
Ko je skončal svoje šolanje, je bil Joe uposlen nekaj časa v Tower ju in v Ely, Minn. v trgovinah z obleko in obutvijo. Spoznal je, da s tistim, kar se je v šoli naučil, to je z računovodstvom in ekonomijo, v svojem neposrednem okrožju ne bc nikamor pjišel; takih prilik pač ni bilo, pa tudi ni kazalo, da bi kaj kmalu nastale. Zato je spomladi leta 1929 odpotoval proti vzhodu.
Veliko je slišal o Clevelandu, pa se je tu ustavil in v maju 1929 začel delati za American Telephone and Telegraph Co., v oddelku za dolge zveze (Long Lines Department). Začel je kot groundman in uradnik s potujočo skupino, ki je napeljevala telefonske žice. Tako se je tega posla prav dobesedno začel učiti pri tleh, ko je kopal jame za drogove in plezal po drogovih v državah Ohio, Indiana in Michigan. Danes je Joe še vedno uposlen pri At & T Co., Long Lines Department uradu clevelandskega oddelka kot računski nadzornik (Accounting Supervisor) in ima opraviti z uradnimi listinami imovine, stroškov in davkov.
Odkar je prišel v Cleveland, stanuje Joe ves čas v slovenskem saintelairškem okrožju in spada v župnijo Sv. Vida. Nad 33 let že se v tej naselbini udejstvuje pri cerkvi, pri mestnih in kulturnih skupinah in na polju bratskega zavarovanja.
Joe se je spoznal s Frances Kasunič, rojeno Clevelandčanko iz zelo poznane družine pokojnih Georga in Frances Kasunič, ko sta bila oba pri svetovidskem Orlu, tako pri telovadbi kakor pri dramskem udejstvovanju. Poročila sta se leta 1932. Imata dva sinova: Joseph (Dayton, O.) in James (Cleveland) in hčer Barbara (Mrs. Don Heller, Cleveland) kakor tudi dva vnuka.
V K. S. K. J. so ga vpisali starši že kot otroka. Tako je bil najprej član mladinskega oddelka pri društvu št. 4 v Soudanu, Minnesotta. Ko se je trajno naselil v Clevelandu, je prestopil k društvu št. 25. Na druga izvolili za društvenega tajnika. Joe se še spominja, da ga je za to predlagal takratni vrhovni zdravnik Dr. Michael Oman, Msgr. B. J. Ponikvar pa ga je nagovarjal, naj prevzame. Tiste-.
ga dneva ne bo nikoli pozabil. Ko je šel domov s seje, je prišlo sporočilo, da so Japonci napadli Pearl Harbor. Joe je ostal društveni tajnik osem let, kasneje pa je prevzel druge odbore. Zdaj je eden izmed nadzornikov Je tudi predsednik Zveze ohajskih društev KSKJ, odkar je bila ustanovljena pred devetimi leti.
Leta 1946, na konvenciji v Pueblo, Colo., je bil Joe izvoljen za prvega glavnega podpredsednika. V tem uradu je ostal vse dokler ni bil v avgustu 1962 na konvenciji v Harrisbur-gu izvoljen za predsednika.
Njegov cilj je, da bi do konvencije v letu 1966 v Clevelandu dosegli pri KSKJ število 50,009 članstva.
Novemu predsedniku želimo pri njegovih načrtih in vsem njegovem, delu obilo uspeha za samo KSKJ, pa tudi za vso slovensko katoliško stvar.
AD
¥ sporni® padlih - ¥ korist žrti¥
Cleveland, O. — Društvo slo-venhskih pro tikomuniističnih borcev v Clevelandu priredi prih. soboto^ 2. februarja t. L, ob 8 .uri zvečer v Slovenskem do* mu na Holmes Ave. družabni večer. Večer prireja društvo, da ^bere spet nekaj sredstev za svoj invalidski sklad.
Spomin na padle borce v revoluciji ne sme nikoli umreti! Žrtev, ki so jo padli doprinesli za svoj ideal, je največjaj saj so zanjo žrtvovali svoja življenja Njihcva žrtev pa nalaga nam živim odgovorno nalogo. Nikoli ne smemo pozabiti, :za kaj so oni dali življenje! Dali so jih za najdražje svetinje krščanskega človeka: za Boga in domovino. Zvestoba do rajnih soborcev nam pa veleva med drugim tudi, da skrbimo za vse tiste sirote, ki so ostale za njimi, t.. j. za žene-vdove in njihove otroke. Dolžnost do tistih pa, ki so v revolucijski borbi izgubili svoje ude ali sicer postali invalidi ali reveži, nam nalaga dolžnost, da jim v njihovem bednem položaju kar se da pomagamo.
Društvo slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu vabi vse svoje člane in njihove družine kot tudi vse tiste rojake, ki še niso pozabili na revolucijo, da pridejo prih. soboto zvečer gotovo na družabni večer v Slovenski dom na Holmes Ave. in s tem po svoji moči izpolnijo svoje moralne in materialne dolžnosti do rajnih naših soborcev in njihovih si-rotj kot tudi do; vseh domobranskih invalidov in drugih naših žrtev. Odbor je pripravil vse, da boste zadovoljni. Po dobri in okusni domači večerji ob 8. bo prijetna domača zabava, med katero nam bo igral Tonklijev orkester. Na svidenje!
Odbor.
VESTI

Novi člani Slov. akademije
:Na redni letni 'Skupščini 21. dec. lani je Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani izvolila tri nove rode člane: prof. ing. Venčeslava Koželja, dr. Ivana Vidava in pesnika Alojzija Gradnika.
Ing. Koželj je profesor na E-lektrotehnični fakulteti ljubljanske univerze in se je posebno odlikoval s svojimi študijami elektromagnetizma. Dr. Ivan Vidav je profesor na matematični fakulteti ljubljanske univerze in je dosegel več uspehov na tem področju znanosti.
Predsednik Akademije je še vedno Josip Vidmar, podpred-sedniik prof. Anton Kuhelj, glavni tajnik pa prof. Milko Kos.
Piranska Splošna plovba drugo največje podjetje te vrste v Jugoslaviji
Jugoslavija je v letih po drugi svetovni vojni nekako podvojila obseg svojega pomorskega ladjevja in je na tem, da bo njegova tonaža skoro dosegla milijon. Glavni brodarski podjetji za zveze s tujim svetom sta re-ška Jugolinija s 40 ladjami, ki imajo, skupno 165,000 BRT, in piranska Splošna plovba s 16 ladjami s skupno 105,000 BRT.
[Splošna plovba je nastala pred 7 ali 8 leti in je edino slovensko pomorsko 'brodarsko podjetje. Dolgo je imela hude borbe ne samo s tekmeci na morju, ampak tudi z birokrati v Beogradu, ki so jih od zadaj ščuvali konkurent je Splošne plovbe na Reki. Kljub vsemu se je podjetje uveljavilo in začelo s slovensko pridnostjo ter točnostjo dosegati uspehe. Reška Jugolinija je priznala, da tekmeca ne more uničiti, zato se je lansko poletje z njim dogovorila d skupnih linijah iz Jadrana v zahodno Afriko in v Južno A-meriko. Obe družbi sta vključili v ta promet enako število ladij, Splošna plovba ladje “Bovec,” “Bohinj” in “Bled,” ki so preje vozile na progi Koper*New York.
trierski zdravnik dr. Spiecker, ki je ugotovil, da zakrivijo do sedem odstotkov prometnih nesreč na zahodnonemških cestah avtomobilisti s to ali ono očesno okvaro, ki je ne skušajo odpraviti z- ustreznimi naočniki. Med 100,000 prostovoljvi, ki so jih pregledali v okviru širših raziskav, je bilo 29 odstotkov ljudi s tako ali drugače opešanim vidom ter z zmanjšano reakcijsko sposobnostjo.
Zdravnik in njegovi pomočniki so pregledali med eno samo akcijo 80 šoferjev tovornjakov. Tistih 27 med njimi, ki so bili zaradi opešanega vida ali drugih očesnih okvar praktično “enooki” s stališča cestnega prometa, je odgovorilo, da so presedlali med poklicne šoferje bodisi iz gospodarskih razlogov (boljši zaslužek), bodisi zaradi delovne nezgode, ki jim je odvzela sposobnosti za opravljanje prejšnjega poklica, zato so se odločili za “lažje delo” pri lomobilskem krmilu ...
av-
Kratkovidni brez naočnikov ogrožajo druge na cesti
“Med mnogimi ljudmi ne gle-ne na stan in poklic — le avto jih združuje v sloj “motoriziranega prebivalstva” — se poraja spričo možnosti, da bi prometne oblasti poostrile zdravniške preglede pri izpitih za voznike amaterje, pravcato gibanje odpora.
Vendar bo treba odgovoriti na vprašanje, ali bo mogoče kratkovidnim ljudem brez naočnikov in voznikom z drugimi očesnimi okvarami tudi v prihodnje dovoljevati vožnjo po cestah, kjer utegnejo ogrožati j otrok in njihovih vrstnikov v življenje. drugih ljudi. Znano je bližnji okolici, na primer, da voznik na pro- Ugotovitev: v naseljih, kjer metni cesti sreča vsak dan po- je bil v pitni vodi fluor, je bilo vprečno po 5 tisoč vozil, kratkoviden..
Tako je zapisal v svoji razpra-
iFluor ščiti zobe »
Fluor v vodi je zmanjšal gnitje zob pri otrocih in pri dorašča-joči mladini v Angliji- Pitni vodi so dodajali fluor v enem izmed londonskih predmestij, v nekem škotskem mestu in v večjem waleskem naselju, potem pa so primerjali zobe teh
Če je
zlasti pri otrocih, starih 3 do 5 let, za 50 do 66 odstotkov manj gnilih zob kot pri njihovih vrst-vi “Zdravniški predlogi za zni- nikih, ki niso pili vode z dodat-žanje števila prometnih nezgod”, kom fluora.
čemu toliko pomorskih podjetij
Jugolinija z Reke in Splošna plovba iz Pirana predstavljata dobro četrtino vsega jugoslovanskega brodovja. dejansko veliko večino vseh ladij sposobnih za visolkomorsko plovbo. Poleg njih je obstojalo do leta 1959 še pet drugih pomorskih brodarskih podjetij. To število se je do lanskega leta povečalo kar na 24. Vsa ta podjetja so tekmovala med seboj ne samo doma, ampak tudi v tujini, drugo drugemu je skušalo odvzeti tovor in zaslužek.
Odgovorni ljudje so končno uvideli, da tako poslovanje in tekmovanje škoduje ne samo podjetjem, samim, ampak tudi ugledu Jugoslavije v svetu. Pritisnili so na podjetja, da se dogovore o Skupnem nastopanju vsaj v tujini in si tako olajšajo tekmo s tujimi podjetji. Delno je to sedaj že izvedeno, težav pa seveda ne manjka, ker se južni bratje stalno ribajo med seboj “ko če komandovati.”
Kljub vsemu je jugoslovansko pomorsko brodovje zaslužilo lani Jugoslaviji preko 30 milijonov dolarjev deviz.
Boljše vino iz Jugoslavije
Zvezna ljudska skupščina je lani uzakonila prepoved upor; be sladkorja v vinogradništv in sploh prepoved izdelovanj umetnega vina “vina Šiška,” ko ga imenujejo v Ljubljani.
Po pisanju ljubljanskega časopisja je bilo te vrste vina zelo veliko v prometu. Ni izključeno, da je prišlo tudi na tuji trg-Na to naj mislijo oni, ki radi pijejo “slovenskega,” pa nato drugi dan tožijo, da jih “glava boli.” Pristnost slovenskih vb1 je tolikšna kot komunistična poštenost! Skušeni ljudje ne dajo na nobeno kaj prida. Novi zakon v tem pogledu nemara položaja ne bo veliko spremenil-
Dobrovoljci ali prostovoljci?
Dr. Ernest Turk, pisec znane knjige “Dobrovoljci, kladivarji Jugoslavije,” ki opisuje borbo jugoslovanskih dobrovoljcev tekom prve svetovne vojne rP strani zahodnih zaveznikov je pritožuje na novim Pravopisom, ker je označil besedo “dchrovO-Ijec” za napačno. Namesto nje je treba rabiti besedo “prostovoljec.” Pri tem se sklicuje dr. F. Ramovša, ki je besed0 “dobrovoljec” označil za pravi1' no in pristno slovensko ter jo kot tako tudi uvrstil v Breznik-Ra' movšev pravopis.
Dr. E. Turk zaključuje svoj6 utemeljevanje takole: Če so be' sede: bentiti, granica, graniča1"’ grupa, grupirati, grupaštvo; ju' riš, jurišati, konventrirati, odred« oficir itd prešle v novi Slovel1' siki pravopis nezaznamovane, P°' tem tudo beseda dobrovoljec o6 zasluži ničle; ker je to že v zg°' devinskem razvoju udomačen3 slovenska beseda.
Samo štirje okraji Q
Slovenija je bila pred dm£0 svetovno vojno razdeljena na * dkrajev, nova ljudska oblast je upravo Slovenije spremenila-konca lanskega leta je bilo v' vsej Sloveniji osem okrajev.v novim letom pa so ostali 1° 5 štirje: Koper, Ljubljana, CeJ in Maribor.
Kdor bo v bodoče kaj potreb0 val od okraja, bo moral vzeti, c živi bolj na njegovi meji, ^ dva ali tri dni dopusta, da , megel urediti svoje opravk6^ Belokranjec, ki je šel pred voJ^ no na okraj v Črnomelj, bo m0^ ral sedaj po istem opravku Ljubljano, Jeseničan bo nam6^ sto v Radovljico šel v LjubU3^ no. še slabše bo na primer B°v čanu, ki se bo moral peljati do Kopra.
Novo upravno ureditev so
vedli, kot trdijo, iz gosp0,1 sikih razlogov!
iZ'
daZ'

KANADSKA DOMOVINA
vih žilah pretaka že tako preprosta kmečka ali delavska kri. Po banketu ob 9 zvečer bo pa veselica s plesom, na kateri bo igral priznani Fojsov orkester.
Iz slovenskega Toronta
Volilno leto?
Vse kaže, da stojimo v On-tariju pred dvojnimi volitvami, pokrajinskimi in državnozborskimi. Uradno sicer politve niso še razpisane. Niti ontarijski niti zvezni parlament še nista razpuščena, vendar pa priprav-ve na volitve niso več zakulisne, stopile so že na oder pred javnost. Tako so konservativci organizirali 23. januarja t. zv. “Tory noč.” V 19 okrajih velikega Toronta so pripravili sestanke, na katere so povabili širšo javnost in strankine delavce. Na teh sestankih, ki so bili vsi istočasno, so govorili člani pokrajinske vlade; in bodoči kandidati stranke za provincialni parlament. Preko televizije pa je vsem zbranim in končno vsej javnosti govoril sam predsednik John Robarts. Sestanki niso bili ravno izraz velikega navdušenja. Na njih se je zbralo kakih 2,500 ljudi. So pa ti sestanki znak, da se je predvolilna borba že začela.
V	ponedeljek, 28. januarja, bo govoril v Torontu biv. zunan. minister liberalne vlade Paul Martin. Tudi liberalci so pridno na
lelu. V letošnjem letu vidijo red seboj dvojno nalogo. Zma-ati hočejo na provimcijalnih in deralnih volitvah, če bodo volilci izrazili isto mnenje kot so ga. lanij ko so volili poslance v zvezni parlament, potem, bo bodoči ontarijski premier liberalec. Bodočnost bo pokazala.
Razstava tiska
Lanski poskuis z razstavo slovenskega tiska se ni ravno slabo obnesel. Tedaj so se slišali glasovi, da bi bila podobna prireditev potrebna vsako leto. SKP društvo Baraga je sklenilo tudi letos pripraviti nekaj podobnega. Ker ie lansko leto snežni vihar napravil tudi razstavi precej škode, za to bo letos ta prireditev pozneje in sicer koncem marca, zadnjo soboto in nedeljo. Prav bi bilo, da bi na ta dva dni druga društva in ustanove ne prirejale svojih zadev, da bi se tako res lahko vsi zbrali tedaj okrog svoje tiskane besede.
Najbolj brana knjiga
V	letošnjem zimskem času je med Slovenci po svetu verjetno najbolj brana knjiga ZBORNIK 1963. 14 jih je že izdala Svobodna Slovenija v Argentini, a je verjetno izmed vseh zadnjih najlepša in najboljša knjiga. To se tudi pozna pri prodaji. Kljub temu, da je letos cena nekoliko višja, ljudje pridno segajo po
materjala, ki nam odkriva preteklost. Istočasno pa je v njih opis sedanjega življenja Slovencev v zamejstvu. Tako postaja vsakoletni Zbornik knjiga naše zgodovine.
Kdor bi še želel naročiti letošnji Zbornik) naj pohiti. Dobi se v Slovenski pisarni na 618 Manning Ave. Toronto 4. po-$3.75 izvod, ki ima 288 strani velikega formata.
Izobraževalna ura
V nedeljo, 20. januarja, je Marijina Legija v Torontu pripravila že drugo izobraževalno uro v dvorani na Manning Ave. Na programu so bili odgovori verskega in moralnega značaja. Udeležba sicer ni bila slaba, a bi zaradi važnosti vprašanj morala biti večja;
Birmo bomo imeli
Spomladi bo v župniji Marije Pomagaj sv. birma, ki jo bodo mogli prejeti vsi, ki so dopolnili osem let starosti. Otroci, ki bodo šli k birmi, bodo imeli zato poseben pouk ob nedeljah popoldne.	Por.
-------o-------
Slovenska p&roka v Ed-montomg
EDMONTON, Alta. — V soboto, 12. januarja, je stopil na pot zakonskega življenja rojak Stanko Travnik. Poročil se je z žinet Malnar.
Slovenski rojaki želimo novemu paru vso srečo in zadovoljstvo, ki jo more življenje dati. Pri tem želimo, da bi ostala trdna in zavedna Slovenca in o-stala zvesta slovenski družbi v Edmontonu, ki jo je Stanko tolikokrat razveseljeval s svojo harmoniko na piknikih in drugih skupnih prireditvah.
Toni Vidrih.
Newtorontske novice
Mraz je pritisnil letos tudi v pobožnosti. A ker nam Jezus New Torointu. Zlasti, kadar !v Sv. Rešujem Telesu ostane le okrog cerkve žvižga veter in j predmet vere v naj ožjem pome-prečiščuje ozračje, brije v lica,'nu besede, je razumljivo, da tu-
Parkirni prostori v nadstropja
Po podatkih britanske, avtomobilske zveze je zdaj na britanskih cestah nad 9.9 milijona motornih vozil, kar pomeni, da pride po eden na vsakih 35 m avtomobilskih cest in da jih je nad pet milijonov več, kot jih je bilo pred devetimi leti. Pri povprečnem letnem “prirastku” 6 do 7 odstotkov bo konec desetletja v Angliji nad 10 milijonov avtomobilov.
V Veliki Britaniji pride vozilo na 8.6 prebivalcev (v ZDA na 2.9, v Kanadi na 4.4, v Avstriji na 5:1, na Švedskem na 7, v Franciji na 9 in v Zahodni Nemčiji na 11 prebivalcev). Po sta-
njem. Od več strani sem slišal! tističnih napovedih bodo imeli o letošnjem zborniku tako las- Britanci leta 1980 vsaj 15 milijo-kave pohvale, da se mi zdi, da,nov avtomobilov oziroma enega je res najbolj brana knjiga, kar j na štiri državljane. Kako bo ta-jih je v zadnjem času prišlo Slo-^krat s parkirnimi prostori, si je vencem v roke. Težko bi bilo težko predstavljati, ker je: že
tirali nadaljnjih pet za skupno 4 tisoč avtomobilov.
S podobnimi načrti se ukvarjajo tudi v drugih večjih britan-slkih mestih, ker na cestah praktično ni več prostora. O možnosti za parkiranje v letoviških krajih ob zahodnih britanskih obalah pravijo, da je “položaj brezupen.” Ob širših ce-
stah stojijo avtomobili tudi v treh vrstah. Tam nameravajo zgraditi začasne “avtomobilske stolpe,” ki bi jih v obdobju izven turistične sezone — grajeni bodo po montažne^ sistemu — razmeroma lahko po večjih sestavnih delih prepeljali v druga mesta.
da še bleda postanejo rdeča. Tudi škode nam je veter že nekaj naredil. Zbil nam je s pročelja Brezmodezne, mojstersko delo akademskega kiparja F.
Goršeta. K sreči se je plaketa Brezmadežne ob padcu samo malo ukrivila; sicer je ostala nepoškodovana. Žarke bo pa seveda treba narediti nanovo. K sreči imamo tudi v župniji umetnike, da nam ne bo treba klicati na pomoč akademskega kiparja g. Goršeta. Čakamo le boljšega vremena in brezve-trovnih dni. Ima pa ta padec Brezmadežne s pročelja cerkve tudi simboličen pomen. Kakor bomo morali Goršetovo Brezmadežno sedaj vse krepkeje pritrditi na pročelje cerkve, da bo lahlko kljubovala vsem viharjem; tako mora tudi naša ljubezen do Brezmadežne postati vse močnejša, ako hočemo, : da bo v naših dušah blestela podoba Brezmadežne v vsej veličini; da je viharji strasti ne bodo izbili iz naše duše. To bi bilo veliko bolj usodno; pa četudi bi se zgodilo le enemu, od župlja-nov župnije Brezmadežne.
*
Dnevi 40-urne pobožnosti so za nami. Lepi so bili. Preč. g.
Jciže Mejač, C. M., je pobožnost vodil in nam ob večernih govorih razkrival Jezusa v Sv. Rešujem Telesu kot našega prija-Igamizacijam, kot se bodo jav-telja, kot našo žrtev in našo hra-'Ijale. Sedaj je prva na vrsti no. Njegovi vsebinsko bogati Slovenska Telovadna Zveza, ker govori so v nas poglobili ljube- smo jim morali prošnjo za nežen do Jezusa. Lepo je bilo deljo 7. julija odreči zaradi zgo-gledati družine z otroki, ki so raj omenjene proslave, ki smo kljub slabemu vremenu vse tri jo določili že lani. Pač pa smo dni prihajale častit Najsvetej- prvi izmed vseh slovenskih or-še. Seveda bi bil obisk tako,pri ganizacij STZ ponudili sodelo-skupnih kot pri zasebnih pobož-'vanje ob tej znameniti cbletni-nostih še lahko boljši in bi prav ci, ki ima tako za katoliško ve-gotovo tudi bil, ko bi vsi živo: ro kakor za slovenstvo in slo-imefli pred očmi milosti 40-urne, vamstvo tako velik pomen.
di za nas cesto veljajo besede apostola Janeza: “Sredi med vami je On, ki ga Vi ne poznate.” *
Daši naše poletno letovišče pokriva sneg in ga v teh mesecih obišče le kak navdušen slovenski smučar; vendar tudi sredi zime na letovišče nismo pozabili. Odbor za Slovensko letovišče je imel pred nekaj tedni sejo in je na njej razmišljal, v čem naj spomladi Slovensko letovišče izboljšamo in katere prireditve poleti imamo pod vodstvom letoviškega odbora. Pod njegovim vodstvom bo: odprtje poletne sezone na binkoštno nedeljo, 2. junija; nedelja Sv. Rešnjega Telesa z evharistično procesijo, 16. junija; praznik sv. Cirila in Metoda, nedelja 7. julija. Ta dan Bomo posvetili 1,100-letnci prihoda sv. Cirila in Metoda med Slovane in ga bomo skušali pripraviti čimbolj slovesno s sodelovanjem vseh verskih in slovenskih katoliških organizacij. Letoviški odbor misli prirediti svoj piknik še v nedeljo, 18. avgusta, in v nedeljo, 15. septembra, za zaključek vinsko trgatev. Oddali smo tudi že prvo nedeljo v avgustu Slovenskemu narodnemu svetu za slovenski dan (4. avg.) Ostale nedelje so doslej še nezasedene in jih bomo dajali or-
NAJNOVEJŠE
.SLOVENSKE .GRAMOFONSKE PLOŠČE
iz starega kraja
Zahtevajte katalog v svojem jeziku.
COMET RECORD’S DISTRIBUTOR CO.
555 St. Clair, W, Toronto, Canada
Ker smo ugotovili na seji letoviškega odbora, da ima letovišče še vedno nad $15,000 dolga in nekateri že kar dolgo čakajo na denar, smo vzeli nekaj prireditev v program tudi izven poletne sezone. V soboto, 9. februarja, bo v dvorani Brezmadežne zvečer ob 8 veselica medžupn ijskega odbora za Slovensko letovišče, župljani iz o-beh Slovenskih župnij v Torontu, pa tudi okoliški Slovenci so na to veselico lepo vabljeni. Kakor nas poletni pikniki in ostale prireditve na Slovenskem letovišču povezujejo v eno; tako naj nas ta veselica. Za župlja-ne župnije Brezmadežne je vedno praznik, kadar se spet srečajo s starimi prijatelji iz župnije Marije Pomagaj. Pa tudi zame. Kadar obiščem cerkev ali dvorano Marije Pomagaj, se mi obude spomini na leta, ki sem jih tam preživel in smo kljub raznim težavam navdušeno delali za blagor župnije Marije Pomagaj.
*
Občudujem požrtvovalnost naših žena in deklet na kuharskem tečaju. S kakšno resnobo so ta tečaj vzele in koliko truda vanj položile! Dvakrat v tednu ga imajo. Že ob 7 zvečer začno; končajo pa navadno ob polnoči. Parkrat so me že povabile na večerjo. Nekatere jedi sem jedel prvič v življenju, dasi sem bil doslej že na raznih izvrstnih kosilih in večerjah. Se pozna, da je učiteljica kuharskega tečaja res doma v kuharski umetnosti. Za to banketa, ki ga bodo priredile v ekviru KŽL ni treba posebej priporočati. Stal bo res $6.00, a z ozirom na to, kar bodo nudile na tem slavnostnem banketu, je še vedno veliko bolj poceni kot vsi doslej v obeh slovenskih župnijah, dasi so stali le $3 ali še manj. Kajti' nudile bodo nad 12 različnih jedi in pijač. Tudi namizna posoda in vse ostalo, kar spada k banketu, bo prvovrstno. In naglašam še enkrat, da niso toliko truda položile v vse to, da bi se razkazovale, ampak da bi jim ostalo bolj v zavesti, da so kot gospodinje in kuharice poklicane, da so' v službi velikodušne ljubezni, ki se kaže tudi v tem, da daš gostu na mizo čim boljše jedi in pija-jče. Ta banket bo za te mlade žene in dekleta njihov zrelostni izpit, ki ga bedo opravile pred širšim občinstvom na tem slavnostnem banketu. Vabljeni so nanj vsi, ki so pripravljeni na velikodušnost teh žena in dbklet odgovoriti z enako velikodušnostjo in se jim $6.00 ne bo zdelo preveč. Vabljeni so torej vsi tisti Slovenci, ki so plemeniti po srcu, pa četudi se po njiho-
A ker bo na tem slavnostnem Carpenterja.
kanca na Luno. S tem ni nujno rečeno, da bo on sam vodil vesoljsko vozilo Apollo, ki je določeno za prvi polet na Luno. Ta naloga je določena za Scotta
pisati kritično besedo o tej knjigi. Večino njene vsebine bomo mogli prav oceniti šele v bodočnosti, kakor šele danes moremo ccenjevati dogodke izpred 15, 20 let. Njihovi dekumenti prihajajo na svetlo šele sedaj in največ jih objavljajo Zborniki.
zdaj stiska zanje.
V Blackpoolu na primer je cb koncu tedna na cestah do 40 tisoč avtomobilistov. Mestna u-prava je začela graditi parkirne prostore v nadstropja, v vsakem izmed njih je prostora za 900 vozil. Dva “avtomobilska stol-
V 14 Zbornikih je nagromade- pa” -sta že zgrajena, tretjega senega ogromno zgodovinskega stavljajo, v kratkem bodo mon-

%
Dr, Gloria S, Bratina
ZDRAVNICA
na 983 A. College St., Toronto 4, Ont. Tel.: LE 7-5791
Uraduje po dogovoru in v ponedeljek, torek, sredo in petek od 3. pop. do 8. zvečer, v soboto pa od 10. dop. do 12.
V
J"
PONOSEN IN OBČUDOVAN — Petelin belgijske pritlikave vrste se je ponosno postavil pred brhko Štefanijo Hill na razstavi perutnine v Londonu.
banketu število zaključeno m bodo morale vse potrebno že te^ den prej pripraviti, naj tisti, ki bi se ga radi udeležili, kupijo vstopnice najkasneje do 9. februarja. Dobe jih lahko tudi v slovenskem župnišču na:	229
Brownis Line. Banket bo v soboto, 16. februarja, v dvorani Brezmadežne 225 Brown’s Line.
J
Začetek točno ob 7:30 zvečer. Pač pa pozneje ob 9 na veselico pride lahko kdorkoli, četudi se preje ni nikomur priglasil. Bomo tako skupno proslavili sv. Valentina in drug drugega obdarovali s srčki.
*
Bolj ljudsko razveseljevanje pripravlja cerkveni odbor za pustno soboto, 23. februarja. Igral bo isti Fojstov orkester kot na Silvestrovo. Kusi nam bodo pa spet pripravili izredno presenečenje, še večje kot so ga na lovski večerji. A naprej o tem presenečenju ne bomo govorili. Doživel ga bo lahko ie tisti, ki se bo te pustne zabave v naši dvorani udeležil.
Živkov pri Bmu
Predsednik bolgarske vlade je prišel na uradni obisk v Jugoslavijo.
BEOGRAD, FLRJ. — Za konec preteklega tedna je prišel na uradni obisk in razgovore predsednik 'bolgarske vlade To-dor Živkov v spremstvu ostalih vodnikov bolgarske partije: in države. To je prvi obisk te vrste v takem obsegu, odkar je bil Broz vržen iz Kominterne pod Stalinom junija 1948, ko sta se z Dimitrovom razgovarjala o združitvi Jugoslavije in Bolgarije v enotno federacijo.
Brozova izključitev iz Ko-minforme je ustavila zbliževanje med Beogradom in Sofijo, pa ustvarila tudi hud spor med Beogradom in Tirano. Pomiritev Hruščeva s Titom leta 1955 odnosov med Sofijo in Beogradom ni bistveno spremenila, šele letos se je Hruščevu posrečilo končno pognati staliniste iz vodstva bolgarske Komunistične partije in to pripraviti do .izboljšanja odnosov z jugoslovansko.
Bolgarskemu obisku v Beogradu bodo brez dvema sledili prej ali slej tudi obiski vodnikov iz drugih satelitskih držav, kar naj vse pomaga čim trdnejše privezati Broza in Jugoslovansko komunistično partijo na Moskvo.
rmmjkmjQ varnosti v glawsiem nesti? dežele!
WASHINGTON, D.C. — Mlad črnec je vdrl v stanovanje Mr. Brooks Hays, posebnega pomočnika p reds ednika Kennedya, komaj dva bloka od Kapitela. Mrs. Brooks Hays je napadalec zlomil roko v zapestju in ji grozil, da jo bo umoril, če mu ne da denarja. Ko mu je izročila $10, je pobegnil.
Preteklo soboto zvečer je skupina kakih 20 fantinov zvabila eno 17 let in eno 12 let staro deklico v prazno hišo v področju drugega policijskega o-kraja. Pet do šest mladih raz-bejnikov je starejšega dekleta zapovrstjo, posililo zgoraj, ostali pa .so z mlajšo deklico odšli v klet:	Ko je prišel starejši par
ogledat prazno hišo> se je starejšemu dekletu posrečilo pobegniti in obvestiti policijo, med tem ko so lopovi mlado deklico odvedli s seboj.
Me Okun delušti la nil® psfda m ieses
HOUSTON, Tex. — John Glenn, prvi ameriški astronavt, ki je obkrožil Zemljo v umetni luni, je določen za vodnika naporov za polet orvega Ameri-
Virgil Grissom, ki je kot drugi poletel v vesolje, je bil določen za vodjo programa Gemini, katerega naloga je izvesti in preskusiti srečanje ameriških vesoljskih ladij v vesolju.
Gordon Cooper je določen, da bo 2. aprila letos obkrožil v vesoljski ladji vrste Mercury 16 do 22 krat Zemljo. Za njegovega namestnika je bil določen Alan Sheppard, prvi ameriški astronavt.
Moskovska Pravda se pritožuje nad preganjanjem komunistov ,
MOSKVA, ZSSR. — Komunistično glasilo Pravda se v dolgem članku bridko pritožuje, kako slabo se godi komunističnemu gibanju v gospodarsko zaostalih državah, posebno v severni Afriki.
Tako je komunistična stranka prepovedana v takih “nevtralnih” državah kot so Maroko, Alžirija, Tunizija in Egipt. Komuniste preganja tudi iraška vlada. Nič bolje se komunistom ne godi v Indiji. “Pravda” se nič ne pohvali z usodo komunističnih strank v srednji Afriki, kjer so se nove republike usmerile v nacij onalizem in ne v komunizem. Pritožbe izražene v Pravdinem članku je oddajal celo moskovski radio.
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko, samsko ali dekle, za 5 dni v tednu, da bi pazila 5-letno deklico, in lahka hišna dela. Lahko ostane čez noč. Pokličite po 5. uri AN 1-0182.	(20)
Ženska dobi delo
Iščemo žensko za kuhinjsko pomočnico v restavrantu. Kličite MI 1-6815.	(22)
Gospodinja
Iščemo gospodinjo vsaj za 14 dni. Dva otroka v družini. Kličite KE 1-2250.
MALI OGLASI
Popravljamo
Izvršujemo vsakovrstna hišna nopravila. Delo zajamčeno. Kličite LI 1-4337.	—(22)
nSEiSIHaaElHIIHBBBHHBI ■■■■■■
p Velika razprodaja POHIŠTVA '
pri
Oblak Furniture
Gostilna naprodaj
Gostilna z D5 licenco je naprodaj v Collinwoodu. Prodaja lastnik zaradi bolezni. Kličite SX 1-0407.	(23 j
Za vestno in hitro barvanje in papiranje hiš se obrnite na slo vensko podjetje
TONY KRISTAVNIK
PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234
V najem
Oddamo 4 lepe sobe, 2 spalnici, vse sobe velike. 860 mesečno. Kličite EV 2-4535.
(25,29,30 jan)
[ ZULiCH
INSURANCE AGENCY
;i8115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
JULIUS ZEYER:
ANDREJ CERNISEV
■fc ★	★	^
Andrej je hitel v salon. Ta-tarka je sedela pri ognju, v katerega je gledala s pravo orientalsko resnobo. Ko je Andrej vstopil, se je globoko priklonila, imela je po vzhodni šegi roke prekrižane na prsih, ostala pa je pod pajčolanom.
“Kaj želiš?” je vprašal Andrej malo v zadregi.
“Pošilja me moja gospa”, je odgovorila Tatarka v ruščini z ljubkim naglasom svojega ljudstva.
“In kdo je tvoja gospa?” je vprašal Andrej in srce mu je začelo mečno tolči.
Tatarka ni odgovorila; razgle-
CHICAGO, ILL.
A. W. FRUH & CO.
UNDERWRITERS
LABORATORY
Approved Fire & Burglar Alarms
1815 Orchard St. MI 2-4565
REAL ESTATE FOR SALE
T1NLEY PARK — Must sell — 2 bedrm. ranch, compl. fin, bsmt. with rec. rm. GI. Loan. Many extras. By owner. LU 2-84S8.	(201
BY OWNER—VICINITY CENTRAL AND CHICAGO.
ŽVz Story house. $250 monthly income, plus owners apt. 2 car garage, $19,900. Phone ES 8-9418.	(21)
PROSPECT HEIGHTS—BY OWNER 5 BEDROOM RANCH. ATT. GAR.. STORMS & SCREENS, water softener, close to schls., churches, shopping center. Vz ecre. $19,000. LEhigh 7-1693.	(21)
3910-12 COMMERCIAL. 2 stores, 4 apts. Good lease.. Price SVa x — inc. of over $11,000 yr. Call RE-4-4158 or SA 1-0434.	(21)
BUSINESS OPPORTUNITY
FOR SALE OR LEASE Small going restaurant, Est. business. Only $850.00. Phone 264-9432.
(20)
LIQUOR STORE AND LOUNGE FOR SALE OR LEASE. BY OWNER. — 3933 WT. North Ave. Phone 489-0116.	(21)
FOR SALE — COMPLETE Auto repair and body shop in good north shore suburb. Buy tools and equipment, lease building. Reasonable. Illness forces sale. Call IDlswood 2 1464.	(22)
HOUSEHOLD HELP
WOMAN WANTED FOR CHILD CARE IN EXCHANGE FOR ROOM AND BOARD. Live in. Call CL 5-2215 after 3:30 PM.	(21)
BUSINESS SERVICE
PERKINS CEMENT During the winter months, I can, give you a good price on building your crawl space into a full basement. Call 529-7554 after 6 P. M.
(24)
JOHN WERDERITCH 209 S. WILLIAM — MT. PROSPECT CLearbrook 5-2029 General carpentry, dormers, porches, new homes, additions, rumpus rooms, attics, etc....	(24)
dala se je okrog sebe, če sta res sama, nato pa je stopila tesno k Andreju, potegnila je iz nedrij nekaj bliščečega kakor zlato in mu je držala to na dlani pred očmi. Andrej je malo prebledel — čutil se je neizrečeno prevaranega. Na prvi1 pogled je spoznal v roki Tatarke oni zlati denar, ki mu ga j-e pokazala A~ grafena na kraju gozda ob ločitvi, denar, o katerem je rekla, da bo znamenje njenega služabnika.
Tatarka je hitro spravila denar in je globoko vzdihnila; zakaj bistro je razumela izraz na Andrejevem obrazu.
“No, hitro, kaj mi naroča tvoja gospa?” je vprašal Andrej po. odmoru.
Tatarka je pokimala z glavo in je izvlekla pismo. Medtem se je oddaljila nekaj korakov od Andreja, in on, videč pismo v njeni roki, je počasi segel po njem, toda ni se približal, da bi ji hitro vzel pismo iz rok.
“Gospod moj, vi niste željni | izvedeti vsebine mojega poročila”. je rekla žalostno Tatarka m roka s pismom, ki jo je dvignila njemu nasproti, ji je padla nazaj ob bok.
“Daj”, je rekel Andrej osramočen in ji je hotel vzeti pismo.
“Oh, Agrafena, ti zlata moja duša!” je vzkliknila Tatarka, “ti se nisi motila! Ti nisi ljubljena tam, kjer ljubiš s tako živo ljubeznijo!”
Starka je zatarnala pod pajčolanom, oddala je hitro pismo, odhitela je s tihim in urnim korakom iz čumnate, in ni čakala niti besedice kakega odgovora.
Andrej je padel na naslonjač in je vrgel nerazpečateno pismo na mizo. Čutil se je zelo nesrečnega. Jasno je čutil, da ni Agra-fene nikdar ljubil, da je prevari! sebe, ko je imenoval svoje prijateljstvo napram nji naklonjenost, da, tudi občudovanje njene krasote z imenom one strasti, ki jo je poznal le iz pripovedovanja, in moral je sam priznati, da je v blaznem tre-notku pričakoval vesti od druge osebe — od katere? Vzel je hitro v roko pismo, da bi mu ne bilo treba odgovoriti na to nesrečno vprašanje.
Pismo je bilo kratko.
“Prosti ste”, mu je pisala A-grafena, “vzemite zopet prstan, ki ste mi ga darovali kot simbol svoje obljube. Sama prelomim to obljubo in vam rečem: Prosti ste. Zažgite te vrstice.”
Andrej je nataknil zlati prstan na mezinec in je ubogljivo vrgel pismo v ogenj. Ni poljubil vrstice, z njeno roko pisane, da niti stresel se ni, ko je plamen uničeval njeno pismo. Vsaka tekmovalka bi morala biti zadovoljna s takim početjem.
Nato je gledal nekaj časa mrko v ogenj.
“Čudno, česa se služabnice na račun svojih gospa ne domislijo!” je rekel samemu sebi, da bi se pomiril. “Tatarka, videč, da mi piše njena gospa, si je takoj vtepla v glavo, da jo k temu sili ljubezen. Agrafena je slednjič sama sprevidela, da njen skrivnostni poklic in polblazni govor starega čebelarja spadata v kraljestvo sanj. Sticer pa upam, da se bom v kratkem z njo našel in da se vse pojasni.”
Hodil je še približno pol ure po sobi, nato pa je dokončal svojo toaleto in je odšel k velikemu knezu Petru, kamor ga je klicala dolžnost.
Ko je vstopil v predsobo kabineta velikega kneza, je zasli-'šal Petrov glas, ki je hripavo
kričal v naj večji jezi:
“Ubijem te kakor psa!” je kričal Peter.
Andrej se je ustrašil in je brez obotavljanja hitro odprl vrata. Peter je prijel za bič in je hitel ves razkačen k možu, ki se je z znakom smrtnega strahu in po celem telesu se tresoč držal z obema rokama mize. To je bil Italijan Bernardi, dvorni briljantnik, mož z glavo, belo kakor sneg in s plemenitim, nežnim obrazom. Prinesel je Petru naročeno kamenje za Voroncovo in ker se Peter ni mogel v slaoi volji pogoditi z njim za ceno, se je pripravil k najstrastnejšemu činu zaradi Bernardijeve trme. Že je dvignil v divjem zamahu bič in je pomeril na starčev obraz, ko je Andrej naglo stopil med njega in zlatarja in nehote dvignil roko v obrambo Italijana. Bič je zažvižgal in je hudo padel na njegovo nežno roko, ki se je takoj pobarvala s krvjo. Peter je obstal kakor okamenel in je spustil bič ... nato pa je hitel k oknu, odprl ga je hitro :n si je hladil čelo ob mrzlem steklu.
Bernardi je hitro pobral svoje
briljante.
“Gospod”, je zašepetal Andreju, “rešili ste mi morda življenje, toda gotovo pa ste odvrnili osramočenje sivih las poštenega moža. Nikdar ne pozabim tega, in kdo ve, če ne bo nekoč v moji moči, storiti vam važno uslugo?”
Predno se je Peter obrnil od okna je Bernardi izginil.
“Vesel sem, da vas vidim”, je rekel Peter, kakor da ne bi tpi .Andreja prej opazil. “Vesel sem, da vidim vas in vaš prijateljski obraz. Kako sem nesrečen! Sovražim ves svet, toda vaša prisotnost me vedno pomiri.”
Šel je zopet k oknu; bil je zelo bled in je imel oči vse meglene in zardele. Njegov obraz, že od narave oduren, je postal od nebrzdanih strasti še odurnejši, in pretirani posnetek pruske uniforme s tesnimi kamašami, ki nul niso pustili niti pošteno hoditi niti sedeti, z velikim, pobe-šenim klobukom, je dodal njegovi odurnosti še lep del smeš-nosti. Andrej se je nehote spomni! na Katarino, ki se je svetila od krasote in duha ...
“Kako neznosno vroče je tu!” je rekel Peter zopet razkačen.
NA SVIDENJE •— Susan Kirkland, istara 14 \nesecev, je iz New Yorka sporočila svojemu [očetu, (ameriškemu 'vojaku v Zah. Nemčiji, da ho v jet letalu poletela & injem-u.
“Moja glava je težka, zdi se mi, da mi bo počila. Toda moji ljud je me hočejo usmrtiti, saj. me ves svet sovraži, saj nimam niti ene duše, ki bi se zame brigala!”
Glava se mu je povesila v dlani in Andreju se je zdelo, da joka; nič več ni videl njegove odurnosti poleg krasote velike .•mežnje, ničesar drugega ni čutil kot sočutje nad tem, res nesrečnim človekom.
“Zdi se, da je vaša visokost resnično bolna”, je rekel, in njegov glas je izdajal ginjenost. Peter mu je bil hvaležen. Dvignil je glavo in je gledal nanj z obrazom, nekoliko razjasnjenim.
“Da”, mu je rekel, “bolan sem. In upam, da mi odpustite mojo nerodnost...”
Mlignil je z očesom na Andrejevo desnico in se je hitro zopet obrnil k oknu, da bi zakril svojo sramoto.
V blag spomin
PETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NEPOZABLJENE MAME IN STARE MAMICE
Terezija Petkovšek
ki je preminuia dne 29. jan. 1958.
Pet let je že minulo, odkar Te več med nami ni. Gledamo Te le v spominu, nate mislimo vse dni.
žalujoči:
OTROCI,
VNUKI IN VNUKINJE. Cleveland, O., 29. januarja 1963.
5S23JMS m

“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase vanih nekaj prav poceni predmetov l
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekai dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva.”
“Na smrt utrujen sem”, je govoril tiho predse, prijel se je za čelo in je pristavil: “Tu je prava pustinja.”
Zagledal se je v širno pokrajino, ki se je razprostirala na drugem bregu Neve za nizkimi in mnogoštevilnimi hišami Va-ziljskega otoka v sivo daljavo.
“Ta neskončna država me tlači kakor pokrov, zakaj tu nisem carjevič, tu sem jetnik Elizabe-
te!” je začel govoriti z mrkim čelom. “Moja bodoča velikost dela senco mojemu sedanjemu življenju in ne čutim drugega kot grozno težo te krone! Oh, neki tajni glas mi pravi, da ne bom nikdar srečen vladar te države. So čela, ki jih je Bog u-stvaril, da bi bila samo z venci in z Javorjem slave ovenčana...
(Dalje prihodniič)
Muimliy Funeral Home
zračevalni sistem
AMBULANTNA POSLUGA
POGREBI OD $200.00 NAPREJ
305 East I56th Street
AEnraore 1-04II
Oseminšestdeset let
1
nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. j
Ii«IŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
ii
)
>
Najstarejša slovenska podporna organizacija ,,
v Ameriki	)j
Premoženje: $14,500,000.00
Število certifikatov: 4$,000
/
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta- otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do 815,000.00.
K.S.K J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot j mri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
V BLAG SPOMIN
DEVETNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA
%
IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA lN BRATA
Robert J, Starc
ki je dal svoje mlado življenje 29. januarja 1944 za zmago
Amerike na italijanskem bojišču.
Ti v zborih nebeških prepevaj zdaj slavo, mi v sveti ljubezni s Teboj smo vsak čas, kjer Stvarnik je Tvoje neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo pripelji še nas.
Še vedno žalujoči:
JOSEPH ir. MARY STARC, starši JOSEPH, brat
Cleveland, Ohio, 29. januarja 1963.
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio