* m P NYv'ÄOSÜHÄh5! Ii
Beilagen
12. Sí«vilka.
pj-fc rw jO

Maribor, dne

*** /
/
/ ,/
XÍjÍÜ.. Itíctti*
25. marea 1915.
[miBMIIIH—IIIIIIWII« Ii IHlllll I ........mil II II Hill Ii Hill IIIIII II lllllll IIIIIIIIIIII mi i......................
Lisi ljudstvu v pmk 'm mbma
MpKIue. w»* «CTM

vsak fea&iek in v«5je s »icSäseä?» «ml 4»* Mer ítcél am po ufega, pkäa sa Inte mag) % im&tos" ésk¿friso list Stát gseiKsteea
iaeerste se pk&tjc od er.&stapm
a t ano besada 5 via. fa aaS&rafe
t9
dem
. «8 waSäp »a: Ifektl	W vi«,
RÍÍ Isaf je Mio,
a <sfc> tete 4 fc pat Ma 2 K ta za öatrt leta 1 K. VndmOtf -tlaitinfrega Cfespcdarja* v Maribora. — LM 6« - UiwSaiätvo; K»r»¿k» cato štev. 3. - »akopM m
««re&iina, btaesvte in ítójamae^t.
1 kvr-áratei eentbaet«" prostora atase 12 vi«. Za vrtkneiB«
tiäfc g, tó
4¿ 'tfdpyi'Ri'S. UpravttiXtvct. X¡


«¡u uu ^ b«, i Kvaararai cBramca |»u*H>ni »¡»se ií vsi. ís tobktmbs 4
24 vte., izjave i». Pmlaaa 36 vfau — IsaeraM s« sprejemajo éo tort» epatéaa. —
V cSdelbü „Ätak
:je vj piaíírtiise proeí«.
Slovenci I	S lovenke 1
Slovenska Straža vas kliče!
Vai, ki ljubimo svoj rod in svojo domovino, udeležim© se velikega dobrodelnega podjetja:
velike efektne loterije Slov. Straže.
katere Čisti dobiček je namenjen ubogim otrokom in sirotam naših padlih junakov in invalidom.
Loterija obsega 1715 dobitkov v skupni vrednosti 20.000 K. Dobitki so sledeči: 1 glavni dobitek v vrednosti 5000 K, 1 glavni dobitek v vrednosti 1000 K, 1 glavni dobitek v vrednosti 500 K, 1 glavni dobitek v vrednosti 800 K, 1 glavni dobitek v vrednosti 200 K, 10 dobitkov v vrednost; po 100 K, 50 dobitkov v vrednosti po 50 K, 50 dobitkov v vrednosti po 20 K, 300 dobitkov v vrednosti po 10 K, 1500 dobitkov v vrednosti po 5 K, Srečka stane samo 1 K. Žrebanje se vrši že 31. mn]a 1915. Srečke prodajajo razne trafike in trgovci, naročajo se pa tudi v pisarni „Slovenske Straže" v Ljubljani.
Segajte takoj po srečkah! Dokažite vsi, da v nas še ni zamrla narodna zavest in človekoljubnost!
Kmečke skrbi.
lA Da bomo letos lahko zmagali delonapol-j i h in i vinogradih, nam je treba ljudi. Za to oodo politične in vojaške oblasti, morale neprenehoma gledati, aii imamo dovolj delavcev ali ne ter pravočasno določiti, da se 14dnevni dopust lahko tudi podaljša, oziroma večkrat v letu dovoli. Zaradi oprostitev bi se naj pri nabornikih iz leta 1872 do 1878 posebno gledalo na kmečko prebivalstvo ter se v tem oziru postopalo zelo širokosrčno. Po mestih in uradih škoda gotovo ni tako velika kakor na kmetih, ako primanjkuje ljudi, kajti stari slovenski pregovor pravi, d a k m e t gospodar eidi, in ne narobe.. Svojim poslancem smo za njih dosedanje posredovanje zelo hvaležni, tembolj, ker so bili edini, ki so se brigali za naše tožbe in težave, čeprav sedaj v vojskinem času nimamo ž njimi toliko stika, kakor po-
prej. Prosimo jin pa, da nas tudi nadalje podpirajo, oiov. Kmečka Zveza se bo s tem tako gloooio) vkore-uinila med nami, aa je nikomur uo bo več mogoče iz-ruvati.
2.	Poljedelci in vinogradniki potrebujemo ne samo za živež, ampak tudi za zemljo neooiioduo ž i v i -a e , ki nam daje gnoj, vprežuo moč in potrebne dohodke,. Te dni se vrši štetje goveje živine, konj, ovc, koz, zajcev, perutnine, skratka vse dvo- in štirinogate živine. Nas navdaja strah, da se nam bo odjemala živina. Dobro, kolikor živine se lahko utrpi, naj se tudi brez pomisleka da. Toda kar je za ž i v e ž , v -p r e g o in g n o j neobhodno potrebno, naj se nam na vsak način pust:. Naj se ne pozabi pri tem v ozir jemal. različno obliko krajev. Pri vas v dolini lahko vsakdo s par voli vse zvozi in zorje, pri nas na Pohorju pa potrebujemo za težje vožnje in napor ne j še delo po dva para. Vsaka reč ima svoj prav. Glede živine opozarjamo posebno ž u-p a n s t v a , naj varujejo v tem oziru kmečke potrebe in naj odkritosrčno poročajo političnim oblastim, kadar je v občini ostala samo nujno potrebna živina. Modro gospodarstvo z živino v državi bo imelo za posledico, da bode tudi mestno prebivalstvo dobivalo, če ne dan za dnevom, vsaj od časa do časa, za prehrano meso na razpolago.
3.	Naj se nam vseh zdravnikov ne vzame z dežele, ampak naj se vpoklioanje zdravnikov na mesto in deželo modro razdeli. Ce pridejo kužne bolezni tudi med nas, potem moramo nekoga imeti, ki bi nam pomagal m svetoval. Seveda ku>; .uho kmetje sami skrbeti, da kolikor mogoče zabraiiimo kugam prihod na kmete. Spomin j ajmo se .starega pregovora: Snaga in red je pol zdravja in: Snaga je Bogu draga! 2e sedaj je treba opozarjati, da e posebno v hiši, kjer se je kužna bolezen že pokazala, dvojno potrebno: da se bolnika osami in da se oni, ki, mu streže, vestno ravna po zdravniških navodilih in se razkužuje.
4.	Naj se zabrani nadaljni dohod beguncev na Slovenski Stajer. Pri nas1 jih moramo imeti po posameznih li;šah, na Srednjem Štajerskem so nastanjeni po barakah. Zato naši begunci zavživajo našo hrano, ki nam je z zaporo moke in žita precej omele-na. NadaFe so begunci vsled svoje nesnažnosti vedna nevarnost, da se zanesejo kužne bolezni med nas. In tretjič nimamo nič od njih, ker niso navajeni našim razmeram in se ogibajo vsakega dela.
OSTER.
Volčja - dolna.
(Vojni kurat JanuS Goleč.)
(Dalje.)
Dospeli smo na rob gozda; prav neznaten poto-ek je curljal tik gozda. Onstran potoka se je dvigala ?.e davno posekana gladina, porašena z visoko travo, in iia vrhu te gladine kakih 500 korakov od nas so bile že ruske postojanke. Prestopili smo potočec in se ustavili na drugi strani. Rusi so nas prav kmalu izvohali in pozdravili s točo jeklenk, šrapnelov in granat. Kmalu smo bili prepričani, da bomo v teh postojankah hudo trpeli od nasprotne artilerije, zato smo se začeli zakopavati. Naš Franci, pionirski nadporoč-nik, je za polkovni štab že do večera istega dne zdol-bel dve skrivališči v zemljo in jih pokril s smrekovimi hlodi. Stati se seve ni moglo v teh bajtah, pa ležalo se je že za silo in bili smo vendar precej varni pred Šrapneli, ki so jih Rusi sipali neprestano na nas. Prvi večer našega bivanja ob robu gozda smo polegli kar brez večerje k dobro zasluženemu počitku, Seve, celo noč so nas dramile ruske predstraže z vražjim „pek" in „pink", ki je petkrat odmeval v gozdu. Na vse zgodaj nas je umila ruska artilerija, ki je prve dni strahovito streljala na nas. Res, kot vrv debele živce smo morali imeti, da smo zamogli prenašat; to neprestano jekleno točo, ki nas je stala toliko žrtev. Gotovo, cele vagone šrapnelov in granat so na nas izsuli in mi smo se tiščali kot preganjane ptice eden tik drugega, vedno pripravljeni, da zletimo tudi mi v zrak in se preselimo Abrahamu v naročje. Vendar božja roka nas je tedaj vidno krila in Rus se je vedno emotil za par korakov prekratko ali pa prena-
dolgo, pogodil nas vendar ni skozi 21 dni. Prepričan sem, da bo letošnjo spomlad usahnilo vsako drevo v dotičnem gozdu, ker je vsako postalo žrtev jeklenk, šrapnelov ali ga je pa kar s koreninami vred izkopala granata..
S časom smo se pa tudi mi privadili tem ruskim pozdravom, pa tudi sosed Rus je nekoliko odnehal in nas obstreljeval vsaj v presledkih. Navadno zjutraj od 7. do 8. ure, od 10. do 11. ure, popoldne od 2. do I. ure in od C. ure do mraka. Po noči se je začelo streljanje iz pušk, strojnih pušk in tjpov, tako ob 9. uri in .,e trpelo po eno do dve uri. Nazivali smo to brezpomembno borbo: večerni koncert. Ta koncert se o navadno ponavljal na noč ob 2. uri. Vsak novinec, ki nas je obiskal, je menil pri teh koncertih, da se bije grozna bitka, ali bilo je le, če je dovoljen ta izraz, neumorno streljanje brez izgub.
Pri vsem tem opisovanju sovražnih jeklenk ir> svinčenk pa ne smem pozabiti )'a naše uboge želodce. V strahu in trepetu pred smrt ¡o koso se je vendar oglasil za vojaka tolikanj1 neljubi gost — glad. Kar smo prinesli seboj, je bilo povžito, in naša kuhinja in tren pa bogve kje. Hvala Bogu, tik ob gozdu se je raztezala ogromna njiva, posejana z gališkimi ban-durki — krompirjem. Te bandurke smo izsledili, pa kako nevidno do njih? Rus bi bil gotovo podkuril vsakemu pod pete, če bi se bil drznil odkrito z lopato na nivo. Pomagali smo si z globokim jarkom, ki je vodil iz naših skrivališč na njivo in si je vsakdo lahko ne-opaženo nakopal žlahtnega krompirja. Moje opravilo kot taleozvani „menažmojster" je bilo, da sem od jutra do večera lupil bandurke. Takoj ob 8. uri sem začel vi pristavil ob 10 uri lonec za dopoldne in od druge ure popoldne naprej za večerjo. Toraj za poldne ban durčno juho in za večerjo, to je gotovo vojaška skrom ■ost. Pa pri tej kuhanji, ki je bila mo'e edino opravilo, ie b la druga smrtno nevarna in pomisleka vredna fežkoča — ogenj. Kakor hitro je Rus na hribu za pazil dim, se je že oglasil celo v odmorih z „bum—
i Drug.krat se naj oglasi kmet-tovariš iz drugega kota naše domovine. Več oči več vidi, več glav več misl. Naši sinov.-vojaki si opisujejo v „Slov. Gospo^ iitr.,u'- svo.e boje, mi si opisujemo skrbi v vojskinem času:	p.

S «
iz vojne.
Velikonočna spoved 87. peš-polka na bojišču,
C. g. Marko Krajnc, vojni kurat c. in kr. pe&* polka štev. 87, piše č. ig. prol. dr. Lukmanu to-le zanimivo pismo:
„Bojišče, dne 15. marca 1915. Vič. g. doktor t Najprisrčnejša zahvala za zadnjo dopisnico, ki sem jo sprejel v zadnjič omenjeno župnišče, kjer sem sedaj že zopet tri tedne. ¡Tako si lahko predstavljate, da odkar sem na bojnem polju, nisem še imel nobene neprijetne ure, pač pa sem doživel že prav mnogo auhovnega veselja. Zlasti zdaj, ko opravljajo naši dragi vojaki 87. pešpolka velikonočno spoved, mi prinese vsak dan obilo novega duhovnega veselja. Hvala predobremu Bogu, ki nam je omogočil velikonočno spoved! Tukajšnji g. dekan nam je dal na razpolago cerkev, kjer prejema na dan po 140 do 150 mož sveto velikonočno obhajilo; tedaj se pač čutimo rsi kakor v domači cerkvi. Spofvedujem deloma v cerkvi, veči-uel pa grem v sosednjo vas, kamor pride iz nasipov vsak drug dan do 150 mož, da si okrepčajo dušo in telo. Nikdar mi ne izgine \i spomina mala kamrica, v kateri opravljamo sv. spoved; kakor nalaSč za ta namen visi na sicer popolnoma prazni steni stara podoba Kristusa; na križu. Vsakokrat sem ginjen nad gorečnostjo, s katero opravljajo moji dragi župljani sv, spoved; ne eden mož ne izostane. O, vojska je že močno očistila dušno ozračje! Marsikaterikrat mi še solze spovedancev močijo roke. Mislijo pač na domačo cerkev in spovednico in na svoje ljube domače, s katerimi so lani opravljali velikonočno spoved. Včeraj mi prinese podčastnik po skupnem obhajilu 150 K, ki so jih zbrali fantje dotičnega oddelka za svete
bumf" in vsi ognji so se morali na povelje pogasniti, če smo si hoteli oteti življenje. Jaz sem si pomagal na ta način, da so me zarili v takozvani „Zeltblatt", da se ni dim kar naravnost dvigal Rusom pod občutljivi nos, a pri tem so trpele moje oči. Ogenj je dobival skozi platno premalo zraka in jaz ubogi kuhar sem napenjal pluča in pihal ter puhal v žerjavieo, da so se mi obrobile oči z rdečimi obronki kot zajcu. Sam sedaj ne vem več, kaj sem vse nametal v juho, od katere je dobil vsak častnik skromno odmerjenih 17 žlio. Vendar so me gospodje hvalili kot okusnega kuharja in sam general, ki ie bival tedaj z nami, je priznal, da še nikoli mu ni dišala kaka juha tako, kot bandur-cna juha v Volčji dolni. Enkrat sem se celo lotil močil ate jedi iz suhorja in mljeka. Smaril i'n pihal sem dolgo, drugi so jo vgalili, meni samemu pa ni teknila, Okoli 5 dni smo živeli od gole krompirjeve juhe in naš želodec je zahrepenel po kaki izpremembi. Z velikim naporom in po dolgem iskanju se je vendar posrečilo Franclu, da je iztaknil tren in prignal seboj naša dva štabna kuharja. Mojo dosedanjo kuhinjo smo precej povečali, :o dobro pokrili in jo opremili z več lonci in ponvami. Hrana se nam je izboljšala in vsakdanje bandurke so služile le še kot prikuha. Franci je celo zgradil peč za kruh peči, a ni se prav dobro obnesla, dasi je bilo mnogo truda in resnega pomisleka z njo, kar se dima tiče. Izkopali smo v zemljo shrambe za bandurke, zelje in sploh kuhinjske potrebe. V tej shrambi se je pojavilo na stotine poljskih miši, ki bi nam bile oskrunile vsa težko in v smrtni nevarnosti nabavljena jedila, da nisem ukazal v vasi vzet maf-ko. ki je bila odtelej vsaj strah poškodnim glodalcem. Mački se je pri nas prav dobro godilo in niti na kratke pósete ni uhajala v vas. Tudi naše postojanke, kjer smo z malimi presledki tičali noč in dan, smo si bolj udobno uredili in postlali s slamo, da nas ni tako bodla gola zemlja v hrbet. Na tem mestu hočem zabeležiti neznatno dogodbico, ki mi je bila dolgo v posmeh. Spalo nas je 7 tovarišev v eni po-
Stran 2.
male za rajne tovariše s prošnjo, da jih pošljem čč. gg. lazaristom v Celje.
Da se velikonočna spoved tako lepo Vrši, gre hvala našemu g. polkovniku, ki kakor oče ljubi svoje vojake. Ko sem bil glede velikonočne spovedi pri njem, je z radostjo omenil, da je že sam mislil, kaiko bi njegovi „dobri, junaški 87erji, ki toliko trpijo", zadostili zdaj o Veliki noči tudi svojim dušnim potrebam. Povdarjal je pri tem potrebo vernosti zlasti za vojaka. Uredil nam je potem vse tako ugodno, da že vsak z lahkoto opravi svojo pobožnost. Danes sem i-mel še posebno duhovno radost, ko je naš brigadir ob enem z vojaki pristopil k mizi Gospodovi. Regiment je dobil novo ieldkapelo, zato hvala Bogu lahko vsak dan mašujem.
NajudanejŠi poklon in najiskrenejši pozdrav — Vaš hvaležni Marko."
Slovenski vojaki se veselijo „Gospodarjevega" napredka.
Topničar Josip Hole, doma od Sv. Jurija ob Sčavnici nam piše dne 12. maroa s karpatskega bojišča (iz ozemlja pri' prelazu Toronyja):
Med odmorom strašnega gromenja topov Vam pišem nekaj vrstic, s katerimi naznanjam vsem ljubim znancem v domačem kraju, da. smo nocoj pričeli zopet bruhati hudi ogenj na sovražnika. Beli gosti oblački, ld nastajajo, kadar mečemo šrapnele med ruske vrste, se spreminjajo celo v veliko meglo.
Zadnji čas je bilo karpatsko ozračje večinoma oblačno, od 1. marca do danes je skoraj neprenehoma snežilo in nam je zelo oviralo prodiranje. Med tem časom smo se pripravljali na nove boje in opazovali sovražnika. Naše priprave so bile tako dobro u-rejene, da je danes bela ženka-smrt objela mnogo vojakov sovražnega krdela. Najhujše in z vso silo je sovražnik napadal naše postojanke na visokih gorskih grebenih v ozemlju prelazov Vyskov-Pereslo, to je južno-izhodno od Lupkova. Nadejamo se, da bomo tej ruski melodiji napravili enkrat konec ter si priborili z božjo pomočjo venec in zastavo zmage ter slave, kar željno pričakujemo vojaki na bojišču in menda iudi Vi, ki ste doma v dragi mi slovenski domovini.
Izredno nas veseli, da šteje „Slov. Gospodar" Že nad 20.000 naročnikov. Mislim, da smo letos ravno slovenski junaki najboljši agitatorji za razširjenje našega vrlega glasila. Pisma slovenskih vojakov so se posebno priljubila doma in na bojišču. Tudi Vaša poročila o b'tkah so res izboru a. Včeraj sem govoril z znancem iz Spodnje Štajerske, ki je bil doma hud Vaš politični nasprotnik. Na vse pretege je hvalil „Slov. Gospodarja" in „Stražo". Nek poseben ponos me je navdahnil v tem trenutku.. Vzradoščen sem bil, da si naši list' pridobivajo prijateljev na levi in desL ni. Vam in ljubi slovenski domovini pošilja iskrene pozdrave njen zvesti sin Josip Hole.
Priprosti vojak hvali bistroumnost slovenskih častnikov
Topničar Jožef Korpar iz Oslušovec pri Veliki
Nedelji piše s severnega bojišča:
Ljubi stariši! Danes Vam nekoliko natančneje popišem, kje da služim in kaj vse povzroči strašna vojska.
Prej skoro popolnoma nemški polk je pomešan sedaj tako, da je že ena tretjina častnikov in moštva Slovencev. Tako je tudi pri bateriji, Poveljnik je Slovenec g. stotnik Pož, doma iz celjskega okrožja. Njegova bistroumnost in hladnokrvnost je skoro nepop:s-na. Bil sem priča, ko je pretda huda nevarnost za
stojanki in ležali smo tako natlačeno,, da se prav nobeden pi mogel svojevoljno kotati, ampak je bil prisiljen, do jutra vstrajati v isti legi, v katero se je na noč položil. Zvečer smo navadno kramljali pri temi, ker sveče so bile dragocen zaklad, dokler nas ni zazibal spanec enega za drugim in nas preselil v ono presrečno stanje na bojnem polju, kjer vsaj za nekaj ur ni slišati pušk in topov. Nekega večera smo prav rano zadremali in spali z obrazi v znak. Kot strela z jasnega je nekaj skočilo Franclu na obraz, zakričal je z nečloveškim glasom in skušal z vsem' štirimi se izmotati iz postojanke. Komaj je srečno rešil svo<e u-de na prosto, čap, skočilo je meni nekaj kot led mrzlega in kot pest velicega ravno v obraz. Seve, tudi jaz sem zatulil in io ubral na prosto. Vse je bilo mahoma po koncu, kajti vsak je bil prepričan, da je u-darila med naju granata, a brez — poka. Vse naju je povpraševalo: „Kaj za Boga, sta ranjena, sta še živa?" A ko se je vse prepričalo, da sva popolnoma nepoškodovana, so menili, da se nama je nekaj zavrtelo v glavi na napačno plat. Midva sva ponovila svoio izpoved pred samim polkovnikom, obe izjavi sta se krili za las natanko: da nama je nekaj mrzlega in velikega prav iz obraza lopnilo na obraz. Ukresali smo po dolgem pretehtavanju luč in začela se ie natančna preiskava. Gotovo dobro uro je trpelo, predno smo od. krili vzrok naiinega krika in bega. Prav v kotu postojanke je tičala izvanred^o velika in meni naiustud. ne<ša žival krastača ali „krota", da se po domače vs' razumemo. Pognali smo jo na lopati med smehom in krohotom tovarišev preko potoka v gozd,
(Dalj® prihodnji!.)
>v Mr
„SLOVENSKI GOSPODAR.«
baterijo, bila bi skoro v tujih rokah. Pripeti se namreč večkrat, da imajo višja poveva zamuuot ako torej vodnik ni tako spreten, kakor naš, je siaua, Na veliko žalost cele baterije je naš g. stotnik malo boieiien, upamo pa, ako bog da, bo kmalu uoije. Saj ni čuda, koliko dni in noči mora on p re bede ti v svojem podzemeljskem zavetišču že celih sedem mesecev.
Zdaj Vam pa še hočem popisat:, kaj vse pov-vzroči ta nepopisna vojna. Dragi, mi! Tukaj se uničuje rodbinska sreča; tu se ruši in razdira vse, kar je človek z velikim trudom in le počasi ustvaril in sezidal. V nič gredo po&a, poslopja in najlepša dela človeškega uma, kar je človek s svojo razumnostjo iznašel, vse vporablja, da uničuje sadove človeškega iruua.
Ali se sliši že kaj o miru ? Samoobsebi je umevno, da je vo.,ska delo človeka, ali mir, pravi mir pa, ni delo čioveka, ker pravega miru človek drug drugemu ne more dati, tem manj pa more storiti to narod narodu ter mu tudi mir zajamčiti. Vojske si narodi sami povzročajo, a pravega miru si ne morejo dati! Zato se tudi tukaj brezštevilna srca trpečih obračajo s prošnjo za mir h Knezu miru.
Vsega bo enkrat konec. Prišel bo tudi pri nas čas, ko bo zado^ela trobenta miru in klicala utrujene vojake iz bojnega polja. Srečen bo, ki ta čas doživi!
Sneg je že precej skopnel, boji se ponavljajo vedno; posebnih novin nimam. Topovi gromijo vsak dan po navadi, zadnje dni strelja „moskal" brez uspeha. Kakor sem Vam že pisal, nimam tovarna več nobenega, g. ognjičar Vilčnik iz Mezgovec je že precej časa v bolnišnici. Pišite mi, kje se kaj nahajajo moji oslušovski tovariši, kajti od teh nič več ne slišim,, So-li res vsi pokriti s hladno zemljo ali kako?
Se nekaj. Prosim Vas tudi, da mi redno pošiljate „Slov, Gospodarja", ker je tudi tukaj precej takih, ki radi berejo slovenske časnike. Vsem iskrene pozdrave od Vašega Jožefa,
Čimbolj je pokalo, tembolj je bilo veselo.
Narednik Ivan lianžekovič, ki služi pri 87, peš-polku Iti. stutaiji, doma iz Sv. Križa pri Ljutomeru,
piše z južnega bojišča svojemu prijatelju:
Dragi! Iskrena Ti hvala za dopisnico. Kolikokrat sem mislil v prostih urah na Te in svoje domače ter sanjal v temnih nočeh o moji dragi slovenski domovini, veselil se že v domači družbi in v krogu svojih prijateljev. Pa, oj, koliko presenečenje. Ko se zbudim, spoznam, da sem daleč od Vas, predragi rojaki in Bog zna, kdaj bo konec te strašne vojske.
Večkrat si mislim na Vas in Vas štejem še ined srečne, da se vojska ne "Vrši pri Vas, ker Vi si vojske sploh predstavljati ne morete v taki obliki, kot je v resnici.
Ubogo ljudstvo beži m tava okrog brez živeža in brez strehe, bombe žvižgajo med niimi in umore zdaj tega, zdaj druzega brez usmiljenja. Pa boljše bo, dragi prijatelj, ako Ti niti tega ne pišem dalje, ker bom Ti že ustmeno povedal, ako Bog dopusti, da se še kdaj vrnem domov. Naznanim Ti še le toliko, mi Slovenci se bojujemo izredno hrabro in gremo z veseljem naprej za našega sivolasega vladarja in ljubo domovino, saj smo vo;aki z dušo in telesom. Tujci in sovražniki se čudijo železni slovenski vstrajuosti in našim ju miški m činom. Kolikokrat sem bil v ognju, ki ni za popisati! Padale so sovražne granate in šrap-¿eli pred in za menoj na desr.o in levo ter podirale mole hrabre tovariše. Hvala Bogu, jaz sem srečno prišel skozi, včasih samo s par možmi, ko se je reklo, z bajonetom ni puškinim kopitom delati prostor in poditi kletega sovražnika. Nikdar mi ni upadel pogum, mo;e žel'e so bile: le naprej, le naprej, ker čim bolj je pokalo, tembolj je bilo veselo. Obleko sem imel že prestreljeno na več krajih ali jaz sem še ved-o zdrav, za kar se imam zahvalit' edino., le Bogu in preblaženi Devici Mariji. Vsem znancem fekrene pozdrave! Ivan*
Slovenski fotograf v ruskem ujetništvu.
Franc Kurnlk, fotograf pri Sv. Trojici v Slov. gor., sedaj v ruskem ujetništvu v Omsku v Sibiriji, piše svoji ženi:
Omsk, 10. deo. 1914.
Draga mi žena! Dobro veš, kako težka je bila ločitev dne 27. julija., ko sem se poslavljal od Tebe in od svojih otročičev, ko me je poklical presvitli cesar za dom med bojni grom. A obupno žalost, ki je trgala ob dnevu slovesa moje srce, je sladilo blagodejno upanje, da nas Vsegamogočni ne loči za zmiraj, da pride čas, ko se bomo zdravi, veseli, srečni zopet videli. Ravno tako se me loteva tudi tukaj v Omsku, v daljni tujini, ob spominu na slovenski dom obupno do-motožje. A sladko upanje, da pride vendar enkrat še ura, ko bom stopil na sveta tla drage mi domovine, ko bom obiel in pozdravil drage mi domače: Kako željno pričakujem snidenja in zopetnega videnja! O, kako dolgo še treba čakati tega zaželjenega trenutka .. .
Draga mi žena! Okoli 5. novtembra sem Ti pisal, da sem ujet in da sem na, potu v mrzlo Sibirijo. Ce nisi prejela mojih vrstic, tedaj si gotovo že misli-
25, marta M*.
la, da me ne boš več videla, da sem že tam, t^er ni muh. Pa prečista Devica me je dosedaj ob\<arovala vsake nezgode, zato smeva otía,, Ti in jaz, z mirnim očesom gledati v prihodnost in trdno upati, da me bo nebeška Zaščitnica tudi zanaprej obvarovala rsakor-šnega zla. Pa nebeškla naša Mati naj tudi Taba in najine otročiče obvaruje vsega hudega.
Zdaj se nahajam v Omsku in hodim k nekemu fotografu na delo. Omsk leži na velikanski pustinji, na kateri zastonj iščeš z očesom dreves, ob izlivu reke Om v reko Irtiš in je glavno mesto srednoazijske gubernije. Mesto ima le enonadstropne hiše, ulice so netlakovane in šteje več lepih pravoslavnih cerkev in mnoge šole za moško kakor tudi za žensko mladino. Tudi rimsko-katoliška cerkev se nahaja v Omsku. V njo sem šel k sv. maši takoj prvo nedeljo in sem bil nad vse vesel, da sem mogel zadostiti svoji verski dolžnosti. Rimsko-katoliški duhovnik, ki oskrbuje to cerkev, je Poljak in zna le ruski in poljski. Včasih še pa pride k nam neki drugi rimsko-katoliški duhovnik, ki zna tudi nemški. Pri njem mislim opraviti velikonočno spoved. Tukajšnje ljudstvo je jako dobro, globolčoverno in dobrosrčno. Gre nam na roko in tudi skuša po svojih močeh nam lajšati in manjšati gorje in trpljenje našega ujetništva.
Kaj Ti naj pišem o sibirski zimi? Huda je in traja šest mescev. Marsikaj bi Ti še rad pisal, draga žena, pa ne smem. SklenajoČ svoje vrstice, srčno pozdravim Tebe, najine otročiče, mater in našega tro-jiškega Č. g. župnika. Bogu in prečisti Devici Mariji izročim Tebe in najine otročiče, da Vas varujeta v sedanjih časih vsega hudega. — Vaš Vas yse ljubeči ata,
Slovenska junhka v Karpatih.
Alojz Rudolf, frajtar 87. peŠpolka, doma od Sv. Miklavža pri Ormožu, se je začetkom vojske bojeval na severnem bojišču. Dne 28. avgusta j® pa bil težko ranjen v nogo. Za junaški čin, ki ga je izvršil v boju, je dobil srebrno kolajno II. razreda. Prepeljali so ga v bolnišnico v Debrecin. Tukaj je ležal do dne 30, septembra. Ko je malo okreval, se je prišel zdravit domov. Komaj mu je rana zacelila, že se je šel zopet bojevat na severno bojišče. Sedaj je v bojni črti v Karpatih Od tukaj piše svojim starižem in sestricama dne 10. marca:
Dragi stariši in sestrici! Pozdravim Vas s prelepim pozdravom „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Naznanim Vam, da sem še vedno zdrav na bojnem pol« ju v Karpatih. Pozdravim tudi našega g. župnika* Dra,gi stariši! Naznanim Vam, da sva z Ivanom Ko-larič vedno skupaj in se bojujeva za dom in sivolasega cesarja. Bila sva dne 7. marca v hudem ognju. A hvala Bogu še sva ostala zdrava. Jaz vem, da molite za srečen izid vojske in za mojo srečno vrnitev. Tudi jaz tukaj molim, saj sem bil že od mlaidih let ča-stileo Marijin. Vsi vemo, da ona svojih ne zapusti. Bog daj, da bi še nadalje ostal zdrav. Vsa vas sró* no pozdravlja Vaš udani sin in brat Alojzij,
Materino srce.
Sin mi je bil potrjen v vojake. Vedela eem, da bo to prav gotovo, saj je bil fant velik in krepak. „Potrjen", je zavpil, prišedši domov. Takrat me ni posebno vznemirilo, saj sem se celo čudila onim materam, ki so pri tej novici jokale! Predstaviti si menda nisem mogla, da mi vzamejo sina, mojega dobregasinal
BI je sicer že pred leti z doma, a takrat ne kot vojak, in zato nisem mogla razumeti, kaj pomeni ta ločitev» Pripravljali smo mu potrebnih stvari in tudi te sem delala z veseljem, saj sem delala za svoje najdražje, za svojega otroka.
Nenavadno hitro je prišel dan odhoda. Bolj ko se je bližala ura ločitve, težje mi je bilo pri srcu. S-pominjala sem se nekega žalostnega dne, pred več leti, ko so mi odnesli mrtvo hčerko iz hiše. Enako čustvo me je obdajalo t:sti dan.
Odšli smo iz hiše. Do kolodvora je vodila pot po strmi stezi. Nekdo spredaj je nesel kovčeg na rami, kot bi nesel mrtvaško krsto. Ozrla sena se, zdelo se mi je, da je to mrtvaški sprevod. V srcu me je zabolelo in debela solza mi je padla na lice.
„Ne, ne, saj solz ne sme v deti moj sin, težko bi mu to delo", tako sem si govorila. Hotela sem govoriti z drugimi, a glas ni mogel iz grla. Tiščalo me je, kot bi me hotelo zadušiti.
„Ne, ne, saj to ni mrtvaški sprevod, to ni krsta, to je le kovčeg in ljudje, ki ga spremljajo, to vendar niso pogrebci!"
Tavala sem za njimi v neki omotici do kolodvtx. ra. Tam je čakalo več ljubeznivih znancev, da pozdravijo vojake-novince. In komu ni bilo tesno pri srcu? Po železnici smo ji'h spremili do prve postaje. Ves čas me je nekaj tiščalo v prsih in potem — hvala Bogu — so se mi vlile solze. Dovoli mirno in vdano sem gledala odhajajoči vlak, ki je odpeljal mojega otroka, mojega dobrega otroka!
Ko sem se vrnila domov, nisem hotela t njegovo sobo.
Drugi dan Še-le sem pregledala njegove predale, obleko in njegove knjige in jokala sem ;n jokala!
„Bog s teboj, moj otrok! On naj te obvaruje v-sega hudega! A materino srce, njene misli, njena dejala bodo vedno pri tebi in s teboj! Vroče molitve pošiljam k Bogu, da te zopet vrne v naročja svoje ma-t«ra!"
25. marca 1915.
„SLOVENSKI G O S P O 1) A 11."
Stran 3,
Przemf
Przemysl je padel! Kakor da bi nam z bridkim mečem prebodel srce, nas je zaskelelo, ko smo slišali to žalostno vest. Praemysl se nam je tako omilil, da smo b:li nanj, na njegovo hrabro posadko in na njegovega izbornega poveljnika Kusmaneka nad vse ponosni. Vsi smo upali, da bo Przemysl tudi drugikrat otet, da ne bo nikdar padel sovražnikom v roke, da se bo držal, dokler ga naše hrabre karpatske čete ne rešijo trdega ruskega obroča. Toda pri,šlo je drugače, Przemysl je danes v ruskih rokah in hrabra posadka na potu v rusko ujetništvo. Vendar ena tolažba nam je ostala. Przemysl ni bil premagan od sovražnika, njegovih utrdb niso razrušile ruske krogle in granEL-teh njegova posadka ni podlegla v bo;u, ne, glad je premagal Przemysl in njegovo posadko. Jamo glad!
Przemysl se je moral v pondeljek dne 22, t. m. udati, ker v trdnjavi hi bito več živeža. Kdo je tega kriv, o tem se bo govorilo p,o vojski, sedaj ni čas za to, sedaj je naša dolžnost, dai od žalosti ne klonemo glav, ampak kljub žalostnemu dogodku zremo z zaupanjem v bodočnost. Saj pordčilo našega armadnega vodstva samo pravi, da padec Przem,y\sla ne. bo imel na veliko bojno pozorišče nobenega posebnega upliva. In armadno vodstvo je gotovo najbolj poklicano in najbolj sposobno, da o dogodku izreče strokovnjaško sodbo. Ruska oblegovalna armada bo sicer sedaj prosta, toda ker je naše armadno vodstvo že dalje časa raču-nilo s padcem trdnjave, je brezdvomno pripravljeno tudi na možnost, da bo na tej ali oni točki ruska bojna črta naenkrat ojačena.
Od przemyslsfce trdnjave Rusom ni prišlo drugega v roke, nego nago življenje vojaštva z generalom vred. Živeža sploh ni biCo več, a utrdbe so razstrelili, topove naredili nerabne, strelivo pokončali.
Przemysl so Rusi obkoli'ii dne 9. novembra 1914. Udati se je moral dr.e 22. t. m.
Uradno pereiii© o cdali,
Dunaj, 22. marca.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša: Po štiriinpolmesečni ob<olitvi so bile sile naše trdnjave Przemy3l izčrpane. Radi tega je trdnjava v pondeljefc dne 22. marca častno padla.
Ko so se sredi tega meseca zalege živil v trdnjavi zelo skrčile, se je t dločil poveljnik, general Kusmanek k zadnjemu napadu. Trdnjav-ska posadka je na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca zgodaj v jutro izpadla čez utrjeno trd-njavsko črto in s*» je po sedemurn<m boju do skrajnosti borila z močnimi rus .imi silami. Ko-nečno je bila izpadla četa vsled številne sovražnikove premoči prisiljena se umakniti za utrjeno trdnjavsko črto. V naslednjih n Čeh so Rusi napadli več naših przemy.-lskih utidb Vsi ruski napadi pa so se, kakor prejšnji, pod ognjem hrabrih utrdb ponesrečili. Ker je po izpadu dne 19. marca, vkljub skrajni ome.itvi uporabe živeža, bilo očividno, da se more trdnjava braniti edino le še tri dni, je trdnjavski poveljnik dobil medtem povelje, da naj po preteku treb dni in po uničenju vojaega gradiva, trdnjavo prepust sovražniku.
Naš zrakoplovec je prinesel iz trdnjave poročilo, da se je posrečilo, utrdbe s topovi, strelivom in utrjenimi posto.ankami vred še pravočasno uničiti.
Požrtvovalai stanovitnosti trdnjavske p sad-ke in njeni hrabrosti v zadnjih bo^ih kak r tudi njenemu junaštvu v prejšnih b' rbah in sovražnih na\a ih, gre pose na h> ala. Pri nanje hrabrosti got >vo tudi sovražnik trdnjavski posadki ne bo odrekel. Padec trdnjave, s katerim je armadno vodstvo že delj časa morala računati, nima na veliko vojno pozorišče nob nega upliva.
Na bojiščih v Karpatih trajajo boji med prelazom Užok in Koniečna (Ll.zu Lupkova) naprej.
Armadi se naznanja paclec.
Dunaj,, 22, marca.
Vrhovni poveljnik naše armadCj feldmaršal nadvojvoda Pnderik, ;e izdal naslednje armadno povelje:
„V št r.inpolmesečnih junaških borbah se je naša posadka v Przemyslu vedno brezobzirno in vstraj. no vojskovala. Sovražnik je zamanj naskakoval trdnjavo ter imel pri tem velikanske izgube. Ko je bil večkrat s krvavimi izgubami odbit, je še zadnji čas, posebno dne 20. in 21. marca noč in dan poskušal s Silo se polaslt.ti trdnjave. Hrabrost trdnjavske posadke. ki je torej cele štiri in pol mesece vstrajala in je še dne 19. marca z naporom zadnjih svojih sil poskušala predreti silni sovražni obroč, je dobila povelje, d:t radi gladu prisiljena, in ko je razrušila in razstrelila vse trdnjavske utrdbe, mostove, orožje, strel -v o in vo,no gradivo vseh vrst, prepusti razvaline Przjemysla so v|>r ažniku. Nepremagljivim przemyslskim junakom naš tovariški pozdrav in zahvala! Bili so le po naravnih silah od sovražnika premagani. Przemyslsk junaki nam ostanejo vzvišen vzgled junakov, ki so do skrajne človeške moči zvesto izvrševali svoje dolžnosti. Bramha trdnjave Pr-zemysl ostane za vse večne čase vzvišen vzgled ju-aštva naše armade."
Zadnje rusko poročilo.
Zan mivo ie pred udajo Przemysla zadnje rusko j oroč.lo, ki se glasi: Trd,Savska artilerijia v Prze-mys.'u bruha dan na dan več kakor tisoč krogel na naše oblegovalne čete, vsled česar imajo te vedno izgube.
Zadnji izpad.
Zadnji večji izpad je naredila posadka na Jože-fovo. Ta izpad je bil imeti poizkus, ali je mogoče predret rusko bojno črto. Izpad se je izvršil v izhodni smeri proti Grodeku. Smatralo se je, da je tam ruska črta najslabejša. Toda Rusi so 93 ufcrdili in izpad je tud na naši str ar i stal mnogo žrtev. Izkazalo se e, da bi t idi padali ni poizkus" ne imeli uspeha in da bi naše vrste st-^š o trpele. Zato se je naše armadno povf-ljst 'O o:l! ili, da posluša, glas človekoljubnosti, in je 'odredilo, da se Przemysl uda.
Kako se je Przemysl udal.
Da se je Przemysl udal, se je jaKilo dne 21. t. m., ob 0. un 55 minut brezžičnim brzojavom arma-dnemu poveljstvu. Trdnjavski poveljnik general Kusmanek je poslal odposl,a'ica k poveljniku oblegovalne ruske armajde, da se dogovorijo pogoji, pod katerimi se trdnjava uda. Kaj' se-je dogovorilo in pod kakimi oi.olnosimi se je Rusom izročila trdnjava, o tem seveda no izvemo v eč.
Dne 20. t. in. še šo Rusi od izhoda in severa močno naskočili trdnjavo, a bili z vplikimi izgubami odbiti. Se pred;:o se je odposlal odposlanec v ruski tabor, so pokali vsi tokovi. :Ob enem je začela posadka razstreljevati vse vojaško važnejše predmete. Vse utrdbe s topovi vred so se uničile, strelivo se je pokvarilo in brezžična brzojavna postaja razdrla.
Vsled nezadostno prehrane so se pojavljale bolezni v strašnem obsegu. Čudno je, da se je trdnjava še tako dolgo držala.
Zakaj ni bilo dovolj živeža.
Sicer je bil Przemysl prvega ruskega oblaganja že proti sredini oktobra otet, toda dovoz streliva in živeža je bil skrajno težek. Ceste so sploh bile nerabne. ker so bile polne vbjastva in trena. Železnica s severa še je stala pod sovražnim ognjem, železnica z juga pa se je morala popraiviti, kar se je dovršilo še komaj 25. oKtobra. In ta) železnica je potem tudi samo 10 dni vozila v trdnjaivo. Razven tega še je morala trdnjavs'ka posadka radi pomanjkanja drugega dovoza odstopati strelivo in živež našim četam ob Sainu.
V mesto je prišlo tudi na tisoče bolanih in ranjenih, ki so živeli od trdnjavskih zalog. Zato je biio nemogoče, v 10' dneh oskrbeti trdnjavo z velikimi zalogami živeža, posebno ker se je moralo vendar misliti in skrbeti tudi v povoljni meri za strelivo. Tako se je zgodilo, da trdnjava ni imela za dolgo časa pro-vijanta založenega, in nihče, razven nesrečne razmere, so na, tem krive. Previdnosti generala Kusmano-Ka. in štedljivosti vrlega junašt\ai je pripisovati, da se ie Przemysl še tako diolgo držal. Posadka je vedno upala, da bo oteta. Toda nadčloveške težave v Karpatih so vzrot, da se nje upanje ni moglo izpolniti.
Oblegovalna ruska armada.
Steviilo ruskega vojaštva, k'i je oblegalo Prze-mysl, se ceni na 150.000 mož. Rusi so okoli trdnjave zgradili utrdbe, da so se lažje branili izpadov prze-mysIsko posadke. Število naiše posadke je bilo seveda mnogo, mnogo manjše. Civilnega prebivalstva je bilo v trdnjavi med drugim obleganjem okoli 15.000 ljudi.
Prvo obleganje Przemysla.
(Od sredine septembra do 10, oktobra.)
Ko se je po bitki pri Grodeku naša armada začela umkati proti zahodu in jugozahodu, je dobil Pr zemysl nalogo, da kolikor mogoče sovražnih čet pote-
gne na se in jih zadržuje. TJedaj je prišel sredi septembra v ruski službi se nahajajoči bolgarski! general Radko Dim triev z veliko armado pred Przemysl ter jo začel oblegati.. Pri svojih naskokih ni, štedil ne z vojaßtvom ne s strelivom. Četo za četo je tiraj pred trdnjavo, s strojnimi puškaimi je stal za njihovim hrbtom, da se niso umikali, a vse nič ni pomagalo. Radko Diimitriev je izgubil okoli 70.000 mož, a trdnjava se mu ni udala. Tudi, pri prviem obleganju je trdnjavi poveljeval general Kusmanek, Začetkom meseca oktobra so se morali Rusi v Galiciji pred našimi četami umikati in tako se je stri tudi ruski obroč okoli Przemysla. Dne 10. oktobra je bil Przemysl otet.
Trdnjave ne dam.
Cesar je poveljnika trdnjave Przemysl, generar la Kusmaneka, po prvem obleganju odlikoval z redom železne krone. Vrli branitelj trdnjave si je odlikovanje tudi zaslužil, kar dokazuje tudi naslednji dogodek, ki se je dogodil med prvim obleganjem:
Dne 2, oktobra^ ob 3. uri .popoldne, je došel pred trdnjavo Przemysl ruski vojni odposlanec s posebnim pismom generala Radko Dimitrieva, ki je poveljeval ruskim četajm pred Przemyslom. Pismo se je glasilo:
„Gospod poveljnik! Sreča je zapustila Vašo c. in kr. armado. Po naših zadnjih uspešnih bojih se mi je posrečilo, da sem s svojo armado obkolil trdnjavo. Nemogoče se mi zdi, da bi Vam sedaj prišla pomoč. Da se prepreči prelivanje krvi, si usojam Vaši ekscelenci predlagat', da siei mi trdnjava prostovoljno uda, ker je mogoče, da se v tem slučaju od ruskega vrhovnega poveljstva doseže za Vas in za Vašo garnizijo časten odhod. Ako je Vaša. Prevzvišenost voljna se pogajati, potem prosi'm, da sporočite svoje pogoje našemu pooblaščencu - parlamenterju, podpolkovniku Wandu-iu„ Ob tej prilikii Vam izrekam svoje posebno spoštovanje, — Poveljnik obkoljujoče armade pred Przemyslom: General Radko Dimitriev."
General Kusmanek je takoj kratko a krepko odgovoril: „Gospod poveljnik! Pod mojo častjo bi bilo, ako b' na Vašo sramotno in nizkotno naimero dal še kak odgovor!"
Drugo obleganje Przemysla.
(Od 9. novembra do 22. marca.)
Ko se je začetkom novembra moral nemški general Hindeaburg umakniti izpred Varšave in vsled tega tudi general Danki izpred Visle, tedaj je zaradi skupnega postopanja sklenilo naše avstrijsko armadno vodstvo, cla se tudi mi umaknemo, čeprav so bile naše postojanke izborne in nepremagane. In tako je prišla trdnjava Przemysl zopet v sovražno morje. Dne 9. novembra so jo začele ruske čete od vseh strani ob-koljevati. Toda vsled velikanskih izgub, ki jih je imel sovražnik pri prvem obleganju, si sedaj ni upal prav blizu, ampak se je v lepi oddaljenosti usJtavil in uta-bor'1. Ker je general Dimitriev pri prvem obleganju t >ko potratno postopal s človeškim življenjem, se mu ni več dalo poveljstvo nad oblegovalno armado, ampak se je izročilo generalu Brusilovu. Trdnjavi sami na je zopet povel'eval general Kusmanek. Ves Čas se ie posadka s svojim generalom na čelu krasno držala. Že koncem rovembra so začeli izpadati in vzne-m'rja ti oMegovalce. V decembru so štiri dni od lß. do 15. de o, b:li zunaj ter se bojevali. Tudi pozneje se je poročalo večkrat o srečno izvršenih napadih. Zadnj.i čas je prišlo poroč lo, da so klali konje, ker jih je bilo preveč in ker ;e primanjkovalo usnja. Kdor zna med vrstami brati, je iz tega poročila že lahko razvi-del, da v trdnjavi primanjkuje živeža. Se 19, marca 'e posadka izpadla ter se bojevala v 7 urnem boju. Tud rnske napade dne 19., 20. in 21. marca od raz-Uč 'ih strani je posadka vrlo odbila.
Toda, med tem sla ie priplazil v trdnjavo hud sovražnik, glad. Pred njega je položila dne 22, t. m. junaška posadka na časten način svo:e neomadeževane meče. Ne Rius, ampak glad je premagali hrabro avstrijsko vo'aštvo v Przemyslu.
Trdnjava je stala po letalcih in brezžičnem br-zo'avu do zadnjega v zvezi z vrhovnim armadnim po-velistvom. Posadka se je udaila na poveže najvišjega armadnega vodstva.
Utis na Dunaju.
Dunajsk' 1'stl so sprejeli vest o padcu Przemysla z ud a no mirnostjo. . Bivši vojni minister baron Schönaich piše: Že par tednov sem bil pripravljen, da se bo Przemysl moral udati. Ako se padec presoja z vojnega stališča, se mu ne sme prisojati preveč pomena., Hvala. Bogu, Przemysl ni ključavnica na vratih, ki bi vodila v notranjost naše države. Przemysl ima sam zase svoio vrednost, toda druge posledice za razvoj voiske padec ne bo imel, nego da se bo oblegovalna ruska armada lahko ra,b'la drugod. Vse je od-v'sno sedai od velke borbe v Karpatih. Ako se nam tam posreči, da vržemo sovražnika ob tla, potem bo ostal padec Przemysla le osamljen dogodek v tej vojni.
Utis v Rima.
Nihče ni pričakoval uda:e Przemysla. Vest je prišla popolnoma; nepričakovano. Disti: razpravljajo padeo s spoštlivvostio. „Giornale d'Itailia" hvali junaštvo braniteUev, ki niti trenutek niso pokazali slabosti. Przemvsl ie kljub padcu časten list v> avstrijski vojni znodovini.	,
Stran 4.
„SLOVENSKI GOSPODA 11.«
Slovenci v f»rxtimy i*.
Iz različnih pisem, ki so jih prioboevali slovenski časopisi, je razvidno, da je biio med posadko v Przemy|slii tudi lepo število slovenskih vojakov, V vseh pisanh, ki so jih po letalcih pošiljali v domovino, je č t alt j da je med posadko vladalo ves čas junaško razpoloženje. Sedaj bo morala cela posadka v rusko ujetništvo.
Cernovice.
Rusi so se navalili z močnimi četami na Cernovice. Kakor pripovedujejo vojaki ruske stotnike, ki je bila te dni ujeta ob reki Prut, je dobi'1 ruski generalni štab povelje, da morajo ruske čete brezpogojno do 7. marca vkorakati v Cernovice. To povelje se sedaj vsak dan ponavlja. Naše čete, ki stJjjo na severni strani mésta, z uspehom odbijajo ruske ñaparle, ako-ravno so ruske čete številnejše od naših. Avstr jci so te dni napadli Ruse celo na severnem bregu reke Pru¡t. Sovražna bojna črta se je vsled silnega ognja naše arti'Ier'je morala umakniti. Naši so po us peš ;em napadu zasedli postojanke, ki jih je sovražnik zapustil. Rusi so pustili na bojišču mnogo mrtvih in ranjenih.
Ob celi karpatski bojni črti
boji.
Od 21, marca sem se btijejo v Karpatih na celi črti zopet boji z največjo ljutostjo. Število ruskih čet dokazuje, da so Rusi že vse razpoložljive rezerve priklicali v fronto in da z ohupom poskušajo vzeti naše postojanke za vsako ceno. Rusom je vseeno, koliko ljudi jim pade. Pred našimi postojankami leži na tisoče ruskih mrliče v, Prtf Užoku in Lupkovu so sovražni napadi sedaj posebno srditi brez prenehanja. Junaštvo naš h čet v teh gorskih bojih se ne da dovolj visoko ceniti. Kako bodo ti boji končali in kako dolgo bodo trajali, je odvisno od tega, ali bodo Rusi mogli še nadalje nadomestiti svoje velikanske izgube s svežim vojaštvom.
Lupkov in Užok
V Karpatih ne divja boj sedaj najhujše pri Du-kli, ampak izhodno od Dukle, pri Lupkovu in Užo'" Naša armada se bori za ceste v dolino Sana in Diestra,. Ako se našim to posreči, in očividno razmeroma so že daleč prodrli1, potem bi bila predrti južna ruska bojna črta, Rusi bi se potem tudi ne mogli več držati v zahodni Galiciji ob Dunajcu in Bi ali Zelo o-virajo karpatsko bojevanje neugodne vremenske razmere. Večinoma se bori samo infanterija, ker se S topovi na zasneženih in težavnih potih nikamor ne pride.
Dukla — nepremagljiva trdnjava.
Vsled hudih bojev, ki so se vršili zadnje dni, so Rusi izgubili na ozemlju v zahodnem delu Karpatov. Rusi so bili na več mestih vrženi nazaj, tabo,, da se naše postojanke pri prelazu Dukla in zahodno od Dukle ne nahajajo več na ogrskih tleh. Le vzhodno od prelaza Dukla segajo ruske postojanke nekobko na o-grsko ozemlje. Gre se pri tem za nekatere obmejne višine, ki se še nahajajo v ruskih rokah.
Prelaz Dukla in njegova okolica sta bil:,, to se sedaj lahko odkrito pove, edini mesti, kier bi se nrrn moglo priti do živega. Rusi so se pa tudi res dolgo časa nadejali, da bodo mogli na tem ozismlju predret naše črte in so vsled tega pošiljali na to ozemFe vse svoje količkaj razpoložljive čete. Čeprav so tamkaj v začetku dosegli nekaj delnih krajevnih uspehov, se vendar danes lahko reče, da so naše postojanke oh prelazu Diukla postale trdnjava, katere ne more ndvče več zavzeti, Na tej točki naše bojne črte se ni več bati., da bi jo mogli Rusi predreti. Tisti, ki so utrdili i zavaroval7, te postojanke, zatrjujejo, da more kljubovati Diukla vsaki, še tako veliki premoč'. Tistega d e. ko so naše čete z naskokom zavzele višine pri Magi-eri, je rekel general Boroevič: Moderna vojska je u-metniško zapletena uganka. Zimska voiska. v Karpatih je vnovič dokazala, kako upravičen je ta izrek.
Rusi ne morejo naprej.
Da Rusi ne morejo naprej, to je zasluga složno se za svojega cesarja in svo:o skupno domovino bore-čih avstrijskih narodov. 'Ob začetku voiske so sicer hoteli nekateri, ničvredni ljudje, k^iirih avstrijsko domoljubje je zelo dvomljivo, zane«ti nezaunnost in razpor v složno nastonajoče avstrijsko prebivalstvo, a se jim ni posrečdo. Tudi pri nas j'im je snodMoin Rusi so naibnlj računali na 'in, da hodo avstrijski Slovani v odločenem trenutku odrekli. Toda naša zvestoba do cesarja in Avstrije ie oolo večja, nego je hudobnost naših notranjih o^TekfovnViev zunanjih sovražnikov. ona je neomab^íva,. "RiisVi častniki, k; prihajajo s fronte v Karnatih. opisujem vojnim noro?" valcem boje v Karpatih kot nenavadno strašne. Av-
strijci, za nobeno ceno ne popustijo. Poljaki, C e-n i, Hrvati, S: 1 o v fl n G i, vsi se borijo kakor levi. Neprenehoma napadajo z bajoneti. In če se mo-ra0o keuaj uma.vii.ti, pr.de.,0 z no\im pogumom nazaj. N'ih izobrazba je veiika. Komaj so zavzeli no.o postojanko, so jo že tudi utrdili. Vsled tega se ruska javnost ne sme čuditi, ako vojska le počasi napreduje. A\sti\jci se uorijo z neprimerno hrabrostjo. Zavedajo se, da se borijo za obstoj svoje monarhije. Tako je, avstrijski Slovani, doma in na bojišču, se zavedamo, da se borimo za Avstrijo Hasbsburžaiiov, mi nočemo nič vedeti ne o Rusiji, ne o Turčiji, a tudi o Nemčiji ne več, kakor je to vsled naše zveze potrebno. Avstrija je naše domov je.
Junaški čini slovenskih pošpolkov.
Listu „Pesti Hirlap" se poroča: Vreme v zahodnem delu Karpatov se je spreme i'o na bolje, Na cel bojni črti sije sobice. Potoki so spremenjeni v reke. Sedaj se še-le prav spozna^ kako previdno so fcT.IL narejeni naši strelski jarki, kajti nikjer ne uhaja v nje mokrota, Naši vojaki ležijo v dobro zakurjenih strelskih jarkih na popol orna suhi slami.
Na parolo',:u majhnega gozda, S3 .'¡e vrš i po oč boj slovenski'i pešpolkov z rusko kavalerijo, Naša ar-tiler ja je poprej gozd za naoade dobro pr prav la. Na zemlji ležvo mogočna drevesa. Nekatera debiai so naše granate tako razkosale, kakor da bi bila s sekire razdrobljena. Spodaj v dolinici stoje tri e vel ki1 lese ni križi — grobovi padlih Rusov. Dva druga lesena križa., okrašena z zelenjem — grobovi našdi vojakov. Na pri^roitem lesenem kr žu so nanisana ime -a, r.i'd-lih. Mimo ženejo naši vo;a"H ujete Rnre. Me1 u'e'.im' se nahaja tudi njihov povebn:k, vel k, suh mož, z rn-de^k^sto kozlovsko brado. Njegova oHeva ,-e Ma zelo r^ztrjana. Ujeti Rusi so nrav i? da 'so i^Tubli v zadnjih ted"ih več kakor 00 odstotkov sv0*ih tovarišev. Cetrfi ia 'zmed teh jih je umrla na t fnsu in griži.
25, marca 1915.
Sanje Angležev, Francozov in Rusov, da bodo kmalu piišh v posest važne morske oži e prei Carigradom, Dardauel in potem vkorakali v torško pre-sloJio, se šo, kakor je v d;:t,', ne bodo kmalu ures.o-pie,/ Turki tr i',o, da še ;.o,raž o brodo.je razna kii-žarke Amethy^t' s, loii ni niobio udreti v D arda .ele. .^ovrajžiie iad^e o'^trelju ,ejto turške utrdbe le z o -,pr-,te,ga morja i i so dosegle uosetlaj la nez ¡at.ie uspehe. Nasprot¡ o pa imajo Angleži in Francozi pred Darda-nelami zelo veii.ee izgube, Turki so morsko ožino zaprli z minami. Tri velike sovraži.e ladje .Jrresist b-e", „jOcean" in „Bouvet" so dne 19. marca. zatiieie ob 111.ne in se potopile. Tudi mnogo mornar'ev je 1 tonilo. Sest drugiii lad j je vsled turških strelov tako poškodovanih, da so se morale umakniti iz boji e črte. Nekatera porolila pravi,,,.;, da, so angleško-franccGke izgube pred Dardanelam! še večje. Francozi i 1 Angleži so tod skušali izkrc t svoje čet,3 ob Dardanelah. Ogenj turških utrdb pa jim e to nakano preprečil. Na Angleškem in Francoskem je vsled neuspeha i.i nesreč pred Dardai ela/ni nastala velika r.evol.a. Admiralom in vojskovodjem se oč ta nezmožnost. Poleg tega pa se opaža med Angleži in Francozi že sedaj ne' o ! .e spor azu ml jen je, komu naj pripadajo Dardane-le in Carigrad. Rusi hočejo imeti 11a, vsak na- i ¡ Carigrad, njih zavezni'ci pa so m/ en j a, da naj Darda-•nele in Carigrad ostanejo nepristranska last pod skupi im nadzorstvom.
Podmorski boji med Nemci in Angleži.
Gcjtovo dejstvo je, da nemški podmorski čolni obikrožujejo celo angleško obal. Zá sebo a poročila celo pravijo, da so videli te dni nemške podmorske čolne pri Gibraltarju, kar pa se nam zdi malo verjet o. Ce tudi podmorski čolni niso popolnoma preprečili dovo za živil in streljva na Angleško, vendar so ga, zelo otežkočir 'n nared li Angležem že veliko škode. Sko ro vsak dan iagine vsaj e-a angleško, ladja v valovih morja kot žrtev nemških podmorskih čolnov.
Čepel in nad Parizom.
Ker si francoski letalci metali bombe na odprto mesti Schlettstadt, so poslali Nemci svoje zrakoplove C Čepel i' ovega sestava,) nad fra -coska mesta, Capis. Oomnieg e in Pariz. Nad Parizom sta plavala Pppp'i a ter vrgla v mesto najmanj 14 bomb, Nn "pv> i-raMh ie -a^tal požar. Sedem oseb io bdo rmde->"h V Parzu so Čepel'm i kajpada povzročili veliko raz bn rje nje.
Spor med Japonsko in KHajsko
Japrroi hoče;o nd Kitajske jasen odgovor pl-vlo na ftnvliene zr>htpve mod katerimi se -lahnja tudi za liteva, da Kitajska kupi polovico vojnega streliva na
Japo..s.,em, da Japonci ustanovijo na Kitaiskem ozemlju orožarne, v katerih bodo zaposleni večinoma Ja-PO. C1 da se v kitajsko policijo nastavijo Japonci, ki ju bodo tudi voddi in preustrojdi, da se Japonci na, stavijo kot svetovalci v kitajski politični, finančni in vO„aski upravi, da Japonci ,smejo na Kitajskem ši'riti japonsko vero 111 stav.ti šole. V pokrajini Fukien da t.aj smejo Japonci graditi železniqa5 pristanišča in i-1, 1 ruf,Ji^Pe. Kitajska si naj potrebni denar izposo-
na Japonskem. Japonska ima izključno pravico z v ezati k tajske pokrajine Vučang, Kiuldiang in Nan-caug z železnico. Domneva se, da je Japonska stavila Iv tajski še več pogojev, za katere še javnost niti, ni zvedela. Japonska hoče Kitajsko spraviti popolnoma pod svoj upiiv in preprečiti, da bi še Evropejci na Kitajskem sploh imeli kako besedo, Najprvo je Japonska zahtevala, da ji naj Kitajska odgovori do 30. marca. Sedaj pa je ta rok skrajšala do 25. marca. Na Kitajskem vre ogorčenje radi predrznosti Japonske. Kitajsko ljudstvo zahteva od vlade, naj napove Japoncem vojsko. Japonska že mobilizira svojo mornarico in ar-mado. Amerika se postavlja na stran Kitajske.
Razne novice.
*	Vojna pobožnost. Dne 119» marca t. 1. se je na
večer vršila v mariborski stolnici ob številni udeležbi vernikov osma vojna pobožnost za naše ranjene, ujete ali že umrle vojščake. Po svietem rožnem vencu, litanijah vseh svetnikov, molih|ah ob času vojske in svetem blagoslovu se je med zvonenjem velikega zvona pela cesarska himna in pesem pred pridigo. Nato so naš prevzvišeni gospod knezoškof na podlagi svetopisemskih besed „Dragocena je pred obličjem Go-s.oda/im smrt njegovih pravičnih" z. ozirom na praznik sv. Jožefa, patrona srečne smrti, in z ozirom na resni čas vojske, ob katerem toliko ljudi pobere neizprosna smrt, imeli pretresljivo pridigo o dfejjnji in bližnji pripravi na smrt. Prva obstoji v tem,da se človek. skrbno varuje smrtnega greha, da zvesto izpolnjuje svoje stanovske dolžnosti, vredno prejema svete zakramente, zlasti da prejme, ako zboli, tudi zakrament svetega poslednjega olja. Druga pa je v tem, da bolnik ob bližajoči se smrti obuja popolni kes, izgovarja premogočno ime Jezusovo, moli tri božje čednosti in opravlja druge kratke pia krepke molitvice in pobožne vzdihljaje, in da rabi pripravne pripomočke za srečno smrt, kakor so znamenje sv. križa, blagoslovljena voda, podoba Križanegiai, sv. rožni venec. Tako s,i veren kristjan more satnemu sebi zagotoviti srečno smrt, na ta način pa tudi bližnjemu pomagati v smrtnem boju, da se, kakor enkrat sv. Jožef, podi varstvom božjega ZveliČarja in njegove presvete Mar tere mirno loči od tega sveta ter stopi v srečno večnost, — Pazljivim poslušalcem se je ta prevažni in tako jasni poduk gotovo vtisnil globoko v spomin, in še v večnosti bo zanj vsakdo hvaležen, ki se bo o pravem času ravnal po njem.
*	Vstoličenje novega stolnega dekana v Mariboru. V četrtek, na praznik Marijinega oznanenja dne 25. maroa se vrši v stolnici ob 9. uri slovesno vsto-ličenje l ovounenovanega stolnega dekana, mil. g. Jože a Majcen po Njih ekscielenci;,, prezv. knezoškofu. Ob 10. uri prva sloves 1 a maša infuliranega stolnega deka a. Na mnoga leto!
*	Duhovniške spremembe. Za mestnega kaplana v Ptuj pride č. g. Janez Cilenšek, kaplan pri Sv. Lenartu v* Slov. gor: za provizorja v Ptuju je imenovan č. g. Jožef Toplak, vikar v Ptuju. Dekanijske posle ptujske dekanije vodi začasno vlč. g. Jožef Sinko, kn.-šk. duhovni svetovalec in župnik pri Sv, Lovrencu v Slov. gor.
*	Prebiranje črnovojniškili zavezancev. Prebiranje Črnovojniških zavezlancev, rojenih v letih 1873 do 1877, za mariborski domobranski dopolnilni okraj se vrši: za okraj Cmurek od 23. do 25. aprila; za lipniški okraj od 18. do 22. aprila; m mesto 'Maribor od 26. do 28. aprila:; za, okolico Maribor od 29. aprila do 2. majnika; za okraj St. Lenart v Slov. gor. 3. majnika; za okraj Slov. Bistrica dne A. in 5. maja.
—	Za celjski domobranski dopolnilni okraj: za mesto Celje dne G. aprila, za celjsko okolico od 7. do 11. a-prila; za, Mozirje 13. in 14. aprila; za Velenje 15. a-prila; Brežice odi 17. do 21. aprila; Hrastnik 23. ai-prila; Trbovlje 24. aprila; Slovenjgrafdec od 26. a-prila do 1. maja; Konjice 6. in 7. aprila; Ptuj 9. do 13. aprila: Ormož 15. in 16. aprila; Rogatec 18. in 19. aiprila; Ljutomer 21. in 22. aprila. Istočasno se vrši naknadno prebiranje tistih črnovojniških zavezancev, ki so bili zadržani se udeležiti poprejšnjih črnovojnišklih prebiranj. K prebiranju ni treba priti tistim, ki že onravljaio črnovoiniško službo.
*	Pogrešajo se: Franc Cesar, pešpol,k Štev. 29, voina nošta štev. 308. Odgovor Marjeti Cesar, Socka, rošta Vojnik. — Franc Senegačnik. Odgovor Jeri Se-neTPČnik. rošta Vojnik. — Jožef Mohorič, domobranski ^ešnolk Štev. 26, vojna stotnija Štev. 4, vojna pošta štev. 48. Odgovor Ja.nezu Mohorič, Gornik, pošta Tnršinoi pri Ptuju. — Anton Smolar, Črnovojnik, maršbntaljon štev. 30, 4. stntnija. Odgovor Frančiški Smnlar, nnsestnici v Trobliah, pošta Slo^enigradec.
—	L ran c Berk, peš^olk štev. 87. 2. maršstotnija, voj-™ nošfa štev. 73. ' Odgovor Heleni Berk, Plat, Sv. Peter na Medvedovem sebi, nošta Podnlat. — Anton Pi^ar. Črnovni"ik 87. peš^olka. '4. stotnija, vojna po-šb. štev. 73. Odgovor očetu Jožefu Riha.r. po domače Skerbenecl, Raduha, pošta Luče pri Ljubnem.
25. marca l&ló.
^SLOVKXSlil íi 0 S I» 0 D A ti."
Stran 5,
Navadnih naborov letos ne bo. List „Boliemia" toroča, da letos navadnih vojaških naboro. ne bode, ker so letniki 1692, laiij in 1594, ki bi prišli na vrsto, itak bili pred kratkim pri vojaškem prebiranju.
*	Dopisnico iz brezove skorje nam je posiai s Karpatov Boštjan KristovLč, vrl mladenič iz lioe. B. Knstovič služi" ^ri pijonirskiem oddeiku štev. 2-3, voj-na pošta štev. 93. Dopisnica je izrezana iz karpatske breze in se na prvi pogied niti ne pozna, d^ m iz papirja,. Le drevesne žile na dopisnici povejo, \ kateri tovarni se je izdelovala ta dopisnica. Knstovič piše. „Bojišče, dne 15. marca. Naša pijonirska stotnija je dodeljena pehoti v prednjih bojnih vrstah. Vsem prijateljem, znancem, posebno pa uroldništvu ter osobju v tiskarni pošiljam mnogo srčkanih pozdrai ov in želim Vam vesele velikonočne praznike. Bog je z nami in sreča junaška. Končna zmaga bo naša!
*	Za pisanko naročite vojakom in drugim svojim prijateljem „jSlo. enskega Gospodarja." Naročnina znaša za četrt leta 1 K, od sedaj do Norega leta pa o K. Naslov za naročila: U4.ra;vništvo ,„,Slovenskega Gospodarja", Maribor.
*	Draginja po vojski. Toliko časa, kolikor bo naša država po vojski več blaga zunaj kupo. ala nego ga prodajala, bo draginja za našo državo vedno vjalika. Pomisliti moramo, da se bo med vojsko izrabil bombaž, volna in usnje, da se bo po vojski potrebovalo silno veliko denarja za nakup imenovanega surovega blaga. Treba bo tudi obnoviti vojaške potrebščine, za to se bo potrebovalo veliko denarja, ki do šel ven iz države da pa ne bo blaga, ki bi se izvažal v tujino.
*	Vojni žitno-prometni zavod. Skupno avstrijsko ministrstvo je s posebno naredbo ustanovilo vo,-ni žitno-prometni za, od, ki ima svoj sedež na Dunaju. Ta zavod ima nalogo razdeljevati zaloge žita in mlinskih izdelkov (moi.ej v kraje naše držuvie, ki i-majo premalo doma j i\(Manili žitnih močna,tili zalog. V strokovnjaški svet tega zavoda so se imenovali med drugimi tudi sledeči gospodje: poslanec Franc Fišek iz Slivnice pri 'Mariboru, poslanec Povše iz Kra.ij-ske in poslanec dr. Laginja iz Istre.
*	Uradna zapleta Kovin. Mi istrstvo je o> i redilo, da morajo tovarnarji in veliki trgovci, ki imajo v zalogi aluminij, antimon, svinec,, ž o. tj me de :iu>o, riikl, cin in stare tvar.ne ten kovin, iste oddat, do 21. marca t. 1. v vojne namene. Kmetje in obrt .iki, ki i-majo bakrene kotle ali kake druge predmete iz zgo/aj omenjenih kovin, so prosti te prisilne oddaje.
*	Za hmeljarje. Žalsko hmeljarsko društvo je soglasno sklieuiio: 1. Neobhodno potrebno je, da se hmeljarstvo v obče omeji; v to svrho se naj o,) usti ta-
ava ■ oviii asa : . slabo uspeli enolet : a. oslabe-L stari hmeljiiiki se na, opustijo. 2. Sajenje drugih kulturnih rastlin med hmslj še zaradi tega prepusti presojanju vsakega, posataez ega hmeljarja, ker manjka v tem oziru potrebnih izkušenj; vie.idar se more isto priporočati le v hmeljnikih, ka,mor ima zrak in solneo dovolj pristopa. 3. Vsak hmeljar si naj v obče pridrž le t)liko hmelja, kolikor si ga upa pri sedanjih razmerah dobro o':,delati.
*	Zoper nakupičenje mokinih zalog. Štajersko namestništvo razglaša: Da se prepreči nakupiičenje mokinih zalog pri zasebnikih, še določa: Dokler ne znaš!ai zaloga manj kakor po 2 kg pšenične, ržene in ječmenove moke in sicer za vsako osebo, ni dovoljen nakup dotične vrste moke. V trgovinah za prodajo moke na drobno se ne bo smelo prodajati pri enkratnem nakupu več kakor i kg moke. Presto ke zoper to odredbo bodo (kaznovale politične oblasti z globo do 2000 K, ali z zaporom do tri mesece, v posebnih obte-žilnih slučajih z globo do 5000 K, ali z zaporom do 6 mescev. Ce bi kazen zadela obrtnika, se mu tudi še lahko odtegne obrtna pravica.
*	Izdaja krušnih nakaznic. Štajersko namestništvo razglaša: Upeljate) se bo bržčas že za velikonočne praznike izdaja nakaznic za kruh in moko, in sicer, kakor se domneva,, le samo za mestno prebivalstvo in za prebivalstvo krajev, kj;er so fabrike. Na vsako osebo bo prišlo na dan 20 dkg kruha. Nakaznice bodo izdajala županstva, v mestih pp( nalašč za to določene komisije. Nakladi i ce bodo veljavne le za natančno določen teden. Peki bodo dobili stroge prednise za natančno opisovanje prodanih krušnih izdelkov v posebnih, za to določenih knjigah, katere bodo oblasti nadzorovale.
*	Bob ali peček, je mlafiSernu rodu popolnoma rezna^. štiri ljurtje so pa"že uživali namesto graha ■d' fižola. Žpal se je tudi namesto bobove kave. Peček ne zahteva nobenih sitnosti pri pridelovanju, zadovoljuje se z revno zemljo, v zahvali nasiti in okrepi človeka.
*	Motovileč nT zdrav, dokler ga n! obsijalo solnce. Bolie je, dn pa skuhaš, k,r)vor da ga uživaš surovega. Regrat ni za ivsak zob. pa je jako zdrava ied. Kdor pa ne more snrovepa ali nim^ oin,, naj ga na skuha in pripravi kalkor špinačo, ali naredi re- ; frratovn juho s krompirjem. Za juho ga onari in zre- ' ži. zalii 7; vodo i" Vnbai pol uro. potom doni vanj su-rovecra oluplienepa. Tcromnira, zaboli in Vn^aj. dokler ne raizpade krompir. V iu^o p^reži malo Česna. Vsa- ! kemu ne upala, ker nekoliko gropko.
*	Grah Oo^lcod flrrnfcec) se uvfažujfi in s^di pri nais vse promain marsikateri aospodar ne pusti rospnŠinii VoščoVn niive aili vrta zm to pregos^o-darsko rastlino. To ie narečna misel. Oran ie zolo valžna, hrainilna rastlina, uživa,nie pr^bn kre^i kosti, pospeši rast in moč života. Na! Nemškem je grah ja-
ko cenjena jed, grahova moka se porabi za olkusne _Ui.e in ja^č-.e jedi, tudi žga| ,ci se skuhajo lahko iz grahove moke. Vidrova to. ari a na Cešlkem je sedaj uvedLj tudi ¿ ri nas grahovo mofko in grahove juhine o.zer.e, ki nam dajo jako tečne in hitro pripravlje ne okusne jedi. Letos je zmanjkalo že poleti posuše nega grajha, ker ga. ni prišlo od drugod in se je ne ki porabil za \ojake. Pa tudi druga leta ne pride kdove kaj graha na domači trg, namesto da, bi uva-ž ,li ta.ka sočivja, bi jih laLko izvažali, ako bi bilo le kaj smisli za to. Saj je grah dražji od fižola. Sladki grah se vidi le redkama na trgu. Pa ravno ta grah je pra. a j oslaščica, posušeni stroki 'dajejo juham in riževim jedem dober okus in lepo barvo. Posuši se v pečici, da je luščina ruj^vkalsta. Graha je več vrst, pa. ne more se trditi, da bi prihajale na trg ravno ! najboljše vrste. Letos bi bilo treba posebno dosti dobrega graha za juho, ker ne bo .mesa.
*	Leča je, pastork, ki se seje še malokje in je vendar velike redilne vrednosti, lečna ali grahova juha odtehta vsako slabo govejo julio in nam r.atlo mestuje lahko meso. Leča upliv'ai tudi dobro na zdravje, zlatenični in vodenični naj uživajo večkrat lečno juho. Leča pride precej draga. Ziaikaj se je torej u-stavilo ' ridelovanje leče? Po izbruhu vojske ni bilo dobiti po prodaj'a,lnah leče, iskal jo je marsikdo. Naj bi vend ,r poskusili zopet pridelati lečo doma, krož-n'k leče ie trikrat tolilko vreUen, kakor lonec krom
; irja. Redilni jrašek Ervalenta, k,i je bil pred leti že zelo na glasu, je bil sestavljen iz dveh delov lečinc in enega dela ječmenove moke, poleg potrebne množine soli.
*	Tržne cene v Gradcu. Debeli voli 140 do 150
¡v, srelü„e debel 130 do 138 K, suhi 120 do 128 K; ebele krave 11 (i do 13(5 K, srednje debele 93 do 114 K. suhe 72 do 94 K; biki 132 do 144 K, mlada živina 120 do 140 K; tektv 180 do 200 K, izjemoma 210 K do 220 K: mlade svinje 250 do 256 K, debele s i ije 256 da 2C0 X, sred Je debele 248 do 254 K, mesne svi ije 240 c!o 250 K; ovire' 120 do 132 K. (Pri goveji ž'vw vel'a'o oe e za 100 kg žive teže, pri teletih, svinjah n ovca1, z-1 100 kg mrtve teže.) Se-,o 100 kg: sladko 9.50 do 10.50 K, kislo 8.50 do 9.50 K. slama 8 do 10 K: pše i o. 41.50, rž 33.50, ječmen 30.80, koruza 2'.50 prcs) 27 K, oves 27.30 K, ašda 70 K, fižol 68 do 85 K. grašici 11.20 do 11.40 K. leča 16.20 K, proseno pšeno 60 da 80 K, pše ič i zdrob 88 K, koruzni zdrob 52 rlo 72 K, ržena moka 60 X, pšeničia moka štev. 0 80 do 88 K, štev. 4 76 do 80 K, štev. 6 fčrna) 60 do 70 K '100 kg\ Ja'ce koma l 10 do 12 v, krompir 14 do 18 v 1 kg, mleko 28 do 30 v liter. — Cene goveji živini se na vseh sejni h zelo dvigajo.
Samo dopisnice ujetnikom na Ruskem. Rus' i cenzurni -uradi so oznanili, da so prisiljeni, vsled stalno naraščajočega pošiljanja pisem ujetnikom na Ruskem, sprejemati samo dopisnice. Pisma se sploh no dostavljajo.
*	Maribor. Dne 9. marca, je umrl za legarjem 241etni voji.k 47. pešpolka Avguštin Kranar, doma oJ, Sv. Jakoba v Slov. gor. Bil je pošten in miroljuben mladenič. N. p. v m.!
*	Frani. Huda nesreča. V nedeljo, dne 21. suš-ca, med poznim opravilom, je lGletni hlapec F. Pole I regle^oval revolver gosfeidarja Andreja Smirmia.ul. Misleč, da je revolver prazen, pomeri nesrečnež na dve zraven stoječi šolarici, orožje se sproži in zadene devetletno učenko Miciko, ki Se takoj zgrudi mrtva na tla. M¡a¡ti je šla v Maribor, poslavljat se od moža. ki je te dni pripra Ijen na odhod na bojno polje. Ubopa družina! Vsi dobri ljudje jo■ pomiljujejo.
*	Sv. Bolfenk v Slov. gor. 'Že četrto do zdaj znano žrtev si je poiskala neusmiljena vojska izt naš« sredine: iz gališkega hoj šča je došla žalostna vest, d\ 0e padel pri Gorlicah dne 31., deo. Ja- ez Muršec,
o est i k v B šečkem vrhu; zapušča ženo n nedora sle otro'ce. Zvo ovi domače <©rkve so mu pel zadnje slo o, župija i pa so zanj darovali molitve in sv. mase za '.uš ioe. Bodi vrlemu branitelju doma in cesarstva t'ija zemlj oa lahka!
*	Trgovišče. Žalostno so vel konedeljski zvonovi naznanjali, da je v nedeljo, dne 21. sušca, izdah-nil po dolgi mučni bblezni svojo blago dušo Valentin No a;k. Bil je mož pošteni-Id, vzgleden katoličan in vnet zagovornik in dolgoletni naročnik .„¡Slovenskega Gospodarja.." Prerano umrlemu očetu bodi trajen spomin !
*	Sv. Marjeta niže Ptuja. Umrl je gostilničar in trgovec g. Jožef Horvat. Svetila mu večniai luč!
*	Galicija. Galicijrt se sedaj pogosto imenuje, a o štajerski Galiciji se že dolgo ni ničesar slišalo. Tudi naših Galičanov je veliko v Gadiciji, Kjer se bi-ejo hrabro z Rusi; nekaj jih je že umrlo junaške smrfi na bojnem polju: doslej je to znano o Martinu Arnšek, Francu Ašenberger in Xalkobu Speglič. — Mh ulo nedeljo je neznan tat odnesel iz župnijske cerkve dre nabiralni Skrinjici z denarjem; doslej se Se ni i osrečilo predrznega uzmoviča prijeti.
*	Sv. Ksaverij. „Fantje, povejte mi, ali bom še videl kdnj ta vrt, to ljubo mi domačo hišo?" Tako je nas s solznim očesom vprašal, ko smo se poslavljali od niega in vsi smo mu to zatifdili, kakor dlai bi o tem nihče ne dvomil. Usoda je hotela drugače. Dne 16. t. m. so nam zvonovi iz domačih lin oznanili tužno nam ,rest, r da rašega nepozabnega tovariša Martina, Te-sovnik ni več med živimi. Nakorvai si je bolezen na severnem bojišču in čez nekaj tednov umrl v bolnišnici na Ogrskem. Bodi mu lahka tuja žemljica!
*	Globoko pri Brežicah. Dne 12. marca je obče-spoštovano hišo Gregorevčičevo zadel hud udarec. Neizprosna sušica je utrgala nit življenja gospodinji Neži Gregorevčič, ženi veleposestnika Franca Grego-revčič, in sestri preč. g. Antona Strgar, ikaplana pri Sv. Magdaleni v Mariboru. PokJojnica zapušča pet mlajših otrok, dočim se g. Gregorevčič nahaja pri vojakih. Tem hujši je ta udarec za žalujočega moža, ker je dobil pardinevni dopust še le po smrti žene. Dne 14. marca je velikanskii sprevod tisočere množice spremljal drago rajnico k večnemu počitku, da ji izkaže zadnjo čast in pokaže, kaiko priljubljena je bila med sožupljani. Žalujočemu možu naše globoko so-žalje!
*	„Sv. Iirižev pot za vojni čas." Ta knjižica se zopet dobiva v; Cirilovi tiskarni ,v Mariboru. 100 komadov stane poštnino vred 7 K 50 v, 50 komadov 4 K, 25 komadov 2 K, 10 komadov 90 v. Denar naj se I ošlje naprej ali pa v znajmkah.
* „Novi majnik." Tako so imenujejo nove šmarnice za leto 1915. Spisal jih je preč. g. Pankracij Gregorc, župnik pri Sv. Venčeslu na Štajerskem. Knjiga obsega 32 krasnih premišljen vanj za mesec maj o Mariji, Kraljici src. • Posebno lepa, zanimiva in čisto nova bodo za Marijine Častilce premišljevanja o Mariji, Kraljici zmag, kjer g. pisatelj opisuje grozne boje pekla in antikrista zoper sv. Cerkev in Marijino kraljestvo pred koncem sveta ter končno zmago Marijino nad vsemi sovražniki. Po premišljevanjih še sledijo mašne, spovedne in obhajiine molitve ter raznovrstne molitve k materi božji in za popoldansko službo božjo. Te šmarnice so torej pravzaprav popolen molitvenik. Stanejo oa v platno vezane z rudečo obrezo 1 K 60 v., po pošti 10 vinarjev več. Naročajo se v tiskarni sv. Cirilav Mariboru. Najmanj dela in stroškov je, ako se pošlje znesek 1 K 70 v po nakaznici naprej.
Zadnja poročila došla v sredo dne 24 marca.
Velika bitka v Karpatih.
Dunaj, 23. marca.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
Boji na karpatski bojni črti' od U, ž o k a do gor-skegr, grebena pri Iv o n i e č n i (zahodno odi Užo-ka) se nadaljujejo. V zadnjih dveh dneh so naši zopet odbili močne sovražne napade. Ujeli smo pri tem 3300 Rusov.
V boju, 'ki se je vršil okrog višine pri prelazu V y s k o v (izhodno od Užoflta), se nam je posrečilo, da smo .¡vrgli sovražnika iz njegovih postojank ter smo ujeli 8 častnikov in 685 mož.
Na drugih delih bojne črte se ni zgodilo nič posebnega.
Przemysl.
O dogodkih, ki so se vršili pred in po udaji Przemysla, ki je bil spremenjen v razvaline, manjka uradnih poročil. Nobenega dvom,-* ni, da je hrabra posadka prišla v rusko ujetništvo. Podrobnosti o sedanji usodi posadke in o dogodkih v! Przemyslu bomo izvedeli komaj iz izvenafvstrijskih poročil, ker nap šo armadno Vodstvo nima več zveze z Przemyslom.
:V Budiuij ešto se poročai, da so avstrijski zr;*-Koplovci zadnji hip pred predajo trdnjave s svojimi stroji odpluli iz Przemysla|, da prinesejo žalostno poročilo v domovino. Stotnik-zrakoplovec je srečno pri-plul v avstrijsko zrakoploVno pristanišče in je sporočil, da je iz zračnih višin na,tanko opazoval, kako so Avstrijci vse trdnja[vske utrdbe spustili v zrak.
70 km blizu Przemysla.
Pod generalom Boroevičem stoječe karpatske čete so imele namen, da otmejo Przemysl. Ob črti Čiž-haf— Baligrod šo prodrle že do 70 km blizu Przemys-la, toda vkljub nadčlovešikim naporom se jim ni posrečilo priti bližje, ker je slabo vreme oviralo vsako hitrejše prodiranje.
Rusko poročilo o udaji.
Ruski generalni štab je o udaji Przemysla izdal dne 23. marcaj poročilo, ki je tako kratko, da vzbuja pozornost. Poročilo se glaJsi: „,Przemysl se je včeraj udal;, glad je prisilil posadko k temu kloraku. Ko so ruskfe čete vkorakale v trdnjav», so našle še edino la nekatere častniške konje. Tifus je Število posadke zelo skrčil."
Živež v Przemyslu.
Ko je bil Przvmysl drugokrat obkoljen, se je moralo že mesca decembra z živežem skrajno štediti. Trije možje skupaj so dobili samo dbe mali pušici mes'»i na d!n.n. Kruha pa je talco primanjkovalo, da je prišel na teden le en hlebček na moža. Mesca januarja, se je posadka hranila že z zaklanimi konji. 9000 konj je bilo v trdnjavi odveč, hrane pa je primanjkovalo še zf<K vse konje, ki so bili v trdnjavi neobhodno potrebni. Krav,« so krmili z mešanico žagavice, soli in krvi.
Listnica uredništva.
Pisma z bojišč: Nekatera pisma z bojišč smo radi uomanjkanja prostora odložili za prihodnjič ali pa jih bomo odstopili „[Straži." — Rače: Vaš dopis je brez podpisa. Radi tega roma v koš".
Sfrnn fi.
,SLOVENSKI GOSPODA II.«
* Praktikantinja >se takoj sprejme v prodajalno tis'1 rne sv. Cirila, oziroma v upravništvo „Slovenskega Gos odar.a" v Mariboru. Zahteva se popolno znanje slovenskega jezika v govoru in pisavi. Lastnoročno pisane prošnje je vložiti do dne 31. ma,rca na Katoliško tiskovno .društvo v Mariboru, Koroška cesta 5. Prednost imajo take prosilke, ki bi lahko stanovale pri stariših.
25, marca 1915.
Vabilo na
'213
se takoj sprejme v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Zahteva se dva razreda gimnazije, realke ali učiteljišča!, ali pa tri razrede meščanske Šole.
Loterijske številke.
G r a d e c, dne 17. marca: 45 41 72 53 Line, dne 20. marca: 3 80 1 49 82.
4.
Želim pridno, pošteno in zdravo, šole prosto
sirot co
za svojo vzeti. Sem posestnik. Naslov: „Hribolazec", Hoče. 183.
MLinarski učenec
se takoj sprejme proti plačilu na I. slovenjegoriškem parnem mlinu v Kariiži pri Pesnici.	204
Pridnega in izurjenega	212
POMAGAČA
sprejme takoj 'Matej Bregant, kovač v Orehovi vasi, pošta Slivnica pri Mariboru.
Mlinarski pomočnik
sprejme se z mesečno plačo 40 K, s prostim stanovanjem in hrano; nastopi se takoj. Oglasiti se mora pri nadmlinarju valčnegai mlina Antona uurea na Bre^u pri Ptuju.	202
Trgovski »©msinifc trgovskm pomdnica utenec m trgovino
vešč nemškega in slovenskega jezika, z dobrimi spričevali, se tako j sprejmejo v, trgpvini mešanega blaga Antou Korošec v Radgoni. '	tt<A
210
Učenec
iz boljše hiše, z dobrimi šolskimi spričevali, vešč slovenščine in nemščine, se takoj sprejme v. trgovino mešanega blaga1 Konrada Zamolo v Fram<-u. 214
KAVA I kg K 2 60
najfinejša K c 20, 5kj? franko, i z borna mešanica, izvrstni aroma „Handels-Bttro XIV." Sv Andraž t Labodski dolini, Koroško. 59
V Slivrsfei pri
i«; are te sr? ta
blizu cerkve ali blizu kolodvora se želi kupiti ali vzeti v najem hiša 2 majhnim posestvom. Ponudbe ua upravništvo „Slov.Gospodarja". 155
¡Seme pravega kašeljskega zelja
ki naredi velike, trde glave ter redi v vsaki zemlji, prodaja 'M gramov za 1 K. Ign. Mrcina, Zg. Kapelj, p. D. M. v Polju pri Lju bljani. Denar ali poštne znamke je poslati z naročilom.	119
Pet vini
«s»«
stane dopisnca, s katero lahko naročite moj glavni c;n k z 4000 podobami. Obsega bogato izber koristnih, potrebnih in za da'ila primernih predmetov. Cenik se vsakemu pošlje zastonj ¡n franko. I. tovarna ur, Hans Konrad, c. kr. dvorni dobavitelj v Mostu (Brüx) št. 801 (češko). Prave nikl .ste žepne ure K 4'2o, 5 K, srebrne K8'40,9'60, niklasta budilka K 2'90, ure s kukavico 8 40 K,pendel-ure 9 K. Pošilja se proti povzetju. Noben ris ko. Zamenjava dovoljena ali de-■ar nazaj.	11-86
MMN
Služba organi sta
pri Sv. Bened'ktu Si. G
Ker je dosedanji orgljar morsl k vojakom oditi, ne služba razpiše. Orgljar, ki je obenem cerkovnik, ima stanovanje, vrt ¡n plačilo — Nastop hitro. — Cerkveno pr( d-stoiništvo.	197
Razpisana je začasno
služba organi ta
pri arhidijakonatski in nadžu nij ski cerkvi v Konjicah ter se lahko kar nastopi. Plačilo po dogovoru. Cerkveno predstojniStvo v Konji ca h 16 marca 1915. Fran Hrai.elj, arhidijakon	5 96
Velska svota denarja
se zamore nakljnčirt vsakomur, ki postane naš naročnik. Brezplačna pojasnila pošilja • Srečkcv o zasio.stvo št. 15. Ljubljana. 154
Slovenci po^or D^oi&dstropM ktša
s ccajhaim vrtičem v sredi rabata '.ti blisa frančiškanske osrkve s i stanovanji, se pod ugodnimi po-joji proda. Več pove npEivniStro pod 6t«v. 4S2,
D^kla se išd
ia župniščo v laški dekaniji. Kje, pove upravništvo.	173
Trsje na prodaj,
Silvanec, bnrgundec, gutedel, kral jevina, veltli .ee, vrbošek, velšriz-ling in mešane od starih vrst — Cepljeno na vseh prip> ročljivih podlogah. Korenjaki od Rip, Por-talis. Cena po dogovoru. Anton f urin, Globoko, Studenice pri Poijčanah.
Seme štajerske detelje
rudeče detelje, debelozrnato, zajamčeno prosto Žide, se prodaja vsaki® množina od 5 kg naprej in se franko pošilja na vsako pošto proti povzetju po 2 K 20 v 1 kg. Tvrdka bratje R e i 11 e r, Slov. Gradec. 206
dni občni zbor
PosojIrsšce N hranilnice v Galkiji
reg. zadruga z neom. zavezo.
ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. marca 1915, popoldne po večernieah, v šoli.
S P O RED:
1.	Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Predložitev in odobrenje računskega zaključka za
leto 1914.
4.	Volitev članov v načelstvo in nadzorstvo.
5.	Prosti preulogi.
Ako bi se ob določeni uri ne zbralo za sklepčnost zadostno število članov, vrši se eno uro pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število navzočih.
Načelstvo. ]
JtäL V 3B&1 et
Za v ertrinsko ukazano srčno sočutje povod m prebri Ike zgui e našega i ad vse ljubljenega soproga oziioma .četa, dedeca, brata in str.ca gospoda ■
■ ' .'J*
Janeza Komauar
veleposestnika mnogoletnega župata in člana krajšega š ds ega sveta v Slivnici pri Mariboru,
kakor tudi za velikansko časteče spremstvo pokojnika k večnemu p<čitku izrekamo vsem soroduikom, pr-jiiteljem >n znancem iskreno zsfcvalo
Od bito pa se zahvaljujemo veleča-titim gospodi m duhovnikom: goap. duh. svet. Franc Hirti za pr*tie siji? govor ' h grobu pokojn:ka, kakor tu.^i got>p du kap!anu Š ff i elšak, t-livn'inu nč teljstvu in otrokom slivniške šole. slav orežn štvu v Hočah. Pri^rčua hvala I
Slivnica. di.e 17. marca Tflt5.	203
Žalujoči c stal'.
	m				Bi
					
					
	mua				f Jfifc«•"•^f»aeÍMlí -
	•y*'..-				
ßtutaxt tfMH					
Ob prebridki izgubi našega iskreno ljubljena nepozalntga soproga, oz. očeta, brata, svata in strica gospoda
Jožefa Horvata
trnovo i in ^ostrnlč rla pri S». Marjeti nižjo Ptuja
izrekamo vpenn n> j «rčnf.šu '«hvalo za mnoge dukaze sožalj* m za amog >l.rojco udeiežoo pri podrtim.
Po«' bno se zahvaljn eno še pre5. d ,ma-5ima gosp duhovnikoma, pred 8?m g. iupn ku Al. Sni, kateri t»o ^«.kojnika večkrat obiskali v časa njegove !>ob:zni ter ?a njihov poslovilni govor pri odprtem groba, nadalje cenje neina ačiteljstvu, cenjenemu < rožnistva, obema pevhk ma zboroma, zastopnikom občinskega odbo a ter vte<n prij&teli<m in inancem, kateri so izkazali p< k« jniku zadnjo č st.
198	Žalulol! ostali.

Valed neizm.rno zvišanih cen surovin tmo primorani ceno
za 20 vinarjef pri komadu zvišati.
Vljudn-' Va? pr »imo si zapomniti, da stane z\naprej 1 komad ly3oform-n ilo K 120.
0>ne «a ly»of rm-rascknieT( Ina aredatva ostanejo sa aedaj ¿e pri atarem in aicer:
10') velikih steklenic K 80'— || 1 kilo-steklenica . . K 4 60
250 600
160'— 2fc0 —
k angla
10 — 16-
2'/,
„ „ - „ 4'/, Eako dolgi da bomo pri teh fie nikdar tako zvišanih cenah ostati z«morli, se ne more reči, na vsak vtnftln pa nnilm cen-en*m d em icem ■ etujemo d* al sa s oje potrebščin-Ta.j za. nekaj 6 aa teg« bi. ga prisirbliu	20
Lysoform tovarna (Lys f rm-Wer«e) UJpesf.
Dva viničarja
in
dva hfapca
sprejme graščina bizeljska, pošta Sjr. Peter pod Sv. goroimi. Oženjeni z več delavnimi močmi imajo preu-nost.	197
na
i občni zbor
Hranilnice in posojilnice v žicah
reg. zadruga z neom. zavezo.
ki se bo vršil dne 5. a p r i 1 iaj (velikonočni pondel-jek) 1915, ob 3. uri popoldne, v posojilničnem prostoru.;
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva in natdzorstva.	__
2.	Citanje revizijskega poročila. .
B.	Odobrenje računskega zaključkja za leto 1914.
4.	Volitev načielstva in nadzorstva,
o.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na Število navzočih zadružnikov.	199
Načelstvo.
na
'cclni olicni zbor
Hranilnice in posojilnice v Dobju
ki ■se bo vršil dne 5. aprila 1915, ob 728. uri popoldne v hranilničnem prostoru.
Dnevni red:
1.	Citanje in odobrenje zapisniklo, o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1914.
4.	Volitev enega člana nadzorstva.
5.	Slučajnosti.	200
__Naielstvo.
Vabilo
na
redni občni zbor
HRANILNICE IN POSOJILNICE PRI SV. JURJU OB ŠČAVNICI '
reg. zadruga z neom. zavezo.
ki se bo vršil dne 5. aprila 1915, oB 3. uri popoldne, /v posojilniških prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in načlzorstva.
2.	Odobritev računskega zalključka za leto 1914'.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, [ki sklepa veljavno rie oziraje se 11 a število navzočih zadružnikov.	211
Vabimo na svoj
25. redni občni zbor
•	v	■ -.','
ki se vrši v nedeljo, dne 11. aprila 1915, ob 1. uri popoldne, v pisarni v lastni hiši.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo nadzorstva in odobrenje računskega za-
ključka za leto 1914.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Citanje revizijskega poročila in uKrepi vsled istega.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev računskega pregledovale» in njegofvega na-
mestnika. G. Slučajnosti.
POSOJILNICA V VITANJI
reg. zadruga z neom. zavezo.
R. Koser 1. r., tajnik.	F. Ilrustel 1. r., naS.
Opombi: V slučaju nesklepčnosti občnega, zbora ob 1. uri se vrši isti ob 2. uri popoldne v smislu § 35, al. a, zadružnih pravil.	, £08
Ljudska posojilnica v Oplotnici
ima svoj
209
REDNI OBČNI ZBOR
ob vsakem številu zadružnikov v posojilniški pisarhi v Cadr,amu štev. 37, dne 5. 'aprila t. 1., ob 3. uri popoldne.	i . ; ) ; .


n«r*a 1915.
»SLOVENSKI GOSPODAR.«
Str»« 7.
Trgovski pomočnik
ali prodajalk» se sprejme v trgovini z mešanim blagom in se-nenj M, Berdajs, Maribor.	188
Išče se pridna, zvesta, zelo snažna
dekla
'k rodbini bt*z otrok. Naslov v upravništvu pod „Dekla." 185

Tvrdka
cev
Glavni trgi It. W9 tik farne cmkv®*
Nazsaßjam, da v moji trgovini dobivate zanesljivo ,kaiji^a semena za polje in vrte po solidni ceni P,»8bno priporočani od predenca očiščeno:
Dem%če ali konjsko defefjn$ seme, p^tem
Lucemer ali rssmik»,
i«lk«r«ai za enkrat ko-iti, Esparsef, takozvana večna detelja, 7r«|tfino seme za mokre in suhe travnike,
Karemeva seme,
rep», radeio dolgovato, rameni
doigo in okro^lovato,
SvhJsSto sai$f©
"'Vseh vrst semena za vrte, kakor tudi rafljo in {vep^C
za vinograde.
Obilnega obiska pričaka oč biležim z veleepoštovanjem
Ma H. Hočevar
Glavni trg št. 10, tik farne cerkve
trgovina špecerijskega blaga.
WE

Mi	W	%f
©stilna
se da v najem.
Posojilnica v Konjicah odda s 1. majem 1915 gostilno v Narodnem domu v Konjicah z lepimi in velikimi prostori, stanovanjem za tujce, senčnatim vrtom za goste in velikim vrtom za zelenjavo v najem pod zelo ugodnimi pogoji.
Kdor se zanima za gostilno v lepem in velikem trgu, naj se oglasi pismeno ali ustmeno takoj ali pa najpozneje do 1. aprila 1915 pri Posojilnici v Konjicah.	179
»M ^^ ® -i.il « >¿55® M SSk S «	~
Proti
se moram» sedaj varovati tem bolj, ker sedaj nalezljive bolezrd, ia primer: Skrlatinka, ošpice, koze, kolera, tifus nastopajo a svifian o močjo, zato
povsod, kjer se pojavijo take bolezni, desiniekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti pri vsaki hi£i. Najpriljubljenejše razkužilo sedanjosti je nesporno
ki se brez vonja, nestrup«! in ceno dobi r vsaki lekarni tn dro-geriji po 80 vin. Učinek Lysoforma je točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, sa ia&iiv&nje ran, oteklin, za antiseptične obveze in ca irigacijo.
Lyscformovo milo
]• voljno toaletno milo, ki obsega 1X Lysofonna in učinkuj» antiseptično in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo. Dela kolo •mehko in voljno. Rabili boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo navidez drago, v rabi pa iako varčno, ker milo dolgo traja.
Komad stane 1 K 20 vin.
Lysoform s poprovo meto
Je močn» antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani duh ic ust ter zobe beli in konservira. Tudi pri katarih v vratu, kaUju in nahodu ga po zdravniški odredbi lahko rabit» z» grganje. Nekaj kapljic zadostuje na kozarcu vode. Original*» »iekloniea stane 1 krono 00 vinarjev.
Zanimivo knjigo « naslovom „Zdravje ln desiniekcija" po»-Ije na ieljo grati» ia iranko kemik HTJBMANN, Dunaj, XX., BabcMehgasae š,
Vinogradniki pozor!
Cepljene irte na prodaj«
Najboljše sorte in sicer I. vrste: laški rilček (W.aischriesling), beli burgundec, bela in rudeča žlahtnina (Gutedel), Silvanec, Izabela, beli Ranfol, Kraljevina, Traminec, Pošip (Mozler), Trunta in bela cepljena Smarnica ter mešane vrste. — Več tisoč vkoreninjenih divjakov Rip. Portalis. Na prodaj je tudi več tisoč ključev Rip. Portalis. Vse cepljene vrste so na podlagi Rip. Portalis ter so popolnoma zaraščene in jako lepo vkoreninjene, za kar se jamči. Cena trtam je po dogovoru. Kdor si hoče naročiti lepe trte in nasaditi lepi vinograd, naj se oglasi pismeno ali ustmeno pri Francu Slodnjak, trtnarju v Rotmanu, poŠta Juršiuci pri Ptuju.	182
Pomlad in vetikonočni prazniki se bližajo;
treba bo skrbeti za letne obleke. Najboljšo priliko imate, ako obiščete
SerSenovo trgovino v Ljutomeru
Tam je največja zaloga različnega dobrega svežega blaga še za staro ceno dobiti, akoravno se je vse zelo podražilo. Posebno bodete dobili ostanke za otroke, kateri se že veselijo Vstajenja našega Zvel.čarja in hočejo tistega s pobožno molitvijo in snažno obleko počastiti skoraj za pol cene. m Vso semenje deteljno, runino, travino in za grede i6i	se dobi v zanesljivi kaljivosti.
Z odličnim spoštovanjem pf3J]() §Bf|)8D
Za ts o m Jl» d
priporoča domača in narodna trgovina
Franc Lenari
v PTUJU
večinoma razno novodcSlo blago za obleke. Ker se v rži najbrž letos sv. birma opc-zrrjam eenj. botere in botre ie naprej, da preskrbijo svojim birm&ncem lepo obleko, ki pa se dobi primeroma današnjim razmeram po ngodtiih cenah istotako pri
Francu Lenart v Ptuju.
Kdor bo z blsgom zadovoljen, naj pove svojim znancem.
Kdor bo z blagom nezadov !jen, naj po«e meni.	192
Klobučar
Ludovik Hlustig Maribor
Glavni trg itev. 9 (blizu Cirilove thkame — nasp oti bogoslovju)
priporoča slavnemu občinstvu, da klobuke za gospode in dečke za bližajoče se Velikonočne praznike kupi pri njemu. Ima zalogo klobukov od najfinejše do najpriprostejše vrste. Pcpravila se točno in po ceni izvršijo.	167
Z velespoštovaniem
Ljudovik Hlustig«
me*
■
K
Narodna trgovina
Alojz Brenčič
v PIUJU
priporoča za spomlad in 1 «o lepo izbiro Sto fov in volne zn mošk«- tn ženske obleke ^kor tudi vsakovrstnega platna z>. životno in posteljno perilo. Nadalje nadi gotovo perilo, potem hlafe, pred; a*n ke, kravate, ovratnike, zavratn ce, odeje, dežn ke, prepr ge, ra;lične rute ter »obče vse, kar spada v to stroko. Priporoča se Alojzij B enčič v Ptuju.
-s3
ÜÜF
Orožje in koles»
na obroke. Posameani deli najceneje. Huatrov
ceniki zastonj. F. Dušek, tovarn» orožja, keles in šivalnih »troji.» 0<'SČfi9 na drž. žel. it. 2121. iiJGf Češko.
ikava s
501 o cenejša:
Amenkanska štedilna kava, vele-
aromatična, izdatna in štedilna. 6 kg poskusne vreča 10 E franko p;, povzetju. Pol kilograma vele-prima najfinejši čaj 2 K oddaj« A Sapira, ekaport kave in čaja Galanta 496, Ogrsko. 981
I' seme štajerske detelje
i8o	se prodaja v trgovini
KARLA HABERJA
v Mariboru Tepthofouaiil. št. 39,
Kupuje oves., krompir in fižol po najvišjih cenah.
Mm	ts |in« niigi zi Snfti-ftnfa tf \
armadiii is žslgzaičarshih Roshopf-or 5 K.
Po 14 dnevni p&sknšnji
te lahko vsaka ura preti popelai ?v«e aep»t ssuaeaja, torej ni Ro&fceo rišrik», ampak t» klike rraJ: raua prepriča » toč riberaik urah. Sorodnosti tek ur Prava žo^csMorsk» JUtaiopt-ora te je, ue dolgo tega, Balaiž ca Aelezaičn» at itrapaeae slnžb« i novo kos£trafcc$« »hojj-faia, dohila precisijski ttk,	močne
<m, kolesje s® t »o vrti v	Ur» teče
S2 ur i® ide t«č»o u pol »iaGts, če tudi ura kii, vki aii »s t Šra je m-varpr»ti preveliki Mspefccsii p«r»ea, ofc-loeje je iz ž istega nikla ta- j« rav&reraaa i» z eaim pla&če« m varstTo s«p«r pr&h ter m vsi pokr»vi ctrep« in assaadre sapir^o. P» dofcri preiskaftaji Mit te ar« cadi msk» eaos in veadar d»bi.>ga teki. uradu» speljal» ari armadi in razli&ih žoiesaicat. Prosim Vas torej, da t» nre ne zi.mnajat* t ¿ragisi KicEieii urtaii, ki te Aoinj« v trgovtaah. — Voak si saj brtz »evamesti, d« bi trpe! kak« ikede, m reči mej« cece s •o. - VsNfc cenik popoincBja
¿L KIFFMANN, Maribor ©b Ehrsvi it. 8,
največja tovarniška zalega ur razpošilja v vse de£ele. — Šp
srabmine ln zlatnine, peeialist za boljše nre.
Knjigarna, trgovina umetnin in muzikaii]
Boricap S [eskovšeh
Grafika cesta 7
Celje
Rotovfika 9
nI. 2
Tovarniška zaloga r&raovTttnege. kaaeslijakaga, konceptmega, barvanefa i» evitatga papiija.
Svinčniki, peresa, peressiki, črnila, mlirice, tesr.en-čki, trgevske in edjtraalne kqjif«, pisideni papir v Butpah in kasetak, kreppapir, mastas cvetlice itd.
Velikonočne dopisnice v velikanski 4 vinarjev naprej
Laufe» zaloga ^jndtkoiolskih zvszkov. risank in risalnih skladov.
Nagrobni vene! in trski.
Hfl debelo!	Hb Mit!
Zelo toro za
KMET09RLCE!
Velik» isdttna pomoč «a km«t> v tej draginji trnja j», pt* dober domači mlin t aatnrmm kamenjf m, kakor se n&baji pri vtakem navadnem dobrem vodnem mlinu. S tem topet novo tboljšsaia Pfeifer - jevem domačem mlinom se tamore napraviti is vsakega zrnja, vrakovrstnu moko in zdrob (gris) sa v*o kmečko in gosposko rabo t lahkoto b« ročuo gonitov, kakor tadi dol« i živino, motorno in vodno sil».
Zahtorajto cenik» bretplaČM in peitnine prosto.
Tovarna za mline, kmetijske stroje, žage itdn livarna za železo in medenino
]. Pfeifer v Hočah
pri Mariboru (Štajersko) src Domače podjetje! srs
B.
SLOVENSKI e O S F O 0 A R.-
25, »area 11)16.
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo l	vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji
od dneva vloga do dneva vzdiga.	Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez-
Rentm davek plača posojilnica sama.	plačno, stranka plača le koleke.
Uradu® um
ga stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -
w ia$Sn§ hiši (Hotel tPr« balem wgln8t v Celi». OraSfca «asta 9, i.nadstr.
«S4- ■ 8
Dober tek
je dobra stvar! Zanemarjaj je nikar!
Dober tek
maš vsak dan, ako vžiivaš Želodčni liker »FLORIAN« je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval druga in neprijetna zdravila!
NabIot sa naročila: „FLORIAN', Ljabljaiu.
Se bliža ljubka, nežna vigred mlada, že v bojnih vrstah solnčni up nadvlada*
Vsled vseskozi prvovrstnih zvez mi je omogočeno prodajati po najnižjih cenah, atoravno sc poskočile cene drugod. Imamo za bližajoče se
Velikonočne praznike
ter za
174
spomladno ¡„ poletno dobo
sploh najmodernejše, najfinejše, jaffo trpežno in okusno raznovrstno blago. Obleke za možke, ženske in otroke so prve kakovosti; tozadevna izbira, vštevši potrebščine za rekrute je ogromna, postrežba vednc solidna. Izbira v ženskih črnih oblekah je v vsakem oziru velika. Prodajam tudi najfinejše, grinte 6i sto deteljno seme.
Z odličnim velespoštovanjem se priporoča cen jenemu občinstvu
MIHAEL CIMERMAN ?
* .. ... ■. .'<■."
trgovec in posestnik
v kiutomeni.
, MUVMOaM
1
C
Preskrbite «i praveČMBO, posebno Mulaj v vojskiflem lasu, jaračefia, »anesljiva in kaljiv* semena, n. pr.: nemške (Luceraa), kamnito deteljo, trave, p*s« rsmeno in rudečo, sploh vsa poljska, kakor Sadi vrtna in cvetlična semena od mane in odlikovane tvrdke Manthner, ki se dobivajo pri J» domači tvrdki
L M¥N1KAR :-: CELJE
Trjovlna s Špecerijskim blagom, z barvami i« dežet-:h®2 pridelki ter zalega vseh vrst mineralnih vrti.
Solidna in točna postrežba.
i miimiiinuiii milini1 »iiihikihii wui
ml
liii
draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom, doma v svojem kraju gotovo 10 kron na dati zaslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor.
J. Mi Ilirska, Bistrica 26, Kranjska
HfSttfltlO vi a«« ge «prejemajo od vsakega in »e obrestujejo: navadno po 4 Vi*/», proti trimesečni odpovedi po 4®/«®/». Obresti se pripisujejo h kapitalu A£.r<lII.JL£.Il«> » i. L? |yj v" l. januarja in 1. julija vsakega let*. Hranilne knjižice se «prejemajo kot gotov denar, ae da bi b« njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
f 1 21 (?.£> ilslstifl le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti pe S'/«0/»» na vknjižbo sploh po 5'/»"/», n» vknjižbo in poroštvo po &	jilCi. «8»si	57«®/o in na osebni kredit po 6%. Nadalje inposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih «avočik
prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Froiuje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolk».
1 7«*«a j-lm s«	so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. are dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema
urdull^ UFfsS in izplačuje denar.
in prošnje prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
■DMVM* ■•jeamct taMMmasBfi^raaairrcraaagnBBBaM«
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
?
i-»
i

hiec
"^.MKf /tfp
m
Uradne ure
m: vsako sredo, vsak petek in vsak sejmski dan od 8. d« 12. ure in vsako nedeljo od 8. do pol 10. are dopoldne. Vplačuje in izplačaj e ts*r. redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dop.
Uradni prostori
■e nahajajo v minoritdkem samostana v Ptuju.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.

Hranilne vloge
obrestuje po 5*/o od 1. in 16. v mescu po vložitvi in do 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se
koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice dragih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranke imnla pri
t8in kakih potov ali sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hrasninc položnice št 118.060 in domači nabiralniki
(.'amnciTat;

Posojila
se dajejo na vkryižbo po S Vi a<v 6 '/•» rknjiihs i» porožtvo po 6•/«» na menice po 8 V«*/»» na	mi-
noetnih listin in teko& račun pod ugodnimi p&ge^i.
Prevzamejo ne doifovi pri dragih «a vodih in proinje na sodnijo za vknjižbo in iabris vknjižb« česn posojilnic« bresplačno »traoks plača samo koUkc
Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj priporoča.
(«daiateli In «saložnlk: Katoliško ttakovno dno&vo.
OdRovoml aa ritoik: Franjo Se bet.
Tlak tiskani« «v, Cirila y liarfbevah,