61 Rodila se je 2. septembra 1896 v Orehku pri Postojni. Oče Rudolf, rojen 1870, je bil učitelj. Poučeval je v Zagorju pri Postojni, Orehku, Trnovem pri Ilirski Bistrici in Juri- ščah. Leta 1921 se je izselil v Jugoslavijo. Od leta 1921 je poučeval na 2. mestni deški šoli v Ljubljani. Leta 1928 se je upokojil in živel na Mestnem trgu št. 10. Bil je zelo dejaven. V krajih, kjer je služ- boval, je ustanavljal pevska in gasilska društva, vodil cerkveno petje in orgle. Bil je zagovornik in borec za treznost. Zato je TATJANA HOJAN OLGA HORVAT (1896–1979), UČITELJICA IN ŠOLSKA UPRAVITELJICA organiziral abstinenčno gibanje. V takra- tne pedagoške časopise je napisal številne članke. Imel je pet otrok, tri hčere in dva sinova. Poleg Olge je imel še Leo, poročeno Pre- dan, in Stašo, sinova pa sta bila Rudolf in Božidar. Vsi so se odločili za učiteljski po- klic.1 Olga je sedem let hodila v osnovno šolo šolskih sester de Notre Dame v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Le-te so pri samostanu leta 1888 odprle 8-razredno dekliško šolo z internatom, gospodinjsko šolo in trgovski tečaj. Nato se je šolala na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani, kjer je med šolskima le- toma 1910/11 in 1913/14 obiskovala tretji, četrti, peti in šesti letnik. Bila je odlična učenka. Z odličnim uspehom je 6. julija 1914 opravila zaključni izpit.2 Na državnem ženskem učiteljišču v Lju- bljani je obiskovala počitniški tečaj med 18. avgustom in 4. oktobrom. 7. oktobra 1919 je z odliko opravila maturo. Z dekretom okrajnega šolskega sveta 17. oktobra 1919 je bila imenovana za nadomestno učiteljico 44. Olga Horvat (1896–1979) olga horvat (1896–1979), učiteljica in šolska upraviteljica 62 Vrhniški razgledi 45. Uslužbenski list Olge Horvat (SIAS 231, Ministrstvo za prosveto, personalne mape, škatla 14). 63 za vzporednico 2. c razreda na Vrhniki. Od 27. aprila do 5. maja 1922 je imela dopust, ker se je pripravljala za strokovni izpit. Stalna učiteljica je postala po opravljenem strokovnem izpitu 6. maja 1922. Poleg ob- veznih predmetov je opravila izpit tudi iz petja in telovadbe. Od jezikov je obvladala nemščino in italijanščino. V prvih treh ra- zredih je poučevala deklice in dečke. Bila je članica učiteljskega društva, založbe Slo- venska šolska matica in Društva učiteljic. Le-to se je borilo za enakopravnost učiteljic pri plačah in zasebnem življenju. 11. februarja 1925 je bila imenovana za uči- teljico na šoli Trbovlje – Vode, kjer je pou- čevala do nemške okupacije. Leta 1941 so Nemci zasedli šolo in pripeljali svoje učite- lje. Učitelji s Kranjske so morali zapustiti šolo. Olga se je preselila v Ljubljano, kjer je bila nezaposlena.3 Od 10. avgusta do 20. septembra 1945 je učila v Idriji, nato pa bila prestavljena v Po- stojno. Tam je učila 4. b razred. V šolskem letu 1947/48 je bila šolska upraviteljica osnovne šole v Postojni. Ohranjen je njen dopis z dne 10. avgusta 1948, kjer poroča o slabih razmerah na šoli. Poslopje je bilo med vojno uničeno, zato je pouk v prosto- rih nekdanjega otroškega vrtca. Prostori so premajhni, nimajo telovadnice.4 Jeseni 1948 je bila premeščena na postojn- sko gimnazijo, kjer je poučevala matema- tiko, slovenščino, zgodovino in geografijo. Leta 1951 se je upokojila.5 Umrla je leta 1979. Pokopana je na ljubljan- skem pokopališču Žale. Opombe: 1 70-letni jubilej, 50 let zvestega člana učitelj- ske organizacije, tovariša Rudolfa Horvata, Učiteljski tovariš, 1939/40, (18. 4.), št. 35, str. 2. 2 Arhiv Slovenije, AS 231, Ministrstvo za pro- sveto, personalne mape, škatla 14. 3 Slovenski šolski muzej, dokumentacijska zbirka, mapa prve državne deške ljudske šole Trbovlje – Vode. 4 Slovenski šolski muzej, dokumentacijska zbirka, mapa državne ljudske šole v Postoj- ni. 5 Gimnazija Postojna, 1945–1995, Postojna, 1995, str. 108. olga horvat (1896–1979), učiteljica in šolska upraviteljica