1360
600 — 1960
1960
IX. September LETO Štev. 9.
Regijtarad th«
G.P.O., Sydnoy, for trantmistion by post • i a pariodical.
!♦! >: « >: 'A' >;
>;
:♦:
>:
>;
>!
>:
>'
♦;
>:
>:
>;
>;
>;
>;
>;
>;
>:
>:
>:
>;
>;
>:
>;
>;
>!
%
>:
>:
>:
£
MISLI
(Thought»)
Mesečnik za versko 1in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji
Ustanovljen leta 1952
Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M.
Tel.: FA 7044 ★
Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej ★
Naslov: MISLI CC Gordon St., Paddington, N.S.W.
★
Tisk: Mintis Pty. Ltd.,
417 Bunvood Rd., Belmor; Sydney. Tel. 75-7094
$
		KOLEDAK
September s— Kimavec		
1	Č	Egidij
2	P	Štefan, kralj
3	g	Pij Deseti
* 4	]S	13. pobinkoštna, Ida j
0	P	Lnvrenc Justinij.
6	T	Cahirija,
7	S	ategina
8	C	Rojstvo Marijina
9	p	Peter Klaver
10	s	Piiiherija
* 11	N	14. pobinkoštna
12	P	Ime Marijino
13	T Notburga	
14	S Povišanja sv. Kr.	
15	Č	žalostna Mati B.
16	P	Ljudmila
17	S	Rane sv. Francis.
* 18	N	15. pobinkoštna
19	P	Jar-uarij
20 T Evstahij		
21	S	Matej, apostol, kvatre
22	č	Mavricij
23	P	Tekla, Lin, kvatre
24	S	Pacific, kvatre
* 25	N	IS. pobinkoštna
26	P	Justina, Ciprijari
27	T	Kozma in Damij.
28	S	Venceslav
29	č	Mihael nadangel
30	P	Jeronim, c. učenik
>o
o
O
P«
W
H
S
W
«
CL,
w
K
KJ
C
•6
C
J*
D
6
>.
>■.
;♦!
y.
>:
>;
i
;♦!
$
>:
>;
*
>:
>;
>:
>:
>;
>:
UREDNIK SPREJEMA PRISPEVKE ZA OKTOBRSK0 ŠTEVILKO DO 21. SEPTEMBRA
KNJIGE DOBITE PRI “M/SL/H”
VEČNOST IN ČAS — £ 1-0-0.
Izbrani spisi umrlega dr. Odarja. Poučni in razmišljajoči članki. Zelo priporočljivo.
LJUBLJANSKI TRIPTIH — £ 1-0-0.
To izredno povest imamo spet v zalogi. Priporočamo.
SOCIOLOGIJA. — 3 zvezki po £ 1-0-0. Odlično delo dr. Ahčina, že večkrat priporočeno. Tudi o tej knjigi je v februarju z veliko ljubeznijo napisala oceno ga. Pavla.
MOJ ČAS IN MOJ SVET. — £ 1-10-0.
Zbirka črtic izpod peresa še živečega pisatelja Ivana Preglja. Le nekaj izvodov je še dobiti.
JUŽNI KRIŽ. — 12 šil.
Pesmi Neve Rudolfove.
JERČEVI GALJOTI — £ 1-0-0
povest, spisal Karl Mauser.
DHAULAGIRI — velezanimiva zgodba prodira1^* v himalajske gore, opisuje gornik Berto” celj. — £ 1-0-0.
LJUDJE, zbirka krasnih novel Narteja Vel* konje. Smo dobili še nekaj izvodov. — £ 1'®* ’
IZBRANI SPISI pisatelja Finžgarja I. zveze^' Dekla Ančka, Divji lovec itd. Vezana £ 1-1®' ’
NA BOŽJI DLANI — £ 1-0-0.
Kociprov roman Slovenskih Goric iz čaSOv
nemškega navala. Velezanimivo!
DNLVI SMRTNIKOV. — Izbrane novele, izd^® Sl. Kult. Akcija v Argentini £ 1-0-0
BARAGO NA OLTAR! — £ 0-10-0.
Ves pomen Baragov in vse delo za njeg°v0 oltarno čast je popisano v tej knjigi.
PO iVETLI POTI. Poučna knjiga dr. Franca J® Khea. £ 1-0-0.
ifiro ix.
SEPTEMBER, 1960.
ŠTEV. 9.
V KATERO ŽUPNIJO SPADATE?
vsak katoličan, ki je pri sv. krstu
®°*tal član vesoljne Cerkve, vzdržuje svoje članstvo neke župnije, po njej pa preko škofije, kamor ot'čna župnija spada. Cerkveni predstojnik vsake-katoličana je najprej župnik, potem škof, nazad-Papež. Ta je poglavar vesoljne Cerkve.
Za tvoje članstvo, ki te drži v katoliški cerk-
Vl> T
togi
ni dovolj, da veš, kdo je tvoj papež, vrhovni »'avar. Saj to vedo tudi drugoverci, celo brez-'!etc'» ki po večini znajo hitro povedati, da je se-a,1iemu papežu ime Janez XXIII. in da vlada
Vso
cerkev iz Rima.
Vsak katoličan mora torej vedeti tudi to, kdo nJegov škof in kdo je njegov župnik. Bližji kot je pač župnik, ki vodi in upravlja tvojo žup-^Jsko cerkev. Njega lahko vidiš pogosto, vsaj vsn-
0	nedeljo, dočim škof le redko pride v tvojo , Pnijsko cerkev, ker jih ima veliko število pod Hoj.
bo
^ _ Da se izkažeš kot veren in zvest katoličan, Poizvedel, kje je sedež tvoje župnije in kje •Tla cerkev, čim se kje nastaniš, čim kje najdeš kovanje. Povsod so blizu katoličani, ki bodo povedati in tudi pot do cerkve pokazati. Če ®> da boš delj časa ostal na tistem stanovanji 1,1 čeprav si samec ali samica, javi se župniku
i	Be daj v faro vpisati. Če pa sodiš, da se boš v spet preselil, preselila, nekam drugam, pa ^ maši zahajaj v tisto svojo župnijsko cerkev nabirkah prispevaj svoj delež v denarju. V *waliji — pa saj je zdaj tudi v naši rojstni do-s °vi«i tako — se cerkve in duhovniki vzdržujejo
0	z darovi vernikov.
Za zakonce in družine, zlasti če imajo že svoje domove, je pa nujno potrebno, da se čimprej seznanijo z župnikom svojega kraja in se dajo uradno vpisati v župnijo. Morda ni potrebno, da stopiš osebno v župnišče, saj farni duhovniki, župnik sam ali kdo od kaplanov, obiskujejo domove po fari in iščejo katoličane, ki so se morda nedavno v fari nastanili. Zelo napak ravnajo novi priseljenci v Avstraliji, ki duhovniku morda niti odpreti nočejo, ali ga ne povabijo v hišo, ko pride do vrat, z izgovorom, da ne znajo dovolj jezika za razgovor z njim...
Še slabše ravnajo tisti, ki ne gredo niti ob nedeljah k maši, češ da “avstralščine” ne razumejo. . .»Seveda je ne bodo nikoli razumeli, če je nalašč ne hodijo poslušat in ne skušajo ujeti ničesar iz nje. Res je seveda tudi to, da k maši ne hodimo zavoljo jezika, ki ga duhovnik govori na prižnici ali pri oltarju, ampak zavoljo svete DARITVE, ki je ista v Avstraliji kot je bila in je še vedno doma.
Je pa kljub temu važno, da čimprej znaš nekaj jezika tudi v verskih rečeh, kot se potrudiš, da ga znaš za tovarno, trgovino, urad, avtobus itd.
Zavedajte se enega: Slovenski duhovniki smo tu redki in slovenske službe božje redke. Prav je, da držite stike z njimi, toda vedite, da je to le most, brv, steza, ki naj vam pomaga preko prvih težav pri spremembi in prehodu iz župnije v domovini v župnijo v tujini — dokler pač čutite, da je Avstralija za vas — tujina.
NA SVETIH VISARJAH LETA 1915
Župnik Josip Lavtižar
Vemo, da zdaj že dviga romarje na Sveta Vilarje vzpenjača. Letos obhaja ta slavna božja pot svojo 6001etnico. Slovenci v severni Ameriki so pa zbrali lepo vsoto za popravilo in olepšavo Marijinega svetišča. Romanje je dandanes lahka reč, včasih ni bilo tako.
Josip Lavtižar, župnik v Ratečah na Gorenjskem, je v svoji knjigi RAZGLED PO DOMOVINI, izdani leta 1941, zanimivo popisal svojo božjo pot na Svete Višarje tik ob izbruhu vojne med Avstrijo in Italijo. Ob 6001etni-ci Višarij je to prav zanimivo branje. — Ur.
V	ZRAČNI ČRTI, DOLGI 15 KILOMETROV, se je ob jutranjem soncu svetlikala cerkev na Svetih Višarjah (gledana iz Rateč.)
Že skoro eno leto so bobneli topovi na severu. Mogočne države so imele v svetovni vojni hud boj za prvenstvo, le Italija še ni bila odločena, na katero stran bi pristopila; slutili pa smo, da bo prelomila tridesetletno pogodbo z Avstrijo in se pridružila njenim sovražnikom. Slutnja je postala resnica. Binkoštno nedeljo 23. maja 1915 so Italijani že prožili granate proti Kaminu in Rombonu. V obližju tega govorja je stalo svetišče vi-šarske Matere božje.
Sklenil sem, da obiščem še enkrat, bržkone zadnjič, to starodavno cerkev vrh gore. V vasi se take reči hitro zvedo. Kmalu je prišla Bregarica v župnišče in rekla:
“Vsako leto smo hodili iz naše hiše na Sv. Višarje, letos pa ne mislimo iti, ker slišimo, da bo vojna z Lahi.”
“To je obče znano”, sem rekel. “Menda že vozijo topove na Somdogno pod Montažem”. “Nekaj bi prosila.”
“In to bi bilo?”
“Naša Cilka vedno poprašuje po višarski Mariji in menda nima druge želje, samo da bi videla ta kraj. Ne morem več poslušati njenega nadlegovanja. Pravi, da pojde sama na goro, če je ne vzamemo s sabo. še v spanju govori o tem”.
“Vi menite, da bi šla z mano?”
“Zelo rada bi to videla.”
“Pa naj gre. Nositi je ne bo treba, saj otrok pri desetih letih ne potrebuje več posebne po*110' či. Cilka je najboljša učenka v šoli. Spolnimo JJ željo, če naredimo komu veselje, smo tudi saB" veseli.”
Drugi dan, 17. maja, sva šla od doma. Cilk® je bila kakor v raju. Bregarica jo je lično oblek-11 in ji v robec povezala toliko dobrih reči, da dej* lica ni dala culice nobenemu iz rok. Do Trbiž® sva se peljala po železnici, potem pa šla peš n® prej. Izpraševala me je o raznih rečeh, da seItl moral večkrat šele premišljati, kaj naj odgovoru11’ Pri kamenitem strebru, ki na njem stoji »n gel, kažoč na goro, je vzela Cilka lesen krizeC’ kot jih je bilo tam vedno dovolj pripravljenih z® tiste, ki so romali prvič na Višarje. Culico je ^ jala na glavo, križec pa držala ves čas v rok8*1’ kakor bi ne imela nobenega dražjega zaklada n® svetu.
Pot se je pri angelu ločila od državne ces^ in peljala naprej po senožetih, od tu pa prived® do grabna, ob katerem je stalo nekaj hiš za 0 počitek romarjev. Od grabna je držala strmo naV’ zgor.
Došla naju je četa vojakov z otovorjenimi mu lami. Rekli so, da gredo na planino gradit bar* ke za vojaštvo in kopat strelske jarke, ker bo najkrajšem času vojna z Lahi. Cilka je nezaupn° gledala tuje može z ogorelimi obrazi in
ščetina^1'
mi brkami. Poslušala je njih govorjenje, toda nl razumela, ker so govorili nemško. Začela je diti bolj počasi, tožila je, da jo žulijo čevlji ’11 da jih mora sezuti. Zvezala jih je in nesla ramo. Koga drugega bi zbadala peščena pot, ^e' klica se je pa navadila že doma Evinih podp'® tov ter držala prav dobro korak z nami. Vend*1 smo jo milovali in eden vojakov jo je dvignil 118 leseno mulino sedlo ter jo zavaroval, da ni mofi1
pasti na tla na nobeno stran.
•	'V
“Dir singen noch die Voglein”, je dejal iB,
očeh so se mu zabliskale solze. Gotovo mu
prišla na misel njegova družina, ki jo je mor®
zapustiti doma in oditi na vojno.
“Uns kriichzen noch die Raben”, je dostav1
njegov tovariš z resnim glasom.
Za Cilko je bilo sedaj novo veselje, ko je se-,8'a na mulinem hrbtu, le žal, da zabava ni tra-Ja'a dolgo. Vojaki so namreč z mulami ostali na tanini, naju je pa čakala še polurna hoja do Pot je bila kopna, le po grapah je ležalo n®fcaj snega. Kmalu sva zagledala Montaževo gla-V° (2754 m), ob vznožju gorovja pa se je pokapala globoko zarezana in s skalovjem obdana do-1,13 Zajzera, slična naši Planici ob izviru Dolinke.
Pri zidanem znamenju na vrhu prehoda je Peljala pot na desno ter se vila ob hribu sem in Ja' V hipu je zablestela ob žarkih večernega sor.-Ca višarska cerkev. Cilka je kar gledala in nič jtovorila, v meni je pa vstajala težka misel na °dočnost svetišča, čeprav je bila takrat še prikri-^ Usoda, ki je zadela Svete Višarje štiri mesece
P°2neje.
Stopila sva v cerkev. Cilka je gledala vsa zamišljena Marijino podobo na prestolu velikega oltarja, tisto podobo, o kateri so ji doma velikokrat pripovedovali, in ki jo je zdaj videla v resnici. Težko je povedati, kaj čuti otrok ob taki priliki. Odrasel človek, prevaran po izkušnjah življenja, ne dobiva tistih neskaljenih vtisov, kakoršni se porajajo v preprostem otroškem srcu. Saj je menda končno le res, da izgubimo toliko na sreči, kolikor pridobimo na učenosti.
Potem je deklica položila križec na oltarne stopnice v zavesti, da ga je vztrajno nosila in srečno prinesla na vrh gore. Povedal sem ji, kaj pomeni križec, ki ga nese vsak romar, ko gre prvič na Svete Višarje. In razumela me je.
(Konec prih.)
PREBOLD v SAVINJSKI DOLINI
tu
* ZA TRETJO NEDELJO V AVGUSTU smo imeli obisk iz Sydneya:kar nepričakovano je prišel med nas (ime seje izgubilo v uredništvu — Ur.) in veseli smo ga bili. Upam, da je bil tudi on zadovoljen z našo melbournško izseljensko družino. Me je pa Sydneyčan pošteno potegnil: dejal je, da je prišel za dva tedna. Prišel je v petek pred tretjo nedeljo, v ponedeljek po isti nedelji pa se že vrnil v Sydney. “Kaj nista to dva tedna? V prvem tednu sem prišel, v drugem odšel...” No ja, če mož čas tako po uredniško razume, naj bo. Mi bi ga prav radi obdržali za delj časa. M “Misli” so ga priganjale nazaj med rokopise in korekture, zato mu melbournški bralci našega mesečnika njegove hitrice ne bomo zamerili.
* Na avgustovo tretjo nedeljo smo imeli na našem prosvetnem večeru na sporedu film domače izdelave o Tasmaniji. Upam, da bom film pri svojem prihodnjem obisku Tasmanije izpopolnil in dokončno uredil. Prihodnjič bo na sporedu predavanje o ameriških Slovencih s skioptičnimi slikami.
* Za slovensko šolo se je javilo doslej štirinajst otrok. Kar lepo število za začetek. Pouk bo zaenkrat vsako prvo nedeljo v mesecu takoj po slovenski maši. Malo dobre volje s strani staršev, pa bomo s šolo uspeli. Prepričan sem, da bodo otroci šolo vzljubili, pri tem se pa tudi marsikaj naučili. Brez dvoma ne bodo zato prav nič slabši avstralski državljani, le spoštovati bodo znali jezik in domovino svojih staršev, “česar se Janezek nauči, to Janez zna”, pravi star slovenski pregovor. Vsi moji v Ameriki rojeni bratranci in sestrične obvladajo poleg angleščine tudi slovenščino, zato pa se mi še bolj čudno zdi, ko tukajšnji slovenski otroci že po nekaj letih nočejo več razumeti jezika svoje matere. Poznam družine, ki sem jih pred dvema letoma pripeljal iz Bonegille, ko jih obiščem danes, mi pa mati pove:	“Naši otroci ne razumejo več slovensko...” Bojim se, da bodo taki otroci tudi angleščino z avstralskim
TEL: 86 - 7787
državljanstvom vred obesili na klin, če jim bo le kdo drug ponudil večji kos kruha. Kakor danes 0 njih naša slovenska izseljenska družina lahko rece’ da so zanjo izgubljeni, tako enkrat tudi naša va domovina Avstralija ne bo od njih mogla prida pričakovati.
Če bi še kateri slovenskih staršev hotel P1'1' peljati svoje otroke k našemu pouku, je še caS’ Na prvo nedeljo v mesecu po maši!
★ V Adelaidi (St. Peters) je dne 18. junija Mario Bruno Sinkovič popeljal pred oltar svojo nC' vesto Ljubico šaronič. ženin je iz Trsta, nevest3 pa iz otoka Pašmana. Dne 28. maja pa je, tudi v Adelaidi (Albert Park), naš primorski rojak Jadra11 Jagodnik dobil za zakonsko družico Rose Mary, P® rodu Avstralko. — V Melbournu smo imeli v ten’ mesecu samo eno slovensko poroko: dne 20. aV' gusta sta se pri sv. Janezu v East Melbournu P°" ročila Rudolf Simunkovič in Terezika Srnec. dolf je po rodu Medjimurec, Terezika pa ŠtajeI' ka, doma blizu Ljutomera. — Obilo sreče vsei11 trem parom! Ostalim, ki se pripravljate na ženiteV' pa moja zahvala, da ste mi dali v tem mesecu m8"
lo	— počitka.
* V družinici Alojza Lavrenčiča in Frančišk6 r. Bucin v Royal Parku (Adelaide) je zajoka111 deklica, ki je bila dne 2. julija krščena na i>1ie Klara. V družini Antona Laha in Anice r. Cafu^“ v Rosevvater (tudi Adelaide) so dobili prvorojeJ1' ca, ki je 17. julija dobil ime Edvard Anton.
V	Melbournu so se krsti takole vrstili: Dne 24• julija so v družini Franca Vravnika in Marije r' Šubelj v Ashburtonu krstili deklico na ime Shir' ley Ana. — Dne 30. julija smo krščevali v Ha'v' thornu: Janez Jani in Marija r. Vogrinčič iz monda sta dobila zastavnega fantka Karla. PraV tja sta naslednji dan iz Windsorja prinesla h krst11 svojo prvorojenko Peter Mofardin in Marija r-Muraro: ime ji bo Betty Marija. — V West Foo(' scrayu smo krščevali (>. avgusta: prvorojenec Se’ gija Benčiča in Ane r. Hrvatin bo nosil ime Jo!*11,
Cerkev sv. Martina v Macleodu je videla slo-Venski krst 7. avgusta:	Maryanda Jožefina je
Prvorojenka v družini Marjana Potočnika in Frančiške r. Nastran. — Prvorojenko so dobili tudi v fužini Jožefa Bevčarja in Emilije r. Slavec v ^itzroyu. Krstili smo jo v North Fitzroyu dne 14. avgusta na ime Marija Ermelinda. — Tomažek pa ^ bil krščen dne 18. avgusta v Clifton Hillu kot J*°vi čian družine Andreja Rausa in Marije r. Blatna. — Vsem malčkom želimo na življenjsko pot °oilo božjega blagoslova, srečnim staršem pa naše
čestitke!
★ Dubrovičev Franček v Monvellu je mani zaupal svojo “skrivnost”, da bo tudi on “pater ^azilij”. Ko sem obiskal družino, mi je pa že znal Prav moško povedati, da bo frančiškan, še nikdar ^sern iz otroških ust slišal besede “frančiškan” jako pravilno in odločno izgovorjene. Franček, da
te Bog uslišal! Velikokrat mislim, če bo kaj dnevniških in redovniških poklicev iz naših izseljencih družin. Mislim na vse nove maše, ki so bile 111 so še med ameriškimi Slovenci. V Avstraliji ne kaže preveč. Čim fant konča osnovno šolo, &a starši silijo na delo, samo da bi čimprej prine-Sel domov tistih nekaj funtov. Na ta način ne bo-izgubili samo marsikaterega bodočega duhov-ampak tudi inteligenta na splošno. Otrok, ki starši zaradi nekaj šilingov niti katoliške šole ^ privoščijo in ki sliši doma samo o denarju, du-°vnega pa prav nič, bo zrasel v modernega ma-r'alista, brez smisla za višje stvari. Veliko veli-
0	zavisi od staršev. Mnogi se vse premalo zavedo svoje odgovornosti do vzgoje otrok.
, Franček, ti pa le korajžno drži, da boš en-“p. Bazilij”. Deset bi jih potrebovali, ne sa-tebe!
* Pri obisku neke družine mi je gospa vedela ^Vedati, “kako je vam duhovnikom fletno”. Nič
,roi nimam in nič dela, kakor ga imata ona in llJen mož, ki delata “dolgih osem ur” na dan. In ’mam 'n °krog se vozim kakor in kamor me . yolja. Skratka: na račun dobrih ljudi imam pri-^n° življenje... Bilo je zame novo odkritje, saj sam nisem vedel, kako “fletno” mi je. Ni bilo ®dno kaj reči, le v razgovoru deset minut kas-eJe sem njenega sinka pobaral, če bo študiral ^ duhovnika. Tedaj pa je gospa skočila med na-
•	da je bilo veselje pogledati. Ne, njen sinko pa
ne bo duhovnik! Tega pa že ne bi dovolila, ^ vse na svetu ne! Vprašal sem jo, čemu vendar e> ko je “duhovnikom tako fletno, ko so brez ^sake skrbi in nič ne delajo.” Vsaka mati bi mo-a biti vesela, da bo njen otrok tako lepo “predli, September, 1960.
skrbljen”, zlasti še mati, ki je malo prej vedela povedati tako čudovite stvari o duhovniškem brezskrbnem, lepem življenju. Gospa je spoznala, kam merim, in je skoraj osramočena — umolknila.
★	Dne 11. julija sem dobil telefonski klic iz Nangwarryja, naše gozdne naselbine blizu Mt. Gambierja, S.A. Kregarjev Slavko mi je sporočil,
*	da je zdravnik pripisal očetu le še nekaj dni življenja. Dva dni kasneje sem bil sredi noči pri bolniku, a sem moral takoj nazaj v Melbourne. Zdravnik se je zmotil in očeta Slavka sem obiskal tudi proti koncu meseca na poti v Adelaido m na poti domov. Končno je močni organizem zavratni bolezni le podlegel in pokopališče v Mt. Gambierju je dobilo slovenski grob.
Slavko Kregar je bil rojen dne 25. februarja 1913. v vasi Vrbovo pri Ilirski Bistrici, župnija Trnovo. Bil je po poklicu kovač, a raje je delal v gozdu. V Podgrajah si je izbral svojo zakonsko družico Emilijo IŠestan, ki mu je zdaj v času smrtne bolezni tako požrtvovalno stregla in prebila ob njem cele noči. Bil je odkrit in globoko veren mož, zato so ga bolele razmere doma: leta 1957 je z družino zbežal v Italijo in dolgi dve leti preživel v raznih begunskih taboriščih (Bari, Capua, Latina). Dne 1. maja 1959. je Kregarjeve ladja “Aurelia” pripeljala v Melbourne, po enem
Katoliška karitativna ustanova Sv. Vincencija |
Y
je odprla posebno pisarno za emigrante
MIGRANT ENQUIRY CENTRE £
*
na naslovu 585 Little Collins St., Melbourne X
o
Odprta je novim naseljencem v ponedeljkih
y
zvečer od 7. do 9. ure. Uradnik vam nudi brezplačno nasvete in pomoč v vseh zadevah.
Telefon: MB 2658
...............................
FRIDERIK BARAGA
v besedah Karla Mauserft
(Nadaljevanje.)
Baraga je videl, da brez duhovnikov ogromnega dela ne bo zmogel. Leta 1836 se je odpravil v domovino iskat, podpore. Povsod je bil navdušeno sprejet, ljudje so mu mnogo darovali in ena Baragovih pridig je v mladem študentu Knoble-harju zbudila željo po misijonih. Res je postal pozneje duhovnik in eden največjih misijonarjev Afrike.
Katoliška Cerkev v Ameriki je počasi rasla in ko se je leta 1852 vršil prvi cerkveni zbor v Baltimoru, so zbrani škofje poslali v Rim prošnjo za nove škofije. Predlagali so tudi naj se za Gornji Michigan ustanovi apostolski vikarijat, ki naj ga vodi misijonar Baraga. Prošnjo je Rim leta 1853 potrdil in Baraga je bil na dan prvega novembra leta 1853 posvečen za škofa v cincinnatski stolnici. Skoraj na predvečer posvečenja je moral ta slovenski Vianej napisati svojemu škofu tole pismo: Usojam si spomniti Vašo milost na zagotovilo, da mi boste preskrbeli vse, kar je potrebno za posvečenje: škofovsko kapo, naprsni križec, prstan in tako dalje, če je mogoče. —
Z lesenim kovčkom je prišel iz Metlike in je ostal revež do te ure.
Za škofovski sedež si je izbral Sault St. Marie in se še dobro ni oddahnil, ko se je spet dvignil na pot v domovino. Želel si je dobiti vsaj deset duhovnikov. V Ljubljani so ga slovesno sprejeli, vsi časopisi so pisali o njem. Nekdanji metliški tretji kaplan, zdaj škof, pa je obiskoval kraje svoje mladosti. Šel je pozdravit dr. Dolinarja, Ani-činega očeta. Revež je bil v tem času popolnoma sam in slep. Iskreno je bilo srečanje s sestro Amalijo, ki je bila v tem času že vdova. Tudi v Metliko je šel in nazaj grede se je ustavil tudi v Višnji gori, kjer je živel v tistem času nekdanji drugi metliški kaplan Sadavin, v osemdesetem letu je bil že tedaj in ko je škof Baraga stopil v njegovo sobico, je starček padel predenj na kolena in ga prosil za odpuščanje, ker ga je nekoč udaril s škornjem po glavi, škof Baraga ga je vzdignil, objel, posadil v naslonjač in pričela sta obujati stare spomine.
Zanimivo je moralo biti srečanje Baragovo s škofom Slomškom. Slomšek mu je poslal nasproti svojo kočijo. Dva škofa sta se srečala, dva svetnika. Mislim, da je moralo biti srečanje čudovito.
Še na Dunaju se je ustavil. Tam je bila nu°‘
jonska družba, ki ga je podpirala in tam je še vedno sobica, kjer je nekoč živel Klemen
bil*
Ma-
rija Hofbauer. Ker so ga prijatelji iz Ljubljane prosili, naj bi jim pred svojim odhodom pustil spomin sliko, se je na Dunaju dal slikati pri ume* niku Kriehuberju. Po litografiji, ki jo je ta pravil je nato slikar Langus naredil sliko, ki danes vsi poznamo.
Nato se je vrnil med Indijance, čeprav ze škof, jih je še kar naprej obiskoval, potoval 1 zmrzoval, bil večkrat škof, kaplan in kuhar. I11^1 janci so ga ljubili. Postal je kakor eden izine njih. Zanimivo je pogledati njegovo sliko na s^8. rost. Indijanski obraz, kakor da je bil med nji"11 rojen.
še eno veliko delo ga je čakalo: premakn'
škofijski sedež v Marquett. Naredil je to
leta
1866, eno leto po civilni vojski, ki je Ameriko str« hovito zdelala.
Imel je že nekaj misijonarjev, tudi SlovenceV' Pirc, Čebulj, frančiškan Skola. Mnogo veselih ul je doživel, mnogo bridkosti in telo, ki je bilo vse skozi sicer močno, je začelo pešati. Baragi s0 s8 pričele tresti roke.
Leta 1866 se je vršil v Baltimoru drugi cet^ veni zbor ameriških škofov. Barago je malo P1"6-1 zadela lahna kap, toda kljub oslabelosti je n8 zbor odšel. S seboj je vzel svojega svetova^8 kaplana Bouriona.
Na tem zboru pa je dobil Baraga zadni b poziv: Pridi zvesti služabnik. Ko je šel po stop*1' cah, ga je znova zadela kap. Padel je s tako si ’ da mu je škofovski križ predrl talar in ga to11 ranil, da je zgubil veliko krvi. Našli so ga neZ8 vestnega, toda zguba krvi ga je rešila pred ni smrtjo. Zavedel se je, toda škofje na zboru takoj videli, da so Baragove moči pri kraju. tovali so mu, naj se ne vrača več nazaj, naj oS_ ne v Baltimoru, ki ima veliko bolj milo podnebJ^ za Martjuett pa naj določi pomožnega škofa, mu se ni protivil in je takoj predlagal tri imeI*a Na prvem mestu je imenoval duhovnika
V	Baltimoru pa ni hotel ostati. Ker se je bal, ga znajo škofje pregovoriti, je neko jutro nen^| doma zapustil bolnico, od škofov se niti pošlo ni. Duhovniku Bouirionu je dejal: Vrniti se n10 ram.
Vrašala sta se s strahovito težavo. Spremlje-yalec ga je moral vseskozi podpirati, večkrat ga Je moral nesti	na	rokah.
In čudno,	ko	je prišel nazaj	med svoje	Indi-
jance, se mu je zdravje res malo popravilo. Toda kmalu je pritisnila huda naduha, ki ga je tako Mučila, da ni mogel več spati. Sedel je v na-slonjaču in lovil sapo. Zdaj so vsi vedeli, da ko-''ec ne more biti daleč. Njegov služabnik Gašper ^ je stregel, prihajali so duhovniki in verniki in Se poslavljali od njega.
Bilo je na dan 19. januarja, pol dveh ponoči. ^'ra njegovega življenja se je stekla in zvesti slu-5a Gašper mu	je	zaprl oči. Pisalo se je	leto	1868
■n Baraga je bil	star nekaj čez	70 let.
Bila je huda zima in velik sneg. Na pare so ga položili v stolno cerkev v navadni krsti, nad njo so napravili nekak baldahin. Ker je imela stolnica en sam vijoličasti plašč so ga oblekli v plu-vijale in sicer belega. Tudi mitro je imel samo eno, To so mu deli na glavo in ta je šla z njim v grob. Dvanajst dni so čakali, da bi se zbrali škofje. Nekateri so kljub velikemu snegu odšli od doma, do Marquetta ni nihče prišel. Sneg je bil previsok. Tako ga je po dvanajstih dneh pokopal njegov kaplan Jacker, ki mo je tudi govoril. Preprost pogreb velikega škofa. Toda v Marquettu se tisti dan ni delalo. Mesto je žalovalo za svojim škofom.
^ i p k a ... (s str. 2G1)
Mesecu v Bonegilli pa sta oče in sin dobila delo v državnem gozdu in vsa družina se je naselila v ^angwarryju. Redno sem se ustavil pri njih vsaka ^va meseca in dovolj videl, kako so imeli pokojnega Slavka vsi radi, kako so ga vsi spoštovali. ^ njihovi hišici so se tamkajšnji Slovenci radi hirali in prav tam smo lansko leto priredili za 1*aše otroke tudi Miklavžev prihod.
Slavko je pred nekaj meseci začutil, da zdrav-ni več. V bolnišnici so ga operirali, a obenem ^eli, da ni več pomoči. Nato ga je družina vze-,a domov, kjer je vdano prenašal svoje trpljenje 1,1 v soboto dne G. avgusta ob četrt čez deveto uro *večer za vedno zatisnil oči. Bil je lepo pripraven za srečanje z Bogom, ki ga je v času bolezni ®°gosto prejemal v svetem obhajilu. V torek dne ■ avgusta smo se zbrali v pogrebni kapeli v Mt. ^ambierju ob Slavkovem spokojnem truplu ter odmolili rožni venec. Nato smo ga prepeljali v cer-ev» kjer sem imel ob enajstih sveto mašo zadušni-kateri je sledil pogreb. Lepo število udeležencev pričalo, kako so pokojnika vsi ljubili in spošto-vali.
Počivaj v Bogu, dragi Slavko! Žalujoči vdovi, f'novoma Slavku in Milanu ter sorodnikom naše ’8k>'eno sožalje. Enako bratoma Janezu in Jožefu er sestri Ivani skupno z ostalim sorodstvom v
°movini.
*	Iskreno sožalje izrekam tudi sydneyskemu j^jaku Jožefu Žabarju ob izgubi žene Madge r. °stof, ki je dne 10. avgusta nenadoma umrla v ^rosti komaj 22 let. Bila je po rodu iz Macedo-
nije, a sprejela je katoliško vero in bila tri leta zvesta Jožetova družica. Ker ima tukaj starše in ostalo sorodstvo, jo je dal Jože prepeljati v Melbourne, kjer smo jo dne 15. avgusta pokopali na pokopališče v Fawkner. Naj v miru počiva!
★	Ko boste to brali, bo verjetno otvoritev melbournskega SLOVENSKEGA DOMA že za nami. Vsaj kakor danes kaže, bomo imeli slovesnost na prvo nedeljo v septembru. Vesel sem tega dogodka, kakor sem bil pred tremi leti vesel naše prve kulturne prireditve, vprizoritve “Županove Micke”. To so mejniki na naši izseljenski poti, ki povedo, da hoče narod tudi v tujini kulturno živeti in rasti. Prepričan sem, da bo naš Slovenski Dom kmalu pokazal svoje uspehe in bo vršil svoje vzvišeno poslanstvo. Tako se bodo obrestovale vse žrtve, s katerimi smo prišli do te skromne, a lastne strehe. Mnogo je bilo žrtev, a ko danes gledamo nazaj, se nam zde sladke. Plemenito je del(> za skupnost, nesebično se žrtvovati za blagor vse naše izseljenske družine. Zato pa je še teže razumeti tiste naše rojake, ki jim skupnosti ni mar, ali pa iščejo pri vsem le svojo osebno korist, dočim se boje žrtvovati celo svoj skromni dar na oltar skupnosti. Da, tudi taki so med nami! Če bi jih ne bilo, bi naš DOM že zdavnaj stal, nov, velik in brez dolga.
Dolga je vrsta plemenitih darovalcev, ki so s svojim darom pomagali uresničiti naše skupne želje. Kdor se jim še ni pridružil, ima še čas pokazati svojo narodno zavest, če ni pomagal pri nakupu, lahko s svojini darom pomaga pri odplačevanju, da bo DOM kmalu v vsej polnosti besede zares — NAŠ! Naslov Slovenskega Doma in Slovenskega kluba Melbourne je: 371A Park Street, Prince« Hill, Victoria.
Na svidenje v oktobru!
SVETI APOSTOL PAVEL JE BIL NA MALTI
Otok Malto v Sredozemskem morju seveda poznamo že dolgo, tu v Avstraliji smo se seznanili tudi z Maltežani. Veliko se jih je naselilo v Avstraliji. Dobri ljudje, po večini tudi zgledni katoličani.
Na Malti so letos z velikimi slovesnostmi praznovali 1900 letnico, odkar se je sv. Pavel na poti v Rim ustavil za nekaj tednov na njihovem otoku. Kako je do tega obiska prišlo, je popisal sv. Luka, evangelist, v svoji knjigi APOSTOLSKA DELA. Je namreč tudi on potoval skupno s Pavlom.
Nekako dva tedna preden so dosegli Malto je sastal hud vihar, ki je gnal ladjo po svoje in so izgubili kontrolo nad vsem. Kako se jim je godilo in kaj so doživeli na Malti, naj nam pove odlomek iz Lukovega popisa. — Ur.
APOSTOLSKA DELA (27,27 — 44,28,1-11)
KO JE NASTOPILA ŠTIRINAJSTA NOČ in smo se vozili po Adriji (Jonskem morju) sem in tja, se je okrog polnoči zdelo mornarjem, da se jim bliža neka zemlja. Vrgli so grezilo in našli dvajset sežnjev (globočine). Ko so se malo pomaknili naprej in spet vrgli grezilo, so našli petnajst čevljev. Ker so se bali, da bi kje ne zadeli na skalovje, so vrgli v krme štiri sidra in željno čakali, da bi se zdanilo. Mornarji so skušali z ladje pobegniti in so čoln v morje spustili s pretvezo, da hočejo tudi s sprednjega konca napeti sidra, Pavel pa je rekel stotniku ii) vojakom:
“če ti ne ostanejo na ladji, se vi ne morete rešiti.”
Tedaj so vojaki presekali vrvi pri čolnu ir.-pustili, da je padel.
Ko se je začelo daniti,	je Pavel vsem	prigo-
varjal, naj si vzamejo hrane, govoreč:
“štirinajsti dan je danes, odkar čakate in ste ostali tešč, saj niste nič jedli. Zato vas prosim, vzemite si hrane, ker je to za vašo rešitev.; nikomur od vas se namreč ne bo las izgubil z glave.”
Ko je to rekel, je vzel kruha, zahvalil Boga vpričo vseh, ga razlomil in	začel jesti.	Vsi	so	se
osrčili in si tudi sami hrane	vzeli. Bilo	pa	je	na
ladji nas vseh dve sto šest in sedemdeset duš. Ko so se okrepčali z jedjo, so olajševali ladjo s tem, da so metali žito v morje.
Ko se je zdanilo, dežele niso mogli spoznati> videli so neki zaliv z nizkim obrežjem.; posvetovali so se torej, če bi mogli v njem pristati z ladjo. Odvezali so sidra ter jih pustili v morju >n obenem so popustili vrvi pri krmilih, razpeli pret*' nje jadro vetru in jadrali proti bregu. Toda na' leteli so na kraj, ki je imel na obeh straneh n101' je, in so z ladjo zadeli: sprednji del se je nas*' dil in obtičal nepremičen, krma pa se je začel3 rušiti od silnih valov.
Vojaki so sklenili jetnike poloviti, da bi k1'0 ne izplaval in pobegnil. Toda stotnik je njih na' klep preprečil, ker je hotel rešiti Pavla, in ukaz® je tistim, ki so mogli plavati, naj se prvi spuste morje in gredo na suho, ostali pa (naj se rešijo) ali na deskah ali na kakih kosih ladje. Tako se Je zgodilo, da so se vsi na suho rešili.
Ko smo se rešili, smo zvedeli, da se otok nuje Melita (danes Malta). Domačini so nam lZ' kazovali nenavadno človekoljubnost. Zakurili s° ogenj zaradi nastalega dežja in mraza ter nas vs« sprejeli. Ko pa je Pavel zagrabil kup dračja 1,1 ga dejal na ogenj, je zaradi vročine švignila ,z njega kača in se mu obesila na roko.
Ko si domačini zagledali žival, ki je visela 0(* njegove roke,	so med sekoj govorili:
“Vsekako	je morilec	ta človek, ki mu po	r®"
šitvi iz morja pravica ni hotela pustiti, da bi *l vel.”
Toda Pavel je otresel žival na ogenj in n* hudega se mu ni zgodilo. Pričakovali so, da otekel, ali se takoj zgrudil mrtev. Ko pa so dol?0 čakali in videli, da se mu ne zgodi nič hude£s' so	spremenili	mnenje in	govorili, da	je Bog.
V	okolici	tega kraja	pa je imel	posestvo	P°'
glavar otoka, po imenu Publij, ki nas je spreK in tri dni prijateljsko gostil. Bil je pa prav taki'** Publijev oče bolan za mrzlico s črevesnim vnet' jem. Pavel je stopil k njemu; molil je ter pol°' žil roke nanj in ga ozdravil. Ko se je pa to z6°' dilo, so prihajali tudi ostali otočani, ki so imel* kake bolezni, in zadobivali so zdravje. Ti so na'11 izkazali mnogo časti in pri našem odhodu so na111 naložili, kar je bilo treba.
Po treh mesecih smo se odpeljali na alek' sandrijski ladji, ki je na otoku prezimila in nosil*1 znamenje Dioskurov (Kastorja in Poluksa, boža”' ska zaščitnika mornarjev po poganski veri Grkov in Rimljanov.)
Izpod T r i g) a v a
MLAD TRŽAŠKI SLOVENEC nam jerrpeslal sv°je vtise iz Slovenije v Jugoslaviji, kjer.je bil J6 obisku zadnje dni julija in prve avgusta letos.
*	njegovega poročila nekaj izvlečkov:
V	enem tednu sem prehodil vso deželo, utrud-Jlvo potovanje. Bil sem na Dolenjskem, Štajercem, Gorenjskem in v Ljubljani.
Na svoji poti po Sloveniji sem imel priliko °Paziti mnogo sprememb, vsaj zunanjih, ki so sc '^Vršile od mojega zadnjega obiska pred tremi le-Moram reči, da sem odnesel od povsod, kjer 8e,Vl bil, zelo dobre vtise. Ponavljam, morda je Vse to samo zunanjost, ali spremembe na boljše 30 ^oporečne. Izboljšanje se opazi v raznih smereh.
Prvo, kar ti pade v oči, je veliko novih hiš, Vajenih v okusnem modernem stilu, in to ne sa->1'0 Po mestih, tudi v vaseh. Stare hiše so pojavljene in prebarvane. Železniške postaje v marših vaseh, ki so bile pred leti stare barake, so 1)8 novo pozidane in krasno opremljene. Isto lahko ®čem o gostinskih obratih in to ne samo v tu-j^tičnih krajih. Povsod novo pohištvo in moderen
1">nfort.
Trgovine so polne raznovrstnega blaga, treba Je Pa reči, da je vse zelo drago, saj so največkrat 'ene v dinarjih enake našim (v lirah), torej abso-^tno previsoke za jugoslovanski standard. Kljub emu se opaža izboljšano življenjsko stanje. Zlasti vel*ka sprememba je v tem, kako so ljudje obletni. Pred tremi leti nisi mogel pričakovati, da
0	bodo ljudje nosili kakor pri nas, dočim zdaj po v«čini se.
^ Tudi trgovine so zelo moderno opremljene. (laJ za primer povem, da delujeta v Kranju dve Self-service” trgovini z najmodernejšo opremo. u dobiš vseh vrst domače izdelke, a tudi uvože-konjak Martell in vermute Cinzano ter Marti-
1	Seveda so cene zelo visoke. Kot primer naj j®vedem, da sem bil ob neki letalski prireditvi v
es«ah, kjer je blejsko letališče. Cene v restavra-ClJi Darj
J^ačunali 3G0 din! Na splošno se cene stalno vi-^ j0 stvarem, ki so za vsakdanjo porabo. V tednu,
‘ »em bil jaz gori, se je cena pivu dvignila od na 80 din iz soda ter od 80 na 100 v stekleni-
co normalne, ker sem pa videl steklenico Cam-'Ja, sem ukazal Campari s sodo. Kozarec so mi
ci. V Trstu stane pivo 110 lir. Vino je v Sloveniji itak dražje kot v Trstu. Ne morem razumeti, kako se preživlja delavec s plačo 15,000 din, ki velja za dobro plačo!
Čudno je, da se kljub temu pomanjkanje ne opazi, vsaj ne na zunaj. Vse gostilne so polne, veselice dobro obiskane. V Kranju sem obiskal 10. “Gorenjski turistično-potrošniški sejem”. Bili so razstavljeni vsi mogoči proizvodi slovenske industrij«: od plastičnih mas in idrijskih čipk do hladilnikov in motoscooterjev.
Poleg splošnih zunanjosti naj omenim, kakšen vtis so napravila name slovenska mesta. Kazli-
ka med nekdaj in sedaj je zlasti v izredni čistoči vseh krajev. Maribor sem sedaj prvič obiskal. Ze-
lo	lepo mesto z lepimi kavarnami in ulicami. Zanimivo, da sem bil v Mariboru prav tisti čas, ko je počil ondotni športni škandal. Teden poprej se je imela vršiti tekma med mariborskim Branikom in Karlovcem iz Hrvatske. Ko so se pojavili igralci na igrišču za začetek igre, se je začela hrvatska ekipa zvijati v trebušnih krčih in morali so tekmo prenesti. Najprej se je zdelo, da ni bilo v tem nič zahrbtnega, po tednu dni so pa dognali, da so v nekem hotelu nasprotno ekipo nalašč zastrupili s praški v jedeh. Zato je bil tiste dni gori velik škandal. Zelo “spodbudno” je bilo brati po časopisih umivanje rok raznih organizacij in obsojanje nešportnega dogodka, zlasti, ker se je to zgodilo v sicialistični državi...
Maribor ni samo lepo mesto, ima tudi krasno okolico. Sploh je Štajerska prekrasna dežela. Od
(Konec str. 207)
KOTIČEK NAŠIH MALIH
A E I O U
glej-te de-čke tu!
V	šo-lo te-če-jo,
nič ne re-če-jo.
A E I U O
kaj bo, kaj bo to? Ni več za-dnji u, vri-ska ju-hu-hu!
A E U O I
nič več re-da ni. Si-li u na-prej, kje je že, po-glej!
A U O I E
zme-ša-no je že, da je kar gr-do, prav res nič le-po.
U O I E A tu se vse kon-da! Ve-ste, ve-ste kaj? U, le marš na-zaj*
A E I 0 U
sla-va za-dnje-mu* De-čkov zme-šal čr-ko vsak dr-ži.
SLIKE IN KITICE NA TEJ STRAN1 SO V POZDRAV SLOVENSKI ŠOLI V MELBOURNU
A E I O U
glej-te de-čke tu!	CE	JE	ŽE	ALI	ČE	80
Čr-ke ka-že-jo, nič ne la-že-jo.
A E 1 U	O	E l' 1 . A
.	.	kdo ze bra-ti zna/
to nic prav	ne bol	n	. ,
„	..	Be-re naj le-po
U sto-ji za	u,	v....
.	.	se-sto ki-ti-co;
jo-ka od sra-mu.
AEUOI	A E I O U
u na-prej hi-ti.	ma-me ni do-mu,
Čr-ke me-ša nam,	o-čka je do-ma,
da ga le ni sram!	Pa ku-ha-ti ne zna.
A I O U E
e zdaj za-dnji gre. A-li je za-span, a-li je bo-lan?
To prav do-bro je, la-čni ni-smo še. O-čka nas u-či:
A E O U I
J2P0D TRIGLAVA (s str. 265)
J^riborske postaje pelje avtobus do vzpenjače na °horje. Vzpenjača premore 400 ljudi na uro. Vo-2lio štirisedežne gondole. V 12 minutah si 1,100 ra !*ad morjem. Krasen razgled na Maribor, Dravo, tuj in okoliške hribe. Od gornje postaje žičnice sfaltirana cesta v smeri raznih planinskih (domov), ki so pa pravi hoteli. Tudi tu čis-°Ca- Vsakih 20 korakov ob glavni cesti je koš za ^Padke z napisom: Čisto Pohorje — naš ponos! °strežba v domovih odlična, cene kakor v mestu.
Iz Maribora sem šel v Celje — tudi zelo le-u mestece! Od tu sem se peljal z avtobusom v Jubljano. Na pol poti pred znamenitimi Troja-s klancem, ki sedaj ne straši več avtomobilov, ker so cesto speljali položneje, sem na raHskem, kjer se je avtobus za nekaj minut usta-
li	srečal Tržačana N.N., ki je prišel tja letovat 2 ženo.
Po
Obi
V	Ljubljani sem se ustavil le za nekaj ur.
'■skal sem muzej, zanimal me je najbolj etno-^®fski oddelek. Majhen po obsežnosti, a zelo za-Videl sem razne narodne noše in kmečko ^r°dje. Za primorske narodne noše so izbrali ške-nJske in proseške.
Iz Ljubljane vozi avtobus v Kranj vsake pol
ln je vedno prenatrpan. Pač pa lahko daš 10 20 din več, pa ti sedež rezervirajo! V Kranju obhajali 10. obletnico gorenjskega sejma in
I	letnico Kranja. Imel sem lepo vreme in sem si v v miru ogledal mestece. Prenočevat sem šel Planinsko kočo na Krvavcu — 1,750 m visoko! Avtobu
**d:
ous in žičnica, vso pot iz Kranja do koče na-ls v 4() minutah. Koča je zelo lepo urejena in jj|aaJ so zgradili novo in večje poslopje. Edina . °da je> (ja je koča opremljena s televizijo. To vso idilo, posebno še, ker se domača televi-v a Preprosto priključi italijanski, in to največ-
•	Zelo ti gre na živce, da si moral priti v 2fQVen>j° poslušat italijanske popevke in moraš aven použiti tudi laško reklamo...
b ®il sem tudi na Brezjah. Kot božja pot mi |[ niso preveč ugajale, ker niso na visokem ^’®arje Sveta Gora. Zelo lepa je kapelica, jj^l stoluje Marija Pomagaj. Je pač Plečnikovo Zanimivo je, da so cene na Brezjah višje v najboljših restavracijah...
Wf iF° sem se vra^a' z BrezU, sem na cesti “sto-f • Po petih avtomobilih se ustavi eden iz j,.	• Vrata se odpro in spoznam obraz tržaške-
jet^)r°letarca in poleg njega ženo, ki sedaj letu-na Bledu. Z njima sem se odpeljal na Bled.
V	M * * ♦ * ** •* ♦ ♦ *,♦	M	»,♦	♦	*	«««•	M	♦>	♦>	♦	■
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦*♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦♦♦•♦ ♦♦	♦♦ ♦♦ »♦ ♦♦ «*«♦♦♦♦♦ « • « »• »♦ «« *♦	• ** ♦
it	it
U
I 1
a ♦ ♦ ♦♦ ::
NAROČNIKI, POZOR!
DESETI LETNIK
it
S
8
St
Kot l)i mignil, bo minilo nasled-§ ••♦njih šest mesecev in MISLI bodo (če# :|Bog da) nastopile svoj DESETI let-1;| Hnik. To je že nekak majhen JUBI-jit :|LEJ.	§
« Proslavili bi radi ta jubilej ta-|j ||ko, da bi naročniki sami kaj napisa-| :|li o MISLIH. Povejte, kaj so vam|j | MISLI pomenile vsa ta leta, pa tudi J j|v čem so pomankljive.	%
Veliko ja med naročniki takih,$ |ki imajo list od vsega začetka. Tak<?j| jf prosimo, da bi kaj napisali o ustano-p pvitvi našega lista, to se pravi, od || pnjihovega začetka. Posebno zanimi-g j|vo se bo bralo, če bo kdo opisal svoje?! |sodelovanje pri ustanovitvi MISLI *| gin sploh, kako je prišlo do prve šte-|* 8vilke in prvega letnika. Prosimo! j|
Šest mesecev imate časa, Ker ve-8 k mo, da večina težko prime za peroj| :|bomo na to v teku naslednjih šestp Š*mesecev še opozarjali. Zdi se nam, dalf
letnik. Kaj se vam zdi?
%
H	Monev	Orders
%
8 g
Če nam pošljete M.O. (to je pri-p Hporočljivo), prosimo, da daste napi-8 j^sati PADDINGTON, ne
Sydney!| I]t
UREDNIŠTVO in UPRAVA]:
£ 8
i:	••
V« •« ♦ ♦ «« ♦	•.*	*.*	♦.*	M	M «« *,♦	*,♦	♦	•	M	»,«*,* M «.♦	#,♦	M	M M M
,•* *'♦ *♦ ♦♦ ♦♦ ♦ • ♦♦ ♦♦♦♦♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ *♦ »* ♦♦ ♦♦ *# ♦•♦♦♦♦♦♦,
S
8
IZ SYDNEYA V PERTH - IN NAZAJ
(Dalje)
(Dr. I. Mikula
NIČ ZA TO, ČE SE JE SLAVNOSTNI govcr ob Jubilee caku neslavnostno ponesrečil. Posrečil se pa je, hvala Bogu, moj dušnopastirski obisk rojakov v W.A., ki po mojem odhodu iz Pertha nimajo več stalnega slovenskega duhovnika. Ali ga bodo spet dobili? Veseli bi ga bili, kdo ga jim bo poslal? Iskreno želim, da bi ga dobili — zavidal ga bom, ker vem, da ga bodo radi imeli.
Pre«enečenje v Perthu
Najprej je bilo treba stopiti k g. nadškofu dr. Redmondu Prendervillu. Neutrudljivi nadpa-stir, ki je v teku 25 let potrojil število župnij, katoliških šol, duhovnikov in vernikov, je Slovencem močno naklonjen. Začudil se je, da sem že tu, ko sem bil najavljen šele za naslednji teden. Pojasnil sem mu potrebo ovinkov, da pravočasno pridem v Kalgoorlie, smejal se je mojemu pripovedovanju o Jubilee caku. Dal mi je vse pravice za delo med Slovenci in vsemi drugimi verniki nadškofije. Naročil je pozdrave mojim rojakom in voščil mnogo uspeha.
Zdaj je treba pred izletom v puščavo pozdraviti vsaj nekatere rojake. Potrkam v pisarni obširnega obrata “Yanchep Lime”. Gospod šef, Jože Hribar, kar ni hotel verjeti lastnim očem, da sem že tam, gospa Pepca pa prav tako ne mojemu glasu, ko sem se ji moral javiti po telefonu. Nič manj se ni začudil dr. Koce, ko je kmalu potem uradnica navila njegov telefon in mi podala slušalko. Prišel je pome z avtom ter priznal, da sem jaz in ni kake potegavščine vmes. Peljal me je k Zadnikovim, ki so bili vzradoščeni, da so to pot kljub svojemu imenu dobili moj obisk med prvimi.
Nazaj v pustinski raj!
Še isti večer bi moral z vlakom v Calgoorlie. Pusta vožnja me ni mikala. Skoraj 400 dolgih milj — iz Ljubljane v Rim! Pa se je nepričakovano ponudila priložnost za “hitch-hiking”.
Kaj naj ima z mojo potjo opraviti “Floor-sanding”, ko komaj vem, kaj je to? Pa je imel.
V	soboto ob zori sta se Zadnik-Križmanov Pepi in njegov Ivan odpravljala na pot z Zephyrjem za “fioorsanding” nove šole v Merredinu, blizu pol pota do Calgoorlija. Povabila sta me, naj pri-
sedem. Ko smo med rekordno naglo in spretn0 vožnjo dosegli Northam, so najmarljivejši že vsta jali po hišah in cesta je postajala manj prazn‘!' Od tam naprej je vzhajajoče sonce božalo razsežn njive in pašnike, tam ob robu so hiteli z n®1”1 nizki griči in brezkončni gozdovi.
Merredin! Zephyr je zavil in ustavil pred n°, vo šolsko zgradbo, jaz sem pa obstal ob glaV"! cesti, presojal vozila in dvigal palec v smeri P1’0^* vzhodu. Ali se me bo kdo usmilil, ali bo *ta usmiljeni Samarijan potoval na Goldfields?
Kakor naročeno! Vstavi se zelen avto. mlad mož hiti prav v Calgoorlie po svojo zaročen ko! Naj le prisedem... Med prijetnim kramlja njem sva drvela proti istemu cilju po tako ra ličnih opravkih. Le enkrat sva se ustavila — 1,9 gostoljubni Graničevi farmi. Telo nama je oSVt žila dobra “cup of tea”, srce pa pogled na cVe točo družinsko srečo sredi brezmejne ravnine-
Pot je vodila dalje skozi Southern Cr°sS' mesto farmarjev in iskalcev zlata — vedno vzP^ redno z železniško progo in ogromno okr0gf cevjo, ki speljava dragoceno vodo iz Mundah blizu Pertha v Boulder-Kalgoorlie. Toplo prip popoldansko sonce, ki tod tudi po zimi greje, to je zemlja rdeča in razpokana, zelenje pa s'v°' iz buša se srebrno svetlika drevje gumijevca.
•fVi)
Že smo zavozili v Calgoorlie — danes n* ^ mesto s komaj nekaj stotinami prebivalcev, 11 daj z desettisoči zlatoiskalcev v svoji sredi, cerkve, samostanska šola, kameniti To\vn	.j
nekaj drugih odličnih zgradb še priča o neko zlati slavi. In tam daleč ob robu mesta in 1 netnega buša razpada ogromno pokopališče, jV slednji mejnik strtih svetnih nad... Kako že Pr ,, Prešeren? Od smrti “nas ne odkup’ jo kupi zl^8'
"ff'
Goldfields so pravcati pravljični otok s . okamenelega morja. Kogar val ali burja življ zanese na ta otok, je spočetka preplašen, Poli ma se sprijazni s pustinjo, stisnjenim mesi življenjem in z narodom vseh barv in jeZ1.0jj Slednjič se pogrezne sam vase in je morda doma kot bi bil kjerkoli na svetu. Zato so s« udomačili tudi Slovenci, dobrega pol tucata ( žin.
(Konec str. 279)
ek«
IZ MATIČNIH KNJIG N.S.W.
Krsti
Iz Villawooda, kjer živita v hostelu, sta posla-,a h krstu v Paddington prvorojenca Stane Žust il* Tilda, r. Jereb. Pri krstu je fantek 24. julija "jpbil ime Stane Bojan. Boter in botrica, Janez in barija žust, sta prišla v ta namen iz Mayfielda.
Iz Matraville, kjer imata svoj dom, sta poslala krstu v Paddington, deklico, drugorojenko, Ivan ?jc in Marija r. Bubnič. Ime sta ji dala Evelina •“arija in to je bilo 6. avgusta. Botrovala sta Vin-Cenc Mattoni in Rada Bubnič.
Iz Five Dock-a so pripeljali h krstu v Sydney, '6>'kev sv. Patricka, prvorojenca zakonskih Ivana °rnšiča in Eme r. Pavletič. Ime sta mu dala Ro-> Ivan. Krst je bil po slovenski službi božji 24. ^ija. Botrovala Oto Kariš in Ema Saksida.
24,
V	Corrimalu so v ondotni cerkvi krstili dne
. ■ Julija drobnega Patricka, ki se je pridružil ^atcu Stanku v družini Staneta in Angele Fatur. °trovala sta Jože in Hermina Brodnik.
V	Wentworthvillu se je štorklja na debelo ^°mnila družine Štefana Kočarja in Marije, r. , 6ttljak. čeprav je očku in mamici že delal druž-
0	Prvorojenec Štefek, sta letos prijokala kar dva
tiov,
<0
"ek,
a na en dan: Angelica in Filip, seveda sta pa konca zvedela za svoji imeni šele pri krstu, °č bosta pa zvedela, da sta dvojčka!
k V Granville je osrečil zakonca Darkota in Mil-Stanič, r. Velišček, prvorojenec, ki je pri krs-j.. dobi!
ime Daniel Ivan. Botrovala sta Ivan Ve-S^ek in Jožica Stanič.
, V North Sydneyu je v ondotni cerkvi 14. avg. ^ krstna voda drugorojenca iz družine Ivana ^avriča (Maurice) in in Daniele r. Jakin. Ime
i	‘lobil Rihard Ivo. Bratec Jadran bo težko ča-
0 (ia mu začne pomagati pri ministrirannju v (°tni Marijini cerkvi.
1 , V New Berrimi se je oglasil pri Darkotu Biz-
u in ženi Joani r. Mulvihill prvorojenček in do-Pri krstu ime John Francis. Botrovala sta Ani-
*	B>zjak in Tonny Mulvihill.
v Port Kembli so krstili 20. avg. Danico, ki J0 dobila Vilko Vrtačnik in Vida r. Šerlec.
V Paddingtonu je dne 27. avg. prejel sv. krst Milan Darko, tretje dete, pa prvi sinček družine; Milan Pleterski in Ljubica r. Musolin.
Vsem srečnim staršem in novim kristjančkom iskrene čestitke!
Poroke
V Sydenhamu so imeli poročno slavje v družini Ludvika in Marije Klakočer v soboto 20, avgusta. Nevesta je bila hči Marija, ki si je izbrala ženina litvanske narodnosti. Poročno slavje so poleg mnogih slovenskih in litvanskih gostov počastili s svojimi pozdravi tudi trije duhovniki: Avstralec, Slovenec in Litvanec.
V Paddingtonu sta v soboto 27. avg. stopila pred poročni oltar ženin Bruno Prinčič iz Vipolž pri Gorici in nevesta Sonja Zorc iz Kozjan pri Divači.
Port Kembla je dne 27. avg. slavila poročno slovesnost: Ivan Košak, rojen v Ljubljani, je pripeljal pred oltar Hedviki Mali iz znane Malijeve družine istotam. Poprej so imeli dom blizu Maribora.
V Sydneyu pri sv. Patricku sta si obljubila zakonsko zvestobo dne 28. avg. Evgen Stikovič, Istri-jan, in Mihaela M. Potočnik, doma iz vasi Žabice, Podgraje.
Vsem parom obilo sreče na skupni življenjski poti.
Smrtna kosa
V Redfernu žaluje Jože Žabar, primorski rojak, za svojo mlado ženo ki jo je šele pred tremi leti pripeljal pred oltar v Paddington. Rajna Magda Žabar je bila po rodu Makedonka, vzgojena v pravoslavni veri, pa je lani postala katoličanka. Že del j časa je trpela na slabokrvnosti in je nekaj tednov pred smrtjo morala v bolnišnico. Končno so jo poslali domov in se je štelo, da bo zdravje držalo. Po nekaj dneh je pa začutila novo slabost in zdravnik jo je poslal nazaj v bolnišnico, kjer je pa proti pričakovanju kar brž izdihnila v sredo 10. avg. Ker so njeni starši v Melbournu, so dali odpeljati truplo tja in pogrebne obrede je opravil p. Bazilij. Žalujočemu Jožetu naše najiskrenejše sožalje, rajnici naj sveti večna luč!
NIKOLI VEČ
I. Burnik
PRIŽGAL SEM SI CAPSTAN IN PUHNIL belkast dim proti sinjini zračnega oceana.
Pozno je že bilo, jesenski sobotni večer. V kampu je bilo mračno in tiho. Preko pocinjenih pločevinastih streh se je otožno razlivala lunina svetloba. Nekje visoko med vejami gumijevca je skovikala sova.
Frido, moj prijatelj, je stal ob meni nesmiselno zamišljen, pogreznjen vase in tih. Sanjaril je, kakor jaz. Večerne sape so zadišale po domotožju, po mladosti, po sladkih podobah kraške vasi. Kako je pa tu vse prazno in puhlo! Stisnil sem ustnice, še zadnjič strastno potegnil in odvrgel čik.
“Frido, kam naj jo nocoj odrineva?” “Sprašuješ, ha! Kakor da imava izbire na pretek!”
Zapel si je jopo, s prsti potegnil skozi nakodrane lase in odprl vrata Holdena.
“Vstopi!”
Motor je zabrnel. Po vijugasti poti med sencami stoletnih evkaliptov so se vrtela kolesa in prodirala v temo proti veliki tlakovani cesti.
Frido je ostro pritisnil na zavoro, sunkoma zavil na desno in polglasno siknil:
“Skoro bi ga bil povozil.”
“Povozil — koga?”
“Ali spiš? Zajca vendar!”
“Pa zakaj ga nisi?”
Predal sem se sentimentalni harmoniji zibanja in zadišala mi je mastna kunčeva bržola — če bi je ne bil odnesel zajec s seboj, ko jo je ucvrl izpod koles...
Ura je bila deset in petnajst minut, ko sva privozila v mesto in je zablestel napis:	“Hotel
Terminus”. Naj pogledam, kakšna je družba in kako je s prostorom. Frido je parkiral, izstopil in avto zaklenil. Ni imel pomislekov.
Hitro sem se vrnil in povedal:
“še je prostora. Zelo mešana družba, živahna in razigrana.”
Dražljivo naju je poščegetal vonj po močnem rizlingu, ko sva stopila v mračen, malce zatohel lokal.
“K orkestri se stisneva”, sem šepnil.
“Ne!” je odbil Frido. “Ti dve dami tu kot nalašč čakata na naju. Poprašam”.
Brez ugovora sem mu sledil. Predstavil je se-
be in mene, galantno odmaknil stolico in prisede-“Jaz sem Ruth”, je rekla blondinka vitke P° stave. “Iz Berlina sem.”	,	2
“Vi pa?” se je obrnil do rjavke. Bila rdečelična, podsmehljiva, koketna, toda molčeča' “Mary”, je rekla Ruth.
“It doesn’t matter”, je odbila Mary.
Bobneči ritem rock’n rolla me je ujel v sV<’J vrtinec. Vino me je ogrelo. Natakar je moral se prinesti in še.	,
“Driga draga...” je čez čas zatulil Frido 1,1 se zakrohotal. Pod mizo sem začutil mehko sv'*°’ ki mi je vsiljevala svojo opolzko toploto. Vztrepe^ tal sem, krepko potegnil skozi nozdrvi in se . o oči bitju, ki je sedelo poleg mene. Kakor sk°z' kopreno sem videl kuštrave lase in zlohoten P®, gled. Trudno me je obšel okčutek, da iz oči v °cl gledam pošast. Bilo je prepozno, zli duh nag011 ske strasti je opravil svoje.
Odpeljali smo se. Stekleni mesec je posmehlJ1 vo kazal svoj zadnji krajec in se odmikal; Pa . je navzdol in navzdol in utonil za hrib.
NaPreJ
od križišča smo zavili na levo in prišli med r0^1 dovje. Vozilo je dvakrat, trikrat poskočilo in ^ stalo kot pribito.
“Sabotaža!” je poltiho iztisnil iz sebe potem je bilo vse tiho. Obdajala nas je spokoj11®’ že hladna noč. Zasoplo dihanje v neposredni žini, iz spečih brajd tam zunaj žabje reglja11^! pomešano z buhanjem vetra, podobno tistemu> sem ga bil vajen poslušati sredi kraških 1°^' vsako pomlad.
Pritajeno, povito še v svoj sen, me je melo v oči jutro, ko sem si zapenjal srajco. njaje sem stikal za glavnikom, gorjupo izpljurl in povesil oči.
“Ne gre, ne premakne se!” je bolj zaklel k0 povedal Frido. “V blatu smo.”
“Naj grem porivat?”
“še vprašaš!”
Porival sem, kolikor se je dalo, naprej, n? zaj, pa spet naprej. Ni šlo in ni šlo. Frido J besno klel, brneči motor je jokal pod pritisk® plina. Zadnji kolesi sta se še in še pogrezal' blato.	j
“Kaj ti je danes? Saj bi otrok bolje porin' kot ti!”
Neslano opazko sem pogoltnil z bolečino, že hotel Frido izstopiti, ko sem krčevito stisnil čeljusti, zamižal, dvignil in porinil s tako silo, da avto kar siknil naprej. Frido se je zadovoljno ®*smehnil, vsi smo se oddahnili, jaz sem pa mo-vendar še samega sebe izvleči iz smrdljivega “lata.
■k
Visok dan je že bil, ko sva se vračala v kamp. °sevno je bodlo sonce v zlatih barvah skozi veje 6vkaliptov in se porogljivo režalo. Ozebljen in '"oker sem sedel zamišljen v svojem kotu. Pekoča J^est me je tlačila kakor mora in srečen bi bil, če J se bil mogel razjokati. Moja pražnja obleka je ®>la vsa blatna, še bolj uboga duša, ki jo je grizla fivda in občutek onemogle bede. Vse je bilo °*no na meni in v meni, kričal bi, da bi prevpil
grmenje motorja, pa iz ust ni bilo glasu.
Frido je močno slonel na vodilnik, truden in težki kladi podoben. Napenjal je motne oči in komaj lovil serpentinske ovinke, ki jih ni hotelo biti ne konca ne kraja.
Že čisto blizu doma je stresel z glavo in zabil:
“Kar je bilo, je bilo, spet smo doma. Ampak tisto obcestno blato si bom zapomnil, drugič bom pazil in zlepa ne več zapeljal v tako brljuzgo.”
“In jaz se zlepa ne bom dal več zapeljati v gnilobo in izmečke propadle družbe,” sem hitro dostavil, da si olajšam notranjo muko.
Nič ni rekel, morda se je čutil užaljenega na mojo burno opazko.
Molčala sva, le avto je brnel in pel svojo pot, njegova pesem je odmevala v moji glavi in duši:
“Nikoli več, nikoli več! Nikoli več!”
TRAGIČNA SMRT SLOVENCA V W.A.
Dr. J. Koce, Perth
SMRTNO SE JE PONESREČIL dne 7. av-^usta 19(J0 v Wyndhamu, daleč na severu Zahodne ^stralije rojak ALBIN PAUŠIN, star 39 let. Do-,a je bil iz vasi Robedišče, žup. Logje, obč. Bre-. m-i' Z ženo Pavlo in takrat 31etnim Valterčkom e pred 10 leti prišel v Avstralijo.
. Zaposlen je bil v Fremantlu pri eni največ-
k *'rm
za izvoz mesa. V aprilu letos je šel s sva-0rn Jožetom Cenčičem, ki je tudi iz Robedišč, Sezonsko delo v Wyndham, kjer so velike klav-^Ce- Dne 7. avgusta niso delali. Svak ga je va-jj na ribji lov, pa je odklonil, češ da je utrujen. ^roti večeru se je svak vrnil, pa Albina ni našel. acel0 se je iskanje in dobili so ga mrtvega v hladilnici. Očividno je šel vanjo po sneg, ki nabira v ceveh do 30 čevljev visoko, pa mu je
>dr,
snilo in se je pri padcu smrtno ponesrečil, opali so ga takoj drugi dan. Pogreba se je tJ>ežil° nad 200 ljudi. Saj je pa bil pokojnik im Povsoc* priljubljen, vesel v družbi, vse ga je ®1° rado. Lahko si mislimo, kako je novica zato 3 J^k*novo ydovo, ki je šele poldrugo uro po ^Srebu prejela telegram s žalostnim poročilom. r®kamo ji iskreno sožalje.
Poziv in prošnja
Pokojni Albin se je ponesrečil izven redne zaposlitve, zato uboga vdova ne bo prejela odškodnine. Težak udarec zanjo in njene 4 mladoletne otroke! Najmlajši ima komaj 4 leta. Z ozirom na to sta pokojnikova prijatelja Stane Mavrič in Vinko Grošelj sprožila nabiralno akcijo in med rojaki že zkrala £ 85-5-0, pa nabirke s tem nista zaključila.
Ker so pokojnikovi prijatelji in znanci razkropljeni po vsej Avstraliji, jih prosimo, da se tudi oni spomnijo težko prizadete družine s svojim prispevkom. Darove lahko pošiljate na vdovin naslov: Pavla Paušin, Branch Cirkus, Jandakot, W.A., lahko pa tudi na naslov: Dr. J. Koce, C.P.O. Box 670, Perth ali pa na MISLI v Sydneyu.
Že vnaprej vsem najlepša hvala in Bog povrni. Žalujoči vdovi bo s tem najlepše izraženo naše iskreno sožalje. Pokojnega Albina se pa spominjajmo v molitvi!
“POD BOŽJO MISLIJO SMO”
V
“SKRTVNC)ST” TRPLJENJA
MLAD ČLOVEK, KRITIČEN DUH, JE BRAL v knjigi podoben napis. Zmigal je z rameni in rekel:
“Zakaj pa pišejo in govore, da je trpljenje skrivnost? Saj ga je povsod polno. Vidimo ga, slišimo o njem, z vsemi petimi čuti ga dosežemo. Nič skrivnostnega ne vidim v njem.”
Fant je bil mlad, zdrav, dobro se mu je godilo. Poznal je trpljenje okoli sebe, sam ga še ni okusil. Trpljenje, ki je zadevalo njegove bližnje, je sprejemal kot nekaj samo po sebi umevnega; njega osebno se ni tikalo. Ni mogel razumeti, zakaj naj bi se trpljenje imenovalo — skrivnost.
Trpljenje postane skrivnost, ko zadene tebe samega in se začneš spraševati: Zakaj, odkod, čemu? Razmišljaš, ugibaš, pa vedno bolj ugotavljaš, da nihče ne more dati tako jasnega odgovora, kot na primer na vprašanje: Zakaj sonce zjutraj vzhaja, zvečer zahaja?
Ni pa nujno, da ti trpljenje postane skrivnost šele takrat, ko ga občutiš na lastni koži. če trpi tebi ljubo bitje, trpiš z njim tudi ti, duševno trpiš, čeprav telesnih bolečin nimaš. Če si svojo ljubezen raztegnil na vse ljudi, ko veš, da je vsak človek tvoj bližnji, prijatelj ali sovražnik, če si torej “človekoljub”, boš ob vsakem človeškem trpljenju tudi sam trpel — duševno. In ne boš mogel mimo vprašanj: Zakaj, odkod, čemu? Zaveš se, da dokončnega odgovora ni, trpljenje ti postane — skrivnost.
Ob skrivnosti — pohujšanje
Ker si veren človek, ob misli na trpljenje — lastno ali tuje — ne moreš mimo Boga. Zakaj Bog to dopušča? Zakaj Kristusovo odrešenje ni prepodilo s sveta trpljenja? Vse te grozote ne morejo biti zgolj za kazen. Iščeš pojasnila, pri ljudeh in v knjigah tipaš za primerno razlago. Pre-dte stopi odgovor: Na svetu ne bomo nikoli do konca razumeli, ta skrivnost nam bo jasna šele v večnosti, do dna jo razume Bog, nam jo je le deloma razodel. Skrivnost!
Bog torej dopušča trpljenje, dopušča pa tudi
—	skrivnost! Zakaj? Človek vpije po odgovoru, Bog ga ne da. Pohujšanje!
1
?
i
i
!
Spomnimo se spet na Joba. Toliko je klic^ Boga na odgovor, da ga je res priklical. Prišel Jc in spregovoril. Zdaj torej bo Job dobil pojasni*0’ sam bo zadovoljen in drugim bo lahko poved*" Razlago iz božjih ust!
Toda ko je Bog spregovoril, je nametal sam0 kopico novih vprašanj, drugačnih od Jabovih. kih, da Job ni vedel odgovora. Moral pa je °*) njih priznati in občudovati božjo modrost. Trplj6' nje je ostalo skrivnost. In ker je trpljenje ostal0 skrivnost, je ostala tudi možnost pohujšanja skrivnosti trpljenja. V trpljenju mnogim začnc omahovati — vera. Zakaj Bog ne pojasni, ^ že tu razumeli do dna? Zakaj se moramo za£*° voljiti s skoraj edinim odgovorom: Bog že ve dela, njemu prepustimo!
In se tudi veren človek — pohujšuje.
kai
Trpljenje ni ednina skrivnost
V	mislih imamo verne ljudi, zlasti katoličanC’ ki so v svojem življenju leta in leta — dokler sC niso srečali s trpljenjem — z lahkoto in brez P° hujšanja sprejemali celo vrsto verskih skrivno* '■
Da je Bog sam od sebe od vekomaj in ostal nespremenjen vso neskončno večnost •— ni že to velika skrivnost? Kolikokrat so o tem
b«
»1*
sli-
šali, razmišljali, sprejemali s ponižno vero — jim bilo v pohujšanje.	^
Da so tri osebe v enem Bogu — skrivno presv. Trojice — ni jim bilo v pohujšanje, čepr® so vedeli, da ti verski resnici s svojim človešk'1^1 umom niti površine ne predereš, kajšele, da bi | prišel do dna. Tisoč in tisočkrat so se že po^1'
po
žali: V imenu Očeta, in Sina in Svetega Duha. * se niso pohujšali — vsako pokrižanje jih je le sC bolj utrdilo v ponižni veri.
Presveto Rešnje Telo! Navaden kruh se spreminja v Telo Kristusovo, navadno vino v njegovo Kri. Oboje molimo, oboje prejemamo, uživamo! ^aj pravi na to človeški razum? Nič drugega —
skrivnost je!
Zakaj Kristus ni “pojasnil”, ko ko so se poslušalci spraševali: Kako vendar more to biti?
Ali ni Kristus — Sin božji — ob tej priložnosti precej podobno postopal, kot Bog Oče na-Pram Jobu? Namesto pojasnila in razlage je tudi Kristus postavil svoje lastno vprašanje, veliko in Pretresljivo:
“Ali hočete še drugi oditi?”
Hotel je, da ostane skrivnost. Nekateri so se P°hujšali in odšli, drugi se niso pohujšali in so °stali. Eno so razumeli: Take silne božje skrivnosti človeški um ne more razumeti...
Milijoni in milijoni katoličanov še danes enako — razumejo. Pravo razumevanje prepuščajo ®°gu. Verujejo v Boga, verujejo v njegove besedi verujejo v njegove naredbe. Ne pohujšujejo
Toda to ne — boli!
Pravkar omenjene skrivnosti naše vere ne bo-'Jo, zato se ob njih ne pohujšujemo. Trpljenje pa
—	boli... zato boli tudi skrivnost trpljenja in povzroča pohujšanje.
Saj to je tisto! Morda smo pa prav zdaj nehote odprli majhno linico v skrivnost trpljenja: pravo preizkušnjo vere prinese šele trpljenje. In zakaj ne bi smel Bog naše vere, ki jo pred njim spoznavamo, od časa do časa postaviti na tehtnico?
Morda smo take verske skrivnosti, ki nič ne bolijo, v življenju prelahko, bolje rečeno: prelab-komiselno sprejemali. Zaradi tega, ker nas je pač “mati tako učila”. Zaradi tega, ker smo bili pač tako poučeni v šoli, cerkvi, katoliško vzgojeni. Pozneje se nismo poglabljali v te skrivnosti, ni se nam zdelo potrebno, ker pač to niso — boleče skrivnosti.
Skrivnost trpljenja — boli! Zato jo je težo. prepuščati Bogu, hočemo jo sami razložiti, kličemo in sprašujemo: Zakaj, zakaj? In se pohujšujemo, vsa vera se nam utegne zamajati, Bog se nam nenadoma zazdi drugačen, vse njegove skrivnosti drugačne.
V	resnici smo le mi postali drugačni. Lahkomiselnost in površnost sta odšli od nas, novi pogledi v smisel življenja so se nam odprli. Zato globoke duše spoznavajo v trpljenju — dar božji.
“Ali hočete tudi vi oditi?”
Pismo o božji previdnosti
(Dr. Alojzij Odar v Duh. življenju)
Odgovori na ugovore
“TODA JAZ TEH BOŽJIH MISLI ne razumem in božjih potov nikjer ne vidim.” Sv. Pavel odgovarja: “O, človek, kdo si vendar ti, ki bi se Ogovarjal Bogu? Bo mar rekel izdelek tistemu, ki je izdelal: Zakaj si me tako naredil? Ali nima °nčar oblasti nad glino, da iz iste snovi napravi eno posodo, ki je v časti, in drugo, ki ni v časti?” 9,20-21).
“Če pa jaz ne vidim potov božje previdnosti!” Odpri oči in opazuj. Mnogi ne vidijo, ker vi-nočejo. Mnogi ne vidijo, ker videti ne more-^°- Njihovo oko je pokvarjeno. “Svetilka tvojega *elesa je oko. če je tvoje oko zdravo, bo vse tvo-telo svetlo, če pa je tvoje oko pokvarjeno, bo ?e'o tvoje telo v temi. Če se torej tvoja notran-luč. stemni, kolikšna bo tema!” (Mt. 6,22-23). Strast in greh in zaverovanost v zemljo stem-J'1-' notranjo luč v človeku. Zato mnogi ne vidijo °šjih. potov.
Če v svojem lastnem življenju ne moreš prepoznati božje previdnosti, beri življenjepise svetnikov, morda sv. Janeza Boška, sv. Terezije De-*eta Jezusa ali kateregakoli modernega svetnika.
11	svetnikih, ki so točno odgovarjali na božje kli-
ce, se previdnost božja veliko bolj jasno kaže, kakor v življenju drugih ljudi. Spoznal boš otipljivo, kako je Bog dober in skrben. Razumel boš polagoma Pavlov vzklik:
“O globočine bogastva in modrosti in vednosti božje! Kako nedoumljive so njegove sodbe in neizsledna njegova pota! Zakaj kdo je spoznal misel Gospodovo? In kdo je bil njegov svetovalec?” (Rim 11,33-34).
Nato pa obrni pogled v lastno življenje in tudi tam boš našel skrb božje previdnosti. Saj njena pota navadno niso izredna in čudežna: redno dogajanje Bog podreja načrtom svoje previdnosti. Končno pa doseže namen, ki ga je hotel.
“Ko pa je na svetu toliko nesreč, trpljenja in greha! Kako se to sklada z božjo previdnostjo?” Zakaj bi se ne moglo? Ali ne vemo, da ta svet ni popoln? Ali ne verujemo, da je zaradi greha prišlo nad prirodo prekletstvo in da “stvarstvo božje željno pričakuje razodetja božjih sinov”, kot piše sv. Pavel?
Ta svet ni popoln. Bog ga vodi tako, da posamezno služi celoti. Zato so nesreče razumljive in prav nič v nasprotju z božjo previdnostjo.
(Pride »e.)
TONČEK IZ POTOKA
Povest Spisal p. Bazilij
JE BELA CESTA UGLAJENA...
Ljubka cesta vodi skozi Potok proti Stični. Na eni strani sega prav do nje zaraščen hrib, na drugi se vije potoček, ki žene Pintarčkove mlinske kamne. Šele pred prvimi hišami v Gaberju se prav razširi in pripelje v Stično mimo sivih zidov starodavnega samostana.
Tonček je pot dobro poznal. Odkar je nosil hlače, je bil često na njej. Vsak grmiček mu je bil znan in domala vsako drevo ob njej je že okušalo ostrino njegovega noža.
“Tonček! Tonček!” ga je velikokrat poklicala mati Marijana. “V trgovino!”
Nikoli se ni potuhnil za hlevom, kot se je znal Janez. Mamo je treba ubogati, to je prvo. Drugo pa, da je trgovinaa vendar v Stični in četrturna pot mine, kot bi mignil. Navadno se mu je pridružila tudi Nežika in sta jo skupaj mahnila objeta krog vratu in med veselim petjem, da je ves Potok odmeval.
“Tonček, kaj bova šla tudi k cunjarici Pajkovki?” ga je vprašala sestra.
“Kakopak!”
Res sta v Gaberju zavila k ženici, ki je svoja mala gosta dobro poznala. “Kaj bi pa vidva rada?” se jima je že na pragu ljubeznivo smejala.
“Pangeljce,” je koj povedala Nežika.
“Potem pa kar naprej!”
Pajkovka se je preživljala s tem, da je po hišah pobirala stare cunje in dajala zanje šivanke in sukanec ter drugo drobnarijo. Ljudje so jo imeli radi, ker je bila poštena od nog do glave. Mnogo vasi je obredla in ker je od časa do časa odkrevsala s svojo zbirko cunj celo v Lpubljano ali Novo mesto, so ji radi naročali to in ono. Vse je oskrbela in uredila. Doma v Gaberju pa je imela kramarijo, kjer so otroci kaj radi stikali med šaro. Dekletom je šlo zlasti za prstane, ki jih je imela celo zbirko in prav poceni. Napuhnjenke! Tudi Neža je bila taka, dočim je Tonček raje ogledoval dolgo vrsto lesenih konjičev, ki so imeli namesto repa piščalko. A vsem obiskovalcem so zlasti dišali piškoti iz lecta in sladkorčki, ki so se kar sami stopili v ustih. Prodajala jih je na večje praznike tudi na stojnici pred cerkvijo, toda tam
so bili dražji kot doma, kjer je navadno dala ka-terega povrhu.
Seveda so otroci vselej dobili od cunjarice raz-ne odrezke blaga, ki so jim rekli “pangeljci”.
“Tak sta zopet enkrat vidva pri meni,” je ze' nica Tončku in Nežiki že dajala šop pisanih tra-kov.
Ko bi imela kaj denarja za sladkorčke, bi se dalj časa zadržala. Tako sta se samo zahvalila pangeljce, dobila vsak pol sladkorčka zastonj ,n stekla proti Stični. Da nazadnje še ne pozabita, P° kaj so ju mati poslali v trgovino!
Cunjarica Pajkovka je s prijaznim smehlja* jem gledala za najmlajšima iz Potoka. Gotovo ie precenjevala, koliko sta se potegnila od takrat, sta pri njej bosa pričakala — snega.
Nista imela dosti nad štiri leta, ko sta že 2 roko v roki priromala k njej. Sprva z Ančko >n Ivanko, potem tudi sama. še dobro se ju spomin' ja. Tistikrat sta pritekla takoj po kosilu, Dasi J® bila že pozna jesen v deželi, sta bila bosa. SaJ njuni nožiči še nista pomerili čevljev. Tako dolg0 sta izbirala pisane trakove in se z njimi igrala za pečjo, da je izpod sivega neba začelo naletavati-Pod večer je bilo že vse belo, otroka pa bosa P11 njej. Iz Potoka so prišli ponju z vozom...
★
“Tonček, Nežika!... V trgovino!” je mati zopet poklicala.
Neže ni bilo nikjer, pač pa je pritekel dečko-
“Kaj bom prinesel?”
“Tu imaš steklenico. Dve merici olja prinesi-Pa hitro, ker mi ga je zmanjkalo za solato!”
Tonček je dobil nekaj drobiža in steklenic0; Takoj se je pognal čez mostiček na cesto. Mat* so rekli, da se mudi. Torej mora teči, da ne bodo hudi...
Hitro je bil v Stični.
“Olja!” je povedal prijaznemu trgovcu in dobil od njega poleg skoraj polne steklenice tudi Podobico s širokim, lepo izstriženim robom.
“Boglonaj!” se je zahvalil in stekel iz prodajalne. Toda pot domov se je bolj vlekla. Kar ni In ni hotelo biti zadnjega ovinka. Saj so se Tončkove misli izgubile Bog si ga vedi kje. Mimogrede Je pozabil na mater, ki čaka na olje.. .
Tonček se je danes spomnil stare beračice Poharice, občinske reve, ki prosjači po stiski okolici in se tudi v Potoku večkrat oglasi. Saj je PHjazna, le otrok, ki ji nagajajo, ne more. Preganja jih, kjer jih dobi, in jim žuga s svojo grčevko. Hodi pa skrivljeno, da bi kmalu ne videla za ped pred svojim nosom. Saj gleda z glavo skoraj v svoj strgani čevelj... Takole!
In Tonček je — ne da bi se zavedal — oponašal Poharico: ukrivil je hrbet in globoko priklonjen nadaljeval pot.
Nenadoma pa: Plenk!...
Steklenica, ki jo je nosil v desnici, se je Preve približala tlom. Udarila je ob kamen, ki je gledal iz ceste, črepinje so zažvenketale med lu • z° olja v pesek in Tonček je preplašen obdržal *ned prsti samo steklenični vrat.. .
Potem pa v vek. “Mati ga čakajo, ko se jim ftiudi,” se je spomnil naročila, “on pa na cesti °Ponaša beračico. Kazen božja, da je s steklenico zadel ob kamen!” Kazen!
Toda tej sledi še druga — materina. Mati ^odo segli na polico po šibo in bodo sprašili njegove hlače'. Joj! Že zdaj ga skeli.
In sklenil je, da se ne prikaže v vežo. Do-ttiov je stekel po bližnjici čez brv in naravnost Pod kozolec, kjer so imeli shranjen zapravljenček. ^oz je imel sedež na privzdigo, pod njim pa prostor, v katerega je drobni Tonček kaj lahko zlezel. Sicer je moral ležati skrčen, a vendar si je izbral to skrivališče za svoj beg pred materino palico- Pokril se je s sedežem in globoko vzdihnil. Najraje bi umrl. Potem bi ga našli mrtvega in Vse bi bilo odpuščeno. Ah!...
Mati Marijana je zaman čakala svojega Tončka. Ni in ni se hotel prikazati izza ovinka. In tako se je mudilo s pripravo solate.
“Nesrečni otrok! Gotovo je zopet pri Pajkovki ali pa se igra kje na cesti.”
Ker ga le ni bilo od nikoder, je poslala za "jim Ančko.
Sestri ni bilo treba daleč. Takoj za ovinkom ^isli, September, 1960.
je zagledala sredi ceste mastni madež in razbito steklenico. Vse ji je bilo jasno. Brata pa nikjer...
In ga tudi ni bilo na spregled prav do mraku. Ležal je pod sedežem očetovega zapravljenčka in čakal smrti, ki ga je pustila na cedilu. Vse ga je že bolelo od ležanja in pošteno mu je krulilo v želodcu. Zlasti še, kadar se je spomnil, da je bila danes na mizi njegova najljubša jed — mlečna kaša.. . A strah pred palico ga je držal v precepu.
Od časa do časa je privzdignil pokrov in pogledal skozi špranjo. Zdaj bo prišla noč in morda se ga bodo mati le usmilili in mu prizanesli.
Kmalu je slišal presunljive klice:	“Tonček,
Tonček!.. .”
Vse popoldne so ga čakali. Ker ga le ni bilo od nikoder, jih je začelo skrbeti.
“Da se mu ni kaj pripetilo,” je plašilo mater.
“Skril se je, ker se boji, da bo tepen,” je med smehom uganil oče.
Toda z mrakom so se povečale tudi skrbi. Materina ljubezen je našla drug vzrok: “Morda je padel v potok...”
Iskali so ga okrog mlina in hiše, a hlapec in Janez sta morala ob potoku po dolini.
Medtem je mali grešnik le privzdignil sedež na očetovem koleslju ter prihuljeno stopil na hišni prag. “Mama, lačen!...” je zavekal.
Takoj je dobil svojo skodelo mlečne kaše, ki ga je vse popoldne zastonj čakala na ognjišču. Nič ni bil tepen, le mati mu je rekla, preden se je skobacal na peč spat: “Veš, Tonček, drugič pa ne bo brez šibe!”
No, drugič bo tudi on bolj pazljiv. In stare Poharice ne bo oponašal nikoli več! Naka, nikoli več!
Črepinje so zažvenketale...
MOJ OBISK V TASMANIJI
P. Bazilij, Melbourne
POPOLDNE SEM SE IZ DEVONPORTA ODPRAVIL proti Launcestnu. Ker je to glavna cesta proti Hobartu, je seveda tlakovana in nič ne zaostaja za viktorijskimi. Vije se po slikoviti tasmanski pokrajini. Mimo mene so bi-zeli prijazni zeleni grički, gozdovi so se menjavali s poljem, v ozadju na desni pa vidiš planine. Da, ravno gore Tasmanijo napravijo še bolj podobno naši domovini.
Prometa ni bilo veliko. Farmarske hiše niso preveč pogoste, pa tudi naselij na tej poti ni ravno veliko. Kakor sem opazil tudi kasneje, ima domala vsako večje naselje tudi nekaj starih, iz kamnitih blokov zidanih hiš in gospodarskih poslopij. To so bile prve bele postojanke v deželi — natrpane s kaznjenci, ki so jih seveda tudi gradili. Precej poštnih poslopij sem videl, ki imajo novo, moderno pročelje; ko pa greš gledat hišo od strani, vidiš, da je samo pročelje novo, dočim je hiša sto let stara bivša hiša kaznjencev.
Ko bi te stare hiše znale govoriti, kaj vse bi nam povedale A danes so neme priče začetka emigracije v deželi, ki danes sprejema toliko naših izseljenskih družin.
Nekaj milj pred Launcestnom je vzbudila mojo pozornost katoliška cerkev, ki je prav gotovo ena najmodernejših, kar sem jih kdaj videl. Opisoval je ne bom, ker vem, da se mi ne bi posrečilo. Človeku se zdi, da je stavbenik po pomoti ravno narobe postavil streho na zidove. Kdor je videl moj film o Tasmanji, bo vedel, kaj mislim pove-
dati. Je pa cerkev okusne notranjosti in ne gre tako daleč, da bi se v njej človek raztresel namesto zbral pri molitvi. Moderna umetnost se ffli zdi včasih res prava podoba človeka našega časa, ki ima prazno srce in ne zna več pogledati kvišku k velikemu Umetniku' življenja.
Pri tej cerkvi sta me čakala avstralski sobrat Alfonz, ki je župnik v Launcestnu, in p. Ro1i> hrvaški kaplan v Sydneyu. P. Alfonz se je ba)> da bi “ne našel naše redovne hiše”. Moral sem se smejati njegovi skrbi. Pač ne pozna posla Izseljen' skega duhovnika, ki mora stokrat iskati naslove. No, saj je res lepše lepo voziti za avtom, ki ti kaže pot, Kaj takega se ne zgodi vsak dan. S P’ Rokom sva se pa srečala že v Melbournu in se zmenila, da si po Tasmaniji skupno utirava p0*" Svojega konjička ni mogel spraviti na ladjo, ker mesta ni rezerviral, in se je tako pridružil moji “ekspediciji”. Od Launcestna dalje bova potovala skupaj: jaz bom iskal Slovence, on Hrvate. Kar naprej!
To noč mi ni bilo treba prespati v avtu, kakor tolikokrat na potovanjih po Južni Avstraliji-Spal sem v mestnem župnišču — v škofovi sobi. Kar razvadili me bodo v Tasmaniji! Zjutraj sva s p. Rokom naredila načrt za naslednje dni. Najprej nas je seveda čakala —
Pot preko planin
Launceston je drugo največje mesto v Tasmaniji in ima 54.000 prebivalcev. Pridobilo si je na'
PRINCESS of TASMANIA
slov “Garden City” in rekel bi, da to ime kar zasluži. Leta 1806. ga je ustanovil ob reki Tamar Governor Paterson. Komaj nekaj minut hoda iz središča mesta je dohod v čudovito skalnato sotesko z imenom Cataract Gorge, ki je zelo podobna našemu Vintgarju, le manj divja. Po soteski si ®ed skalnatimi čermi utira s slapovi pot South Esk, med pečinami in vodo pa se vije zavarovana Pot za številne obiskovalce.
S p. Rokom sva v to dolinico samo “pokukala”, saj nisva hotela izgubljati časa. Iskala sva ljudi. On je staknil enega svojih, meni se pa pri najboljši volji ni posrečilo, čul sem, da je nekaj Slovencev, kje so in kdo, pa mi je za enkrat °stala zapečatena knjiga. Pač pa sem v farni krstni knjigi našel ime slovenskega para, ki se jo tu pojočil, pa izginil baje na severno tasmansko obalo.
Launceston je ostal za nama. Ali bo šlo Sladko proti Queenstownu? Pač prvič na tej poti cez planine in še strašili so naju pred odhodom, da bo morda cesta zametena in bi potrebovala na kolesih verige. Še brez snega se ne da voziti hitreje kot 25 milj, treba je imeti dobre gume itd.. . Vsa ta svarila so mi šla po glavi, ko sva brzela Po tlakovani cesti proti Deloraine, tam pa zavila netlakovano pot proti levi — planinam naproti.
Pot se je hitro dvigala. Sleherni ovinek mi je Pokazal novo lepoto. Vedno hujša divjina, čudovita božja narava, blažen mir, ki ga mesta pač ne Poznajo. Vreme pa vedno lepše in prav nič ni ka-zalo, da bi se začel kak snežni metež. Le vrhovi Sora, so bili delno pokriti s snegom, da so bili Se lepši in bolj naši. Gozd pa je polagoma prešel
v	pravi planinski svet. Nič čudnega, saj je bila cesta že visoko v gorovju, ki se imenuje Great Vestern Tiers. Za nekaj milj smo bili spet v megli in začelo je rositi. Ko pa smo prišli do Velikega jezera (Great Lake) na planoti (Central Pla-teau) sredi gora, je zmagalo sonce ter nam nudilo krasen razgled. Jezero leži 3250 stopal nad Gorsko gladino in je pravi raj za lovce in ribiče, ^'aš konjiček se je ustavil seveda samo za kratek Ulmski posnetek, pa mimo jezera odbrzel dalje. Cesta se je spuščala navzdol, pa se spet dvigala lr> vila mimo gora, brzela preko potokov in nam sPet odkrivala nove lepote, čudovit je pogled na kradle Mt. (5069 stopal) in Mt. 01ympus (4680 stopal), King William Range pa je s svojim sedlom kar podoben našim Kamniškim planinam.
Med Dervvent Bridge do Queenstowna doseže °esta svojo naj višjo točko (2720 stopal) pri Mt. Arrow-smith. Od tu pa se v ostrih in številnih zamisli, September, 1960.
vojih spušča v Surprise Valley, hjer se ti odpra čudovit pogled proti jugu na Franchman’s Cap (4756 stopal).
S p. Rokom sva za šalo in iz radovednosti začela šteti ovinke. V razdalji šestih milj sva jih naštela — 72. Na eni strani visoka stena, na drugi globok prepad. Cesta pa ozka, da bi komaj srečal drug' avto. Vendar je konjiček kar dobro vozil in se pognal preko široke doline, da se pripravi na zadnji naskok: cesta se dviga ob pobočju rdečkastih gorskih mas, na drugi strani pa se nam globoko v kotlu prikaže Queenstown s svojim rudnikom bakra, ki je eden največjih pod angleško krono.
No, pa smo jo srečno privozili. Res je avto z nami vred prerukalo do kraja, a je bilo vredno, še bolj vredno pa bo, če najdem kaj slovenskih ovčic v tej pustinji...
V Queenstownu
Župnik naju je lepo sprejel. Že poročna in krstna knjiga mi je razodela nekaj slovenskih imen. P. Rok je imel sicer več sreče, a tudi jaz nisem prišel tako daleč zastonj. V barakah za samce sem našel Jeklarjevega Franca z Bleda, v naselju samem pa Vadnjalovega Janka iz Ilirske Bistrice. Gorenjec France mi je pravil, da je že vse vrhove obredel, ki mu vsaj delno nadomeščajo gorato domovino. Nato sem zvedel za brata Jožeta in Franca Gašperšiča (iz premske župnije), ki sta si, poročena s tasmanskima sestrama, tukaj ustanovila lastno ognjišče. In vsakdo je vedel povedati še za koga, ki je bil tu, pa je zdaj menda tam in tam, Za nekatere sem dobil samo krstno ime, a morda bo prišel čas, ko jih bom našel. Vsekakor danes vem, da je že precej Slovencev šlo preko Queenstowna in se spet izgubilo nekje na tasmanskem otoku. Katere pa sem srečal sem jih s slovensko besedo prijetno presenetil.
Naslednji dan je hitro potekel, saj iskanje vzame neverjetno dosti časa. In slučajno sem zvedel še za enega Slovenca. Samo to so vedeli, da mu je ime Franc, da ima avstralsko ženo in da je cestar med Queenstownom in Strahanom.
Strahan leži južno od Queensto\vna ob morskem zalivu Macquarie Harbour. Cesta ni dolga, a zavojev spet, da je strah. Pa sem kar laže vozil po njej v mislih, da jo slovenska roka neguje in popravlja. Za vsakim ovinkom sem pričakoval, da bom videl cestarjevo karavano ali pa srečal celo njega samega. Pa nič! Končno smo imeli le še nekaj milj do Strahana, ko je izza grmičja prišel mož z lopato in zaprosil, ako bi ga potegnili pro-
(Dalj c str. 283)
Avstralsko cudo — drevo bavbav
sodiščfu^pblast je poslala med
nt OJ) ,g)a
ŽE SAMA SLIKA VAM POKAŽE, da je to drevo zelo strahu podobno. Tu napisane točke vas bodo še bolj prepričale.
PRVIČ: Pregovor pravi, da je strah v sredi votel, okoli ga pa nič ni. Skoraj čisto tako je to drevo. Njegovo deblo je vedno votlo, pa ne-da bi strohnelo, po naravi in pri polnem zdravju je vot-
lo.	Votline pa ne obdaja okoli in okoli les, ampak skupaj zrasla rastlinska vlakna. Tedaj res drevesa tudi “okoli” ni kaj. Skoraj kot — strah!
DRUGIČ: Avstralski črnci so dali drevesu ime “baobab”. Ni znano, kaj ta beseda pomeni, je pa zelo podobna naši —: bavbav!
TRETJIČ: Avstralski Angleži so dali drevesu ime: Prison tree. Kako bi to rekli po naše? Drevesna ječa — drevesni zapor — keha — prižon? Morda: drevo-jetnišnica? Če ni poleg drugih strahov tudi ječa bavbav, kaj naj še bo?
Zdaj ostanimo pri tretji točki!
Pred desetletji so bili stiki in odnosi med belimi in črnimi Avstralci vse bolj napeti kot so v naših dneh. črnci domačini so se malo menili za posttave in zakone belih prišlekov, ti so pa zahtevali pokorščino črki in duhu postave. Domačin, ki se ni držal postav, je bil zločinec in so ga pozvali pred
četo policajev ali vojakov, ki so morali zločince poloviti in jih prignati pred sodni stol belih. Polo* viti jih morda ni bilo pretežko, saj so imeli voja* ki puške in smodnik, črnci so se rajši vdali kot se pustili postreljati. Vojaki so jih zvezali in odvedli iz puščave v mesto. Dostikrat so vzeli s seboj tudi kaj drugih črncev, ki so bili sicer nedolžni, pa so bili potrebni sodišču za priče.
Tu se začenjajo težave. Sto in sto milj dolga pot, železnic ni, avtomobilov še manj, aeroplanov že celo ne. Saj še poštene ceste ni, da bi konjiček hi-hot potegnil zločince na cilj. In kje naj vojaki spravijo možakarje čez noč, ko ni nikjer na planjavi ne hiše, ne šupe, ne barake, ki bi ponoči sprejela obtožence pod varno streho? Res so Sl* romaki zvezani, pa bi se le komu posrečilo zbežati, morda bi se znal celo okovov znebiti...
Pa glejte, tu je priskočilo na pomoč čudno drevo — bavbav! Oblasti so dale v deblo izsekati vhod, vanj so pritrdili železne zapahe, pognali zločince v drevesno praznoto, pritrdili zaporo —-jutri zjutraj vsem lahko noč!
Kar po tucat ljudi so mogli spraviti v nekatera drevesa. O enem je zapisano, da jih je držalo 18, mogli so seveda samo stati pokonci — pač P° vsem. kar si lahko mislimo — baba v drevo!
iCHX*daJ/:rt
c
Taka drevesa še danes stoje visoko gori v Zahodni Avstraliji (W.A.), za ječe ne služijo več. ^jihova debelost je od 50 — 60 čevljev, votlina Je v premeru 12 čevljev, visoka pa 18. Za ventilacijo je bilo treba odkrehniti kako vejo pri vrhu, Pa je nastala primerna odprtina za zrak.
V	tistih časih, ko so drevesa za ječe služita. so oblasti tako “obdelale” celo verigo baobabov, kak dan potovanja narazen. Vojaki zganjači
So	v mehko skorjo drevesa vrezavali svoja imena aH vsaj začetnice svojih imen. Dostikrat tudi da-',um, kdaj so tam prenočili. Nekaj takih vrezov kaže tudi drevo na naši sliki.
Pa še nekaj pripomb o naravnem življenju čudnih dreves.
Njihovi listi so veliki kot jih imajo zeljnate Slave. Veje in včasih tudi deblo se maličijo v ta-
kih skrivenčenih oblikah, da je celota manj podobna drevesu kot pravljičnemu gozdnemu bitju — bavbav! V posebno čast temu drevju je pa treba povedati, da so prava zakladnica — vode! Vlaknato deblo, obod prav za prav, jo srka iz zemlje in ji ne dovoli izhlapevanja, pa naj bo sonce še tako vroče, puščava pa suha kot poper. Žejen popotnik z nožem navrta luknjo, se vsesa vanjo in poživil se je kot pri studenčku pod skalo!
Za večnost pa tudi babav drevesa niso. Prej ali slej jih starost zagrabi. Razpadati začno ob koncu najtanjših vejic, ki se razkoljejo v dvoje in se povesijo kot zmočena lepenka. Ta proces gre naglo navzdol in vse deblo nazadnje razpade v nekake “mucke”, kot se zarede človeku pod posteljo, če sobo vsakega pol leta enkrat počedi.
Čudno, čudno je avstralsko drevo bavbav!
•Z SYDNEYA V PERTH <»... ms,
Med našimi zlatarji
Majska in junijska številka MISLI sta opisali ^algoorlie zelo posrečno. Zadosti je bilo povedano ^di o naši slovenski službi božji, ki je s svojim dobrim obiskom in verskim navdušenjem spodbu-zgled večjim slovenskim naselbinam.
Zbrali smo se v Zorzutovi hiši na filmski ve-c®r in gledali slike iz življenja Slovencev v vzhod-t"h krajih. Marsikdo je spoznal svoje prijatelje doma, iz taborišča ali z ladje.
V	svoji sredi smo ta večer pogrešali go. Ma-Hjo in vse Jazbarjev«. Kaj jih je zadržalo? Ge. Dariji se je pripetilo nekaj, kar se ji ni niti v ^elikem glavnem mestu Venezuele: na poti do Zoretovih se je izgubila- Nikakor ni mogla najti hi-Se> morala se je vrniti. Jazbarjevi so pa do hiše Sl'ečno prišli, ko se je predstava že vršila. Bilo je vse temno, nobeno okno razsvetljeno, Zorzu-_vi že spijo, pa so razočarani odšli. Niso se domislili, da se film razkazuje v temi, ne pri luči! ^rijin in Jazbarjev dogodek naj bo nam vsem nauk: Zmota in prevara sta prvotno v naši predivi in misli, torej v nas samih. Zato ne smemo 1,1 ne moremo dolžiti drugih!
Naši rojaki v Kalgoorliju ne skrbe samo za Sy°j gmotni napredek, veliko skrb posvečajo vzgoja otrok. Nobenih žrtev se ne strašijo, da jih pokljajo v katoliške šole. Pa ne samo v nižje, višje
šolanje je naravnost pravilo. Jazbarjeva Ana na primer je dosegla svoj “leaving” — zrelostni izpit — z odliko in se zdaj pripravlja na univerzi Perth za poklic profesorice. Žverkova Hilda se je pa na letošnjem katoliškem družabnem večeru, ki je v Kalgoorliju vedno velik dogodek, začudenemu občinstvu predstavila kot debutantka v izbrani noši in z izredno okusnim obnašanjem, da je zasenčila dolgo vrsto drugih debutantk in bila deležna splošnega občudovanja.
Še in še bi se dalo pripovedovati o zlatem otoku sredi pustinje, pa nočem izvabljati naše mladine tja, ko sem se moral sam prehitro posloviti, čeprav sem slovo odlašal do zadnjega trenutka in zadnjega vlaka.
NADALJNJI DAROVI ZA SKLAD
£ 3-0-0: Karl Dolenc; £2-10-0: Anton Jesenko;
£ 1-10-0: Anton Laznik, Anton Drmota, Kar-
lo	Meterc;
£ 1-0-0: Peter Slana, Ivanka Pohlen, Otmar Raner, Janez Geršak, Janez Klemenčič, Stanko Salobir, Franc Medvedec, Jakob Božič, Maks Hartman, Karl Simenčič;
£ 0-10-0: Jožef Slavec, Milan Mikuletič, Srečko Bole, Viktor Kolmanič, Franc Pušnik, Janez Jernejčič.
Prisrčna hvala vsem vztrajnim darovalcem!
AVSTRALIJA NA KOLESIH -
y m
kako vozi in prevaža:
M.
DOTAKNIMO SE VPRAŠANJA, kako je v Avstraliji s prevozom ali transportom. Za boljše spoznavanje življenja in gospodarstva v deželi je to vprašanje velike važnosti.
Pričakovati je, da bodo v tako obširni deželi silne daljave in kar je s tem v zvezi — prevoz, prevozna sredstva, ceste — avstralski ekonomiji v veliko breme. Tako tudi je, zakaj Avstralija potroši celo četrtino vsedržavnega dohodka prav za transport. Cest je polno, niso pa vedno v takem stanju, kot bi si človek želel. Veliko vozil ceste izrablja, popravila pa stanejo državo vsako leto veliko denarja. Tudi železnice imajo leto za letom velike primanjkljaje, ki jih mora pokriti država. Občutne primanjkljaje izkazujejo posebno železnice po mestih.
S prevozom je tesno povezan problem decentralizacije. Vemo, kako se avstralsko prebivalstvo kupiči v velikih mestih, in mi novi priseljenci nismo izvzeti. V dveh mestih — Sydneyu in Melbournu — živi 40% prebivalstva. Če upoštevamo še druga večja mesta — Adelaide, Brisban*;, Perth, Hobart — za ostalo deželo ostane kaj malo odstotkov.
Federalna vlada se je nekoč že lotila reševanja tega perečega vprašanja. Bilo je med vojno, ko je gradila tovarne za vojno industrijo na podeželju. Upala je, da bodo po končani vojni prevzeli te tovarne privatniki in jih preuredili za civilno produkcijo. Res so nekatere tvrdke prevzele nekaj teh tovarn, pa se je kmalu pokazalo, da ne morejo vztrajati. Surovine je bilo treba dovažati iz oddaljenih mest, izdelke voziti spet v oddaljena mesta na trg — ni se izplačalo. Prevoznina je požrla ves dobiček in tovarne je bilo treba zapreti. Tako je šel vladni načrt po vodi.
Položaj je danes tak, da mesta rastejo in se širijo v nedogled. Nekdaj je bilo 10 milj od središča mesta daleč zunaj, danes je marsikje že v mestu. Kmalu bodo naša mesta ogromne asfaltne džungle, pot od stanovanja do kraja zaposlitve bo postajala daljša in daljša — človek bo izrabljal svojo energijo in živce bolj z vožnjo na delo kot na delu samem.
Nekateri mislijo, da bi se ta razvoj dal ustaviti ali vsaj zavreti, če bi možje na vladi pokaza-
Oppelt
> 1. .
li	več poguma. Vlada ima v svojih rokah mocD ekonomsko orožje: razpisovanje davkov in razni podobnih pristojbin. Mogla bi nalagati večje davke podjetjem v mestih, manjše onim na podeželj11, S takim postopkom bi po malem pognala deželo decentralizacijo in se za bližnjo bodočnost izogn‘ la nevarnostim, ki prete Avstraliji zaradi kup1 čenja ljudi v mestih in praznote podeželja. Da početje, če se le nadaljuje in nadaljuje, n101’ privesti nekoč do resne krize, je kaj lahko unl ljivo.
Od vseh držav je doslej le NSW pokazal n® kaj' razumevanja v tej smeri. Vlada je financira^ nove in večje vodne napeljave, zgradila 35 bolrU° nic, postavila 30,000 milj novih električnih tokov0 dov, napovedala pa še več javnih del. S teni J® podeželje v NSW dobilo novo vrednost in posta privlačno za poedince in za organiziran kapital lahko z zaposlitvijo na deželi potegne iz i*1®51 vsaj del prebivalstva.
Za ustanovitev novih industrij je treba denarja. Del tega denarja se je našel v obl' privatnega tujega kapitala, ki je v zadnjih d® setletjih stalno prihajal v Avstralijo. To je doka-’ da ljudje po svetu verjamejo v bodočnost mlade dežele in z zaupanjem vlagajo svoj denai tukajšnja podjetja. Uspehi se kajpada ne morej® pakazati takoj, pokazali se bodo čez nekaj K razvoju Avstralije torej prispevajo razni la torji: Avstralija sama s svojim kapitalom in mačo delovno silo, pa tudi kapital iz zunanjeS3 sveta skupno s priseljeno delovno silo od zun*^
—	imigranti.
Kot zanimivost naj dodam še to, da iniaJ0 pa tudi nekatere avstralske tvrdke naloženega P*e cej kapitala v drugih deželah, torej v zunanj®^ svetu. Dandanes lahko zasledimo tovarne, ki so J postavili Avstralci, v Novi Zelandiji, Južni Alr in na Daljnem Vzhodu. Celo v sami Evropi-primer naj navedem avstralsko podjetniško bo “Ready Mixed Concrete LTD”, katere kani'0’^ grade v Nemčiji znane “Autobahns” — modei ' avtomobilske proge, ki je zanje beseda “cest3 ’ že premajhna in zastarela.
Upajmo, da bo Avstralija rasla in se razvU* la stalno po današnjem zgledu. NovonaselJel
^mo pri tem razvoju bolj in bolj udeleženi, ker *>as bo vedno več — če pojde vse po sreči. Edina Pevarnost, ki bi ta razvoj ustavila, bi mogla priti °d zunaj, tako se zdi. Prišla bi lahko v obliki svetovne ekonomske krize, kot na primer v letih 1929 — 1932, ali pa nove svetovne vojne... Teh ^yeh nevarnosti seveda Avstralija sama ne more preprečiti, odrivati ju more le z iskrenim sodelovanjem z drugimi deželami, ki se resno trudijo za blagor vsega sveta.
Obenem s to nevarnostjo od zunaj se seveda
tudi doma pojavljajo problemi, ki so pa neprimerno manjši. Vzemimo današnje inflacijsko trenje. Ta pojav pa lahko primerjamo človeškemu telesu, ki potrebuje včasih večje ali manjše operacije, tu pa tam kaj drzne. Vlada bi morala biti kirurg — tega posla se pa rada ubrani in skuša inflaciio ustaviti z raznimi ekonomskimi odredbami in odloki, na primer z nedavno sprostitvijo uvoza. Če je odgovornim krogom zares pri srcu bodoče blagostanje Avstralije, smemo upati, da se bodo veliki in manjši problemi primerno rešili.
TA OČE JE ZNAL VZGAJATI
Mira MAR
TO SEM ZAPISALA NA LETOŠNJI MATERINSKI DAN, ker se mi je zdelo vredno zapi-
li.	Morda bo vredno tudi v MISLIH objaviti.
Bili smo v večji družbi in se pogovarjali o Materinskem dnevu. Vsak je skušal kaj lepega podati o svoji materi. Prileten mož je pa segel v**ies z drugačno besedo, kakor bi kdo v lepi meloni udaril na napačno struno.
“To je vse lepo, jaz pa le večkrat ugibam, *akaj toliko lepega govorimo in pišemo o mate-tah, očete pa nekam v ozadje porivamo.”
Vsa družba je v hipu obmolknila. Kakor v ^ičako vanju. Mož je čutil, da mora svojo izjavo “Pfavičiti, če ne bo ostal pod obsodbo.
“Bom povedal, kaj mislim, če hočete poslušati doživljaj.”
Samo z molkom smo mu pritrdili.
, “Dobro, pa poslušajte, če se ne motim, sem takrat v tretjem razredu ljudske šole. Bilo je ,0|iec šolskega leta in dobili smo spričevala. Mo-Je bilo dosti slabo. V nobenem predmetu nisem jPiel (‘odlično’ ali tudi samo ‘prav dobro’. Nekaj a°brih’ je) sicer bilo, po večini pa sami ‘zadostni’.
Doma sem našel mater in ji spričevalo pokadi* Oče je bil z doma in se je imel vrniti šele ®°2n6 zvečer.
Mati si je spričevalo ogledala in me začela j^uda hudo zmerjati. Tepec, butelj, sram naj te l>e kako si upaš tako spričevalo očetu pokaza-
•	Najrajši bi te pognala od hiše. Pojdi, skrij se, v? te ne vidim. Pa tudi očetu se rajši nič ne poka-' Saj bo najbrž pozabil vprašati, kar neumne-se naredi. Palico bom pa že skrila, če bi se le Pomnil, da bi vprašal za spričevalo. Saj bi ti pri-°®cila poštenih petnajst, zaslužil si jih, samo tega °cem, da bi mi tulil na ušesa, ko bo padalo.
, Šel sem ves potuhnjen v gornjo sobo in se Da sem materino zmerjanje zaslužil, mi je
bilo čisto razumljivo, zakaj tudi učitelj mi je včasih rekel — pa bolj mimogrede — da sem butec. Pomagati nisem mogel, ker nalašč nisem bil tak. Trudil sem se, da bi znal tako kot drugi, pa moja butica ni hotela biti odprta. Nisem pa mogel razumeti, zakaj mati toliko govori o palici. Res jo je oče kdaj pa kdaj zavihtel nad mano, pa nikoli toliko, da bi tulil, kot je mati napovedovala.
Tako sem preživel v gornji sobi tisto bridko popoldne.
Oče se je vrnil prej nego ga je mati pričakovala. Tudi to je bilo proti pričakovanju, ali vsaj proti materini napovedi, da je takoj vprašal, kje sem in kakšno spričevalo sem prinesel. Mati ga mu je dala in nekaj časa je bilo spodaj vse tiho. Potem sem slišal vprašanje:
“Kje pa je fant?”
Ne vem, kako sem prišel dol in nekaj minut pozneje stal pred njim — poln trepeta. Kam se je izgubila mati, tudi ne vem.
In tedaj se je zgodilo tisto, kar bom povedal mojemu očetu v večen kredit. V spričevalu je videl, česar jaz sam nisem in prav tako mati ne. V vedenju sem imel ‘odlično’ in prav tako za ‘pridnost’. Oče je pa videl in to mu je zadostovalo. Potrapljal me je po ramenih in rekel:
“Vesel sem te, fant! Spričevalo kaže, da si se resno potrudil, in to nekaj šteje, če človek stori svojo dolžnost, tista razlika med odlično in zadostno prav malo pomeni. Le tako naprej, pa bo gotovo še nekaj iz tebe.”
Tak je bil moj oče. Saj mi je bila dobra tudi mati, vzgojiteljica pa ni bila. Očetu seveda nisem nikoli povedal, kako sem poprej z materjo opravil tisti dan. Tudi drugod še nisem pravil o tem. Zdaj sta oba na onem svetu, Bog daj dobro obema! Očetu posebej, ker mi je znal vliti poguma in vere vase.
Prihodnje romanje — v oktobru.
n
Iz Slovenske
vy
Duhovniške Pisarne
Nedeljske službe božje
Blacktown: prva nedelja 4. septembra ob 11. uri. Pred mašo spovedovanje.
Sydney, St. Patrick’s: druga nedelja 11. septembra ob 10:30. Pred mašo spovedovanje.
Leichhardt, St. Joseph’s, Roseby St. (v kotu, kjer se križata Parramatta Rd. in Norton St., tri minute od avtobusne postaje) tretjo nedeljo 18. sept. ob 10:30. Pred mašo spovedovanje.
Sydney: četrto nedeljo 25. sept. Vse kakor drugo nedeljo.
Romanje v Granville je uipelo
Bilo je naše deseto romanje, odkar smo v maju 1958 prvič poskusili v VVatsons Bay. Vredno je zapisati, da nam vreme romanja nikoli ni preprečilo. Vse nedelje so bile kar lepo sončne.
Za Granville pretekli mesec smo se pa pošteno bali, da se nam bo romanje podrlo. Malo poprej so bili še jako zimski in mokri dnevi. Toda proti pričakovanju je bila nedelja lepa in tudi ne premrzla. Romarski program smo lahko izvedli v celoti. Celo družabni sestanek po pobožnosti smo imeli kar na prostem in srečkanja za Miladino-vičeve koline ni nič motilo. Bog plačaj za dar in trud!
Ker je Granville tako lahko dostopen od vseh strani, smo pričakovali večje udeležbe. Vendar smo bili zadovoljni, bilo nas je toliko kot poprečno pri vsakem romanju. Priznanje gre.tistim, ki so tako redni, da komaj kdaj manjkajo. To je “jedro”, ki se nanje zmerom lahko zanašamo. V vsakem kraju pa pride nekaj novih iz bližine, ki na oddaljene kraje pač ne morejo ali nočejo. Zelo verjetno bi pa bilo takih povsod lahko precej več...
Več bo seveda povedala oktobrska števil^ MISLI, vendar bo prav, če že zdaj povemo naj' bolj poglavitno:
Na tretjo nedeljo v obtobru — 19. pobinkoštn®
—	ki pade letos na dan 16. oktobra, bomo por®' mali za rožnivenski mesec v ASHFIELD v cerkev' sv. Vinka Pavlanskega. Ashfield je na isti želez' niški progi kot Granville, do cerkve od železniš^ postaje je komaj kake tri minute. Iz Sydneya precej bliže kot v Granville.
Zakaj pa v Ashfield? Povabili so nas!
V	Ashfieldu imajo vsako prvo soboto v niese' cu ves dan molitev rožnega venca za dežele P0(* komunizmom in njihovo “molčečo cerkev”. Vsak0 uro se molilci izmenjajo, vsako uro molijo za dr"' go državo — od 5 — G pop. za Jugoslavijo. P® je vedno dosti molilcev, za to skrbi poseben odbor faranov, ki ima na skrbi to prvosobotno P®" božnost v čast fatimski Devici.
Molitvene ure opravljajo skoraj sami Avstr*!' ci, skušajo pa pritegniti tudi katoličane prav i* tistih dežel, za katere se molitve opravljajo.
Zapomntie si že danes in zaznamujte na k®' ledarju naš oktobrski romarski dan: 16. okt°br* v Ashfield!
PRIDITE, MOLIMO!
\ se nedelje v septembru in oktobru (razen romarske 16. okt.) bomo spet imeli skup' no molitev rožnega venca pop. ob 4. uri v znani kapelici St. Francis cerkve v Paddinfif’ tonu. Molili bomo za molčečo cerkev v doniO' vini. Vsi iskreno vabljeni!
B R I S B A N E, QLD.
Nedelja 11. sept.: slovenska služba božja St. Mary’s cerkvi ob 10:30. Pred mašo spoved®' vanje. Sv. maša za pokojnega Ivana Sivca, oče4* organista Stanka Sivca.
Nevvcastle — Hamilton
Nedelja 18. sept.: slov. služba božja v Sac>t>(* Ileart cerkvi, Hamilton, ob 11:30. Pred mašo sp® vedo vanj e.
VVagga — Tumut — Albury
Nedelja 25. sept.: slov. služba božja v dopoldne, v Tumutu zvečer. Natančneje pismen®’ Tudi za Albury podrobnosti pismeno.
Tasmanija   (s str. 277)
ti naselju. Seveda sem ga, med potjo pa pobaral, pozna “novega Avstralca Franceta” in kje ga dobim. Seveda ga pozna, samo ta teden je na dru-
Si	cesti: ravno na drugi strani Queensto\vna. N'a. Poti proti Zeehanu ga bi dobil...
Ni kazalo takoj obrniti, ker sem možu obljubil, da ga peljem v Strahan. Tudi sem hotel poiz-v6deti, če je tod še kaj naših. Brez uspeha. Nato Pa: brž naprej, oziroma: nazaj! Sicer pa je bil klasen razgled na naselje in zaliv. A sonce je že skoraj zahajalo ter me priganjalo, da se vrnem. Tako je bilo treba vzeti spet to strašno ovinkasto P°t pod kolesa, nazaj proti Queenstownu. Trud je poplačan s krasnim sončnim zatonom, ki sem &a ujel tudi na filmski trak.
Poplačan je bil pa trud tudi s tem, da sem končno že v gosti temi kakih petnajst milj od Queenstowna proti Zeehanu zagledal ob cesti brle-
ti lanterno. V njeni skromni svetlobi sem ujel obrise karavane in ustavil avto. Kar korajžno sem stopil k lesenim stopničkam v vagon in vprašal po slovensko: “Kaj si ti France?”
Razumeli boste, da se je France skoraj sesedel od začudenir.. Jaz pa tudi, ko mi je prikimal, obeneiu pa povedal svoj priimek, ki se od mojega ne razlikuje niti za eno črko. Navsezadnje bom šp sorodnike odkril v tej deveti deželi!
Precej časa sva posedela in se razgovarjala.
France je po dolgem času spet govoril svoj jezik. Vesel je bil domačega koledarčka in molitvenika. Občudoval je fotografije naših melbournskih narodnih noš, ki sem mu jih pokazal.
Med pogovorom je začel tuliti tak veter, da je karavano skoraj prevrnil. Moral sem se posloviti, da me ne zaloti kak vihar. Slovo je bilo prisrčno in vem, da s Francetom ne bova pozabila tega nepričakovanega srečanja sredi tasmanske samote. Obljubil sem mu, da se vidiva spet drugo leto. Velja?
AVSTRALCI, NA STRAŽO PROTI KOMUNIZMU!
TO JE BILA VSEBINA GOVORA, ki ga je
"»el 11. avgusta zvezni (federalni) pravosodni mi-"'•‘er Sir Garfield Barwick na nekem političnem *b<>rovanju v mestecu Parke*, N.S.W.
Z živo besedo je opozoril poslušalce na nevar-ho*t komunizma za Avstralijo in zatrdil, da so komunisti v Avstraliji dobro organizirani, zelo podani, pa tudi sredstev jim ne manjka. Nekomu-^“tični Avstralci pa da so lahkoverni, brezbrižni 111 nič radi ne verjamejo, da imajo med seboj ne-v*rne ljudi. Zato je komunistom njihova propa-*anda olajšana in prilično uspešna.
Tisti, ki sem jim zdi komunistična nevarnoit lle*natna, se jako varajo. Morda res sami ne bodo ^“živeli komunizma na svoji koži, toda če bodo °“Mi brezbri žni do propagande komunistov, bo na-'lednjtt generacija prav verjetno občutila, kaj po->>>eni izguba svobodne zaposlitve, svobode besed.>, *°vorjene in tiskane, pa tudi svobode vere. In vendar je rei> jn ,e današnji Avstralci malo menijo to nevarnost in se vdajajo brezbrižnosti, dočiin 0|nunisti živahno delajo za svojo »tvar.
Govornik, pristaš liberalne stranke, je med
drugim tudi omenil izjavo načelnika delavske stranke, Mr. Calvvella. Ta je baje izjavil, da je delavska stranka politična organizacija delavskih strokovnih udruženj. Če je tako, je poudaril pravosodni minister, naj Mr. Calwell gleda na to, da se delavske strokovne organizacije (unije) otresejo komunistov. Kot stvari trenutno stoje, so komunisti skoraj na tem, da se polaste vodstva v takih delavskih vrstah, kot sta organizaciji pomorščakov in električarjev. Komunisti na takih ključnih položajih lahko ob “svojem času” ustavijo kolesa vsega avstralskega svobodnega življenja.
Nič dosti manj nevarni, je podčrtal zvezni minister, so socialisti. Oboji, komunisti in socialisti, imajo iste cilje, le da jih socialisti skušajo doseči po mirni poti, komunisti pa s silo. Toda ker so jim cilji skupni, se socialisti kaj hitro dajo speljati v komunistične vode. Kdorkoli simpatizira s srpom in kladivom, ne zaupajte mu, čuvajte se ga! S tem pozivom je zvezni minister za pravosodje zaključil svoj govor.
Ni treba dostavljati, da ministrovo svarilo velja tudi vsem nam. Vzemimo si ga k srcu!
MARTIN DOLINŠEK, begunec iz Slovenije pod rdečo vlado, se je pred nekaj leti naselil v Južni Afriki. Zaposlitev je dobil v rudniku. V junijskih številkah “Ameriške Domovine” letos poroča o političnem položaju Južne Afrike, kakor je sam doživljal dogodke nekaj mesecev poprej, kot se je ves svet zgražal nad belimi zatiralci domačinov Afričanov. Dolinšek je bil sam priča atentata na predsednika dr. Verwoerda, pa bil je tudi pri črnski službi božji, ko je črn duhovnik maševal za umrlega kardinala Stepinca, in še druge doživljaje našteva, če njegovo poročilo prav razberemo, nam hoče povedati, da vse skupaj ni bilo tako resno, kot bi sodili po vpitju širom po svetu, zdaj pa je sploh že vse minilo in “propaganda” je umolknila. Končno za nas ni največja zanimivost v tem, kar poroča. Zanimivo se nam zdi predvsem to, da se je slovenski fant znašel tudi v tistem delu sveta, delal v rudniku, pa kljub temu skušal razumeti zapleteni položaj svoje “nove domovine” in se celo lotil poročanja o svojih dognanjih v ameriški slovenski časnik.
CERKVENI POGREB odklanjajo ponekod katoliški škofje tistim, ki so si sami zakrivili smrt s prehitro avtomobilsko vožnjo. Seveda se bo da-
lo	le redkokdaj ugotoviti, da si je kdo sam zakrivil tako smrt. Pa je vsaj zelo resen opomin, da je prehitra vožnja prelomitev tudi božje postave, ne samo civilne. Svetna oblast se prav tako trudi na vse mogoče načine, da bi opozorila vozače avtomobilov na njihovo odgovornost za neprestane nesreče na javnih cestah. Bo pa menda vedno nekaj takih, ki se ne bodo brigali za nič drugega kot za preizkušanje avta, kako hitro lahko teče, čeprav spravljajo s tem v smrtno nevarnost sebe in vse, ki so istočasno z njimi na javnih cestah.
SIRIMAVA BANDARANAIKA je ime ženi, ki je postala ministrska predsednica na Ceylonu. Menda je edina ženska na takem mestu v današnjem svetu. Predsedniški stolček je zasedla po smrti svojega moža, ki je bil pred njo ministerski predsednik, pa ga je neki budistični “menih” zavratno umoril. Sirimava je bila svoj čas gojenka katoliškega sesterskega zavoda, vendar je ostala budistka. Izjavlja pa, da je treba vse privatne šole, tudi katoliške, podržaviti, če ji bo uspelo, bodo misijonske šole v velikih težavah. Zanimivo
je tudi to, da si je nova predsednica pridržala obrambno ministrstvo. Mora že biti ženska preceJ borbena, če ne celo — bojevita. Primerno m©10 borbenosti je pokazal tudi nadškof glavnega n10' sta Ceylona (Colombo), ki je povzdignil glas z°' per podržavljenje katoliških šol. Izjavil je, da se ima Ceylon v prvi vrsti zahvaliti katoliškim šolam, da so se Ceylončani naučili brati in pisatl ter se tako usposobili za neodvisnost, ki jim j° ]e morala Anglija dati 1.1948. Vseh Ceylončanov je blizu 10 milijonov, katoličanov med njimi nad P° milijona, vzdržujejo pa okoli 900 šol.
BEGUNCEV IZZA ŽELEZNE zavese je <J°" slej sprejela Avstralija — po zadnji vojni —	1
000. To število je bilo dopolnjeno, ko je v Pre. teklem juniju stopil na avstralsko zemljo latvij^1 begunec Oto Kampe s svojo družino. Dolgo je ^a’ kal v nekem evropskem taborišču, da bi se ga ka' ka država usmilila, ker je nekaj pohabljen. Be' gunsko leto mu je odprlo vrata v Avstralijo. ^® je gotovo lepo število beguncev, ki žive zdaj nami. Seveda se je vselilo po vojni vseh ljudi paj nekako petkrat toliko, toda ostali niso beg°n' ci, ampak so si svobodno izvolili preselitev v A’;' stralijo.
SVETA STOLICA, oziroma papež Janež XXIII., ima sedaj svojega uradnega predstavnik8
v 60 državah. To je več ko kdaj poprej. Nava^ no so to škofje z nadškofovskim naslovom. Neka' teri predstavljajo papeža v več državah istočasn0. Nekateri imajo naslov: apostolski nuncij, kar P°' meni da zastopajo papeža pred vlado dotične drž® ve in so na istem stališču kot razni poslaniki, aflj basadorji. V državah, kjer so katoličani v manjsl. ni, imajo papeževi zastopniki naslov: apostolsk’ delegat in papeža ne zastopajo pri vladi dotičl’3 države, ampak samo pri cerkvenih oblastnikih *r‘ pri vernem ljudstvu. Tako ima Avstralija aP°' stolskega delega, ki je trenutno nadškof Fuersten' berg, Belgijec, stanujoč v North Sydneyu. Zastf)' pa pa papeža ne samo v Avstraliji, ampak tudi Novi Zelandiji in Oceaniji. Tudi Združene Držaye Amerike imajo samo apostolskega delegata, ki 'f'
vi v Washingtonu in nadzoruje od tam v papeie’ vem imenu delovanje katoliške cerkve v Ameri"!'
KATOLIČAN KENNEDY, dosedaj senator, ie postal uradni kandidat za državnega predsednik*1
v Združenih Državah. Za predsednika ga hoče ime-
li	demokratska stranka. S tem je menda v Ameri-*' enkrat za vselej odpadlo javno mnenje, da ka-^°ličan ne more biti predsednik. Precej vršanja j« “O po vsej Ameriki, preden je Kennedy zmagal
v	svoji stranki in bil postavljen za uradnega kandidata pri volitvah, ki bodo zgodaj v novembru. ^1-Uga stranka, republikanska, je postavila za Predsedniškega kandidata sedanjega podpredsednika Nixona. Oba kandidata sta precej mlada, obe-a'a pripisujejo lepe zmožnosti, obe stranki sta j^ibližno enako dobri, verjetno tudi približno ena-
ko
močni — prav radovedno čakamo, za katerega
bo večina volilcev odločila, da po novem letu Sede na Ikovo mesto. V Ameriki ni takih strank razen komunistične, ki pa pri takih volitvah ne Wde v poštev — ki bi se ločile po ideologiji ali svetovnem nazoru”. Dve stranki sta prav za prav
ki
Zato, da ima stranka na vladi vedno opozicijo,
nadzoruje vladno stranko pri njenem delu in Po tej poti onemogoči preveč samolastno posto-Janje ali celo kako diktatorsko početje. Ameriški 'atoličani niso prav nič dolžni voliti Kennedyja, ^tovo bodo mnogi volili Nixona, nasprotno pa ^llogi nekatoličani Kennedyja. Dobro znamenje pa j!e> da se je Amerika vendar enkrat otresla oz-°srčnosti in prizna, da je tudi katoličan lahko do-er predsednik, če je le drugače mož na mestu in v°j posel razume.
AVSTRALSKI ZVEZNI MINISTER za imitacijo, Dovvner, je nadavno v nekem javnem ^edavanju izrekel mnenje, ki bi si ga pred de-Setimi leti ne upal izreči noben minister. Dejal je ^•nreč, da bo morala Avstralija bolj in bolj pokljati na svojo navezanost na Anglijo, pač pa ? bolj in bolj naslanjati na Združene Države hierike, obenem pa se zavedati, da je Avstra-
blizu Azije, zelo daleč pa od Anglije. To ob-'a^anje oči in srca proč od Anglije je potrebno at°> ker mora Avstralija dobiti še in še novih aseljencev, dobiti jih pa more od drugod, ne iz j^glije. Teh pa ni mogoče pridobiti za tisto lju-“6*en do Anglije, ki so jo doslej kazali Avstralci. *■) je lepo število novih naseljencev, ki nočejo '^rejeti avstralskega državljanstva prav zato, ker lt*iajo veselja postati “Britanci” in prisegati zve-°b* kraljici. Te izjave iz ust federalnega mi-'stra jasno kažejo, kako se z nadaljevanjem ^ e'jevanja iz kontinentalne Evrope spreminja . adno zadržanje Avstralije. Kajpada, ministrove ^Oave so izzvale začudenje in več kot to, tudi ?CeJ kritike. Vendar v glavnem niti najbolj za-^ ‘zeni britansko orientirani Avstralci niso mogli Prida ugovarjati ministrovim izjavam.
Tesnejše odnose z ameriko, ki na
njih potrebo opozarja minister Downer, Avstralci na splošno odobi-avajo. Saj se dobro zavedajo, da je med drugo svetovno vojno prav Amerika rešila Avstralijo, da je ni preplavilo — japonsko morje. Vendar pa modrejši Avstralci na ministrove izjave dostavljajo nekako te misli: Da, da, Amerika je O.K., samo da bi nam ne pošiljala toliko hol-lywoodske plaže v filmih, radiu, televiziji, komičnih knjižurah, umazanih romanih.. , Na žalost je vsega tega res več ko preveč, toda niti uradna Avstralija niti uradna Amerika v tem pogledu ne more dosti napraviti, če se ljudstvo samo ne predrami in ne prepreči uvažanja take plaže z — bojkotom!
PREDSEDNIK EISENHOWEIi se je nedavno močno zavzel za večjo gospodarsko pomoč Južni ali Latinski Ameriki, čeprav so politični odnosi med obema Amerikama prilično dobri — razen Kube v novejšem času — imajo pa države Južne Amerike precej upravičenih pritožb zoper svojega severnega velikana v gospodarskih pogledih. Zdaj naj bi se to popravilo, pritiska Eisenhovver, in njegovi ljudje mu ne ugovarjajo. Svet se pa sprašuje: Ali je bilo treba s tem čakati do — Castrove diktature na Kubi, da zdaj predlagana pomoč nosi podobo podkupovanja, da ne bi doli okoli ekvatorja ljudje potegnili s Castrom in Washing-tonu napravili še več skrbi... Tudi na Kubi sami ni čisto vse sama krivica, kar Castro počne. Kubanci mu po večini zamerijo, da straši s Krušče-vim, ker komunizma nočejo, da pa ameriški kapital ni gojil na Kubi same človekoljubnosti, v tem dajo Castru popolnoma prav. Če se Castrovemu rogoviljenju posreči, da bodo ameriški kapitalisti šli nekoliko “sami vase”, bo pa le nekaj dobrega napravil.
NEKA GRKINJA IZ ATEN je poklicala po telefonu — papeža! Toliko se je govorilo in pisalo o tisti verski sekti v Italiji, ki je napovedala konec sveta in ga šla čakat na Mont Blanc, da je zaskrbelo tudi grško ženo. Ali bo res ali ne bo? Kdo bo vedel povedati? Kdo drug, če ne papež v Rimu! In mu je telefonirala. Sam sicer ni prišel na telefon, pač pa nekdo iz njegovega tajništva. In zaskrbljena Grkinja je dobila odgovor: Papež ne more reči ne ja ne ne, ker to samo Bog ve. Živite v milosti božji in brez skrbi čakajte na konec sveta, pa naj pride te dni ali pa nekoč pozneje. Več vam sv. Oče ne ve povedati. Bog vas živi!
Section Creek. — Oglašam se, da povem: še sem tukaj v tem avstralskem planinskem raju. Redno prejemam MISLI in hitro jih pregledam. Posebno me zanima, kaj je novega v Sydneyu. Pa je podoba, da tam bolj počasi napredujete kot mi tukaj v Snowy Mountains. Nam gre vse bolje od rok in tukajšnji T2 plan ali Project bo prav kmalu zaključen. Potem pa pridemo fantje v Syd-ney in bomo tam pomagali kaj graditi, ko smo takega dela vajeni. Če drugega takega plana ne bomo našli, bomo pa pomagali graditi slovensko skupnost. Upamo, da se nam pri takem delu ne bo treba toliko truditi kot tukaj pri teh težkih delih. Drugače se nam pa kar po navadi godi, le snega imamo malo preveč. Kar neprenehoma nas zasiplje. Zdaj pa pozdrav in kmalu na svidenje v Sydneyu! — Roman Reja.
Canley Vale. — Kratka novica tudi od nas naj pride v MISLI. Družini Ivana in Rose Klobasa je napravila veselje hčerkica, provorojenka. Prišla je k njima 28. julija, pri krstu je pa dobila ime Ingrid Frances. Mama in hčerkica, obe sta zdra-
vi	in se dobro počutita. Posebno dobro se pa počuti očka Ivan, ki se mu kar samo smeje in pravi, da zdaj njegova hiša ne bo več tako prazna, saj brez družine še tako lep dom ni pravi dom. Iskrene čestitke vsem trem Klobasovim! —Poro-čevalec.
Somersby — Gosford. — Sporočamo, da smo se preselili iz Queenslanda na farmo v tem kraju. To se pravi, zdaj smo veliko bliže civilizacije, vendar od Sydneya še precej oddaljeni. Vseeno dosti bliže kot doslej, ko smo živeli skoraj v puščavi ali kakor pravi pregovor: Bogu za hrbtom. Od tu bo vsaj mogoče kdaj priti malo v Sydney pogledat. Morebiti se bo posrečilo kmalu. Do takrat pa lep pozdrav in MISLI nam nadalje pošiljajte na novi naslov, da ne bomo kakšne številke pogrešili. — Za VSO družino John Jerenko.
Ro*e Bay. — G. Jože in ga. Mira Sok ter Valter in Eda so prejeli za stoletnico mestne občine Woollahra avstralsko državljanstvo, ki jim je bilo z drugimi vred slovesno podeljeno 21.7. čestitamo! Tudi loterija je podčrtala ta važni dogodek, ker je novopečeni državljan Jože zadel srečko. Čeprav je dobil samo 50 bobov, pa je led le prebit in verjetno se bo dala vjeti še kaka večja riba. Bodi srečno! — Prijatelj.
Melbourne. — Naročnina nam je potekla, Pa se spet oglašamo. Prilagamo tudi za tiskovni SKLAD, da pokažemo svojo zadovoljnost z listom-Zares so nam MISLI zelo priljubljene in pri nas čisto domače. Z največjim veseljem jih sprejmemo in takoj prečitamo, kadar pridejo. Prisrčno pozdravljamo in želimo lepih nadaljnjih uspehov-— Družina Vučko.
North Fitzroy. — Kmalu po prihodu v Avstralijo sem se seznanil z našim glasilom MISLli ki se mi zelo dopade in ga oba z ženo vsak mesec težko čakava. Bodite prepričani, da bom 1 naročnino vedno točen in me ne bo treba opominjati. Doma sem iz tistega lepega koščka slovenske zemlje, kjer se med privlačnimi hribčki vije šumeča Sava, na hribčkih se pa bleščijo prijaz:'1 domovi skromnih in delavnih slovenskih kmetov Litija — Zasavje. Zdaj bi želel imeti naslov Po'" deta Mastena, ki sem o njem bral, da se je v aprilu poročil blizu Pertha, pa natančneje ni bil® povedano. Prav tako želim priti v stik z Ivanom Bevkom, ki se tudi poznava iz Kranja, če bosta videla ta moj dopis ali ju bo kdo nanj opozoril/ naj se mi oglasita na naslov: Ciril Setničar
27	White St.
North Fitzroy, VlC-
QUEENSLAND
Brisbane. — Sporočam nekaj novic, ki so nabrale, do bo spet kaj glasu v MISLIH iz našega kraja. Tukajšnja slovenska skupnost je izgubila dobrega rojaka, fanta od fare, Lojza Košoroka-Odšel je v Sydney s trebuhom za kruhom. Tu Je bil član pevskega zbora, pa ga bomo povsod P°' grešali. Želimo mu vso srečo v novem kraju. —- ^ bolnišnici so pa držali precej časa go. Erno Lulik, soprogo našega pevca Franca. Sedaj je že ^ domači oskrbi in se mnogo bolje počuti. — ^aS organist Stanko Sivec je pa dobil iz domovine P°' ročilo, da mu je doma umrl dobri oče, Ivan S*' vec, v starosti 84 let. Pri tako visoki starosti )e bil do zadnjega dosti krepak in je redno hodil v cerkev. Vsak prvi petek je prejel sv. obhajilo, P9 tudi je bilo na prvi petek, ko ga je Bog odpoklical. Naj v miru počiva, sinu Stanku pa naše is' kreno sožalje! — Rojakinja Kristina.
SLOVENSKO DRUŠTVO SVDNEV
RAZPIS LITERARNE NAGRADE SLOVENSKEGA DRUŠTVA
Odbor Slovenskega društva Sydney je na svoji redni seji augusta meseca 1960 razpisal dve literarni nagradi, vsako v višini najmanj £25 in sicer v počastitev dveh velikih Slovencev: pokojnega DR. AGNELETTA iz rlrsta ter PRELATA PODGORCA iz Celovca.
Posebna komisija v Trstu, ki jo sestavljajo prof. Rudolf, prof. Peterlin, časnikar M. Javornik, dr. Sfiligoj in dr. B. Agneletto in v Celovcu prof. dr. J. Tischler, dr. Horn-boeck, župnik V. Zaletel, dr. Inzko in učitelj A. Kurbus, bosta določili temo in izbrali nagrajenca. Pri literarnem tekmovanju bodo mogli sodelovati vsi slovenski dijaki in učitelji, ki žive na slovenski zemlji (v Sloveniji, na Primorskem, Koroškem itd.). Komisiji bosta po »cenitvi sporočili imeni nagrajencev našemu društvu, nakar jima bomo poslali nagradi.
Odbor našega društva je prepričan, da bo za svojo akcijo žel med člani in rojaki v Avstraliji ne le odobravanje, temveč tudi denarno pomoč. Namen društva je čimbolj utrditi stike z narodom doma, predvsem s Slovenci na Primorskem in Koroškem, ki so nam trenutno najlaže dostopni.
Prosimo vse, ki imate razumevanje za naše stremljenje, da po svojih močeh prispevate v sklad literarnih nagrad. Odborniki so na svoji seji že zbrali £23 v ta namen. Posnemajte njihov zgled; podpirajte našo doraščajočo mladino, da bodo iz nje nekoč izšli dobri voditelji slovenskega naroda!
Posebej se obračamo na slovenski tisk v Avstraliji in na slovenska društva, ua nam kot posamezniki in skupine pomagajo, da bomo mogli znesek £25 zvišati vsaj na £100 za vsako nagrado.
Prispevke pošiljajte na Slovensko društvo — Sydney. 7 Metropolitan
Rd„ ENMORE, N.S.W.
S slovenskim pozdravom!
Za odbor:
J. Čuješ, tajnik
SYDNEY!	SYDMEY!
VELIKI POMLADANSKI KARNEVAL
Slovenskega društva v soboto 10. septembra
1960 od 7h do 12h zvečer
V	VELIKI PLESNI DVORANI NA
9	METROPOLITAN RD., ENMORE
(dvorana zraven Slovenskega doma)
Vstopnina za gospode 8/-', za dame 4/-. (Po 10. uri ne bo več vstopa v dvorano). NE ZAMUDITE, KER VAM BO RES ŽAL. TAKO SE ŠE NISTE ZABAVALI. Igra orkester, ki je na zadnjem plesu žel tako velik uspeh in priznanje.
Rezervirajte na LA 1194 (ga. Cergol) ter si zagotovite udoben prostor.
Vsi rojaki in rojakinje prisrčno vabljeni!
PRED NALIVOM v SNOWY MOUNTAINS
I.	Burnik
Že spet bo dež!
Po vrhu hriba lezejo oblaki in kamor greš,
te spremljajo s črnino ti mrtvaki, da ob pogledu in ob misli vsaki bolj žalosten jih zreš.
Že leto dni
tako jih gledamo iz dneva v dan in nas boli,
boli otožno nema gorska stran (podnjo naš drobni up je pokopan). In smo sami, sami.
MOJA ŽENA PA NI TAKA!
Piše Vampec
Srašno usmiljenje imam z moškimi, ko tolikokrat berem v časopisju, kakšne so ženske. Vesel sem pa in ponosen sam nase, ko si lahko rečem: Moja pa ni taka!
Prav tako imam veliko usmiljenje z možmi, ki sami s svojimi usti povedo, kakšne so njihove žene. Poslušam in srce se mi para, toda hitro pridem k sebi in si rečem: Moja pa ni taka!
“Strahotno ljubosumna je moja žena, še dober korak ne smem iti od hiše sam, je že ogenj v strehi”, je oni dan pravil moj znanec. Kako čudno bi bilo moje življenje, sem si rekel, če bi jaz imel tako. Pa sem dvignil glavo, izbočil prsi in vzkliknil: Moja pa ni taka!
"Moja se prav nič ne razume na kuhinjo, čudne packarije postavi predme, izmeče pa skoraj vse za kuhinjo, dopovedati si ne da nič,” je jadikoval pred mano nesrečen Jeremija, šlo mi je globoko do srca, pa sem si na skrivnem pogladil brado in prav po tihem rekel: Moja pa ni taka!
“Komaj enkrat na teden pospravi hišo, postelje in pobriše prah, o, da sem si moral naprtiti na pleča tako lenobo!” je tožil Jeremija številka dve. Kaj sem hotel, pomiloval sem ga, pa sem globoko potegnil sapo in rekel sam sebi: Moja pa ni taka!
“Pomisli, kar ušla mi je, in zdaj menda govori okoli, da me bo tožila za divors,” je tarnal
Jeremija številka tri. “Kaj naj napravim, kaj naj napravim?”
Nič pametnega mu nisem mogel svetovati, kef nimam prav nobenih življenjskih izkušenj za take in podobne primere. To pa, vem, da moji še v sanjah ne pride na misel pobeg ali pa celo divors-Ne, ne, ne — in še enkrat ne — moja ni taka’
Še bi našteval, kakšne so druge in kakšna m«' ja ni, pa mislim, da sem že zadosti povedal. C* pa mislite, da bom zdaj začel razkladati, kakšn® moja je, se pa motite. Še bolj se motite, če misli' te, da je njena zasluga, da je taka kot je, in n> taka, kot so druge (menda ja ne vse, Bog ne daj!)
Ne in še enkrat ne! Prav nič ni njena zaslU' ga, edino jaz sam se lahko trkam na prsi in sC tudi trkam, da kar bobni. Ves kredit, vse prizna* nje gre meni, ne njej. Seveda mislite, da sem Si' rokousten bahač, pa ne bo dolgo — samo še ena vrsta ali dve — ko boste tudi vi vsi prikimal' in ve vse prikimale, da govorim in pišem živo resnico.
Stvar je namreč taka in to naj izve vsak in vsaka: saj “moje” sploh nikjer ni, ko ve zgod o' vina povedati, da se niti enkrat v svojem življe' nju še nisem oženil. Ali se tudi zanaprej ne boni' Bom, če dobim tako, ki ni taka!
Veselo svatovsčino v Sydneyu obhajata Franc Mramor in Fanika Flajnilc. April 1960.
DR. J. KOCE,
G.P.O. BOX 670, PERTH. W.A.
Še vedno je za vaše drage dotna najlepie in najboljše, za vas pa pa najcenejše: poslati domov darilni paket.
CENIK paketov, ki so carine prosti, kakor tudi paketov s carino, ki pa ni previsoka, boste našli v oktobrskih MISLIH 1959. Sicer nam pa lahko pišete in vam bomo CENIK takoj posebej poslali.
Velika novost! Domov lahko pošljete motorna kol esa, mopede in skuterje tako, da ne plačate nobene carine niti vi kot naročnik niti obdarovanec, ki mu motorno kolo, moped ali skuter pošljete. Le resni interesenti naj zahtevajo cenik in ga bomo takoj poslali.
OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS:
1) Ako želite pripeljati zaročenko, sorodnika ali ali prijatelja iz kateregakoli kraja sveta v Avstralijo. Ravno tako, ako se želite izseliti iz Avstralije.
2) Ako želite naročiti vozne karte za ivvijone	ali ladje za potovanja po celem svetu.
3) Ako želite dobiti točen in pravilen prevod	spr ičeval in vseh dokumentov sploh.
4) Ako želite dobiti nasvet glede vseh vprašanj, ki se tičejo vas in vaših sorodnikov tukaj	ali	v
domovini (polnomočja, testamenti itd.)
5) Ako želite dobiti odličen slovensko-angleški in angleško-slovenski slovar (besednjak).
Dr. J. K 0 C E. G.P.O. Box 670, Perth, W.A. (Tel.: 28-2311)
Zastopnik za Vic.:	Mr. J. Vah,	Zastopnik za N.S.W. Mr. R. Olip, 65 Moncur	St.(
2 Kodre St., St. Albans, Vic. Tel. 65-9378	Woollahra, Sydney, N.S.W. Tel.: FB 4806
X
t
t
♦
t
t
X
T
t
i
i
t
X
t
t
t
X
f
•f
♦
i
♦
avgustove uganke rešene
1. Križanka
Vodoravno: 1 krik — 5 kolo — 9 letak — 11 °sat — 12 adapt — 13 amik — 14 deka — 15 olika — IG Ana — 17 Ada — 18 Ava — 19 Ala 22 Malta — 25 orel — 26 imel — 27 olovo —
28	leva — 29 Dušan — 30 — 31 pare.
Navpično: 1 klada — 2 an reden — 3 Itaka — 4 kapa — 5 koala — (i osmi — 7 laik — 8 otka
10	kt — 15 oda — 17 Eva — 18 Atlas — 19 Arosa — 20 levar — 21 alone — 22 mila — 23 aftien — 24 lev — 25 olup — 27 od.
Rešitev poslal Janez Marinček.
2.	Pravljična uganka
Bil je nočni čuvaj, ne bi smel spati in sanja-ti. Ni se mu zgodila krivica.
Rešitev poslal — nihče.
NOVE UGANKE
1.	Muzikantje
HINKO AMAR, LENKA TIR in ILKA ČAPŠ s° muzikantje. Katere inštrumente igrajo?
2.	Nagrobni napis
Tu	—	no	— či	—
Sil	ve	ster	— ren	—
naj	—	čno	— plo	—
ne	—	ška	— ben	—
Namesto črtic vstavi zloge:
be mir mu po po ta ta tro va ve za
JOHN CALVIN je bilo ime tistemu verskemu reformatorju v Švici, ki je v Lutrovih časih vpeljal novo vero, pa ne Lutrovo. Njegovi verniki, svoje vrste protestantje, se še danes imenujejo kalvinci. John Calvin je bil tako hud na katoličane, da je hotel vse z mečem spraviti s sveta. V Genevi je ustanovil visoko šolo, ki je pozneje postala popolna univerza. Bog ne daj, da bi na nji študiral kak katoličan! Letos je ta univerza praznovala 4001etnico obstoja in bile so velike slavnosti. Na programu je bila tudi maša, ki jo je opravil katoliški škof, k njej je prišlo okoli 700 študentov in nekaj profesorjev. Tako čas spreminja svet. Kako bi John Calvin brusil meče, če bi se mogel dvigniti iz skoraj 400 let starega groba!
♦444444444444444444444 4444444444444444444 444444 4 4444 4 44 444 4 444 4 4444 44 4 444 44 4 4 4 4 44 444 4 444 4 444 4 44 44 + 444
GOTOVO VAM JE ZNANO, DA ROJAKI PO ŠIRNI AVSTRALIJI
z največjim zaupanjem naročajo
I) A R I L N E
pri tvrdki
P O š I L J K E
toc
ZA SVOJCE V DOMOVINI
živil in tehničnih predmetov (bicikli, mo tocikli, scooterji, mopedi, radijski in televizijski aparati, fridžideri itd)
STANISLAV FRANK
C1TRUS A«€l'
68 ROSEWATER TERRACE O T T O W A Y, S. A.
Telefon: J 2777
Telefon: J 2777
NAROČAJTE TUDI VI IN S POSTREŽBO BOSTE PRAV GOTOVO ZADOVOLJNI VI KOT TUDI OBDAROVANCI.
Vaša naročila izvršuje slovenska tvrdka CITRUS, Impirt-Export, lastnik Aleksander Golje-všček, Trst, Via Torrebianca 27, ki uživa svetovni sloves pri naših rojakih križem kražem po vseh kontinentih prav zaradi solidnih cen, najhitrejše odprave pošiljk in dobave najboljšega blaga.
ZAHTEVAJTE CENIKE, POJASNILA IN PONUDBE.
Naročite lahko po veljavnih cenikih katerekoli tvrdke z darilnimi pošiljkami.
POŠTNE MONEY ORDERE na ime S. FRANK, P.O. Adelaide, je poslati skupno z naročilom.
ZA VSAKO NAROČILO VAM DAJEMO POPOLNO JAMSTVO.
DARILNA POŠILJKA je še vedno najboljša pomoč Vašim dragim doma, mnogo boljša, kot pošiljanje denarja po bankah v Jugoslaviji.
BREZ CARINE: ŽITO, RIŽ, MOKA VSEH VRST, SADJE, ČOKOLADA, MARGARIN, MAST, OLJE, ZDRAVILA PO RECEPTU, PRALNO MiLO, RIBE, POLENOVKA (štokfiš), POLJEDELSKI STROJI in TRAKTORI, PAR OBLEKE itd, na ostalo se plača carina.
KLJUB CARINI še vedno bolj ustreza pošiljati darilne pošiljke kot denar.
Posredujemo tudi v vseh pravnih in trgovinskih poslih, napravljamo rojakom oporoke (testamente) in slično.
V	vseh potrebah se obračajte na tvrdko
VAŠEGA ZAUPANJA:
STANISLAV F K A N K
68 Rosevvater Terrace, Ottoway, S.A.
ki je vodilna agencija za darilne pošiljke v Avstraliji.
SOLIDNOSl — POPOLNO JAMSTVO — BRZINA — so značilnosti našega poslovanja.