Leto XXII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za 'It leta #0 din, za 'it Leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska izdaja za celo leto 50 din. Plača In toži se v Ljubjani.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industriio. obrt in denarništvo
Številka 11.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. TeL 25-52. Uprava: Gregor, čičeva ul. 27. Tel. 47-31. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranil, nlcl v Ljubljani št. 11.95S.
|fvf«-a m vsak ponedeljek, Ikliaici srcd0 m petek
Uublianaf sreda 25. ianuaria 1939
Cena Sl 150
Ob veiiki obletnici
Nikdar še ni vsa Jugoslavija nobene pogodbe s tujo državo tako iskreno in s takšnim veseljem pozdravila kakor pred dvema letoma sklenjeni pakt prijateljstva z Bolgarsko. Bilo je to tudi naravno. Saj je ta pakt izviral iz najbolj osnovnega slovanskega prepričanja, ki je še vedno temelj vsega političnega naziranja Jugoslovanov. A ne samo to! Veliki dogodki po zunanjem svetu so dokazali, da morejo postati mali narodi plen velikih narodov, če se ne združijo. Vsaka balkanska država je sicer' tudi sama po sebi močna, vendar pa ni nobena tako močna, da bi se mogla uspešno upreti tujemu prodiranju. Vse balkanske države skupno, tudi le nekatere njih, pa so tako močne, da se jim ni treba bati nobenega tujega prodiranja, temveč da morejo samostojno voditi svojo politiko. Posamezne balkanske države bi mogle biti kolonialno ozemlje velesil, združene pa nikakor.
Zato je z navdušenjem pozdravilo prebivalstvo Jugoslavije in Bolgarske pakt prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarsko, ki ga je pripravil blagopokojni kralj Aleksander skupno s carjem Borisom in ki sta ga 24. januarja 1935. podpisala ministrska predsednika Kjuseivanov in Stojadinovič.
Ko pa je prebivalstvo ta pakt Pozdravljalo, ga je pozdravljalo predvsem zato, ker je bilo prepričano, da je novi pakt samo uvod k intenzivnemu in sistematičnemu delu k zbližanju obeh narodov na vseli področjih političnega, gospodarskega in kulturnega sode lovanja«. Ljudstvo Bolgarske in Ju. goslavije je že videlo v prijatelj skem paktu med obema državama oni veliki dogodek, ki je na ste-žaj odprl vrata med obema narodoma, da moreta v vsakem pogledu začeti na široko koristno sodelovanje. v To pričakovanje ljudstva se ni čisto uresničilo. Deloma zato, ker so v mednarodnih odnošajih navadno takšne stvari sploh bolj počasi razvijajo, deloma pa so vplivali tudi drugi razlogi, ki pa v ljudstvu niso našli prave opore. Ljudstvo se svojemu pričakovanju ni odpovedalo in začeli so se medsebojni	bolgarsko-jugoslovanski
obiski, ki so ljudstvo še bolj potrdili v njegovi veri, da je čim °žje in čim odkritosrčnejše sodelovanje za oba naroda v največjo korist.
Posebno pa so pozdravili sklenitev prijateljskega pakta gospodarski krogi, ki so tudi kot prvi začeli z medsebojnimi bolgarsko jugoslovanskimi obiski. Gospo darski krogi pa se seveda niso zadovoljili s tem, da bi le platonič no govorili o zbližanju med Bol garsko in Jugoslavijo, temveč so sporazumno izdelali tudi načrt za praktično sodelovanje obeh narodov. Na skupni seji bolgarskih in jugoslovanskih gospodarskih ljudi v trgovinski zbornici v Sofiji so se stvarno obravnavale vse mož nosti sodelovanja in ugotovilo se te> da je teh možnosti zelo mno-k°- Tako hi dogovor obeh držav glede izvoza agrarnih proizvodov hi uvoza industrijskih izdelkov hiočno dvignil gospodarsko pozicijo obeh držav v zunanjem svetu. Tudi za trgovinsko izmenjavo so se ugotovile na seji velike možnosti in kasneje so se nekatere teh tudi začele izvajati.
Ko pa so se obravnavali nekdanji stiki med Bolgarsko in Jugoslavijo oz. Srbijo in ko se je razpravljalo o tem, kako bodoče gospodarske stike obeh držav poglobiti, je naravno morala postati predmet razprave nekdanja carinska unija med Srbijo in Bolgarsko. Blagodejnost te unije v preteklosti je bila na dlani in izpričana tudi s tem, da so ji tuje sile z vso besnostjo nasprotovale. Vsi gospodarski ljudje pa so bili tudi prepričani, da je tudi za bodoče ta unija najboljša podlaga za medsebojno gospodarsko sodelovanje. Na številnih zborovanjih je
bila ta misel kasneje tudi ponovno poudarjena, najbolj mogočno na velikem trgovskem kongresu v Ljubljani, ko so se zanjo z največjim navdušenjem izrekli Srbi, Hrvati, Bolgari in Slovenci. A ne samo izrekli, temveč tudi za realizacijo te misli se je začelo delati in izvoljen je bil tudi že odbor jugoslovanskih in bolgarskih trgovcev, ki naj to misel izvede.
Gospodarski krogi Jugoslavije in Bolgarske so torej pokazali realno pot za intenzivno in koristno sodelovanje obeh držav. Ob drugi obletnici velikega dogodka, ko je bil sklenjen pakt prijateljstva
med Bolgarsko in Jugoslavijo, želimo le eno, da bi čim prej po tej poti tudi obe državi krenili. Mnogo bolj ko pred dvema letoma je čim ožje sodelovanje obeh držav potrebno in če kdaj, ima danes realno podlago bolgarsko-jugoslo-vansko bratstvo. Bila bi velika napaka, če bi še nadalje odlašali s praktičnim izvajanjem tega bratstva. Ko se vse. združuje v bloke in alianse, bodimo eno vsaj mi, ki smo si tako blizu, da moremo reči, da smo eno po krvi in jeziku. Tem bolj, ker nas skupni interesi vežejo že davno.
Lemi Izvoz v
le	bo	zm
Velik del za letos določenih kvot porabljenih
že lani
Lesni kontingent za Nemčijo je bil že itak znižan v korist izvoza agrarnih proizvodov, ki pa se mnogo laže spravijo na tuje trge kakor pa les. Sedaj pa se poroča iz Berlina, da bodo mogli naši izvozniki porabiti le znatno nižje kontingente, kakor so bili določeni za leto 1939., ker so bili ti kontingenti že lani v veliki meri iztrošeni. Tako j ki roč a »Reichsforst-amt«, da je znašala kvota za IV. tromesečje 1938. 2,786.000 RM, na račun te kvote pa je bilo že v prejšnjih tromesečjih porabljenih
2,436.000	RM. Za IV. tromesečje
1938. je ostalo torej le 350.000 RM. Ta kontingent je bil na nemške firme tudi razdeljen.
Popolnoma samolastno pa je bilo lani potrošeno od kontingenta za I. tromesečje 900.000 RM. To blago se je v Nemčijo tudi že uvozilo. Plačalo pa se bo to blago v tem tromesečju.
Položaj za naš lesni izvoz v Nemčijo je torej naslednji:
Skupno je bil za I. tromesečje
1939. določen kontingent v višini
je bilo vzeto v II. in III. tromesečju 1938. predjema za 850.000 RM, v IV. tromesečju 1938. pa za
900.000	RM, torej skupno za 1 milijon 750.000 RM. V I. tromesečju
1939.	se more torej podeliti le še lesa za 986.000 RM. Ta vsota se bo razdelila tako, kakor je bilo določeno s protokolom v Crikve-nici.
To samolastno vzemanje predujmov na letošnji kontingent je na vsak način treba ostro obsoditi. Množe se tudi pritožbe, da se v Nemčiji nekatero firme nedopustno favorizirajo in da pri tem ne igrajo važne vloge le čisto poslovni oziri, temveč tudi drugi. To se mora na vsak način nehati in zato je potrebno, da se tudi naši lesni izvozniki dobro organizirajo, ker drugače tem samovoljnostim ne bodo mogli napraviti konca.
Naši lesni izvozniki bodo zaradi tako nedopustnega znižanja dejansko še prostega letošnjega kontingenta prišli v prav veliko zadrego. Tako je bilo pri »Uberwachungs-
7.	januarja vloženih 300 uvoznih prošenj, in sicer za uvoz:
RM
trdega okroglega lesa za 2,220.000 trdega rezanega lesa	1,730.000
pragov	3,033.000
lesa za sode	392.000
rezanega lesa iglastega drevja	3,558.000
hrastovih in bukovih
frizov	1,000.000
2,736.000 RM. Od tega kontingenta I stelle fiir Holz« v Berlinu do dne jgoče.
skupno: 12,533.000
V tej vsoti je zapopadeno tudi za 628.000 RM avstrijskih prošenj za uvozna dovoljenja.
Za 12,533.000 RM je torej prošenj, v I. tromesečju pa se more izvoziti lesa le za 986.000 RM.
Naravno je, da bodo zaradi tega naši izvozniki v veliki stiski in da bo to slabo vplivalo na ves lesni trg.
Upamo, da se bo na seji v Zagrebu temeljito proučilo to vprašanje in da se bodo tudi sprejeli potrebni sklepi, da v bodoče tako samolastno jemanje predjemov na kasnejša tromesečja ne bo več mo-
Gospodarska
Bolgarske
V mnogo večji meri kakor v drugih državah južnovzhodne Evrope je na Bolgarskem kmetijstvo podlaga vsega gospodarstva. Misel o industrializaciji dežele je bila na Bolgarskem zelo previdno izvedena in posledica tega je, da je kmetijstvo v Bolgarski na mnogo višji stopnji kakor v vseh Bolgarski sosednih državah, industrija pa kljub svoji dobri podlagi manj vplivna. Posebna skrb v bolgarski zakonodaji in v vseh trgovinskih pogodbah z drugimi državami je posvečena kmetijstvu. V veliko korist bolgarskemu kmetijstvu je tudi to, da si je znalo pridobiti zagotovljen odjem v drugih državah, zlasti pa v Nemčiji. Seveda se je moralo zato bolgarsko kmetijstvo tudi prilagoditi zahtevam im potrebam tujih trgov, v zadnjem času zlasti nemškemu trgu. Zaradi tega so se velike ploskve rožnih nasadov, ker so se rože in rožno olje izvažali le malo v Nemčijo, prilagodile za kulturo zdravilnih ter industrijskih rastlin. Ta sprememba v bolgarskem kmetijstvu se je izvršila in se vrši
pod državnim vodstvom. Tako se je povečala ploskev, posejana s poprovo meto za desetkratno, ker se za to rastlino Nemčija posebno zanima.
Slabe letine na Bolgarskem, kakršna je bila n. pr. lanska, se na Bolgarskem ne morejo nadomestiti z večjim izvozom industrijskih izdelkov, temveč se morajo kompenzirati zopet samo z večjim izvozom agrarnih proizvodov. Tako se je lani Bolgarski posrečilo, da je izpadek na pridelku pšenice nadomestila z večjim izvozom grozdja in tobaka. Izvoz tobaka se je n. pr. povečal od 29 na 57 milijonov lejev (do oktobra 1938), do-čim se je dvignil izvoz grozdja od 110 milijonov levov v 1. 1937. na 202 milijona levov v 1. 1938. Bolgarski se je na ta način posrečilo, da je bila v trgovini z Nemčijo aktivna ter je ta aktivni saldo znašal do oktobra 1938 27 milijonov levov. 2e v letu 1937. je bila Nemčija v bolgarskem izvozu na prvem mestu, nato ji je sledila Anglija s 475 milijoni levov, Češkoslovaška z 256 milijoni pa je bila na tretjem mestu, dočim sta
bile Poljska in Italija na četrtem mestu. Lani pa je drugo mesto zavzela Italija, ki je izvozila iz Bolgarske blaga za 336 milijonov levov, dočim je padla Anglija na tretje, Češkoslovaška pa na četrto mesto s približno 145 milijoni levov. V zadnjem času pa je Anglija svoj uvoz Bolgarske zopet znatno zvišala, dočim je znašala udeležba Francije v zunanji trgovini Bolgarske samo 0-3%, a še ta udeležba izvira večinoma od bolgarskega uvoza iz Francije. Za-padne države so postavile svoje trgovinske odnošaje z Bolgarsko predvsem na posojila in kredite, vendar pa zaradi tega dobri trgovinski odnošaji Bolgarske z Nemčijo niso bili moteni.
Od približno 15 milijard tujih dolgov Bolgarske je približno 33% v francoskih, 21% v angleških, 17% v nizozemskih in 13% v rokah Združenih držav Sev. Amerike. Proti koncu 1. 1938. je dala Francija Bolgarski novo posojilo v višini 375 milijonov frankov in se to posojilo obrestuje po 6%. To posojilo se bo zlasti uporabilo
za povečanje voznega parka bolgarskih železnic, ki je zelo pomanjkljiv. Pomanjkanje vagonov na Bolgarskem je tako veliko, da je morala Bolgarska najeti 11.000 vagonov iz tujine, da je mogla izvoziti vse grozdje. Seveda se je s tem izvoz podražil. Tudi kreditna pomoč Nemčije Bolgarski, ki je bila dogovorjena ob zadnjem obisku nemškega gospodarskega ministra dr. Funka v Sofiji, se bo večinoma porabila za nabavo voznega parka in železniškega materiala. S tem se bo znatno olajšal izvoz bolgarskih agrarnih proizvodov.
Pomanjkanje kapitala je eden glavnih vzrokov, da Bolgarska ne more v večji meri izkoriščati svojih naravnih rudnih bogastev. Tudi industrializacija države trpi zaradi tega.
Struktura bolgarskega gospodarstva je zdrava in dežela tudi gospodarsko napreduje. Mogla pa bi še v večji meri, če bi imela več kapitala. Z vso vnemo pa dela današnja Bolgarska na to, da bo mogla v vedno večji meri izkoriščati svoja naravna bogastva.
Občna zveza bolgarskih trgovskih združenj
Občna zveza bolgarskih trgovcev je med velikimi oficialnimi gospodarskimi organizacijami, katere zastopniki tvorijo v zvezi z organizacijami obrtnikov, industrialcev, kmetovalcev in delavcev splošni gospodarski svet. Ta gospodarski svet — ki ga Jugoslavija še vedno nima — je stalna ustanova, ki sodeluje tako z vlado ko s sobranjem pri obravnavi vseh gospodarskih vprašanj. Občna zveza bolgarskih trgovcev šteje danes 85.105 članov, njeno članstvo pa naj v najkrajšem času doseže 100.000. Dne 19. decembra se je začela velika propaganda za vstop v to zvezo. Ta dan je zveza izvedla med svojimi člani tudi veliko zbirko, ki je dala 10 milijo-i#v levov. To vsoto so nato bolgarski trgovci odstopili vojnemu ministrstvu za nakup štirih letal. Bolgarski trgovci so znani po svoji visoki strokovni usposobljenosti, njih zbirka pa priča tudi o njih velikem patriotizmu. Da so bolgarski trgovci tudi vneti propaga-torji ideje zbližanja z Jugoslavijo, ni treba še posebej poudarjati, saj smo to vsi videli na velikem ljubljanskem trgovskem kongresu.
Važna seja za lesno gospodarstvo v Zagrebu
Položaj na svetovnem lesnem trgu postaja vedno bolj kompliciran ter zato doživlja naš lesni izvoz vedno nove težave. Posebno aktualno pa je postalo vprašanje lesnega izvoza v Nemčijo, ker je padec klirinške marke ustvaril nov položaj. Tudi vprašanje lesnega izvoza v Italijo in v vse ne-klirinške države je zelo akutno. V zvezi s tem pa se odpira tudi vprašanje tečajev vseh drugih deviz. Vsa ta vprašanja se morajo temeljito proučiti. Zaradi tega je sklicana za ta četrtek, to je 26. januarja ob 10. dopoldne v dvorani zagrebške borze
plenarna seja Stalne delegacije lesnega gospodarstva v kraljevini Jugoslaviji
s tem dnevnim redom:
1. razprava o izvozu lesa in o potrebnih ukrepih za pospeševanje tega izvoza;
2. morebitni predlogi.
Italija je odložila uvedbo monopola za uvoz lesa
Poročali smo že, da je italijanska vlada sklenila, da monopolizira lesno uvozno trgovino in da je tudi že določila pet mest, skozi katera bi se uvažal ves les. Za Jugoslavijo je bil določen Trst.
Uvedba tega monopola ni bila od naših lesnih izvoznikov dobro sprejeta in zato so naši zastopniki intervenirali v Rimu, da se novi monopol spremeni in prilagodi jugoslovanskim potrebam. Zlasti je bilo to potrebno, ker so nastala velika nesoglasja tudi med velikimi in malimi uvozniki.
Kakor sedaj poroča »Jug. Kurir«, je italijanska vlada sklenila, da se organizacija monopolske družbe za uvoz lesa v Italijo odloži do 1. junija, dočim bi družba sama začela poslovati šele prihodnje leto.
Upati je, da pride v tem času do sporazuma z našimi lesnimi izvozniki.	______
Naši »rekordi«
Naši časopisi silno radi uporabljajo besedo rekord. Tako smo že ponovno čitali o naši rekordni žetvi pšenice, drugič o rekordni žetvi koruze, tretjič zopet o našem rekordnem izvozu, potem o rekordni rudarski proizvodnji itd. Ce bi malo globlje pogledali te številke, bi pa videli, da so ti rekordi silno žalostni. Ni rekord v tem, če smo pridelali eno leto •nekaj več pšenice ali koruze ko druga leta, ker je poleg tega ta višji pridelek navadno le božji blagoslov, ne pa delo naših rok. Nasprotno bi morali tudi takrat, kadar je žetev koruze pri nas zelo velika, lepo o rekordih molčati, ker je resnica ta, da pridelajo v Nemčiji pri mnogo slabših klima-tičnih razmerah in na mnogo slabši zemlji tudi dvakrat več na hektar kakor pa mi. Naš tako hvalisam! rekord je prav za prav le rekord na slabše, je rekord navzdol.
Zato postajamo z večnim pc> udarjanjem rekordov res že smešni. Nikjer na svetu se ne govori o rekordu, če je kdo preletel 200 metrov v 20 sekundah, pa čeprav bi bil to najboljši rezultat v do-tični deželi. Toda ta uspeh je tako žalosten, da se sploh posebej ne omenja in zanj se beseda rekord a.e more uporabljati. Približno na tej stopnji pa so naši rekordi izvoza in proizvodnje. Bilo bi dobro, če bi se manj hvalili, Jih več delali — in predvsem kritično delali, pa čeprav kritika ni danes najbolj priljubljena cvetka.
cest, raztegnitev veljavnosti nedeljskih kart na praznike, revizija § 11. železniške tarife v korist tuzemskih turistov) bo imel priliko spregovoriti še zbor banovinskega turističnega sveta.
Kinkurzi - poravnave
Konkurz o premoženju Korena Josipa in Marije v Vitanju se odpravlja, ker ni kritja za stroške postopanja.
Konkurz o premoženju trgovca Ivana Stibcrca v Mariboru je odpravljen, ker je bila razdeljena vsa masa.
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju trgovinske tvrdke »Ljubljanski oblačilni bazar«, dr. z o. z. v Ljubljani. Poravnalni sodnik Baričevič, poravnalni upravnik odvetnik dr. Novak. Narok za sklepanje poravnave dne 7. marca ob 9., rok za uglasitev do dne 18. februarja.
Nadalje je uvedeno poravnalno
postopanje o premoženju posestnika in krojaškega mojstra Karla Dolinška v Mokronogu. Poravnalni sodnik Čoš, poravnalni upravnik odvetnik dr. Orel. Narok za sklepanje o poravnavi dne 25. februarja ob 11., rok za oglasitev do 15. februarja. Dolžnik ponuja 40°/o kvoto v štirih trimesečnih obrokih ob poroštvu posestnice Albine Dolinšek.
Potrja se poravnava Alojzije
Zidar, trgovke v Litiji.
Položaj	na
Delo banovinskega turističnega sveta
Poslovni odbor banovinskega turističnega sveta je imel dne 21.'t. m. svojo 10. sejo. Na dnevnem redu so bile razprave o na Črtu dela pri pospeševanju turizma s .posebnim ozirom na stanje in potrebe turističnih krajev na ozemlju bivše ljubljanske oblasti, aktualnih nalogah pri pospeševanju zimskega športa glede na interese turizma ter o dnevnem redu plenarnega zasedanja banovinskega turističnega sveta, ki bo dne 6. februarja t. 1. v Ljubljani. Poleg tega je poslovni odbor obravnaval: vprašanje udeležbe dravske banovine na svetovni razstavi v New Yorku in je v zvezi s tem poudaril potrebo, da se obisk te razstave propagira med izseljenci. Nadalje so se obravnavala še naslednja vprašanja: vprašanje ustanovitve osrednjega arhiva za slikovni material; vprašanje odstranitve ovir (potne listine, vizumi itd.), ki bi mogle škodovati poletni turistični sezoni 1939; priprave za FIS-ino prireditev leta 1941. ali 1942. itd. Skoraj o vsem tem so bile dane kr. banski upravi koristne pobude. 0 delu važnejše in aktualnejše tvarine (ukrepi za za gotovitev ugodne sezone, odprava prometnih nedostatkov, ureditev
Inozemska žitna tržišča
Pšenica. Bistvenih sprememb v ceni za pšenico ni bilo, dasiravno je osnovna tendenca slaba. Kot razlog se navaja, da je ponudba in popraševanje takorekoč izenačeno in če je kateri dan bilo kaj več ponudb, so že bile paralizirane s poročili o neugodnem stanju posevkov zaradi vremenskih ne-prilik itd. Uradno objavljeni žetveni donos v Argentini je za pšenico označen s 86 milij. mq, torej največji donos v poslednjih petih letih.
Mednarodni poljedelski institut v Rimu objavlja svetovni žetveni donos pšenice, ki znaša 1,151.407 tisoč mq. Po tem poročilu bi bil to doslej največji svetovni donos pšenice. Pač naravno, da vlada — zbog razmeroma majhnega popra-ševanja in velike ponudbe pšenice — na svetovnem trgu depresija.
Splošno stanje žitnega trga se
strokovno ocenjuje takole: Po letu 1933. se je na svetovnem tržišču stanje za pšenico občutljivo zboljšalo, v prvi vrsti radi tega, ker so bile stare zaloge razprodane in že tudi porabljene. Žetev v letu 1936./37. je bila v ravnotežju s popraševanjem in ponudbo. Žetveno leto 1938. pa je to tendenco v taki meri dvignilo, da je ponovno nastal problem superpro-dukcije pšenice. V minulem letu se je namreč pripetilo, kar je zelo redek primer, da so bili klima-tični pogoji enako ugodni tako za države izvoznice, kakor za države uvoznice. V desetih izvozniških državah (brez Rusije) znaša donos pšenice po ha maksimum, kateri je bil sploh dosežen v poslednjih devetih letih. Žetev je ocenjena na 488 milij. mq. proti 423 milij. mq. 1937. leta, in je torej najboljša v zadnjih letih ter znatno višja od povprečnih žetev iz let 1926.—1930. in katerih donos je znašal le okoli 360 milij. mq. — V U. S. A. je skupni donos ocenjen na 930'8 milij. qrs, proti 874 v letu 1937. — Žetev v Kanadi je bila v letu 1937. zelo slaba, dočim izkazuje za 1938. leto 94-7 mil. mq, kar znači v primeri z letom 1937 višek 46-1 milij. mq. Pravkar navedene pokrajine so tedaj pridelale pšenice skupaj 348 milij. mq, proti 292 v letu 1937. — Kar se tiče južne hemisfere je žetev v Avstraliji v letu 1938. za 14 mil mq. manjša od one v letu 1937. in za 8 milij. mq. manjša od popreč ne žetve zadnjih štirih let. Nasprotno pa znaša žetveni donos v Argentini po uradni cenitvi 86 milijonov mq, napram 50 milij. mq v letu 1937.
Tečaji na svetovnih tržiščih so stalno popuščali, ker je bilo ponudb zelo veliko, popraševanj pa razmeroma malo in niti nakupovanje žita po nekaterih državah k-i naj bi bilo nekakšna rezerva za primer vojne, ni vplivalo na spremembo vladajoče stagnacije. Ker znašajo žetveni presežki pšenice 225 milij. mq. ter se ceni, da je v pasivne države mogoče prodati največ 150 milij. mq, je nastalo zopet vprašanje, kako rešiti žitno tržišče preobilnih zalog, ki zelo kvarno vplivajo na razvoj cene za pšenico.
Koruza
V Argentini je dolgo pričakovan dež ugodno vplival na posevke koruze in hfcratu pregnal dotedanjo skrb zaradi dolgotrajne suše. Pod vplivom te vesti je tendenca za koruzo v Buenos Airesu postala takoj mlačna in so zato popustile tudi cene v Amsterdamu ter Rotterdamu. V Chicagu je popustil tečaj od 52% na 52%, v Rotterdamu pa od 100% na 99%, a v Buenos Airesu od 7'83 na 7-28.
Domače tržišče
Pšenica. Znižanje nakupnih cen za pšenico dne 17. t. m. od strani »Prizada« je tako trgovce, kakor tudi producente zelo iznenadilo. Nove nakupne cene so zmanjšane za diin 20-—, kakor smo o tem že poročali.
V zvezi s tem znižanjem cen je uprava »Prizada« dala naslednjo izjavo: Na bazi dosedanjih nakupnih cen je Privilegovano izvozno društvo nakupovalo na naših tržiščih vse od 14. julija 1938 pa do 17. januarja 1939., in torej vzdržalo več kot šest mesecev v situaciji stalnega nazadovanja cen na svetovnih tržiščih. Nakupne cene z intervencijo din 160'—, baza Tisa, je Privilegovano izvozno društvo določilo takrat, ko je bila notica v Liverpoolu za tekoči termin 5/10 1/4, kar teoretično odgovarja izvozni pariteti din 88.96. Zadnja notica za prihodnji termin znaša v Liverpoolu 4/8, kar odgovarja teoretično izvozni pariteti din 63-44. V času določitve cen din 160'—, baza Tisa, je Privilegovano izvozno društvo plačevalo za pšenico din 71‘04 nad liverpoolsko izvozno pariteto. Pri svoji današnji nakupni ceni pa plača din 76'56 nad to pariteto. Na tržišču vlada velika rezerviranost, tako od kupcev, kakor tudi prodajalcev, ker vsi pač čakajo, da se situacija razčisti. Cena je v privatnem prometu popustila od 8 do 10 dinarjev pri mq.
V privatnem prometu notira bačka pšenica, okolica Sombora, še vedno din 150, okolica Novega Sada pa 151 do 152 dinarjev, okolica Srbobrana in Starega Bečeja din 151 do din 155, a srednja in gornja bačka din 151-—, gornje banatska din 150"—, srednja in južna banatska, pariteta Vršac din 150 do din 152, sremska, okolica Indjije ter Rume din 151, ostala sremska pšenica pa din 150.
Koruza: Ker tržišče pšenice običajno vpliva na razvoj cene koruzi, je zaradi sedanjega znižanja cen za pšenico popustila tudi cena pri koruzi. Večina trgovcev je ustavila vsak nakup in še vedno čaka, da se nastali položaj razči-
116- 118-
sti. Terminsko blago se sicer ponuja, ni pa zanj nikakšnega zanimanja.
Moka: Situacija je slična oni pri pšenici. Kupci so nakupovanje ustavili, mlini pa so trenotno še rezervirani ker tudi še ne vedo, na kateri bazi naj bi prodajali svoje izdelke. Pri tein bo seveda ostalo tako dolgo, dokler se situacija ne umiri in se producenti ne sprijaznijo z novimi cenami za pšenico.
Otrobi:	Položaj	nespremenjen,
cene na bazi dosedanjih notic. Na ljubljanski borzi so bile včeraj dosežene te notice:
Koruza:	din din
času primerno suha, e kvalitetno garancijo, franko nakl. postaja, plačljivo proti dupl. 107-— 109 — umetno sušena, Iranko naklad postaja, plačljivo proti duplikatu Pšenica: nova, južnobanateka,
77/78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, re-šetana, plač. proti dupl., franko naklad
postaja..............
nova, gor. bačka, 78 kg,
2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu.
Irank o naiklad. post.
Ječmen: novi, bački in sremski,
64/65 kg, 2%, suh. zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko naklad, poet.
Oves:
novi, bački, sremski in slavonski, zdrav, suh, rešetan, plač. proti duplikatu, franko vagon naklad, postaja Rž:
nova, bačka, 72 kg,
2 »/o, zdrava, suha, rešetana. plač. proti duplikatu, franko vagon naklad, postaja Ajda:
nova (štajerska), zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko vagon slov. nakladalna postaja.................
Mlevski izdelki:
Moka:	din
nova, pšenična Og, banatska poet., ekskl. prom. davek, pl®°' ljiivo proti duplikatu 245* nova, pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prom. davek, plačljivo proti duplikatu 250’— 260' nova, pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu 230-— 2-40‘— nova, pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu nova, pšenična 6, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu Otrobi: pšenični, debeli v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. piom. davek, franko vagon bačka postaja • ■ •
155'— 157-50
157-50 160'—
155"— 157'50
170'— 172'50
145'— 147‘50
125--
130—
din
255--
210-— 220—
190--
200-
110'- U2'50
Politične vesti
Barcelona se mrzlično pripravlja na obrambo. Na vseh hribih okoli Barcelone kopljejo noč in dan jarke in utrdbe. Nacionalisti so se približali Barceloni že na 15 kilometrov.
Prodiranje Francovih čet proti Barceloni se nadaljuje ter so navarske čete že prekoračile reki Car-doner in Llobregat. S tem je padla zadnja utrdbena črta republikancev pred Barcelono. Francove čete
se že spuščajo v barcelonsko ravnino A tudi s severa prodirajo Francove čete. Odpor republikan cev je bil zlomljen, a se zaradi neprestanih zračnih napadov tudi ni mogel prav organizirati.
Barcelona je v 50 urah doživela 26 letalskih napadov. Nevarnost je da bo po Madridu še lepa Barce Iona popolnoma uničena. Nekateri listi poročajo, da je nastalo zaradi velikega navala beguncev v mestu pomanjkanje živil. Tudi vlada se pripravlja, da se preseli iz Barcelone v mesto Gerono, ki je blizu francoske meje.
Nemčija je sezidala na spanski obali pet velikih oporišč za pod
momice- Tri oporišča je zgradila v Kantabrijskem morju (od teh eno nedaleč od Francije), dve pa blizu Gibraltarja, v Cevti in Malagi. Vsa oporišča so moderno opremljena in zavarovana pred letalskimi napadi. Oporišča imajo tudi velika podzemska skladišča za pogonski material, topove in munici-,o. Tudi delavnice za popravilo podmornic so v teh oporiščih. V Londonu je napravila vest o teh nemških oporiščih za podmornice veliko razburjenje.
Zaradi prodiranja nacionalistov proti Barceloni je nastalo tako v Franclji k0 tudi v Angliji veliko vznemirjenje. Množe se pristaši intervencije v Španiji. Pravijo, da se bo politika nevmešavanja popolnoma ponesrečila, ker bo Španija generala Franca po zmagi takoj prešla v italijanski tabor in da ni misliti na ohranitev španske nevtralnosti. Prav tako so vznemirjeni tudi v Londonu. Prihodnji torek se sestane poslanska zbornica in takrat se bo govorilo tudi o španskem vprašanju. Presenečenja niso izključena.
Če pade Barcelona, potem je prišel čas, kakor je pred nedavnim izjavil Mussolini, da postavi Italija čisto precizno svoje zahteve. S padcem Barcelone bo položaj Italije nedvomno močno utrjen, ker se bo mogla opirati tudi na Francovo Španijo. Francija bo nakrat tem neprijetnem položaju, da bo morala računati s fronto na treh krajih.
Časopisna polemika italijanskih listov proti Franciji se je zopet pričela. Zlasti poudarjajo italijanski listi, da bi Francija takoj povzročila konflikt z Italijo, če bi kakor koli pomagala republikanski Španiji.
Francoski zun. minister Bonnct
e že drugič odložil svoj ekspoze o zunanji politični situaciji, ker čaka, da se položaj vsaj nekoliko razčisti. Zopet je narasla politična napetost do viška.
Z na j več jo napetostjo se pričakuje Hitlerjev govor ob otvoritvi nemškega parlamenta. Listi poročajo, da bo Hitler v svojem govoru zlasti poudaril nemške kolonialne zahteve in napovedal tudi vojaške ukrepe Nemčije, če bi skušala katera država rešiti ali podpreti republikansko Španijo.
Seje nemškega parlamenta se bo udeležil tudi italijanski zun. minister grof Ciano, ki pride v Berlin v soboto. Namen njegovega prihoda je, da solidarnost Nemčije in Italije prav posebno poudari.
Vrhovno poveljstvo nemške vojske demantira vesti, ki so se razširile v tujini da je nemška vlada vpoklicala več letnikov rezervistov. Tudi rimska vlada demantira vesti o vpoklicu italijanskih rezervistov.
Stalin je baje odbil prošnjo španskih in francoskih komunistov, da pošlje pomoč v Španijo, temveč je nasprotno odredil, da se mora takoj vrniti iz Španije 800 sovjetskih oficirjev.
Min. predsednik Chamberlain je pozval po radiu vse Angleže in Angležinje, da se v čim večjem številu prijavijo k prostovoljni vojaški službi. Listi dodajajo temu pozivu vest, da bo uvedena v Angliji splošna vojna obveznost, če bi se premalo ljudi prijavilo za prostovoljno službo.
Nemški zun. minister v. Ribbentrop pride danes v Varšavo, da ob petletnici nemško-poljskega pakta poudari njegovo trdnost. Posebnih novih pogodb Ribbentrop v Varšavi ne bo sklenil, pač pa bo skušal rešiti razne spore zaradi nemških in poljskih narodnih manjšin.
Na Korziki je odkrila policija tajno radijsko postajo, ki je zagovarjala italijansko zahtevo po odcepitvi Korzike od Francije.
»Essener National Zeitung«, ki velja kot glasilo maršala Goringa, razpravlja o potovanju čsL zunanjega ministra Chvalkovskega v Berlin. List pravi, da je bilo potovanje potrebno, ker da so se v Pragi in drugih češkoslovaških krajih pojavili dogodki, ki niso bili v skladu z načelno politiko praške vlade. List pričakuje zato, da češkoslovaškemu narodu ne bo več dovoljeno, da bi v svojih mejah delil čsl. državljane v prijatelje in sovražnike. List nadalje upa, da ostanejo brez vpliva uradniki, ki so pristaši bivšega predsednika doktorja Beneša. Obisk čsl. zunanjega ministra pa je najbrže tudi utrdil gospodarsko zvezo sudetskih krajev s češkoslovaško. Končno meni list, da je bil dr. Chvalkovskemu dan tudi nasvet, da tudi češkoslovaška s svoje strani pripomore k ureditvi madžarsko-češkoslovaških od-
nošajev.
Vojaška vzgoja pred odsluženjem
in po odsluženju vojaškega roka je bila v Nemčiji prenesena na S A oddelke, da je ta dejansko postala nemška fašistična milica.
Poljski ministrski predsednik Sladkowski je izjavil v sejmu, da se v Poljski ne bodo izdajali za rešitev židovskega vprašanja nika-ki nasilni ukrepi.
Denarstvo
Beograjske in srbijanske banke
Združenje bank v Beogradu je objavilo statistiko o beograjskih in srbijanskih denarnih zavodih. Iz te statistike posnemamo:
Vseh denarnih zavodov je bilo v Beogradu 67, od katerih 13 ni poslalo nobenih podatkov, v ostali Srbiji je bilo 239 denarnih zavodov, nobenega poročila ni poslalo 42 denarnih zavodov. Po objavljenih podatkih so znašale
beogr. srbij. denarnih zavodov v milijonih din
337211 153-1 736-43
1630-9 86'29 296-17 381-19 71-48 1373-95 323-24 661-11
910-5
49-95
denarnih
1030-38
16-17
336-64
405‘48 54-7 80-74 8977 3613 320-3 10676 438-72
144’81
20'07
zavo-
aktiva v blagajnah menični portfelj tekoči računi in depoziti industr. podjetja nepremičnine vredn. papirji razna aktiva vplačani kapital razni fondi vloge
pasivni tekoči računi razna pasiva 45 beograjskih dov izkazuje dobiček 53’28, 9 pa izgubo v višini 11-56 milijona din, od srbijanskih pa 38 dobiček 472 milijona, 159 pa izgubo v višini 15-16 milijona din.
7 beograjskim zavodom je dovoljen odlog plačil, 2 sta zaprosila za odlog. Od zavodov v Srbiji uživa 87 odlog plačil, 16 pa je zaprosilo za odlog. Od beograjskih zavodov je v likvidaciji 1, 1 pa ne obratuje, 5 pa je v poravnavi, od srbijanskih je 1, za 11 pa je odrejena prisilna poravnava. Od vseh 306 denarnih zavodov v Srbiji je torej 94 pod zaščito oziroma je zaprosilo za zaščito, v likvidaciji sta 2, v izvenkonkurzni poravnavi Pa jih je 17.
Zanimive so tudi številke o dividendi zavodov. Od 27 beograjskih zavodov je eden izplačal 12%no dividendo, 5 po 10%, eden po 9%, 1 po 8%, 4 po 7°/o, 2 po 6-5%, 3 po 6%, 1 po 5'5%, 4 po 5% in 4 po 4% ter ena (PAB) po 3°/o.
Od desetih zavodov v Srbiji, ki so izplačali lani dividendo, je izplačal en zavod 10%, 3 po 6%, 3 po 5°/o, 1 po 3%, 1 po 2-5% in 1 l>o 1-5%.
Odlog plačil
je dovolilo kmetijsko ministrstvo zadrugi Kmečki hranilnici in posojilnici v Kamnici pri Mariboru, za dobo šestih let za dolgove, nastale pred 1. aprilom 1935. Obrestna mera za stare vloge po 2%.
*
Vojna škoda se je na beograjski borzi dvignila od 474—476 na 475'50 do 479'50. Tudi drugi drž. vrednost-
ni papirji so se dvignili in so beležili; 4% agrarne obveznice 61'50 do 62, 6% begluške 9075 do 91'25, 6% dalmatinske 90 do 90’25, 7% investicijsko 100-25 do 101, 7% Blair »175 do 92 50, 8% Blair 98 25 do 99 25 din.
Zelo je zopet oživela črna borza ter so na njej tečaji znatno višji, kakor veljajo oficialno.
Francoska zavarovalna družba »National« je sklenila, da ustavi vse svoje poslovanje v Ceško-Slo-v^ki. Zavarovalne police bo družba odstopila čsl. zavarovalnicam.
Angleški listi zelo obširno komentirajo odstop predsednika nemške Reichsbanke dr. Schachta Listi poudarjajo, da se je dr. Schachtu Posrečilo finansirati gospodarsko obnovo in oboroževanje Nemčije, ne bi se življenjski stroški v Nemili znatno povečali. S svojo delavnostjo da je dr. Schacht vzbudil Občudovanje strokovnjakov po vsem ^etu. Listi dalje naglašajo dobre odbošaje dr. Schachta z Angleško banko, kar je tudi znatno olajšalo n1egovo delo. Pravi pomen sedanje spremembe v vodstvu Reichsbanke Pa se sedaj še ne more preceniti.
Kancelar Hitler je razrešil njune dolžnosti tudi člana direktorija Reichsbanke podpredsednika Dreis-sa in direktorja Hilseja. Za člana direktorija banke je bil istočasno imenovan Rudolf Brinckmann.
Gostilničarji ljubljanskemu proračunu
Zlatti zahtevalo	odpravo
in hotelske davščine
V ponedeljek popoldne je bilo v dvorani kolodvorske restavracije zelo dobro obiskano zborovanje združenja gostilniških podjetij v Ljubljani. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik združenja Dolničar, ki je uvodoma pozdravil predsednika Zveze gostilniških združenj zbor. svetnika Cirila Majcena, obč. svetnika Ivana Bahovca in v. d. načelnika finančnega odseka ljubljanske občine dr. Grošlja, ravnatelja Zveze za tujski promet dr. Žižka in zastopnike tiska.
Nato je razložil namen zborovanja. Uprava združenja je sklicala današnje zborovanje, ker sama ne more prevzeti odgovornost za potrebne ukrepe proti predlaganim davščinam za gostinske obrate po predlaganem ljubljanskem mestnem proračunu. V svojem govoru je navedel, kako je prišlo do davščine na potrošnjo, ki je zlasti krivična zato, ker jo plačujejo edino gostinski obrati. Položaj gostilničarjev je danes tako slab, da te davščine nikakor ne zmorejo. Vsako leto preneha 20 do 30 gostinskih obratov, promet v gostilnah pa je padel za 60%. Združenje mora zato podpirati vedno več gostilničarjev, ki so brez lastne krivde morali ustaviti obratovanje. Poleg tega se ne sme pozabiti, da gostilničarji itak že v zadostni meri store svojo socialno dolžnost, saj skoraj vsi podpirajo s hrano siromake in dijake. Uprava je zato sklenila, da se bo proti tej davščini borila energično toda legalno. Omenil je, da je bila
5.	januarja štiri ure trajajoča konferenca z zastopniki mestne občine in da so na tej konferenci' gostilničarji obširno utemeljili svojo zahtevo, da se davščina na potrošnjo popolnoma odpravi, hotelska davščina pa zniža na polovico. Ko pa je bil razgrnjen proračun, so videli, da je bila prva davščina znižana za 10.000 din, druga pa zvišana za 50.000 din.
V petih dneh po razgrnitvi proračuna imajo meščani pravico, da ugovarjajo proračunu in to pravico ima tudi združenje. Predsednik Dolničar omenja, da je mestni proračun zvišan za 5 milijonov, da znaša proračunska rezerva 1 milijon in da je torej možnost, da se zahtevi gostilničarjev ugodi.
Nadalje je potrebno, da se električna razsvetljava v gostinskih obratih poceni, da ti ne bodo mrki, ker takšni lokali tudi niso mestu v čast. Tudi vodarina naj se hotelom zaračunava tako, da bo vsakih pet hotelskih sob veljalo kot eno stanovanje iin se po stanovanjski tarifi tudi plačevala vodarina. (Odobravanje.)
Sledil je referat g. Jeleniča
o osnutku novega proračuna.
Omenil je, da je novi proračun zvišan za 5 od 117,8 na 122,8 milijona din. Navajal je razne postavke ter zlasti naglasil, da je bila obč. taksa na bivanje tujcev zvišana od 250 na 300 tisoč, obč. davščina na potrošnjo znižana od 400 na 390 tisoč in občinska veselična davščina od 550 na 500.000.
Občinska davščina na bivanje tujcev v višini 300.000 din je v celoti namenjena fondu za pospeševanje tujskega prometa. In sicer se teh 300.000 din razdeli takole:
za gostilničarsko strokovno nadaljevalno šolo
članarina Zvezi za tujski promet vzdrževanje mestnih prenočišč
din
10.000’—
2.000'—
2.000’—
propaganda (časopisna in druga)	15.000’—
promenadni koncerti 10.000’— za lokal Zveze za tuj.
promet	15.000’—
40 izvodov >Kronike« 4.000'— album mesta Ljubljane 30.000'— relief mesta Ljubljane 10.000’— poprava spomenika pri sv. Jakobu	82.000’—
vzdrževanje spomenikov 50.000’— večje prireditve v Ljubljani	50.000’—
razni izdatki	20.000’—
Ne more se reči, da bi vse te postavke res služile tujskemu prometu.
Sledil je temperamentni in tudi zelo učinkoviti referat ravnatelja Skrlepa.
Poudaril je, da plačujejo gostilničarji vse davščine ko drugi stanovi, poleg tega pa še posebne.
Vedno se poudarja, kako da se je povečal promet, pozablja pa se, da so cene znižane in da je nastala že umazana konkurenca. — Nekateri že prodajajo palačinke po dinarju. Posledica te umazane konkurence je tudi, da se vsaka brozga prodaja kot vino. Meščansko gostilništvo se ne more razviti, obrti propadajo, da je vedno več ljudi nepreskrbljenih.
Šušmarstvo in razne kuhinje ubijajo gostinski obrt. Nič pa se Ljubljani ne mudi, da bi nekaj storila za tujski promet. Zato tujci ne ostajajo v mestu in tranzitni promet je dal Ljubljani le 1'8 odstotka nočnin. Ostro je kritiziral nekatere ukrepe mestnega poglavarstva, zlasti pa pojasnilo mestnega poglavarstva, da izda celo več ko 2 milijona za tujski promet.
Gostilničarji bi morali imeti vsaj 5 zastopnikov v občinskem svetu in del vzroka, da se njih potrebe ne upoštevajo, je v njih premajhnem zastopstvu v občinskem svetu. Velik del krivde pa je tudi v tem, ker nismo dovolj solidarni. Izvajanja g. Skrlepa so sprejeli zborovalci z velikim odobravanjem.
Nato je govoril predsednik Zveze gostinskih podjetij
Ciril Majcen.
Podal je obširen pregled, kako je prišlo do občinske davščine na tujski promet. V konjunkturnih letih 1920—1924 je bila uvedena ta davščina v vseh slov. mestih, a so jo kasneje v Mariboru in Celju opustili. V Zagrebu je znatno nižja ko v Ljubljani, kjer je bila leta 1935./S6. znižana na 10 odstotkov, nato pa zopet povišana na 15 odstotkov. Napačno je, če se sredstva za tujski promet iščejo v tujskem prometu, temveč bi se moral iz celotnega proračuna določiti za tujski promet določen odstotek.
Ce se je hotelska davščina že enkrat znižala, ni prav, da se jo v teh kritičnih časih zopet zvišala. Vsekakor so mora ta davščina vsaj omiliti.
Nato je enako obširno poročal tudi o zgodovini davščine na potrošnjo, ki izvira tudi iz onih let 1920—1923, ko je bila konjunktura na višku in ko je bilo še živahno v gostilnah. Podrobno je opisal, kako se je ta davščina razvijala in nato poudaril njeno škodljivost za gostilniški obrt. Pred letom dni se jim je reklo, da morajo potrpeti zaradi ozdravljenja mestnih financ, toda večno ne morejo prenašati te davščine, ker je preobčutna. Upoštevati je vendar treba, da gostilničarji itak že plačujejo od vseh pijač trošarino, da je samo od mesta obdačen vrček piva z 1 din. Občinske davščine na potrošnjo absolutno ni
mogoče v celoti prevaliti na kon-sumenta, zlasti še zaradi konkurence, ki jo delajo ljudske kuhinje in meščanske kuhinje, ki ne plačujejo nobene davščine, a delajo prav to ko gostilne, samo da so brez obrtnice.
Izvajanja g. Majcena so napravila močan efekt in bila sprejeta z glasnim odobravanjem.
Obč. svetnik Ivan Bahovec
je nato pozdravil zborovalce v 'imenu zadržanega župana dr. Ad-lešiča. Nato je omenil, v kako težkem stanju so bile mestne finance. Bilo je nad 200 milijonov dolga, plačevale se niso več v redu obresti in še manj zneski za amortizacijo posojil. Niti manjši leteči dolgovi se niso plačevali in trajalo je tudi 6 mesecev, da so se te tekoče obveznosti plačale. Bil je vedno na tem gospodarskem stališču, da se sme potrošiti le toliko, kolikor se ima. Ne sme biti, da bi sin za očeta plačeval dolgove. Zato tudi proračun ne more dati posebnih zneskov za razne potrebe. Zboljšanje bo nastalo šele leta 1943., ko bo plačano obligacijsko posojilo. Sedaj se je moglo storiti le najnujnejše in tako so se zvišali prejemki najnižje plačanim delavcem.
G. Bahovec je navajal dalje, da so tudi drugi stanovi obremenjeni in tako plačujejo grosisti uvoz-
nino. Omenil je dalje visok« izdatke občine za tramvaj. Vse to je treba imeti pred očmi, ker ne gre le zahtevati od občine, temveč ji je treba dati tudi potrebna sredstva.
Omenil je nadalje lepo sodelovanje, ki je zavladalo med obrtnim odsekom občine in gostilniškim združenjem. Vse prošnje za koncesije so se reševale le v popolnem soglasju z združenjem. To dokazuje, da je imela občina razumevanje za potrebe gostilničarjev. Tudi v bodoče se bo skušalo ustreči gostilničarjem.
Posebej pa je poudaril, da se sedaj vsaka para porabi tako, kakor je skenil finančni odbor in da se nič ne zapravlja.
Nato je dal še nekatera pojasnila k obč. proračunu dr. Grošelj. — Upoštevate je treba, da je občina zelo obremenjena z dajatvami za državo in banovino. Nad 10 milijonov din plača občina v ta namen.
Nato je omenil davščino na potrošnjo, ki se je uvedla na predlog združenja gostilničarjev.
0 konkurenci zasebnih kuhinj se je na občini že razpravljalo in se bo skušalo ugoditi zahtevam gostilničarjev.
Upoštevati je treba tudi to, da je občina po zakonu o mestnih občinah vezana pri določevanju davščin. Razložil je tudi nekatere druge ugovore proti proračunu in na koncu poudaril, da je sedanji predlog šele osnutek proračuna in da bo finančni odbor gotovo upošteval vse želje gostilničarjev, v kolikor mu bo le mogoče.
V debato so nato posegli še gg. Dolničar, Majcen, Bahovec in drugi, nakar so bile sprejete naslednje
•y*»
resolucije;!
1. Hotelska davščina, ki obre-
menjuje samo obrtno oddajanje sob, se mora zmanjšati vsaj na polovico, ker tako visoke dajatve Ljubljana ne prenese glede na po-set predvsem poslovnih ljudi in takih, ki pridejo po uradnih poslih. Ker Ljubljana ni letoviško mesto, kar dokazuje namen bivanja tujcev v našem mestu, se najmanj 95 odstotkov gostov pritožuje pri hotelirju nad to visoko takso, ker jim občina za to ne nudi ničesar. Če hoče mestna občina kljub temu dobiti enako vsoto iz tega naslova, naj pritegne k ob-dačenju s splošno dajatvijo vse privatne oddajalce sob, ki naj jo plačajo vsi oni, ki prihajajo v naše mesto poslovno, ali kakor koli, a ne bivajo v mestu stalno. Izvzamejo naj se samo dijaki.
2. Socialna davščina na potrošnjo naj se v celoti odpravi. Ta davščina je krivična, ker jo plačuje samo gostinstvo. S to davščino naj se obremenijo vsi pridobitniki ali pa naj se nihče ne obremeni. Če že hoče občina pridobiti iz naslova potrošnje sedanje dohodke, naj obremeni vse, kar človek kupuje, ne sme pa posebno obremenjavati samo jed in pijačo v gostilni in kavarni.
3. Spremenijo naj se določbe pri zaračunavanju vodarine tako, da bo štelo vsaj 5 hotelskih sob za 1 privatno stanovanje z najvišjo najemnino, ki predvideva po vodarini dovoljeno množino vode po 500 litrov dnevno.
4. Zahtevamo, da se nujno uredi kontrola jedil, ki se ponujajo javno po cenah, ki ne morejo ustrezati dejanskim stroškom in tudi ne zakonu o živilih.
5. Zato zahtevamo, da mestna občina takoj ustanovi urad, ki bi kontroliral vsa vina, ki se točijo v različnih manjših lokalih, da se prepreči prodajanje pijač, ki ne ustrezajo zakona o vinu. Ponujanje takih psevdov in po nizki ceni ogroža vse boljše naše obrate, ki hočejo točiti samo pristna vina.
6. Apeliramo na mestni svet, da prepove gostinske obrate na velesejmu in na veseličnem prostoru velesejma po 20. uri.
7. Apeliramo na odločujoče či-nitelje, da ukrenejo vse potrebno, da bo naša obrt zadostno zastopana tudi v občinskem svetu. Po davčni moči naše obrti nam pripada najmanj 5 mestnih svetnikov.
8. Nujno predlagamo, da se za naše obrate poceni električni tok po 8. uri zvečer, ker imajo po tej uri vse elektrarne preveč toka na razpolago. Cena toku naj se zniža vsaj na 1’50 din za kilovatno uro, saj bo tudi pri tej ceni elektrarna še dobro zaslužila.
9. Uredba o turističnih krajih se naj tolmači na ta način, da morejo določila te uredbe stopiti v veljavo v onih občinah, v katerih dosegajo prenočnine na posameznega posetnika vsaj število 5, ker le pri taki frekvenci je možno kriti vse neposredne dajatve, ki jih predvideva ta uredba. Ločiti je treba predvsem prehodna mesta in mesta z obiskom poslovnih ljudi od pravih letovišč in zdravilišč.
10. Zahtevamo oporo javnosti in prosimo zastopnike tiska, da vedno in povsod pravilno tolmačijo težnje in skrbi našega stanu, ker le na ta način je mogoče s sodelovanjem ustvariti mnogo dobrega za naš tujski promet, ki edino more postati za našo revno Slovenijo še plodonosna gospodarska panoga.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 25. januarja objavlja: Pravilnik o notranjem gospodarjenju s šolsko imovino in o uporabljanju posebnih dohodkov v državnih gospodinjskih šolah in tečajih in v drž. učiteljskih gospodinjskih šolah.
harva. plesira ln
7n 1/ 91 lirah kemifno snaži Ut 1 U* lil lili obleke klobuke
itd. Skrnbi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4 6. Selenburgova ul. 8 Telefon št. 22-72.
Trgovinski register
Vpisale so se naslednje firme:
»Arbor« lesna trgovinska in industrijska družba z o. z. v Ljubljani. Obratni predmet med drugim: nakup in prodaja vsakovrstnega lesa, obdelanega in neobdelanega, oglja in lesnih izdelkov, nakup, najem in ustanovitev ter obratovanje žag, nakup, prodaja in izkoriščanje gozdov. Osnovna glavnica v višini 200.000 din je vplačana v celoti. Poslovodje: Anton Reschitz in Peter Grassi, trg. v Ljubljani. Družbo zastopata poslovodja kolektivno.
Anton Bučar, trgovina s tekstilnim blagom na debelo, družba z
o.	z. v Ljubljani. Obratni predmet: trgovina in agentura s tekstilnim blagom kakršne koli vrste na debelo in komisijska zaloga tekstilnega blaga. Osnovna glavnica v višini 250.000 din je vplačana v gotovini. Poslovodje: Anton Bučar, trgovski zastopnik v Ljubljani in Henrik Schmieger, trg. v Ljubljani. Družbo zastopa vsak poslovodja samostojno.
Mitroprodukt — Srednjeevropska družba za predelovanje deželnih pridelkov z. o. z. v Ljubljani, besedilo tudi v hrvatskosrbskem jeziku in v nemščini. Obratni predmet: posredovanje, kupovanje in prodajanje, industrijsko predelovanje in izvoz dežilnih pridelkov v kraljevini Jugoslaviji. Osnovna glavnica v višini
200.000	din je vplačana v celoti. Poslovodji: dr. Ivo Ražem, direktor v Zagrebu in Karel Lietz, trg. v Zagrebu. Družbo zastopata vsak poslovodja samostojno.
Ferenčak & Šetinc, trgovina z manufakturo, konfekcijo in modo na drobno. Javna trgovska družba, Maribor. Družbeniki:	Karl
Ferenčak in Martin Šetinc, oba trgovca v Mariboru. Družbo zastopata oba poslovodja samostojno.
Benko Josip ml., trgovina z govejo živino, svinjami, perutnino v živem in zaklanem stanju ter s konji na veliko, Murska Sobota. Imetnik Josip Benko ml., trgovec v Murski Soboti.
Jakoš Anton, Stična. Obratni predmet: trgovina in izvoz z živino na debelo, živimi in zaklanimi prešiči in teleti.
Klcpej & Kopač, podjetje za strojegradnjo, Strmce pri Laškem. Obratni predmet: projektiranje in izdelovanje strojnih konstrukcij, izdelovanje vseh strojnih delov, specialno zobata kolesa vseh vrst generalna reparatura tekstilnih in drugih industrijskih strojev, krožnih črpalk, eksplozivnih motorjev, strojev iz vseh panog obrti, kinoprojektorjev, razna specialna strojna dela in tehnični nasveti. Družbeniki:	Klepej Rudolf, strojno
ključavničarski mojster in Mirko Kopač, zasebni uradnik v Laškem. Družbo zastopata oba družbenika skupno.
Vpisale so se naslednje izprc-membe in dodatki:
bena pogodba. Obratni predmet, odslej: nakup in prodaja patentiranih predmetov ter tehničnih in galanterijskih novosti na lasten račun, vnovčevanje patentov in izumov doma in v tujini, založba časopisov in propagandne literature o izumih in novostih. Izbriše se poslovodja Ela Križman, vpiše pa se poslovodja Oskar Černe, trgovec v Ljubljani.
»Greinitz«, industrija železa d.
d. železarna Muta, Maribor. Izbriše se član upravnega sveta dr. Alojzij Juvan.
»Martinušič in drug«, tovarna usnja, družba z o. z., Ljutomer. Firma se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator Gjuro Martinušič, prokurist v Ljutomeru.
Splošno jugoslovensko bančno društvo d. d., Beograd — podružnica Ljubljana. Izbriše se član upravnega sveta Oskar Pollak.
Dražba „Dme kože"
¥ LlublSanl
(Poročilo o dražbi krzna dne 23. januarja 1939.)
Kvaliteta krzna, ki je bilo vpo-slano v Ljubljano skoraj iz vseh predelov naše države, je bila v splošnem srednja. Najboljše so bile kune belice in gorske lisice. Slabo je bilo krzno poljskih lisic in posebno dobro tudi ne kun zlatic; zadnje so kljub temu dosegle ceno, ki je do 35% višja od one na zadnji dražbi v Leipzigu.
Na prodaj je bilo največ lisic, za katere žal še vedno ni zanimanja. Upoštevati je sicer treba, da se je zadnje leto v nekaterih državah trgovina s krznom preusmerila, da obstoje devizne težkoče in ostre uvozne omejitve, kar vse vpliva na trgovino s krzni in na njih ceno. Lisic je na tujih tržiščih dovolj in doma še vedno preveč. Svoječasna visoka cena lisicam je premotila naše lovce, da so plenili v svojih loviščih lisice tudi s strupom. Morda je baš strup kriv, da je število vplenjenih lisic vsako leto preveliko in da so zato cene znatno padle in deloma sploh ni zanimanja. Na avkciji se je prodala komaj ena tretjina lisic; ostanek pride na dražbo meseca marca, ko bo mogoče položaj že bolj razčiščen in izvoz olajšan.
Zanimivo je, da so kupovali kupci krzno v ponedeljek dopoldne v prosti prodaji na sejmu in ga popoldne deloma izročali v prodajo na dražbi, kjer so dosegli višje cene.
Krzno se je kupovalo za Anglijo, Francijo, Nemčijo in domačo uporabo v državi.
Dosežene cene za prvovrstno krzno so naslednje:
din
lisice poljske	100'—
lisice gorske	140'—
lisice, posebni	kosi	180'—
kune zlatice 1000'— do 1320'— kune zlatice, posebni kosi 1500'—
kune belice dihurji vidre zajci zimski srne zimske srne letne jeleni damjaki jazbeci divje svinje divje mačke pižmovke (Bisam)
Prihodnja dražba 1939.
550'— do 600'— 80'— do 110*— 320*— do 400'— 7 — 9'— 16'— 40'— 13'— 70'— do 76'-10'— 50'— 25'—
bo 6. marca
1 — New York: klej,
2 — Bologna: seme za povrtnine, sadje in razne rastline,
3 — Varšava: bolhačev cvet,
4 — Milan: suhe deske za pohištveno industrijo (jelove, topolove im bukove deske).
6 — Silema, Malta:	tekstilni proizvodi,
7 — Pariz: ponuja se zastopnik za razne industrijske izdelke,
8 — Rotterdam:	prednji deli čevljev.
9 — Tallinn (Estonska): klobuki za gospode in dame ter tuljci za ženske klobuke;
10 — Tripoli d’Africa:	rezan mehki in trdi les iz dravske in savske banovine za Libijo;
11 — Los Angelos (U. S. A.) preproge;
12 — Milan: les;
13 — Rim: sveža in predelana riba ter ribji odpadki;
14 — Minneapolis (U. S. A.): miniaturni umetniški predmeti;
15 — Santa Cruz de Tenerife (Kanadski otoki): koruza (1000 t)
Josip Fridrich, trgovina z me-Udnje žetve, garantirano suha in šanim blagom na drobno in trgo-Igrava, v vrečah po 60 oz. 100kg,
Povpraševanja po našem blagu
v tujine
2 — Florenca: iščejo se zastopniki za ženske klobuke ko tudi za surovine ter orodje za njih izdelavo.
*
Interesenti naj se za naslove obrnejo na Obaveštajni odsek Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, Beograd, Ratniškj dom. Pri tem naj navedejo svoje ime in številko, pod katero je ponudba objavljena.
Zananja trgovina
vina z vsemi vrstami žita na debelo, Beltinci. Obratni predmet odlej: Trgovina z deželnimi pri delki. Lastnik Fridrich Josip ml Michael Goldschnig, umetni mlin, Fram. Besedilo odslej: Goldschnig Karol, lastnik Karol Goldschnig iz Frama
Ivan Jelačin, trgovina z mešanim blagom na debelo in drobno in izdelovanje cementnim Obratni predmet odslej: trgovina z mešanim blagom na veliko in malo, Vpiše se samostojna prokura Anice Škufca, poslovodkinje v Ljubljani.
I. Knez, Ljubljana. Vpiše se Ivanu Vrančiču podeljena kolektivna prokura.
Novinski biro, družba z o. z. v Ljubljani. Spremenila se je druž-
16 — Bruselj: ustrojene kože;
17 — Mistec Kršlove (Češkoslovaška): trska.
Ponudbe tujega blaga:
1 — Rim: išče se zastopnik za kmet., gradbene in cestne stroje
V Parizu se je ustanovila družba Societe d‘Expansion commerciale franco-yougoslave, ki naj poveča trgovinske stike med Jugoslavijo in Francijo. Družbena glavnica znaša pol milijona frankov. Družbo so ustanovile tri francoske družbe
V italijanskem kliringu je Narodna banka izplačala dne 23. janu arja klirinške nakaznice s št. 22.260 z dne 10. januarja 1939.
Bolgarska bo v sedanji izvozni sezoni izvozila skupno 12 milij. kg suhih češpelj V sezoni 1935 /36., ki je bila najboljša sezona, je izvozila Bolgarska samo 10 milij. kg suhih češpelj v vrednosti 100 milijonov levov Večino suhih češpelj je izvozila v Nemčijo in češkoslovaško,
Proizvodnja električnih žarnic \ Romuniji stalno narašča. Mesečna proizvodnja je lani narasla že na 6660 kg žarnic, dočim je znašala ”
1.	1937. samo 4210 kg.
Po najnovejšem dogovoru med Romunijo in Združenimi državami Sev. Amerike bo imela Romunija posebnega trgovinskega zastopnika v Newyorku, U- S. A. pa svojega v Bukarešti.
Anglija je te dni kupila v Romuniji 48.000 ton pšenice. Tudi Francija bo povečala svoj uvoz žitaric iz Romunije za 36%.
Italijanska družba za izkoriščanje petrolejskih ležišč v Albaniji e dobila od italijanske vlade nov kredit v višini 300 milijonov lir.
Ustanovila se je italijansko-me-hiška trgovinska zbornica, da bi se povečali trgovinski odnošaji med Italijo in Mehiko. Italija bo dobavila Mehiki tri parnike za prevoz petroleja, od katerih bo vsak imel po 14.000 ton, poleg tega pa še pet motornih ladij po 9000 ton. Ladje morajo biti dobavljene Mehiki do leta 1940. Italija bo dobila te ladje plačane z nafto.
Med Italijo ter Chilejem in Urugvajem so se začela pogajanja o dobavi električnih železniških voz.
Na podlagi sporazuma med vlado gen. Franca in italijansko vlado bo dobila Italija iz Španije v letošnjem prvem polletju 45.000 ton železne rude.
Doma in po sveto
Grof Ciano jc ob odhodu iz naše države na Rakeku sprejel naše novinarje ter jim med drugim izjavil, da odhaja zelo zadovoljen s svojega štiridnevnega obiska iz Jugoslavije. Uspeh njegovih posvetovanj z min. predsednikom Stoja-dinovičem je pomemben za pomiritev v tem delu Evrope. Zlasti mora podčrtati svoje iskreno spoštovanje do Nj. Vis. kneza-namest-nika Pavla, ki ga je dvakrat sprejel z vso njemu prirojeno ljubeznivostjo. Z dr. Stojadinovičem je imel zelo prisrčne razgovore. »Naše sodelovanje je bilo poglobljeno in se bo v istem pravcu nadaljevalo,« ;e izjavil grof Ciano. »Vsi imamo najboljšo voljo, da vsestransko olajšamo popolno pomirjen je v vsej podonavski kotlini.« Opozarja pa, da je vsako dejanje italijanske diplomacije storjeno v okviru osišča ltim—Berlin. Na koncu svoje izjave ; e izrekel svojo zahvalo jugoslovanskemu tisku, ki je tako iskreno podprl njegova stremljenja ter gre temu tisku velika zasluga, da se je v dveh letih zgodilo to, kar se je zgodilo.
Na vprašanje jugoslovanskih no vinarjev, če ga bodo mogli kmalu zopet pozdraviti v Jugoslaviji, je dejal zunanji minister grof Ciano, da odpotuje v kratkem v Varšavo, da pa ni samo od njega odvisno, če bo mogel v kratkem potovati skozi Jugoslavijo, da drugod nadaljuje svoje pomirjevalno delo. časnikarji so razumeli, da gre za morebiten obisk Bukarešte.
Glede vsebine gospodarskih pogajanj je izjavil zun. minister grof Ciano, da o njih vsebini še ne more govoriti, da pa bodo kmalu znana avnosti.
Ministrski predsednik dr. Stoja, dinovič je dal dopisniku »Petit Fa-risiena« izjavo o stališču naše vlade do židovskega vprašanja. Dejal .e, da ni v Jugoslaviji antisemitizma. 80.000 jugoslovanskih Židov ima popolno enakopravnost z drugimi državljani. Ne more pa Jugoslavija sprejemati novih beguncev, ker je imela dosedaj že velike izdatke z ruskimi begunci. Tudi ne more dopustiti, da bi se začasni, samo za tranzitna potovanja skozi Jugoslavijo dani vizumi, zlorabljali v sredstva za trajno bivanje v Jugoslaviji.
Tehnična jugoslovanska vojna misija je prišla v spremstvu itali-
Lipski pomladni sejem 1939
Začetek: 5 marca
60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah
Vsa pojasnila dajejo:
Zvanični biro lajpciškog sajma, Beograd. Knez Mihajlova 33/I.,
In častni zastopniki:
Ing. G. Idnnies, Ljubljana,
Tyrševa 33 — Telefon 27-62
in
Josip Bezjak, Maribor,
Gosposka ulica 25 — Tel. 20-97
jamskega vojnega atašeja v Beogradu v Milan. Od tu je odpotovala v Brescio, kjer si bo ogledala tamkajšnja industrijska podjetja.
Po 16dnevnem iskanju so našli v frančiškanski cerkvi v Dubrovniku grob pesnika Gunduliča. Grob leži pred glavnim oltarjem, kjer so ob slovesnih prilikah prižigali sveče in polagali vence.
Naša država bo tudi letos uradno sodelovala na Leipziškem velesejmu, ki bo od 5. do 10. marca.
V Osijeku se ustanovi apelacijsko sodisce. Nameščeno bo v palači bivše oblastne uprave.
Predsednik Roosevelt je naslovil na kongres poslanico, da se veljavnost zakona o stabilizaciji valut podaljša še za poldrugo leto.
Hitlerjev adjutant kapetan Wie-demann je bil imenovan za nemškega generalnega konzula v San Franciscu.
Propagandnemu ministru Gob-belsu je dovolil Hitler daljši dopust.
Tuji diplomati in tuji državljani so začeli zapuščati Barcelono in
odhajajo na vojne ladje svojih držav.
Poročila se je italijanska princesa Marija Savojska s princem Lu-lsom Burbonskim. Na čelu poročnega sprevoda so bili italijanski kralj, bolgarski kralj Boris, španski kralj Alfonz XIII. in princ Piemontski.
Iz Nemčije se je izselilo, odkar so prišli na vlado narodni socialisti, 244 tisoč Židov. Od teh se je naselilo v Franciji 20.000, v Angliji, Švici in Nizozemski po 12.000, v Ameriki 90.000 (v USA 60.000), v Azijo, v glavnem v Palestino 50.000, v Afriko 6000 in v Avstralijo 2000.
V japonskem rudniku Ohnouva provinci Fukuoka je nastala
silna eksplozija, ki je porušila skoraj ves rudnik. Dosedaj so izkopali 65 mrtvih in ranjenih rudarjev, 70 pa jih je še zasutih. Ni upanja, da bi te še mogli žive rešiti.
Trgovinski in kompenzacijski sporazum z Grško
Kakor je zbornica ugotovila, ta sporazum do konca meseca novembra 1938 ni bil odpovedan. Zato velja do konca meseca maja t. 1.
Radia Ljubljana
Četrtek dne 26. jan. 12.00: Plošče 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi —■ 13.20: Violinal in kitara (prof. K. Jeraj in Stanko Prek) — 14.00: Napovedi — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Deset minut zabave — 20.00: Koncert radijskega orkestra — 21.10: Klavirski koncert ge. Mirce Sancin iz Celja
— 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Šramel »škrjanček«.
Petek dne 27. jan. 1100: šolska ura: Svetosavska proslava (Brezposelni učiteljski abiturienti) — 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi— 13.20: češki, slovaški in ukrajinski napevi (plošče)
— 14.00: Napovedi — 18.00: Delo kmečke gospodinje v zimskih mesecih (ga. Franja Brodar) — 18.20: Pesmi Josephine Bakerjeve (plošče) — 18.40: Francoščina (doktor Stanko Leben) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti— 20.00: O jazzu v besedi in zvoku (Vladimir Golob)
— 20.30: Koncert. Gdč. Sonja Ivančič in radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče.
Trgovci! Visok zaslužek!
V Vašem lastnem interesu je, da v Vaši trgovini forsirate prodajo „AGA“ za masažo s smrekovim ekstraktom. — Nudim Vam najvišji mogoči zaslužek in posebna novoletna darila
Zahtevajte ceniki
„AGA“ za masažo
Samoprodaja za dravsko banovino
Dolinšek Vitomir
Celje
A. Šarabon
LJUBLJANA
Uvox kolonijalne robe Veletrgovina s Špecerijo Velepraiarna za kavo Mlini za d I S a v e
Glavna zaloga rudninskih voda
Brzojavni naslov:
ŠARABON LJUBLJANA Telefon št. 26-66 Ustanovljeno leta 1886
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Meksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur« d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.