/ / Shod za proučevanje vzhodnega bogoslovja v Ljubljani. Od 12. do 16. julija 1925 se je vršil v Ljubljani veličasten shod za proučevanje vzhodnega bogoslovja. Za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, ki je priredilo ta shod, je bil to v pre¬ teklem letu pač najvažnejši dogodek, nekak mejnik v zgodovini njegovega razvoja, začetek novega, poglobljenega dela za ures¬ ničenje velikih idej sv. Cirila in Metoda o vesoljnem cerkvenem edinstvu. Misel za tak shod se je sprožila 1. 1924. na Velehradu. Sklenilo se je, prirediti v Ljubljani skromen znanstveni shod, ki naj bi imel namen, med katoličani v Jugoslaviji povzdigniti zanimanje in ljubezen do krščanskega Vzhoda. Nepričakovano pa se je shod razvil v velik mednarodni kongres. Apostolsko pismo svetega očeta, veliko število visokih cerkvenih knezov ter odličnih, svetovnoznanih bogoslovnih znanstvenikov, ki so od vseh krajev prispeli na shod, je kongr-esu tudi na zunaj dalo izreden sijaj. Navzočih je bilo devet škofov: poleg ljubljanskega in lavan¬ tinskega škofa so bili navzoči nadškofje dr. L. Prečan (Olomuc), dr. A. Bauer (Zagreb), dr. R. Rodič (Belgrad) in škofje dr. D. N,aradi (Križevci), dr. J. Marušič (Senj), Przezdziecki (Siedlce na Poljskem) ter apostolski administrator za poljsko Šlezijo (sedaj škof) dr. Avg. Hlond (Katowice). Poleg Slovencev in Hrvatov so bili v večjem številu zastopani Čehi, Poljaki, Srbi in Rusi, pa tudi Francozi in Italijani. Sv. oče je poslal v Ljubljano prelepo apostolsko pismo in tri najboljše prpfesorje svojega Vzhodnega zavoda, in sicer enega Francoza (ravna¬ telja M. d' Herbignyja), enega Čeha (p. Spačila) in enega Bel¬ gijca (p. Villerja). Vseh udeležencev je bilo nad 400. Na shodu so bili navzoči v častnem številu tudi zastopniki pravoslavne cerkve in cerkvene znanosti, med njimi dekan in še dva druga profesorja belgrajske bogoslovne fakultete ter 2 en ruski duhovnik. Ti so bili vsi zavzeti nad ljubeznijo do njih in nad iskrenim teženjem udeležencev po boljšem pozna¬ vanju krščanskega Vzhoda. Vladalo je najlepše medsebojno zaupanje; prvi dan se je slovesno poudarilo, da shod ni pri¬ reditev za propagando, temveč za proučevanje Vzhoda, za ume¬ vanje vzhodnega krščanstva. Z velikim odobravanjem vseh udeležencev so bile sprejete besede, ki jih je pri nedeljski akademiji v čast sv. Cirilu in Metodu izrekel predsednik pri¬ pravljalnega odbora dr. F. Grivec: »Mi propagiramo samo krščansko ljubezen, a ljubezen nasproti Vzhodu bo toliko večja, kolikor bolj ga bomo poznali.« Kongres se je pričel v nedeljo (12. julija) s slovesno ponti- fikalno sv. mašo po obredu sv. Janeza Zlatousta. Pred sv. mašo je nagovoril vernike, ki so napolnili cerkev sv. Nikolaja do zadnjega kotička, mariborski stolni dekan dr. J. Tomažič. Slovesno sv. mašo po vzhodnem obredu je ob obilni asi¬ stenci opravil križevški škof dr. N j a r a d i. Sodeloval je pevski zbor »Ljubljane«. Častitljiva lepota obredov, svečana vzhodna liturgična oblačila, zlasti pa dovršeno izvajanje v srce segajočih vzhodnih cerkvenih pesmi v staroslovenskem jeziku je vse navzoče očarala in zbudila v njih neko svečano razpolo¬ ženje, ki je vladalo vse dni kongresa, Po sv. maši je v veliki dvorani škofijske palače slovesno otvoril ljubljanski škof dr. A. Jeglič kongres. Po njegovem uvodnem govoru, v katerem je lepo označil pomen kongresa, se je prečitalo sledeče pismo sv. očeta: Častitemu bratu Antonu Bonaventuri, škofu ljubljanskemu v Ljubljani. Pij XI. Častiti brat, pozdrav in apostolski blagoslov. Prav drago Nam je bilo nedavno obvestilo Našega ljub¬ ljenega sina kardinala Ivana Tacci, ki načeluje svetemu zboru za vzhodne zadeve, da se bo te dni v Tvoji prestolici vršilo zborovanje, ki se bodo na njem sešli možje izvrstno izobraženi v vzhodnih študijah, kakor je bilo kaj koristno sklenjeno lani na velehradskem zborovanju, ki smo ga mi pohvalili. Gotovo je obžalovati, da je malo mož, ki bi bili vsestransko poučeni o vzhodnih zadevah in da so raztreseni po vseh pokrajinah. Zato je nad vse koristno, da se večkrat (to je vsaj vsako leto 3 enkrat) snidejo, ne le, da čim globlje* in obširno razpravljajo o vsem, kar zadeva vesoljno cerkveno edinost, ampak da se tudi čim uspešneje razširi pravo znanstveno poznavanje in posvetovanje. Zato se veselimo, da se bodo tega prvega zboro¬ vanja o vzhodnem bogoslovju udeležili profesorji Našega rim¬ skega Vzhodnega zavoda z drugimi izkušenimi možmi, da bodo zborovalcem podali najvažnejša poglavja vzhodnega bogoslovja in da bodo vzbudili nove obdelovalce te vede, ker smo pre- Škofje na vzhodnem kongresu v Ljubljani. I. 1. Jeglič, 2. Bauer (Zagreb), 3. Prečan (Olomouc), 4. Rodič (Belgrad), 5. Karlin. II. 1. Kanonik Chodniewicz (Petrograd), 2. Marušič (Senj), 3. Prze- zdziecki (Siedlce), 4. Njaradi, 5. Hlond (Katovice), 6, kanonik Okolo- Ki^Jak (Petrograd). pričani, da bo iz pravega spoznanja stvari vzklilo v ljudeh pravično umevanje in odkritosrčna blagohotnost, ki bo v zvezi s Kristusovo ljubeznijo verski spravi in edinosti z božjo po¬ močjo silno koristila. Ne nehaj torej, častiti brat, tako koristno stvar krepko podpirati, v zvezi z onimi, ki so Ti pomočniki pri delu, predvsem z jako spretnim doktorjem Frančiškom Grivcem, ki si je v teh študijah pridobil lepih zaslug. Mi pa prosimo iskreno po priprošnjikih sv. Cirilu in Metodu, apo- 4 stolih vaših pokrajin, za vas modrosti Sv. Duha. V zagotovilo božjih darov in Naše ljubezni Vam bodi apostolski blagoslov, ki ga v ljubezni Gospodovi podeljujem Tebi, častiti brat, in vsem, ki se bodo zborovanja udeležili. Dano v Rimu 'pri Sv. Petru, dne 29. junija 1925, v četrtem letu Našega vladanja. Pij Papež XI., m. p. Popoldne se je vršila v stolnici ljudska pobožnost za cer ¬ kveno edinstvo. Najprej je govoril prior p. Valerijan U č a k o nesreči, ki je zadela vse kristjane z razkolom ter o delu za cerkveno edinost. Govornik je poudaril veliko važnost Apo- stolstva sv. Cirila in Metoda za apostolsko delo cerkvenega zedinjenja. Apostolstvo smo dolžni podpirati kot katoličani, kot Slovani in kot narod, v katerem je globoko ukoreninjeno češče- nje Marijino. Kot Slovani imamo mnogo več sposobnosti, da delamo za cerkveno edinost, kakor drugi narodi. Ker je delo za zedinjenje tudi naša Marijanska dolžnost,, se zahteva po¬ sebno od kongregacij več smisla in požrtvovalnosti za apo¬ stolsko delo, Nato so se vršile slovesne pete litanije in molitve za cer¬ kveno zedinjenje. Navzoči tuji gostje niso mogli dovolj pre¬ hvaliti, kako lepo poje naše ljudstvo. Cerkvena pobožnost je bila uvod k akademiji v proslavo sv. Cirila in Metoda, ki se je nato vršila v veliki dvorani Uniona. Dvorana je bila slavnostno okrašena; v ozadju na odru je bila slika sv. Cirila in Metoda, ki jo je narisal za to priliko ruski umetnik (begunec). Slavnostni govor je imel p. dr. Gvido Rant o sv. Cirilu in Metodu. Prof. dr. G r i - v e c je govoril o ruskem pesniku Vladimiru Solovjevu v spomin 25ietnice njegove smrti, ruski akademik Kuratov pa je prednašal dve pesmi VI. Solovjeva, Vmes so se vrstili pozdravi zastopnikov oblasti in navzočih dostojanstvenikov ter drugih gostov. Globok vtis je napravil pozdrav kanonika C hod¬ ni e w i c z a , ki je bil 1. 1923. s škofom Cieplakom in drugimi katoliškimi duhovniki od boljševikov obsojen, in sicer na deset¬ letno ječo; dve leti je bil zaprt v isti celici skupno z Leonidom Fjodorovom, 1. 1925. pa izmenjan za ruske komuniste, zaprte na Poljskem. Pretresljiv je bil pozdrav ruskega protojereja Sluckega, ki je s povzdignjenim glasom takole govoril; »Odrešenik sveta je rekel, da je On tam, kjer sta dva ali trije zbrani y njegovem imenu. Kristus in velika zadeva nje¬ gove ljubezni nas je tukaj zbrala in zedinila. V Rusiji prega- ' i _ 5 njajo Kristusa, z železom in ognjem ubijajo sveto ljubezen in pravico. Kristusa so znova razpeli na križ in v ta križ križane božje Resnice in ljubezni se vedno bolj in bolj upirajo pogledi vsega krščanskega sveta, ki vidi, kako razpete roke trpeče Rusije in pogledi gladnih otrok in mater kličejo ves svet k junaškemu delu za Kristusa, Prišla je strašna ura, ko morajo vse krščanske cerkve pozabiti zgodovinske razdore in složno v bratski ljubezni nastopiti v obrambo Boga, miru, pravice, ljubezni, omike; v obrambo vseh duhovnih vrednot človeštva. Predsedstvo in predavatelji vzhodnega kongresa v Ljubljani. Sede: 1. Salaville (Carigrad), 2. P. de Meester, 3. M. d’Herbigny, 4. Njaradi, 5. Jeglič, 6. Gjulov, 7. Janin (Carigrad). Vsemu svetu in vsem cerkvam grozi sodobni sovražnik popa¬ čene kulture. V strašnih letih, ko tako silno buče viharji in vetrovi brezbožnosti in nizkega materializma, mora z vseh cerkva vsega sveta zadoneti odrešilni glas zvonov, da bi se prebudila človeška vest. Naj v srcih vseh vstane Bog in naj se razkrope njegovi sovražniki!« Isto slavnostno razpoloženje kot pri popoldanski akademiji je vladalo tudi zvečer v Ljudskem domu pri skioptičnem pre¬ davanju prof. dr. Snoja o življenju in delovanju sv. Cirila in Metoda. 6 Naslednje tri dni so bila dopoldne znanstvena predavanja v latinskem jeziku, popoldne pa poučna predavanja za širše občinstvo v slovenskem in hrvatskem jeziku. Govorili so v ponedeljek (13. jul.) dopoldne o edinosti sv. cerkve B. Spačil, M. d’Herbigny (oba iz Rima) in dr. G r i v e c , popoldne Št. S a k a č in dr. G r i v e c o znanstveni podlagi cerkvenega edinstva ter prof. dr. Debevec o verskih idejah v srbski poeziji. — V torek (14, jul.) dopoldne o ob¬ redih in o cerkvenem življenju v vzhodni cerkvi P. R. Janin (asumpcionist iz Carigrada), prof. dr. J. Kal a j (iz Zagreba), P. S. S a 1 a v i 11 e (asumpcionist iz Carigrada) ter msgr, M a r g o 11 i (član kongregacije za vzhodno cerkev iz Rima), popoldne škof dr. N j a - radio Evharistiji in cerkveni edinosti ter prof. P. R o g o š i č (iz Zaostroga v Dalmaciji) o današnjem stanju vzhodne cerkve. _ V sredo (15. jul.) dopoldne o vzhodnem meništvu P. V i 11 e r (profesor Vzhodnega zavoda v Rimu), P. de M e e s t er (prof. v grškem kole¬ giju v Rimu) in P. Višoševič (ravnatelj grško-katol. semenišča v Zagrebu). Popoldne dr. Snoj, dr. Oberški (Zagreb), msgr. Kozak (Kromeriž) in Fr. P e c h u š k a (Praga) o delovanju in orga¬ nizaciji Apostolstva sv. Cirila in Metoda na Slovenskem, Hrvatskem, Moravskem in Češkem, Vse tri dni so bile zvečer v stolnici cerkvene pobožnosti z molitvami za cerkveno edinost. Zlasti je bilo ganljivo v torek zvečer, ko je domače verno ljudstvo napolnilo stolnico in pred Najsvetejšim molilo uro molitve za cerkveno edinost. Istega dne zvečer je v Ljudskem domu pred mnogobrojnim zbranim občinstvom dr. G r i v e c predaval o »Sveti Rusiji« in pojas¬ njeval skioptične slike iz ruskega verskega življenja. Kongres se je zaključil v sredo zvečer v stolnici sv. Niko¬ laja z govorom ljubljanskega škofa dr. Jegliča in s slovesno zahvalno pesmijo. Naslednji dan, v četrtek (16. jul.), so se še sestali preda¬ vatelji in bogoslovni profesorji in se posvetovali, kako naj bi se v bodoče pospeševalo proučevanje krščanskega Vzhoda in kako naj se organizira Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Inozemski časopisi so jako pohvalno poročali o kongresu. Slovenski katoličani so se s tem proslavili pred vsem svetom. Kongres je skupno priredilo slovensko in hrvatsko Apo¬ stolstvo sv. Cirila in Metoda; vneto so sodelovali Čehi, Rušim in Poljaki, pridružili so se Francozi, Belgijci, Rusi in Srbi. Zato je bil kongres izraz vzajemnosti slovanskih katoličanov in živ dokaz, da smo Slovenci res poklicani, naj z bratskimi slovan¬ skimi katoličani stopimo na čelo velikega mednarodnega delo¬ vanja in izvršujemo po božji Previdnosti nam odločeno pos'an- stvo v okviru vesoljne cerkve, To pričakuje od nas katoliška cerkev, to hoče Bog! 7 A. M. Slomšek in vesoljna edinost. Škof Anton Martin Slomšek je z lučjo velikih del že v svojem življenju svetil preko ozkih domačih mej. Še bolj visoko na svečnik bi se morala postaviti luč rijegovih del sedaj, ko je še bolj očividno, da je s svojim prav po Slomškovo prepro¬ stim delom izvrševal važno poslanstvo v okviru vesoljne cerkve v korist vsem krščanskim narodom. Pripravljajo se koraki, da se Slomšek kot blažen in na¬ posled kot svetnik povzdigne na oltarje naših cerkva. Slomšek je bil škof. Pri tako velikem škofu se pač upravičeno pričakuje, da je imel veliko ljubezen do vesoljne cerkve in da je svoje narodno delovanje za prezirani domači rod ožaril z verskim sijem in ga postavil v službo Kristusove cerkve, ki ne sme poznati razlike med narodi. V tem slučaju smemo pričakovati, da bo naša želja našla ugoden odmev v središču katoliške cerkve in da bo v žarišču vesoljnega krščanstva odsevala tudi Slomškova luč. Božja previdnost v vseh važnih dobah obuja može, ki imajo vzvišeno nalogo, da cerkvi pomagajo vršiti sveto poslanstvo z ozirom na razmere in potrebe dotične dobe. Ako bi mogli dokazati, da je škof Slomšek po božjem navdihu kot orodje božje Previdnosti izvrševal tako važno poslanstvo v slavo ne¬ veste Kristusove, potem bi bilo to morebiti celo odločilno na sveti tehtnici Slomškovih dobrih del. In res se da to dokazati vsaj z veliko verjetnostjo. Franc Kosar, najboljši Slomškov životopisec, ob koncu životopisa (izdan v Mariboru 1863) opisuje Slomškovo zasluge za. vesoljno cerkev. Na prvem mestu omenja ustanovitev Bra¬ tovščine sv. Cirila in Metoda, na drugem mestu vizitacijo av¬ strijskih samostanov in nazadnje rimsko romanje. Očividno je, da druga in tretja zasluga nima trajnega pomena. Več.je pozor¬ nosti je vredna prva zasluga. Ime te zasluge je skromno in preprosto, kakor je bil skromen in preprost Slomšek sam. Toda mi vemo, da je preprostost pečat velikih in svetih del. Poglejmo v zgodovino! Okoli leta 1848. je zopet oživelo tisočletno vprašanje cer¬ kvenega zedinjenja. V Parizu so odlični ruski katoličani širili zanimanje za krščanski Vzhod. V Rimu je to zanimanje budil Vincencij Palotti s slovesnimi vzhodnimi liturgijami v osmini sv. Treh Kraljev. Papež Pij IX, je 1. 1848. z okrožnico »In suprema« vzhodne kristjane povabil k vesoljni cerkveni edi- 8 nosti. V Parizu, Bruslju in Rimu so sc pojavljali poskusi, usta¬ noviti v ta namen posebne pobožne družbe. A noben poskus se ni posrečil. Te ustanove so bile večinoma omejene na tako majhen krog, da niso mogle trajno živeti. Leta 1851. je na smrt bolni škof Slomšek svojim duhov¬ nikom, zbranim pri duhovnih vajah v Brežicah, predložil-usta¬ novitev Bratovščine sv. Cirila in Metoda za zedinjenje ločenih vzhodnih kristjanov, posebno Slovanov. Nepričakovani predlog je bil sprejet z nepričakovanim navdušenjem. Naslednje leto je dobila bratovščina najvišjo odobritev v Rimu in se je pričela širiti med ljudstvom. Uspeh je bil čudovit. Skromno gorčično zrno božjega kraljestva je naglo zrastlo v veliko drevo, h kateremu so prileteli ne samo Slovenci, marveč tudi tuji narodi. Bratovščina se je širila med Slovani, posebno med Čehi in'Slo¬ vaki, a tudi med Nemci v Avstriji in je segala celo v Nemčijo. V desetih letih izkazuje bratovska matica že okoli 70.000 udov Škof Slomšek je bratovščino negoval z zares očetovsko skrbnostjo. Vsako leto je v »Zgodnji Danici« objavil letno po¬ ročilo v obliki prisrčnega pisma in pozdrava, vabil je k pri¬ stopu, poučeval in navduševal; podpisoval se je kot brat, kot »prijatelj in brat v Kristusu«. V teh pismih se razodeva oče¬ tovska skrbnost in materinska nežnost, po kateri se je odli¬ koval tudi veliki apostol Pavel. To niso učene razprave, marveč preproste in tople Slomškove besede. Slomšek tega vprašanja ni mogel globoko znanstveno proučevati, a z evan¬ geljsko preprostim in obenem bistrim očesom je videl marsikaj, kar je skrito učenjaškim očalom; za uspešno agitacijo je za¬ stavil vse bogastvo svojega globokega verskega življenja in notranjega doživljanja. To je Slomškova luč, ki sveti, in ogenj, ki vžiga. Prenovljena Slomškova bratovščina je pod zastavo Apo- slolstva zopet dobila prvenstvo v okviru katoliške cerkve, zopet je zažarela luč, ki sveti daleč v inozemstvo. Zadnja leta je vprav iz inozemstva in iz središča krščanstva dobivalo toliko pobude, da je moglo vztrajati in napredovati. Zadnje mesece se je veliko govorilo in pisalo o Slomšku. A premalo se je poudarilo delo, s katerim je svetil daleč preko domačih mej in si je pridobil toliko zaslug za vesoljno cerkev. A vendar je gotovo, da se je vprav v zadnjih letih očividneje ockazalo, kako važno poslanstvo je po božjem navdihu vršil škof Slomšek s svojo skromno bratovščino. Zopet je prišel čas, da Slovenci v duhu Slomškovem in v družbi sorodnih narodov 9 stopijo na čelo velike mednarodne akcije. Jasno je, da ima to delovanje tudi velik izobraževalni pomen za vzgojo narodne zavesti med našim ljudstvom. Vzhod se probuja in išče novih potov. Pij XI. z višine apostolskega prestola opozarja, da bije odločilna ura, za katero katoličani še niso zadosti pripravljeni. Očividno je, da so Slo¬ vani najbolj sposobni in najprej poklicani, da ob vzhodnih mejah izvršujejo važno poslanstvo v korist vesoljnega krščanstva. Francozi so že .izvršili veliko delo na drugem mednarodnem apostolskem polju; Nemci so ono delo podprli in pospešili s praktično in znanstveno organizacijo. Ni se bati, da bi se pri nas prezrlo ono apostolsko delo, pri katerem imajo prvenstvo Francozi in Nemci. Saj zapadni narodi zadosti skrbe, da te misli širijo. Že doslej se je pri nas na onem polju neprimerno več delalo kakor za Vzhod in za Slomškove vodilne misli. Ve¬ lika je nevarnost, da bomo prezrli to, kar nam je bliže in nam potrebnejše. Lepo urejene cvetoče organizacije je laglje pre¬ našati na naša tla, nego samostojno ustvarjati in pospeševati domačo organizacijo, ki potrebuje bolj samostojnega dela, šir¬ šega obzorja, več duševne gibčnosti in vztrajnosti. Ako je mogel škof Slomšek z majhnimi sredstvi, a z veliko gorečnostjo in z evangeljsko preprosto modrostjo doseči tolike uspehe, da so po njegovi bratovščini Slovenci takrat na tem polju prekosili vse druge katoliške narode, zakaj ne bi mogli sedaj goreče nadaljevati njegovo delo, ko vidimo, da je to delo sedaj še neprimerno bolj važno kakor v Slomškovi dobi in da smo še vedno prav mi posebno poklicani in usposobljeni za to apostolsko poslanstvo. Obrišimo prah z bleščečega bisera v kroni Slomškovih za¬ slug. Vrnimo se k Slomšku. Še je čas, da po njegovem zgledu stopimo na čelo velike mednarodne akcije in v zvezi z naj¬ boljšimi zapadnimi možmi izvršujemo poslanstvo, za katero nas je usposobila in poklicala božja Previdnost. Ne bojmo se! Slom¬ šek nam je pokazal pot. Njegov zgled naj nam sveti, da bo mogel še bolj kakor nekdaj svetiti tudi drugim narodom. Ako hočemo, da bodo na merodajnem mestu priznali iz- redno krepostnost Slomškovega življenja in odlično zaslužnost njegovega apostolskega dela "za vesoljno cerkev, moramo nje¬ govo bratovščino dvigniti na tako višino, da se ji bo poznal pečat velikega in svetega škofa. 10 Prisega in žrtev. 1. V začetku 19. stoletja je v Rusiji nastalo katoliško gi¬ banje. Veliko odličnih mož in žena se je zedinilo s katoliško cerkvijo. Leta 1810. je petnajstletni kneginji Elizabeti Galicin njena mati razodela skrivnost, da je že deset let katoličanka. Mlada kneginja se je bridko razjokala; cele noči je prejokala, ker je bila prepričana, da je korak njene matere velik greh, saj državna postava strogo prepoveduje prestop v katoličanstvo. Bala se je, da bi mati še njo odvrnila od pravoslavne vere. Zato je vsak dan pri jutranji in pri večerni molitvi ponavljala prisego, da se nikoli ne bo izneverila svoji veri. Obenem se je v nji zbudilo sovraštvo proti katoliški cerkvi in posebno proti jezuitom. Čez nekoliko časa ji je v cerkvi pri službi božji rekel neki notranji glas, da je sovraštvo greh. Razjokala se je in odslej je pričela moliti za jezuite. Prisego pa je še ponav¬ ljala, Obenem je veliko molila in hrepenela po krščanski po¬ polnosti. Po štirih letih je spoznala, da je bila prisega nepre¬ mišljena. Leta 1815. se je zedinila s katoliško cerkvijo, postala je redovnica. Umrla je leta 1843. v severni Ameriki, ko je tam kot generalna vizitatorica nadzorovala samostane Presve¬ tega Srca (Sacre Coeur). 2, Grof Gregorij Suvalo v se je leta 1843. zedinil s katoliško cerkvijo. Leta 1856. je v Italiji vstopil v red barnabitov. Leta 1857. je bil posvečen v duhovnika. Istega leta je v avdienci pri papežu Piju IX. izrekel obljubo, da daruje svoje življenje za zedinjenje Rusije s katoliško cerkvijo. To obljubo je po¬ navljal vsak dan trikrat pri obisku sv. Rešnjega Telesa. Na Francoskem je organiziral zvezo molitve in obhajil za Rusijo, Leta 1859. je umrl brez posebne bolezni. Njegovi znanci so bili prepričani, da je umrl kot žrtev svoje obljube. Na Francoskem so se zadnja leta mnoge pobožne duše zavezale z obljubo, da svoje življenje darujejo Bogu za zedi¬ njenje. Vsak dan ponavljajo obljubo: »Gospod, vzemi nam živ¬ ljenje, a vrni nam naše vzhodne brate«. Take žrtve ne bodo zastonj. 11 Čim bliže Kristusu, tem bliže cerkveni edinosti. I. Katoličani. Jezus Kristus je svojim apostolom obljubil: »Glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta« (Mt 28, 20). Ostal je z apostoli in z njih nasledniki ne samo kot zgodovinski spomin, ne samo s svojo nadnaravno pomočjo in milostjo, marveč še mnogo bolj popolno in resnično. Kristus še živi in deluje na zemlji v svoji ustanovi, v svojem kraljestvu, v cerkvi. Cerkev je nekako na¬ daljevanje Kristusovega učlovečenja, skrivnostno telo Kristu¬ sovo, Kristus. Kdor veruje v Kristusa, mora verovati tudi v cerkev, kdor ljubi Kristusa, mora ljubiti tudi cerkev, nevesto Kristusovo. In to se zares uresničuje. Posebno v novejšem času se vedno bolj očitno kaže, da povrnitev h Kristusu pomeni tudi vrnitev k cerkvi. Verni kristjani se vedno tesneje zbirajo okoli Kristusove cerkve. Cerkev se tako rekoč zbuja v dušah vernikov. Z druge strani pa tudi misel cerkvenega zedinjenja ločenih kristjanov pospešuje pravilno umevanje Kristusove cer¬ kve in Kristusa- samega, opozarja na Kristusovo ljubezen do človeštva in na njegovo zapoved ljubezni in edinosti med kri¬ stjani, med narodi in stanovi, Zakrament svetega Rešnjega Telesa, v katerem se najtesneje združujemo v ude Kristusove in otroke božje, je obenem zakrament cerkvene edinosti, ki najbolj pospešuje edinost med katoličani samimi in jim daje razumevanje in moč za delo cerkvenega zedinjenja ločenih bratov. Zato je delovanje za vesoljno cerkveno edinost v živi zvezi z delovanjem za versko prerojenje; oboje delovanje se med¬ sebojno podpira in poživlja. Posebno v naših razmerah si enega brez drugega ne moremo misliti; a tudi med drugimi katoliškimi narodi se vedno bolj kaže, kako živo je zvezano delo za prenovitev verskega življenja in delo za zedinjenje lo¬ čenih bratov. To -nam kaže zgled papežev, kardinala Merciera, škofa Slomška i. dr., ki so po svetem življenju združeni s Kristusom delali za duhovno prerojenje katoličanov in za zedinjenje ločenih bratov. " Svetovna vojna je pokazala, kako nestalno je vse na svetu, kako se podirajo razne človeške ustanove, države in prestoli. Razdrti, razdvojeni in razbiti svet obrača tem večjo pozornost na Kristusa in cerkev; od tu pričakuje vodstva in 12 rešitve. Sovraštvo med narodi in prepad med stanovi je v nasprotju z zdravo človeško naravo in s krščanskim duhom, pogubno pe samo za duše, marveč tudi za svetno blaginjo. Zato se povsod, posebno med katoličani, najbolj pa med katoliško mladino zbuja globlje krščansko gibanje: 1. za prerojenje v Kristusu, 2. za spravo med stanovi in 3. z a s p o - razum med narodi. Lahko se reče, da se je temu gibanju že pridružila mladina vseh katoliških narodov in da bo to gla- boko krščansko gibanje gotovo zmagalo med vsemi zavednimi katoličani. Saj je to gibanje uravnavno strogo po navodilih in opominih svete cerkve, ki po svojih vrhovnih poglavarjih katoličane opozarja, da je treba vse prenoviti v Kri¬ stusu (geslo Pija X.) in delati za mir Kristusov v kra¬ ljestvu Kristusovem, za spravo med stanovi in za sporazum med narodi (geslo Pija XI.). Celo brezverski socialisti (in boljševiki) z veliko ognje¬ vitostjo in vztrajnostjo širijo misli stanovske preureditve in mednarodnega sporazuma. Protestantje in anglikanci goreče širijo misel sprave med krščanskimi perkvami. Te misli se širijo s tako nevzdržno silo, da se jim ne bo mogoče ustavljati. Velika škoda in sramota bi bila za katoličane, ako ne bi imeli prvenstva v delu za zmago teh vodilnih misli, ki so po svojem bistvu vodilne misli krščanske vere. Razumljivo je, zakaj rim¬ ski papeži tako vztrajno in odločno priporočajo te misli. Delo za cerkveno zedinjenje, delo v duhu Apostolstva sv. Cirila in Metoda, delo za ciril-metodijsko idejo pa je v tako živi zvezi s temi vodilnimi mislimi, da je posebno pri nas nemogoče zares globoko katoliško versko gibanje, ako bi za¬ nemarjali Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, 1. Prenovitev vsega v Kristusu. je v tesni zvezi z mislijo, da je cerkev skrivnostno telo Kri¬ stusovo in da je treba vse ude svete cerkve tako zvezati s Kristusom, da jih bo oživljal Kristus, glava svete cerkve; to je prvotna misel onega izreka apostola Pavla o prenovitvi v Kristusu (Ef 1, 10). Sveto Rešnje Telo, zakrament prenovitve in združitve s Kristusom, je obenem zakrament cerkvene edi¬ nosti. Vzbuja se želja in gorečnost za zedinjenje vseh ločenih kristjanov, ki imajo še veljavno mašo in Rešnje Telo, da bi se z nami zedinili v eni sveti cerkvi, v enem skrivnostnem telesu Kristusovem. V tem duhu sta delala sv. Ciril in Metod, ki sta se v samostanski samoti in v zatajevanju prerodila v Kristusu 13 in dosegla toliko svetost, da sta mogla uspešno delati za du¬ hovno prerojenje Slovanov in v največjih težavah ohraniti edin- stvo s katoliško cerkvijo. 2. Sprava med stanovi. Apostol Pavel večkrat ponavlja misel, da ni razlike med stanovi, med gospodi in služabniki, ker smo vsi eno v Kristusu, visi smo eno skrivnostno telo Kristusovo, kakor vsi sprejemamo isto telo Kristusovo v svetem obhajilu. Sv. Ciril in Metod sta na poseben način pospeševala to enakost, ko sta oznanjala evangelij v slovanskem jeziku in v tem jeziku vršila službo božjo, da bi mogli tudi zaničevani Slovani biti enakopravno deležni vseh dobrot krščanstva, Bila sta zares polna krščan¬ skega demokratičnega duha; moravsko ljudstvo ju je ljubilo, moravski velikaši pa so jima bili prav zaradi tega manj naklo¬ njeni. Tudi sedanje delo za zedinjenje pospešuje to krščansko ljudomilost in ljubezen do vseh zaničevanih in teptanih. Škof Slomšek se je popolnoma žrtvoval za prezirano slovensko ljud¬ stvo in je imel posebno ljubezen do siromakov. Krek je ljubil in povzdigoval kmečki in delavski stan. Mahnič je še kot škaf občeval z dijaki kot z enakimi in vedno opozarjal na delavsko vprašanje. A prav ti trije,? veliki slovenski možje, ki so tako vneto delali za spravo med stanovi, so izmed vseh Slovencev najbolj poudarjali delo za zedinjenje ločenih kristjanov. Zveza obojnega delovanja ni samo slučajna. Nekrščanska prevzetnost, sebičnost in ozkosrčnost pospešuje prepad med stanovi in za¬ ničevanje nižjih slojev, a iste slabosti so vzrok, da nekateri katoličani ne razumejo in ne podpirajo dela za zedinjenje. Kdor pa razume globokost in širino ljubezni Kristusove, v katerega smo bili potopljeni po svetem krstu in po katerem se v obhajilu vsi brez razločka stanov združujemo v eno telo Kristusovo, ta bo spoznal, da smo vsi bratje v Kristusu in svobodni otroci božji; ta bo tudi razumel vso krščansko in katoliško širokost delovanja za vesoljno cerkveno edinstvo. 3. Sporazum med narodi. Svetovna vojna je razvnemala sovraštvo med narodi, celo med katoličani. Proti temu sovraštvu se upira zdrava narava, tako sovraštvo nasprotuje duhu Kristusovemu. Zato se po vsem svetu budi gibanje za spravo med narodi. Med svetovno vojno je sveta cerkev po papežu Benediktu XV. glasno opo¬ minjala na naravni zakon in na krščansko zapoved ljubezni 14 med narodi. Isto nadaljuje aveti ode Pij XI. Ta misel pa obsega tudi željo po zedinjenju ločenih kristjanov, da bi se vsi kristjani zedinili v eni cerkvi; vsi, ki se udeležujejo daritve svete maše in v svetem obhajilu prejemajo poveličano telo istega Kristusa, naj bi se zedinili v eni cerkvi Kristusovi, v enem skrivnostnem telesu Kristusovem in naj bi bili ena krščanska družina. Papež Leon XIII., Benedikt XV. in Pij XI. so vedno zdru¬ ževali obojno misel in željo. Voditelji francoskega in nemškega mladinskega gibanja pospešujejo misel sprave med narodi, a ob¬ enem se živo zanimajo za krščanski Vzhod. Nekateri pobožni mladi francoski vojaki so med svetovno vojno na bojišču Bogu darovali življenje za spravo med narodi. Žrtev življenja za zedi¬ njenje ločenih vzhodnih kristjanov prinašajo Bogu mnoge po¬ božne duše na Francoskem. Med francosko in nemško mladino so se mnogi zavezali, da prvo nedeljo v mesecu prejemajo sveto obhajilo za spravo med narodi. Podobno se med katoličani vseh narodov prejema sveto obhajilo za cerkveno zedinjenje. V Bruslju je dne 22. do 25. septembra 1925 nad 2500 belgijskih katoličanov prejelo v ta namen sveto obhajilo po vzhodnem obredu. Sedanji sveti oče je ukazal, da se mora na medna¬ rodnih evharističnih kongresih širiti ta misel in da se mora na teh kongresih organizirati vzhodni odsek. Sveta slovanska apostola, velika apostola krščanske vesolj- nosti in cerkvene edinosti, sta obenem apostola sprave med krščanskimi narodi. Ko se je razvnemal cerkveni razkol, sta ostala zvesta vesoljni edinosti; žrtvovala sta se za Slovane, da bi Slovani miroljubno posredovali med Vzhodom in Zapadom ter pospeševali katoliško vesoljnost. Te tri vodilne misli se morajo širiti in vkoreniniti med našim ljudstvom, da bomo vredni krščanskega in katoliškega imena ter deležni oživljajočega duha, ki se zbuja po vsem katoliškem svetu. Tega duha moramo posredovati tudi krščan¬ skemu Vzhodu. II. Pravoslavni. Cerkveni razkol je nastal, ko je propadalo versko življenje. Bistroumni ruski pisatelj Vladimir Solovjev trdi, da so Grki zato odpadli od vesoljne edinosti, ker so v življenju odpadli od Kristusa. Vselej, kadar se poživlja versko življenje, se po¬ življa tudi delovanje za cerkveno zedinjenje. Kakor se med katoličani po prenovitvi verskega življenja zbuja želja, molitev in delo za cerkveno edinost, tako tudi med ločenimi kristjani 15 Mnogi anglikanski protestantje v Ameriki in na Angleškem so se ravno po prizadevanju za globlje versko življenje povrnili h katoliški edinosti. Nekateri anglikanci so hoteli v svoji veri gojiti bogoljubno redovniško življenje, ustanavljali so anglikan¬ ske samostane,, a celi samostani so se zedinili s katoliško cer¬ kvijo. 'Med amerikanskimi protestanti (episkopalne cerkve) je protestantski pastor (duhovnik) oče Pavel organiziral molitev za zedinjenje kristjanov v duhu Kristusovem, Čez nekoliko let (1. 1909.) se je obenem z vsemi svojimi organizacijami zedinil s katoliško cerkvijo. Med anglikanci se še sedaj nadaljujejo orga¬ nizacije, ki molijo za zedinjenje. Tudi med Rusi opazujemo, da so mnoge pobožne duše gojile željo po zedinjenju vseh, ki še verujejo v Kristusa in pobožno časte Marijo. Mnogi pobožni duhovni voditelji (starci) v ruskih samostanih so bili spravljivega (pomirljivega) duha na¬ sproti katoličanom. Mnogi pobožni Rusi so iz premišljevanja Kristusovega nauka in iz bogoslužnih knjig sami našli pot k cerkveni edinosti; tako Solovjev, Fjodorov, Zerčaninov, Jeme- Ijanov i. dr. Zato se moramo veseliti, ko slišimo, da se med ruskim ljudstvom pod boljševiki prenavlja versko življenje, napreduje gorečnost in pobožnost, pogosto obhajilo in pobožno bogoslužje. Prav tako se moramo veseliti, da se med srbskim ljudstvom zbuja verska gorečnost, posebno med »bogomoljci«. Taki po¬ božni pravoslavni verniki bodo gotovo prej ali slej razumeli vročo Kristusovo molitev: »Da bi bili vsi en o.« Srbski duhovski časopis »Vesnik« je dne 31. januarja 1926 tej misli posvetil uvodni članek in pisal: »Potrebo zbliževanja krščanskih cerkva čutijo vsi kristjani. Za uresničenje tega svetega cilja deluje mnogo vnetih pospeševalcev v vseh cerkvah. Navdušenje za zedinjenje ni navadno, človeško. To je nebeški pla¬ men; to so znaki neba, ki nas grešne ljudi rav¬ najo na pravo pot.« — Med Rusi pa pogosto slišimo misel, da se morajo vsi kristjani zediniti proti brezbožnosti. Pravoslavna cerkev pri vsaki maši moli za »zedinjenje vseh«. V novejšem času so se pričele med pravoslavnimi širiti tudi posebne molitve v ta namen, podobno kakor med katoli¬ čani in anglikanci. Celo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda se je pričelo širiti med pravoslavnimi. Nekateri pravoslavni škofje skušajo po katoliškem zgledu buditi versko življenje med svo¬ jimi verniki. Na Češkem in v Rimu študira nekoliko pravo¬ slavnih bogoslovcev v katoliških semeniščih, da bi mogli med pravoslavnimi verniki delati za versko prenovitev v duhu t 16 krščanske edinosti. V srbskem jeziku je sestavljena lepa molitev za zedinjenje v taki obliki, da jo morejo moliti katoličani in pravoslavni. Po vsem krščanskem svetu veje Duh božji, ki budi želje, molitve in dela za vesoljno cerkveno edinost, Razdejanje sve¬ tovne vojne je svet še bolj prepričalo, kako potrebno je delo za edinost v Kristusu in v kako tesni zvezi je delo za preno¬ vitev v Kristusu in za cerkveno edinost. To velja posebno za katoliške Slovane. Škof Slomšek in drugi veliki in* pobožni slovenski možje nas opozarjajo, da je to naša posebna naloga, katero nam je odkazala božja Previdnost. Kdor ljubi Kristusa, ljubi tudi cerkev in z njo sodeluje za vesoljno edinost skriv¬ nostnega telesa Kristusovega. Kardinal Mercier in cerkveno edinstvo. Delovanje za zedinjenje ločenega krščanskega Vzhoda s katoliško cerkvijo je veliko in sveto. Zato je razumljivo, da ravno veliki in sveti možje s posebno gorečnostjo pospešujejo to delo. Taki veliki možje so rimski papeži Leon XIII., 'Pij X., Benedikt XV. in Pij XI. Taki veliki in sveti možje so škofje Slomšek, Stojan (Velehrad) in Mercier. Slovenci so pričeli delati priprave, da bi se škof Slomšek proglasil za blaženega, na Moravskem upa ljudstvo, da bo Stojan povzdignjen na oltar, belgijski katoličani pa so že sprožili željo, naj bi se pričele priprave, da se proglasi kardinal Mercier za blaženega. Rajni kardinal Mercier (umrl 23. januarja 1926) je bil eden najbistroumnejših učenjakov in največjih cerkvenih knezov ka¬ toliške cerkve. Njegova velika in sveta osebnost je imela veliko privlačno moč za nekatoličane. Izbrani zastopniki onih angle¬ ških protestantov, ki čutijo domotožje po cerkvenem edinstvu, so se po svetovni vojni zaupno obračali na pokojnega kardi¬ nala. Še bolj se je kardinal Mercier proslavil z delovanjem za krščanski Vzhod, za Rusijo in za ruske begunce. Ko je Pij XI. v juliju 1922 izdal oklic za pomoč gladujoči Rusiji, se je temu klicu z največjim umevanjem in navdušenjem odzval kardinal Mercier. Dne 15. avgusta 1922 je izdal posebno pastirsko pismo z naročilom, da se prečita v vseh cerkvah njegove škofije. V tem pismu s toliko toploto izraža sočutje nesrečnemu ruskemu na- Mednarodna skupina na vzhodnem kongresu Sede: 1. Mirkovič (Belgrad), 2. Saveri, 3. Dimitrijevič (Belgrad), 4 . Hlond, 5. Njaradi, 6. Rodič, 7. Jeglič, 8, Przezdziecki, 9. Okolo-Kulak (Petrograd), 10. Stefanovič (Belgrad), 11. Balul (Varšavaj, ,12. Sluckij (Rus). 18 rodu in ruskim beguncem, da ga ruski izgnanci smatrajo ea največjega svojega prijatelja in dobrotnika. Katoliško Belgijo je tako navdušil za to delo, da ima Belgija še zdaj prvenstvo na tem polju. S cerkvenimi in drugimi zbirkami je ustanovil nad sto štipendij za ruske visokošolce. Več belgijskih duhov¬ nikov se je popolnoma žrtvovalo delu za ruske begunce. V Belgiji skoraj ni nobenega samostanskega zavoda, v katerem ne bi brezplačno vzdrževali kakega ruskega učenca ali učenke. Zadnje veliko delo pokojnega kardinala je bil kongres za vzhodno bogoslovje v Bruslju, dne 21. do 25. septembra 1925. Ob sklepu je imel Mercier svoj zadnji večji govor. Iz njega posnemamo nekoliko misli: »Naš sveti oče Pij XI. oznanja, da je njegova glavna naloga delo za zedinjenje naših bratov v Kristusu, a ločenih od naše cerkve ... Kako in kaj naj mi delamo? Prvo, kar je potrebno, je sočutje, simpatija. Sočutje je skrivnost čudovitih uspehov velikega apostola Pavla, to je dar umevati in osvojiti čuvstva bližnjega. Veseliti se z veselimi, jokati z jokajočimi (Rimlj. 12, 15), postati vse vsem, in to s popolno iskrenostjo, z vsemi utripi srca — to je prva in neobhodna stopnja za pridobivanje duš. Sočutje nas zbližuje, zbuja zaupanje in budi željo po prijateljstvu in zedinjenju. To je vir našega neomajanega zaupanja našim materam, ki vedno od dobre strani umevajo vse, kar jim za¬ upamo, se vesele, kadar se je treba -za nas zavzeti in nam odpuščati. Tako materinsko nežnost je imel apostol Pavel,.. Dragi bratje po svečeništvu, pojdite k ločenim bratom, toda približujte se jim s spoštovanjem, ne vdirajte nasilno v skriv¬ nosti njihove vesti, marveč čakajte, da vam jo prostovoljno odkrijejo; vaše poslanstvo je, obzirno pripravljati duše za mi¬ lost; milost pa more dati samo Sv. Duh ... Zato sveti oče tako vztrajno opozarja, da od nas pričakuje posebna dela za zbli- žanje, »razsvetljevanja ozračja«, kakor se izražajo naši angli¬ kanski prijatelji, kar se dosega z vzajemnim odstranjevanjem predsodkov in nesporazumljenja.« »Druga oblika apostolstva je molitev; ta je vsem dostopna ter vodi naravnost in gotovo k uspehu. V soglasju z vzvišenimi nameni našega svetega očeta vabim vse svoje vernike, škofe in vse rojake, da z vsem srcem vzljubijo vso krščansko in kato¬ liško širokost ideje vesoljnega cerkvenega edinstva in da v ta namen žrtvujejo svoje molitve.« Ob smrti velikega kardinala so žalovali katoličani, angliy kanci in Rusi. Vsi večji ruski časopisi so prinašali uvodne in 19 druge članke v spomin in v zahvalo velikemu dobrotniku, V ruskih pravoslavnih cerkvah so ruski duhovniki maševali za pokojnega kardinala. Ruski metropolit Antonij (v Sremskih Karlovcih), ki ga mnogi Rusi priznavajo za vrhovnega cerkve¬ nega poglavarja ruskih beguncev, je ob smrti velikega kardinala začutil globoko hvaležnost do katoliške cerkve, ki. je po kar¬ dinalu Mercieru storila toliko dobrega ruskim izgnancem. Z uradnim sožalnim pismom se je obrnil na apostolskega nuncija v Belgradu s prošnjo, naj njegovo sožalje sporoči svetemu očetu in belgijskim katoličanom. Metropolit Antonij je bil doslej znan kot nespravljiv nasprotnik katoliške cerkve, a v tem pismu je tako slavil krščansko ljubezen pokojnega kardinala, da se izpol¬ njujejo Kristusove besede: »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj« (Jan. 13, 35). Ruski pisatelj knez Gregorij Trubeckoj, ki je večkrat go¬ voril s pokojnim kardinalom, piše o njem med drugim: »Vsa preprosta in veličastna zunanjost je dihala blago dobroto in svetost. Pri vsej skromnosti in ponižnosti je kardinal vplival daleč preko mej svoje škofije in svojega naroda. V njem je bila posebno globoka zavest vesoljne krščanske vzajemnosti; v nje¬ govem delovanju odseva globoko prepričanje, da more biti Svet rešen le po svetosti in usmiljenosti. Ako hočemo z eno besedo označiti skrivnost njegove moči in njegovega pomena, potem moramo priznati: bil je svetnik. Zato nam smrt kardinala Merciera zbuja čuvstvo osirotelosti. V brezbožni puščavi je obmolknil glas pravičnega, ki je budil vest in odkrival lepoto notranjega življenja. Mi pravoslavni begunci smo izgubili ve¬ likodušnega prijatelja in priprošnjika.« O svetosti pokojnega kardinala mnogo lepega pišejo tudi katoliški časopisi. Slavni mož, ki ga je občudoval ves svet, je živel skromno, ponižno in siromašno kakor kak strog redovnik. Vsak dan je pred mašo eno uro premišljeval in pri tem klečal kakor kip. Maševal je tako pobožno in dostojanstveno, da so bili vsi navzoči ganjeni. Spalnica je bila kakor samostanska celica. Železna postelj s slamnico brez žimnice. Odpovedal se je vsemu in zase izbral uboštvo, da bi mogel podpirati sirote in izgnance. Zato si je zagotovil zaklad v nebesih. Pravoslavni Rusi s hvaležnim spoštovanjem priznavajo nje¬ govo velikodušno ljubezen in njegovo svetost. Katoličani pa upajo, da ga bodo kdaj častili povzdignjenega na oltar. 20 Vladimir Solovj ev. Lansko leto smo praznovali 25letnico smrti najbistroum- nejšega ruskega pisatelja Vladimira Solovjeva (rojen 1853, umrl 1900). Sedaj ga ves svet slavi kot enega največjih krščanskih filozofov. Posebno se odlikuje v tem, da je globoko umeval krščanske resnice in odločno zahteval, da se mora vse zasebno in javno življenje uravnati po Kristusovih načelih; neustrašeno je povsod oznanjal Kristusa in njegovo kraljestvo. Ker se je Kristus učlovečil za vse ljudi, zato mora biti krščanstvo ve¬ soljno, za vse narode; cerkveni razkol je velik greh proti Kri¬ stusovemu duhu. Učil je, da moramo o nasprotnikih misliti po božje, ! ' j ! 1 Na poti h katoliški edinosti se je posebno priporočal Devici Mariji. Bil je velik častilec Matere božje in njenega Brez¬ madežnega Spočetja. Častil jo je kot Sedež Modrosti. Ona ga je spremljala in podpirala na poti k resnici. Kot srednico vseh milosti jo je imenoval srce svete cerkve, ker cerkev po njeni usmiljeni ljubezni svojim udom deli milosti za večno življenje in darove Svetega Duha. Častil jo je kot tolažljivo Znamenje božje ljubezni ob koncu sveta in ob strašni sodbi božji. V novejšem času ni nihče tako globoko dokazoval in opeval misel in potrebo vesoljne cerkvene edinosti. Letos praznujemo 401etnico njegovega bivanja med Jugo¬ slovani. Ko je namreč leta 1886. že popolnoma spoznal potrebo zedinjenja s katoliško cerkvijo, je iskal zavetja med Jugoslovani: od jidiia do septembra 1886 je bival v Zagrebu. Sokvjev je bil velik pesnik; nedosegljivo lepo je opeval krščanske verske resnice. Tukaj prinašamo prevod njegove pre¬ tresljive Marijine pesmi »Znamenje«. Znamenje. Le eno, eno v vek! Naj v spečem hramu vstane v tišini grom in blesk pekla sred mračnih tmin, naj pada vse — samo en prapor se ne zgane, samo en ščit se ne zmaje sred ruševin. K svetišču v mraku groznih sanj smo pribežali, v dušečem ognju se je ves naš hram kadil, po tleh srebra razbiti drobci so ležali, po strganih preprogah črn se dim valil. 21 Samo zaveze večne Znamenje nebeško med nebom in zemljo kot nekdaj še stoji, v nebeškem siju, glej, Devico Nazareško, pod njo še sika zmaj strupeni — brez moCl. Nevaren človek. Vzhodna in zapa>dna krščanska cerkev je bila v prvem tisočletju krščanske zgodovine še edina in združena v eno ne¬ razdeljeno krščansko družino. Iz te dobe, ko še ni bilo cer¬ kvene ločitve, so ohranjeni v vzhodni cerkvi prelepi spomini krščanske edinosti; vsi grški cerkveni očetje so skupni očetje katoliške in vzhodne cerkve, skupni so najlepši prazniki, skupno je češčenje Matere božje, skupna je daritev sv. maše, in vzhodne bogoslužne (liturgične) knjige so ohranile jasne priče in sledove nekdanje vesoljne cerkvene edinosti. Mnogi vzhodni kristjani, posebno Rusi, so iz svojih bogoslužnih knjig in iz vzhodnih cerkvenih očetov spoznali resnico in so se brez vsa¬ kega tujega vpliva popolnoma samostojno vrnili k vesoljni katoliški edinosti. Tako se je h katoliški cerkveni edinosti vrnil Leonid Fjodorov, sedanji vrhovni poglavar katoliških Rusov vzhodnega obreda, tako se je s katoliško cerkvijo zedinil župnik Potapij Emeljanov (o njem smo poročali v lanskem letnem po¬ ročilu str. 17), tako se je pred tridesetimi leti z Rimom zedinil častitljivi ruski župnik Aleiksij Zerčaninov. Aleksij Zerčaninov (rojen 1. 1847.) je bil goreč duhovnik ruske škofije Nižnji Novgorod ob Volgi. Bil je župnik, misijonar proti krivovercem in nazadnje dekan. L. 1896. je zaradi boleh¬ nosti stopil v pokoj in živel v samotni hišici sredi brez blizu Volge. Ko se je iz ruskih bogoslužnih knjig do dna utrdil v prepričanju o nekdanji cerkveni edinosti in o resničnosti kato¬ liških verskih naukov, se je povrnil (1896) k vesoljni edinosti. Takrat je ruska država strogo prepovedala, da bi se kak Rus zedinil s katoliško cerkvijo. Zato je Aleksij moral skrivati svoj korak. A gorečnost ga je priganjala, da je sosednim duhovni¬ kom iz bogoslužnih knjig uspešno dokazoval potrebo cerkve¬ nega zedinjenja. Trikrat je škofu v Nižnji Novgorod poslal pis¬ meno vprašanje, kako more ruska cerkev trditi, da so katoli¬ čani krivoverci. Na tretje njegovo vprašanje je prišel 1. 1898. odgovor posebne vrste. Obiskali so ga orožniki in ga vklenje¬ nega peljali v samostansko trdnjavo Suzdal in ga zaprli v ječo. 22 Tam so bili zaprti ruski duhovniki in drugi, ki so se s krivo¬ verstvom ali staroverstvom pregrešili proti ruskemu državnemu pravoslavju. Ječe so bile strogo zastražene z vojaško stražo. Poveljnik ječ je bil suzdalski opat. (arhimandrit), ki je imel nalogo, da je jetnike nadzoroval, poučeval in izpreobračal. Posebno se je trudil, da bi izpreobmil Aleksija. A ta mu je odgovarjal, naj vendar prej bere katoliške verske knjige in naj se prepriča, če katoliški nauk kaj nasprotuje vzhodnemu cerkvenemu nauku, ki je obsežen v bogoslužnih knjigah, v nauku cerkvenih očetov in cerkvenih zborov. Opat mu na vse to ni mogel odgovoriti. Ko je prišel gubernator (pokrajinski glavar) nadzorovat ječe, mu je opat pokazal Aleksija z besedami: »Ta mož bi rad po- katoličil vso Rusijo.« Aleksij je odgovoril; »To ni potrebno, Saj je Rusija že katoliška, saj pri vsaki maši pojemo: Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko cerkev.« Opat je guber¬ natorju rekel: »Temu ne pridete do konca. Pojdimo naprej!« Aleksij je v ječi prebiral ruske bogoslužne knjige in nadalje zbiral dokaze za svoje prepričanje. Po enem letu so se vsi jetniški pazniki prepričali, kako dober, zadovoljen in miren je Aleksij. Dovolili so mu, da je smel iz ječe na dvorišče; govoriti je smel z drugimi jetniki in z vojaki (pazniki). Po drugem letu pa je opat-poveljnik odkril »strašno nevarnost«. Ves prestrašen je sporočil vrhovni cerkveni oblasti (sinodi) v Petrograd: »Re¬ šite me tega Aleksija Zerčaninova; vse jetnike in vojake bo pridobil za katoliško vero,« Stvar je bila preprosta, Aleksij je iz cerkvenih knjig dokazoval, da katoliška cerkev ni krivo¬ verska in da se je treba z njo zediniti, kakor so bili vzhodni cerkveni očetje v edinosti z njo. Kam naj pošljejo tako »nevar¬ nega« človeka? Če ga pošljejo v Sibirijo, bo tudi tam z uspehom nadaljeval svoje delo. Naposled so sklenili, da ga pošljejo nazaj v njegovo hišico sredi brezovih gajev, a zavezati se je moral, da ne bo širil svojih naukov v okolici. V ječi in v domači samoti je spisal več knjig pod skupnim naslovom »Kraljestvo božje na zemlji« (skupno 12, večinoma drobnih zvezkov; tiskano v Žovkvi in v Krakovu 1. 1902.—1904.), Leta 1905. je bila proglašena verska svoboda. Ruski kato¬ ličani vzhodnega obreda so Aleksija Zerčaninova poklicali v Petrograd, da je tam ustanovil in vodil prvo rusko cerkveno občino (župnijo) vzhodnega obreda. Častitljivi starček je uspešno ■delal v novem dušnem pastirstvu. Doživel je rusko boljševiško revolucijo. Ko so boljševiki leta 1923. zaprli in obsodili večino petrogradskih katoliških duhovnikov, so splošno priljubljenemu 23 starčku še prizanesli. Vsi drugi katoliški vzhodni duhovniki so bili izgnani ali zaprti v ječah. Nekoliko časa je samo še on ostal prost. Toda ob koncu leta 1924. so tudi njega zaprli. Boljševiki namreč prav tako kakor nekdanja carska vlada mi¬ slijo, da so katoliški ruski duhovniki vzhodnega obreda najbolj »nevarni«, ker bi mogli največ vplivati na ljudstvo. To je izrekel boljševiški državni pravdnik Krilenko, ko je leta 1923. predlagal strogo kazen za Leonida Fjodorova. To so boljševiki pokazali tudi z dejanjem, ko so Rusijo popolnoma očistili takih du¬ hovnikov. Tako morajo ruski katoliški duhovniki prenašati mučeni- štvo za sveto vero. Toda te žrtve ne bodo zastonj. Prišel bo dan, ko se bo Rusija prepričala, da ji katoliški duhovniki vzhodnega obreda niso nevarni, marveč še posebno koristni za rešitev domovine in za pravo vzgojo zapuščenega ruskega ljudstva. Rusija je zadosti velika, da bo v njej prostora tudi za take može. Za sveto edinost. Sedanji sveti oče ves gori v ljubezni do krščanskega Vzhoda in svete edinosti. Iz Rima prihajajo pobude za mnogo¬ tere prireditve v ta namen, 1. Proslava 1600 letnice nicejskega cerkvenega zbora. Lan¬ sko leto je minilo 1600 let, odkar se je vršil prvi vesoljni cerkveni zbor v Niceji (325), kjer so vzhodni in zapadni škofje složno obsodili Arijevo krivoverstvo proti Kristusovemu bo¬ žanstvu; obenem so izpovedali vero v Kristusa, sijajno pro¬ slavili cerkveno edinost in priznali papeža Silvestra za sre¬ dišče vesoljne cerkvene edinosti. V Rimu in po vsem kato¬ liškem svetu se je ta spomin slavil z velikimi slovesnostmi. Rimske slovesnosti so se končale dne 15. novembra s slovesno mašo po vzhodnem obredu v cerkvi sv. Petra; pri slovesni maši je sodeloval sam sveti oče, dal blagoslov in pel nekatere grške mašne molitve. Pri sveti maši je obenem maševalo šest vzhodnih škofov in več vzhodnih duhovnikov. Odkar je nastal cerkveni razkol, se v Rimu še nikoli ni vršila tako slovesna vzhodna služba božja. Na„ oltarju je bila tudi slika sv, Cirila in Metoda. Bili so genljivi prizori. Dne 19. novembra je sveti oče v posebni avdienci sprejel vzhodne škofe in duhovnike, ki so sodelovali pri tej slovesni maši, in jim rekel, da je globoko hvaležen Bogu za tako srečno 24 izvršeno slovesnost, ki je živ dokaz cerkvene vesoljnosti in edinosti. Obenem je to dokaz našega prijateljskega sočutja (simpatij) do ločenega krščanskega Vzhoda z iskrenim pova¬ bilom, naj nam vzhodni kristjani odgovarjajo z enakimi simpa¬ tijami, da se bomo zedinili v eni Kristusovi čredi. Vzhodni škofje in duhovniki, ki so skupno maševali v cerkvi sv. Petra v Rimu ob proslavi Nicejskega zbora. Sede: 1. P. Efrem, 2, škof Njaradi (Križevci), 3. škof Kalavasi (Cari¬ grad), 4. metropolit Suciu (Rumunija), 5. škof Mele (Grk iz južne Italije), 6. škof Horiati (Sirija). 2. V Bruslju se je dne 21. do 25. septembra vršil kon¬ gres za 'vzhodno bogoslovje, podoben kakor je bil v Ljubljani. Predavali so ruski in francoski govorniki. Veliko pozornost sta vzbudila kardinal Mercier in rusinski kato¬ liški metropolit Šeptickij. Posebnost bruseljskega kon¬ gresa je bila, da se je v glavnih mestnih cerkvah vsak dan vršila služba božja vzhodnega obreda in da je nad 2500 ver¬ nikov pristopilo k svetemu obhajilu po vzhodnem obredu. Mnoge Belgijce in Ruse je do solz ganilo, ko so gledali, kako je po vzhodnem obredu pristopala k obhajilu mladina in starejša inteligenca, vmes voditelji belgijskih kato¬ ličanov, častitljivi možje, osiveli v delu za blagor katoliške Belgije. 25 3, Meseca avgusta 1925 so v belgijski opatiji Mont Cesar priredili liturgični (bogoslužni) tečaj, na katerem sta dva govornika govorila o cerkvenem edinstvu; eden izmed teh, benediktinec P. Beaudouin, je obenem voditelj liturgičnega in vzhodnega gibanja v Belgiji. Isto zvezo med liturgičnim gibanjem za versko prenovitev in med delom za zedinjenje opažamo tudi na Nemškem in Francoskem. 4. V Parizu so sredi decembra 1925 priredili velike obredne slovesnosti (liturgični teden), da bi vzbudili zanimanje za krščanski Vzhod in za vesoljno cerkveno edinost. Vršile so se slovesne službe božje v raznih obredih; predavanja so pojasnjevala vzhodne obrede, Slovesnosti so se zaključile dne 20. decembra s slovesno slovansko mašo vzhod¬ nega obreda; maševal je metropolit Šeptickij. Letos (1926) bo velik shod za cerkveno edinost združen z evharističnim kongresom v Chicagu. Za zgled so vzeli program ljubljanskega kongresa. Nemški katoličani iz Nemčije in Avstrije pripravljajo kon¬ gres za vesoljno cerkveno edinost na Dunaju. Po vsem svetu napreduje zanimanje za krščanski Vzhod, Glejmo, da ne bomo preveč zaostali na tem polju in da ne bomo zavrgli velikega poslanstva, ki nam ga je na poseben način odločila božja Previdnost. Po božje. Bistvo krščanstva je ljubezen, sprava, pomirjenje. — Razkola med Vzhodom in Zapadom v smislu ločitve in nasprotovanja, vza¬ jemnega sovraštva in mržnje, — takega razkola v krščanstvu nc sme. biti, in če je, potem je to velik greh in velika nesreča... Če je Rusija od Bizanca (Carigrada) sprejela pravoslavno krščanstvo, ali je Rusija dolžna obenem z božjo svetinjo prisvojiti si za vedno tudi zgodovinske grehe bizantinskega (grškega) cesarstva, ki je s tem sebe pogubilo? Ako je Bizanc v nasprotju s popolnostjo krščanske vere razvnel veliki svetovni prepir (spor), potem nam njegova usoda ne sme biti za zgled, marveč v pouk. Sedanja naloga ni v tem, da bi prenašali tuje oblike, marveč v tem, da bi tuje oblike razumeli, spoznali bistvo tujega duha in se nravno (moralno) z njim združili v imenu višje vsesvetovne resnice. Neobhodno potrebna je sprava po bistvu; bistvo sprave pa je Bog, in prava sprava je v tem, da ne po človeško, marveč po božje uredimo razmerje do nasprotnika ... Ne samo krščanska veri, marveč tudi človeška modrost govori za spravo. In tu ne zadoščajo miro¬ ljubna čuvstva do nasprotnikov, kot do ljudi sploh, ker ti nasprotniki niso ljudje sploh, marveč povsem posebni ljudje z določenim značajem, in za resnično spravo je potrebno globoko razumevanje 26 ravno tega njihovega posebnega značaja: treba se je obrniti k sa¬ memu njihovemu duhovnemu bistvu in razmerje do njih urediti po božje. Potrebna je duhovna sprava na čisto verski podlagi. . . Videč, da je rimska cerkev že v najstarejših časih stala kot trdna skala, ob kateri so se razbijali vsi temni valovi protikrščan- skega gibanja (krivoverstev in mohamedanstva); ko gledamo, da tudi v naših časih edino Rim ostane nedotaknjen in neomajan sredi valov protikrščanske omike in se edino iz njega razlega mogočna, dasi tudi trda beseda obsodbe brezbožnemu svetu, tega ne moremo pripisovati samo neki nepojmljivi trdovratnosti, marveč priznajmo tukaj tudi skrivnostno božjo moč ... Ako smo tako pozorni na vse človeške slabosti naših nasprot¬ nikov, na vse malenkostno in blatno, ako mi tako jasno in razločno vidimo ves ta prah zemlje, a nam je neopaženo, temno in neverjetno vse, kar je v nasprotnikih božjega in svetega, potem pomeni to samo toliko, da je v nas samih malo Boga. Dajmo Bogu več pro¬ stora v sebi in videli Ga bomo jasneje v sobratu (nasprotniku). In zares, ako nam je božja beseda resničnejša kakor vse člo¬ veško ugibanje in kraljestvo božje dražje kakor vse zemske koristi, potem nam je odprta pot sprave z našimi zgodovinskimi nasprotniki. In ne bomo govorili: ali bodo naši nasprotniki sami pripravljeni za mir, kakšno stališče bodo zavzeli in kaj nam je odgovoriti? Tuja vest nam je neznana in tuje zadeve niso v naši oblasti. Ni v naši obisti, da bi oni bili v dobrem razmerju do nas, pač pa je v naši oblasti to, da se izkažemo vredne takega razmerja. Ni nam treba misliti o tem, kaj nam poreko drugi, pač pa o tem, kaj mi povemo svetu. Naša najvišja naloga in dolžnost je, da svetu povemo besedo sprave med Vzhodom in Zapadom v zvezi večne resnice in človeške svobode. Za ta namen je potrebno krščansko prerojenje ne samo osamljene posamezne osebe, marveč krščansko prerojenje človeške družbe in naroda. V tem je krščanska resnica, in resnica bo prema¬ gala svet. Tako je pisal veliki ruski modroslovec Vladimir Solovjev leta 1883., ko je bil še pristaš pravoslavne cerkve in je svoje oravo- slavne rojake opominjal k verski spravi s katoliško cerkvijo. Koliko bolj veliajo te besede za katoličane, posebno za katoliške Slovane. Katoliški Slovani so dolžni delati za versko spravo ločenega slovan¬ skega Vzjjoda in katoliškega Zapada. Prav tako veljajo te besede za spravo med narodi in stanovi. Uravnajmo torej svoja čuvstva, misli in dejanja p o b o ž j e. S tem bomo prerodili sebe, pospeševali verski napredek v domovini, koristili domovini, človeštvu in cerkvi. Novice z Vzhoda. V predlanskem »Kraljestvu božjem« smo podali pregled kato¬ liške cerkve vzhodnega obreda, v lanskem pa pregled katoličanov v Rusiji. Od tega časa se razmere niso veliko premenile. V oktobru lanskega leta se je v Rusiji mudil p. Mihael d' H e r - b i g n y , predsednik papeškega vzhodnega zavoda v Rimu. Opazil je, da versko življenje med ruskim ljudstvom napreduje in da se 27 ljudstvo v pobožnosti očiščuje in približuje nekaterim katoliškim pobožnostim (pogosto obhajilo). A cerkev je še vedno preganjana: vlada širi brezbožnost. Katoliških duhovnikov je prav malo ostalo v Rusiji. V Moskvi je našel samo enega katoliškega duhovnika vzhodnega obreda, _ nečaka velikega pisatelja Vladimira Solovjeva. Pred veliko nočjo je p. d'Herbigny zopet odpotoval v Rusijo, da bi uredil nekatere verske stvari. Ob koncu aprila 1926 je bil v Moskvi shod tistih boljševiških voditeljev, ki vodijo boj proti veri. Večina je prišla do prepričanja, da boj^ ni dosegel zaželenih uspehov, posebno na deželi že mnogi boljševiki obupujejo, ker protiverski boj preveč draži in odbija ljud¬ stvo. V nekaterih krajih so res izpodkopali ugled pravoslavne cerkve, zato se pa tem bolj širijo verske sekte. V Moskvi so se boljševiki že začeli dogovarjati s pravoslavno cerkvijo (s pristaši pokojnega patriarha Tihona), da bi se z njo spravili, ako bi bila nekoliko pri¬ jaznejša do vlade. Dobili smo veselo novico, da je eksarh (poglavar) ruskih vzhod¬ nih katoličanov, Leonid Fjodorov, rešen iz ječe, a prepovedano mu je bivanje v glavnih ruskih mestih. V ječi je tri leta trpel za sveto vero. Njegovo zdravje je zrahljano, a upati smemo, da bo mogel zopet nadaljevati svoje goreče apostolsko delovanje. Morebiti bodo tudi nekateri drugi katoliški duhovniki rešeni iz ječe. Na otoku S o 1 o v k i, daleč gori na mrzlem severu, je v zna¬ menitem Soloveckem samostanu zaprtih okoli 500 ruskih duhovnikov. Strašno je njih trpljenje. Delati morajo najtežja in najbolj umazana dela. Boljševiški pazniki jih tepejo in zasmehujejo. Nobenega praz¬ nika ne smejo posvečevati; maševati ne smejo nikoli. Če se kdo pri delu prekriža, ga bijejo po rokah in po obrazu. -Med temi jetniki je tudi metropolit Ilarion Troickij, prijatelj pokojnega patriarha Tihona, Strašno! V sedanji Poljski državi je več milijonov Rusinov in Rusov, ki so bili nekdaj zedinjeni s katoliško cerkvijo, a je ruska vlada v preteklem stoletju med njimi s silo zatrla katoliško vero. Zadnja leta se je več tisoč teh Rusov in Rusinov zedinilo s katoliško cer¬ kvijo; kar cele župnije z duhovniki vred. V raznih krajih so pravo¬ slavni z veseljem pozdravljali katoliške duhovnike; še so se spomi¬ njali, da so bili njihovi očetje in predniki katoličani. Poljska vlada je temu gibanju veliko škodovala, ker je neomikano podrla več pravoslavnih cerkva, posebno veliko rusko cerkev v Varšavi. Veliko pozornost je zbudilo, ko se je lansko leto s katoliško cerkvijo zedinil ruski opat (arhimandrit) Filip Morozov, rav¬ natelj pravoslavnega semenišča v Vilni. V trdnem prepričanju, da je razkol greh proti duhu krščanstva, je iskal zveze z anglikanci,^ a nazadnje je spoznal, da je mogoča edinost samo s katoliško cerkvijo, ki je na skali sv. Petra edina zmožna ohraniti pravo vero proti nevarnostim in zmešnjavam našega časa; po zgledu Vladimira Solov¬ jeva hoče ostati zvest sin ruskega naroda. Tako je pisal pravoslav¬ nemu škofu v Vilni. Med Rumuni in Bolgari se zbuja veliko zanimanje za zedinjenje s katoliško cerkvijo. Med srbskim ljudstvom zbuja družba »bogomoljcev« novo versko življenje. Srbski duhovski časopis »Vesnik« lepo piše o zedinjenju s katoličani, kakor smo omenili v poglavju »Čim bliže Kristusu, tem bliže cerkveni edinosti*. 28 Letno poročilo. Glavni dogodek preteklega leta je bil shod za vzhodno bogoslovje v Ljubljani od 12. do 16, julija 1925. Pri tej pri¬ ložnosti so bile velike ljudske pobožnosti, dve predavanji s slikami in ena slavnostna akademija. Bilo je res praznično razpoloženje. Ljudstvo se je navdušilo za našo vodilno misel. Katoliški Slovenci so se proslavili pred vsem svetom. Dne 15. novembra smo v veliki dvorani hotela »Union« sijajno proslavili jubilej Nicejskega cerkvenega zbora. Govo¬ rila sta dr. F. Grivec in dr. A. Snoj (skioptične slike). Sode¬ loval je pevski zbor »Ljubljana«. Zunaj Ljubljane smo priredili predavanja s skioptičnimi slikami v naslednjih krajih: Maribor, Kamnik, Radovljica, Zg. Logatec, Dol. Logatec, Škofja Loka (štirikrat)i, Brdo, Nevlje, Dob (dvakrat), Sela, Predoslje, Brezovica (dvakrat), Borovnica. »Bosenski odbor« se je kot posebni odsek pridružil Apostolstvu in vedno živahno deluje. Za bedne ruske begunce deluje dobrodelni odsek Apo- stolstva. Bedni begunci hvaležno priznavajo krščansko lju¬ bezen katoliških Slovencev. Dne 11. marca 1926 je sveti oče podelil Apostolstvu izredno velike milosti, ki so naštete na ovitku; duhovniki, ki pospešujejo Apostolstvo, so prejeli take pravice, kakor jih ima »Unio cleri«, S tem je potrjena velika važnost ApoMoI- stva in velika zaslužnost dela za vesoljno cerkveno edinost. Gg. duhovnike, člane in članice Mar. družb in vse požrtvo¬ valne vernike prosimo, naj nas podpirajo, da se bo Apostolstvo voeljalo v vseh župnijah, da se bo v vsaki vasi in v vsaki h’ši molilo in zbiralo za namene Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Od junija 1925 do začetka maja 1926 smo prejeli pri¬ spevke iz naslednjih župnij in krajev: Ljubljana: Stolna župnija 860 Din; župnija Trnovo 290; župnija Mar. Oznanjenja 13250: cerkev Srca Jezusovega 290; gg. bogoslovci 110; Kongregacija učiteljic pri Sv. Jožefu 140; Kongregacija gospo¬ dičen pri Sv. Jožefu 146; moška Marijina družba v Križankah 318; dekliška Marijina družba v Križankah 500; dekliška Marijina družba pri Sv. Jakobu 1313-25: ITT. vnania Marijina kongregacija pri urgu- linbah 474: dekliška Mariiina družba v Lichtenturnu 347; »Bogo¬ ljubove« zbirke 74. — Adlešiči 68: Ajdovec 21-25- Ambrus 910; Bpgunie pri Cerknici 415: Bled 181; Bloke 25: Bob. Bela 30: Borov¬ nica 350 fo nriliki skiontičnega predavanjal; Brdo 600; Breznica 353g Brezovica 611-25- Brusnice 12: Bukovšica 41; Cerklje pri Kranju 11 7 0; Črni vrh nad Rolhovim gradcem 193; Črnomelj 15; Črnuče 105-50; Dobrepolje 93-50; Dobrnič 440; Dol pri Ljubljani 138; Dolenja vas 29 pri Ribnici 30; Dol. Logatec 120 (o priliki skioptičnega predavanja); Domžale 972; Dovje 400; Draga 20; Dragatuš 25; Dražgoše 5t); tara pri Kočevju 242-75; Goriče 20; Gor, Logatec 30; Grahovo pri Cerk¬ nici 80; Hinje 300; Homec 414-50; Horjul 614; Hotedršica 43o-b0; Hrastje 91-50; Ig 53; Ihan 140; Javor pod Ljubljano 77-50; Javorje nad Škofjo Loko 250; Kamnik 1473 (od tega hranilnica 1000 Din; za skioptično predavanje 100 Din); Komenda 750; Kopanj 175; Kosta¬ njevica 20; Kranjska gora 155-25; Križe pri Tržiču 1234-50; Krka 20; Kropa 60; Leskovec 70; Leše 2875; Ljubno na Gorenjskem 56; Lom pri Tržiču 42; Lučine 37; Mala Nedelja pri Ljutomeru 60; Mekinje 200; Mirna 142; Mirna peč 209; Moravče 575; Nevlje 236; Nova Oselica 62; Novo mesto 140; Podbrezje 45; Polica 500; Prečna 598-50;; Predoslje 1022; Radoviča 105; Radovljica 328; Reteče 220; Ribno 200; Rova 35; Rovte 30; Sava ob juž. žel. 100; Sela pri Kamniku 150; Sela pri Zagradcu 73-25; Selca 202-50; Semič 770 (dekl. Mar. družba); Smlednik 470; Sodražica 30; Sorica nad Že¬ lezniki 30; Sostro 140; Stara Loka 285; Stari trg pri Ložu 110; Stična 330; Stopiče 100; Stranje 25; Stražišče 141-25; Struge 20; Sv. Kata¬ rina 102; Sv. Trojica nad Cerknico 20; Sv. Trojica v Tržišču 62; Sv. Križ pri Kostanjevici 62; Sv. Križ pri Litiji 150; Sv, Križ pri Rogaški Slatini 100; Šenčur pri Kranju 20; Svibno 150; Šempeter pri Novem mestu 100; Št. Jakob ob Savi 194-50; Št. Jernej 80; Št. Jurij pod Kumom 30; Št. Jurje pri Grosupljem 20; Št. Lenart nad Škoijo Loko 101; Št. Lovrenc 65; St. Vid nad Ljubljano 290; Zavod sv. Sta¬ nislava 700; Št. Vid pri Stični 410; Škocijan pri Mokronogu 30; Škofja Loka, po župn. uradu 23, misijonski odsek dekl. Marijine družbe 3404, gojenke uršulinskega samostana 500; prosv. društvo za skioptično predavanje 100; Šmarjeta 46; Šmartin v Sp. Tuhinju 220-50; Šmartno pod Šmarno goro 563-50; Šmartno pri Litiji 1320; Šmartno pri Velenju 70; Štanga pri Litiji 310-50; Trebelno 11950; Trebnje 75; Trstenik 400; Trzin 31; Tržič 500; Tunice 360; Vače 30; Velesovo 200; Vel. Lašče 50; Vič 320; Vinica 40; Vranja peč 85; Vrhnika 256; Zagorje ob Savi 40; Zagradec na Dol, 225-50; Zaplana 20; Zg. Tu¬ hinj 207; Žabnica pri Škofji Loki 221-25; Železniki 82; Želimlje 20. — Knežak 33 Din; Podmelec 395 Din; Trst 426 lir; Ukve 57380 Din. — Skupno 40.467-05 Din in 426 lir. izrednm darov se je nauraio 11.805-55 Din, 130 franc, frankov in 5 lir. Bratovščina sv. Cirila in Metoda v lavantinski škofiji je zbrala in izročila Apostolstvu 10.000 Din. Izkupiček za tiskovine Apostol- stva je znašal 2465 Din, obresti 2555-25 Din. S preostankom iz prejšnjega leta (9455T1 Din in 245-50 lir) in s prispevkom lavantinske Bratovščine sv. Cirila in Metoda znaša ves dohodek letošnjega poslovnega leta 76.747 Din 71 p, 676-50 lir in 130 franc, frankov. Prispevke udov in darove smo. razdelili v te-le namene: za vzgojo ruskih duhovnikov, za našo katoliško diasporo, za siromašne Ruse, za usmiljenke v Sofiji, Plovdivu in Odrinu, za evharistinke v Sofiji, za katoliško cerkev v Belgradu, za vzhodno knjižnico, za čirilmetodijsko ligo v Pragi, za asumpcioniste v Carigradu, za Vzhodni zavod v Rimu i. dr. Skupno se je izdalo 73.765-50 Din in 676 50 lir. V blagajni je ostalo še 2982-46 Din in 130 frankov. Podrobnejši račun je vsakemu članu na vpogled pri blagajniku Apostolstva. 30 Zahvala svetega očeta Pija XI. Predavanja ljubljanskega vzhodnega kongresa so izšla v »Bogoslovnem Vestniku« in v posebni knjigi; po posredovanju ljubljanskega škofa smo to knjigo poslali svetemu očetu. Papežev državni tajnik je škofu sporočil sledečo zahvalo svetega očeta: »Knjigo o odličnem kongresu za vzhodno bogoslovje je sveti oče blagohotno spre¬ jel in p r e č i t a 1. Iž te knjige se je sveti oče prepričal, da ste dosegli to, kar je želel v pismu, poslanem na kongres (glej odzg. str. 2). Zato Tebi, vsem škofom in odličnim možem, ki so se kongresa udeležili, iz srca čestita in se najtopleje zahvaljuje. V znak svoje očetovske blagohotnosti in v zagotovilo nebeških darov najljubezniveje podeljuje apo¬ stolski blagoslov.« — Sveti oče tako ceni delovanje za cerkveno edinost, da se zahvaljuje vsem katoličanom, ki to delovanje pospešujejo; podobno se je zahvaljeval že v nago¬ voru 24. marca 1924. Naj bi opomini svetega očeta vse verne katoličane navdušili za delo v duhu Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Očividno je, kako je to delo koristno za domovino in za poglobitev verskega življenja. 1100 letnica sv. Cirila. Ob koncu leta 1926. ali v začetku 1927. bo 1100 letnica rojstva slovanskega apostola sv. Cirila. Rojen je bil ob koncu leta 826. ali v začetku 1. 827.; umrl je 14. februarja 869, star 42 let. To obletnico rojstva našega apostola moramo slovesno obhajati. O tem bomo še sporočili po časopisih. Priporočamo igro »Smrt sv, Cirila blagovestnika« iz knjige »Proslava sv. Cirila in Metoda«. Zahvala. Od Rusov in drugih, katerim smo poslali podporo, smo prejeli mnogo zahval vsem, ki s prispevki' lB molitvami podpirajo delovanje Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Nič ne skrivamo, da hočemo s svojimi podporami pospeševati cerkveno zedinjenje po načelih svetega očeta Pija XI. in kardinala Merciera, ki je pisal ruskemu narodnemu odboru v Parizu: »Res je, mi bi radi pospeševali cerkveno zedinjenje, ki je vedno drago vsem vernim kristjanom, a pri tem hočemo- brezpogojno spoštovati vest svojega bližnjega.« — Kakor smo videli, so bili vsi Rusi brez razlike globoko hvaležni kardinalu Mercieru. Knez Trubeckoj se je katoličanom v časopisu »Put« (Pariz 1925, št. 1) očitno zahvalil za pomoč, izkazano Rusom: »Globoko se moramo klanjati pred toliko močjo idealizma in usmi¬ ljenja, ki dela taka čuda v katoliški cerkvi, poslušajoči gla"s vrtmv- nega pastirja. Srečen sem, da morem svoj članek končati z izrazi globokega priznanja katoliški cerkvi.« Dijaštvo se je vedno zanimalo za Apostolstvo sv. Cirila in Me¬ toda; dijaki vedo, da jim je to zanimanje potrebno za njih versko izobrazbo in vzgojo. Zadnja leta se je očitno pokazalo, da misel Apostolstva spada med vodilne misli vsega katoliškega gibanja. Zato bi bila neizmerna škoda in velika napaka, ako bi se v dijaških Marijinih kongregacijah Apostolstvo sv. Cirila in Metoda zanemarjalo 31 in zapostavljalo. Vse duhovne voditelje dijaštva in izobražencev pro¬ simo, naj pospešujejo idejo Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Ako bi se to zanemarjalo, potem bi ravno oni izobraženci in dijaki, ki so v najtesnejši zvezi z duhovnim vodstvom, zaostajali v razumevanju sedanjih verskih potreb in ne bi bili deležni oživljajočega duha, ki se zbuja po vsem katoliškem svetu; izneverili bi se velikim organiza¬ torjem in prijateljem našega ljudstva in mladine, Slomšku, Mahniču in Kreku. Gl. članek »Čim bliže Kristusu, tem bliže cerkveni edinosti«, Maša za sveto edinost. Kristusova molitev pri zadnji večerji, pri prvi sveti maši; »Da bi bili vsi eno«, se je apostolom in prvim kristjanom tako globoko vtisnila v srce, da niti na Vzhodu, niti na Zapadu ni nobene maše, v kateri se ne bi molilo v ta namen. Pri vsaki latinski maši se pred povzdigovanjem moli, naj Bog sveti kato¬ liški cerkvi da mir, jo ohrani, zedini in vlada po vsem svetu; pred obhajilom pa, naj Gospod Jezus Kristus svojo cerkev utrdi v miru in edinosti. A v ta namen je v veliki latinski mašni knjigi še posebna maša proti cerkvenemu razkolu (Ad tollendum schisma). Velehradski kongres je priporočil, naj se ta maša daruje ob raznih priložnostih, pri duhovnih vajah i. dr., posebno v zavodih in samostanih, ljudstvu pa naj se razloži pomen mašnih molitev. Francoski katoličani večkrat obhajajo in širijo to mašo za spravo med katoliškimi narodi in za zedinjenje ločenih kristjanov. Kaj pa pri nas? Vsebina. Stran Shod za proučevanje vzhodnega bogoslovja.1 A. M. Slomšek in vesoljna edinost.7 Prisega in žrtev.10 Čim bliže Kristusu, tem bliže cerkveni edinosti I. Katoličani . *.H II. Pravoslavni.14 Kardinal Mercier in cerkveno edinstvo.16 Vladimir Solovjev.20 Znamenje (pesem) ..20 Nevaren človek . -.21 Za sveto edinost.23 Po božje.25 Novice z Vzhoda.26 Letno poročilo.28 Zahvala sv. očeta.30 1100-letnica sv. Cirila.30 Zahvala... . 30 Dijaštvo.30 Maša za sveto edinost.31 Slike : Škofje na vzhodnem kongresu v Ljubljani .... 3 Predsedstvo in predavatelji vzhodnega kongresa . . 5 Mednarodna skupina na vzhodnem kongresu ... 17 Vzhodni škofje in duhovniki v cerkvi sv. Petra v Rimu 24