293. številka Ljubljana, v ponedeljek 21. decembra 1896. XXIX. leto. Izhaja vsak dao Mveter* inioali nedelje U pnucaika, Ux -m.a po pošti prejeman sa avitro-o^eri ki deficit M vso leto I *> gld, ta pol leta S gld. ta Četrt leta 4 pld . m jeden mesec 1 giu, 40 kr.— Za Ljubljano bi« poftiljanja na dom isa vso lato 13 gld., &a četrt leta S gld 30 kr., sa joden mesec 1 rM. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr na meceo, po 30 kr. za četit let*. — Za tuje deio I o toliko voc. kolikor poštah.-a Kđsia, Za oanauila piačnj* ua od fitirirtopne petit-\rrste po 0 kr., če so osnanilo jed enkrat tisk*, po b kr., de m dvakrat, in po 4 Kr., Če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi uaj ae icvolf (rankirati. — Rokopisi oo .o vračajo. — Uredništvo in opravniitvo je na Krof^eanam tr^u it. l4i. Opravniktvn usj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ocnanila, t. j. '-se oeVcv i«j m' -,(.• tvar. Klerikalci in šola. (Iz učiteljskih krogov.) Opat Treninsfels je vso prej nego bojevit mož, a dasi sedi de vedno v konservativnem klubu in be nikakor ne ogreva za načela Dipanlijeva in Iv en hocbova, Gasamannova in Scheicherjeva, je vender jedna stvar, ki veže njega in njegove pristaSe z dragimi, konservativnemu klubu nasprotujočimi frakcijami, to je — Sola. To se je pokazalo pri razpravi o proračuna naaf-neg-i ministerstva. V to razpravo je posegel tudi opat Treurnefels, ter pokazal, da je glede šole solidaren z vsemi dragimi klerikalci. Bistvo njegovih izvajanj je bilo: v šolah se otroci preveč ače, ve* ron&uk bodi najpoglavitnejši predmet, a nadzorstvo nad šolo imej jedino cerkev. Za versko-nravno vzgojo p? Č ni treba, da bi cerkev imela vso oblast na I šolo v rokah, zakaj če tudi trie klerikalci, da je šola njih ljubljena hčerka, da more uspevati ie pod njih nadzorstvom, priča vender zgodovina, da to ni resnica. Č jmo, kar pravi zgodovina : Od 100 lajikov so klerikalci naučili brati samo jednega v sv. Rimu! V leta 18G8. je bilo mej 217.368 rimskimi prebivalci 29 kardinalov, 28 patrijarhov, nadškofov in škofov, 1372 prela to v in duhovnikov, 798 duhovskih gojencev, 2947 min hov in 2191 nun; vsak deseti človek je bil duhovnik. A od 10O lajikov je znal brati samo j-den. Vlada tako hudo sovraženega laškega kralja Viktor Krna-nuela je ustanovila 1870. 1. v Rimu prve ljudske šolo. 400 cerkva, pa nobene šole niso ustanovili klerikalci v večnem mesta f A še hujše je v Belgiji I Boj za šolo, kakorčen se bije v belgijskem parlamentu, pri upravnih oblast nijab, na ljudskih shodih, v žurnalistiki in celo v cerkvah in samostanih, spodkupuje in uničuje spoštovanje in veljavo do zakonov in oblastnij v vseh slojih nesrečnega prebivalstva; vrh tega pa naklada majhnemu kraljestva neznosna bremena. 1047 svetnih učiteljev so zapodili klerikalci v Belgiji iz službe. 3000 so znižali plače; nasprotno pa so ustanovili na novo 638 klerikalnih šol ter namestili 1409 učiteljev in učiteljic dohovskih korporacij, od kojih več nego 1O0O nima nikakorš if g» izpita učne usposobljenosti V provinciji luksemburški je 62% analfa-betev. Ljudstvo se ondu vzgojnje za snženstvo, v zaničevanja sveta in njegovega reda, ctroci pa v ne-zaupnost v lastne atariše in sorodnike, v svetohlin-stvo in v praznoverstvo, ne vzpojujeio, temveč zapeljujem in kaze Tolika je skrb za In unetih klerikalcev, kjerkoli dobe vojke v roke in gospodstvo rad Solo ! Ia mi slovenski učitelji naj bi se no bali take dobo in se je ne branili z vsemi svojimi močmi? O, potem bi ne b.li več pospeševalci razvoja l6 dolgo ss ni zborn ca za kako stvar tako malo zanimala, kakor za današnjo razpravo o proračunskem provizoriju. Mnogo je k temu pripomoglo turii ro, da je. šele nekaj dnij, kar se je vršila getn-raln •. debata o proračunu. ZiM'etkora neje je poljedelski mininister odgovarjal ra rasne interpelacije, potem pa je zbornica razpravljala o bulg-t.-em provizoriju za mes< r jauuvar. Posl. Perne t sto 11 er je navajal mnogo vzgledov za šikani :i'0 prstopanje okrajnih glavarjev na Bforavskem in zlasti na Gaiibke.m, kjer že zdaj brez povoda zapirajo a.'itati r;e, dasi je šo precej časa do volitev. Posebno se odlikuje fairozoi Las-kovski, o katerem se je že večkrat govorilo v parlamentu. Duh javne r prave je rikrajno popačen, zato se mimsternki preds«-dn.k kar nič ne meni za to, k>r se mu pove v zbornici, nego se ie smeje. Jedino upe nje, da se razmere zbeljšajo je, da se bode koj v prvih tednih novega parlami nfa na vihar n način zahtevala eplošna voliina pravica. Protisemit Schlesinger je govoril o zLti valuti, o stvari, o kateii nič ne razume. Generalni govornik contra, dr. Sama nek, je očital Badeniju, da podpira samo Nemce in da ni prijatelj Slovanov. Badenijev značaj karakteriznje beseda: poljski egriz»m. Pred 30 le ti so bili Poljaki ravno tako zatirani, kakor s-ii Čehi; t'daj so se čutili kot slovanski bratje C»*hov. Pridobili so si naklonjenost dvora in dragih merodajnih krogov. Iz avtonomistov so postali centralisti, ker vedo, da bi izgubili nekaj sedanjega svojega upliva, ako bi ee država federalistično uredila. Badeni ima že zagotovljeno svojo bodočo večino brez Cehov, vprašamo pa je, če nevtralnost če&kih poslancev v tem letu ne bo uzrok, da si narod feški izbere druge zastopnike in jim naroči, nuj z grofom Ba-denijem kar na kratko opravijo. Avstrija nima ni JU- i ■fc<£>I«:# „H e r o". (Spisala M. K-va.) Na Potoku, 25. maja 189. Predraga! Nočna kraljica je nastopila svoje vladarstvo, a jaz se branim objemu zapeljivega Morfeia, dok Ti nisem izrazila občutkov, ki so me navdajali, ko sem dospela v ta divni kraj. Mogočen, koncem petnajstega stoletja sezidau, s vin kov i no gosto obraščen grad zre ponosno na leno, temnozeleno Krko, katera ga od treh etranij nežno objema. Pred velikimi grajskimi vrati počivata veličastno orjaška kamenita leva, kot da hočeta varovati prebivalce vsega zla. Na zipadni strani grada se razprostira vrt, poln vonjivih cvetlic h skritimi klopicami za gostimi grmi jazmina in španskega beiga, kjer si razodevajo ljubki slavčki in škrjančki svojo ljubezen. Za vrtom se vije izpod slikovitega skalovja biserni stndenček, kraj katerega se prikaže včasih prevzetni kos, ki se ne zmeni za ljubkujoče namigavanje drobne pastaričice ... Le malo korakov od tod pa se vzdiga velikansk gozd h stoletnimi hrasti in bukvami, kjer žive baje lahko-noge srne, boječi zajci, kjer se pode Živahne veverice od drevesa do drevesa. Ta je tedaj noj tedanji dom I. . . Ah, dra- gic a, ne dostaje mi besed, preuboren je jezik človeški, da bi zamogel izraziti vse misli, vse octe, kateri se mi porajajo v duši. Tu slonim na verandi, katero opletajo oponci divje trte; pod mano pa žubori tsjinstveno turobna Krka, katera me nehote* spominja prelepe grške povesti o — Heri in Leandru trr čarobne pravljce 0 cirkniškem jezeru . . . Nehote se oziram tja doli v neprodrno nočno tmino ... Li ne objemajo morda 1 zaspani valovi Krke Leandra, kateri prihaja k svoji H»ri? . . . Li niso to udarci vesla, li ne hiti grofi,* iz sesednjega gradu v čolnu k devojki, katera ga je na prvi mah očarala?! . . . Mari ne čujem milodonečf ga glasu gosel: rOh vstajaj, vstajaj Milica, Že kmalu bode beli dan In mladi prid« kavalir po te, Kakor sta s'noč zmenila se. Oh vstajaj, vstajaj Milica, Da iz teh lepih, žlahtnih rož Stoj venoo spletala si bos, Prej kakor prido beli dunM . ., Ne, ne, to je le odmev moje duše, to je upliv romantične vode na moje razburjene živce. In vender: Laander, pridi! Zakaj odlašaš? Tvoja Hero te pričaknje! — V kratkem Ti predstavim svoje sorodnike in znance; do tedaj zdravstvu; ! Spavaj sladko, dušica! Tvoja sanjava Milka. Na Potoku, 29. maja 189. Prijateljica moja! Pred vsem, evo Ti mojega strijca in tete!. . . Reben, še vedno lep mož, dolge, že nekoliko sive brade, precej eleganten v kretanji. Grde dneve preseda v svoji knužnici. Kadar se prikaze na svitlo, ljubeznivo — kot mucika — prede okrog njega mala, nežna, vedno živabna ženica, modrih očij in rudečih lic On učenjak, a ona Dridna gospodinja, ki teka od zore do mraka po kuhinji, shrambah in po vrtu. Dobra žena, a kot vidiš — brez vsake poezije. Včeraj nas je slikala naša soseda, gospica Iva Novakova, vitkasto deklo, precej navadnega obraza. Vabila me je uljudno k sebi ter mi stavila na razpolago svojo kojižnico. A povem Ti, meni nič kaj ne ugaja. Njena samozavest in njen sarkazem sta mi zoperua. Rajša Šotam sama po samotnih potih in poslušam milo ptičje petje. Da si mi zdrava! Tvoja zvesta Milka. Na Potoka, 5. junija 189. I'renrrno ljubljena I Ab, „kje so i'aai, kje so dnovi", ko so še slavni »Minnetžlngerji" hodevali po tej bedni zemlji! Prepozno, žal, prepozno sem ae rodila . . . Devetnajsto stoletje je stoletje praktičnosti, stoletje proze . ..Tako osamljeno se čutim; celo dobra tetka in jednega prijatelja mej sosedi, vsi sosedi jo sovražijo, a vzlic tema se češki narod šikanira in satira, prav kakor da ovčja potrpežljivost češkega naroda ne more nikdar priti do konca. Generalni govornik pro, B i a n k i n i, je govoril o raznih volitvah v Dalmaciji, pri katerih so odločevali bajoneti. Posten človek se sramuje, vzprejeti mandat, kateri se mu je pridobil z bajoneti. V Dalmaciji so se volilci kaznovali z zaporom, če so klicali .živio B ankini" ali pa ,, živela stranka prava". Poročevalec »S z c z e p a n o \v s k i je dokazoval, da je Blabcst parlamentov naatala, ker so se rodile stranke, katerim je vse politično življenje le boj mej stanovi, kateri apelujejo samo na sovraštvo in vzbujajo sano zaničevanje zoper drage. V to vrsto »pada tudi Pernerstorfer. Na Angleškem ni tega. Tam je glavna naloga vsakega državnika, dobiti zase večino. Ta talent imajo baje Poljaki. Podlaga parlamentarnemu delovanju je trdna večina, če se spoznajo veliki skupni interesi, se lahko ustanovi večina in potem bo kon-c takim šikanam, kakeršse je cavedel Pernerstorfer. Zbornica je vzprejela budgrtoi provizorij in po kratki debati tudi več drugih zakonskih načrtov, mej njimi načrt glede oddaje živinske soli, na kar je predsednik zaključil s »;--\ žeieČ vsem poslancem vesele praznike. Prihodnja seja i« > dne 4. januvarja 1897. V K J?* rt V j* tal, 21. decembra Narodna razdelitev Češke. Ko so se na Češkem zbotsalt odooš&j' mej M.ado in Staročebi in so Čehi z pat jedini, bi N m:i mej njimi s tem radi napravih raspor, da p*) listih in shodih zatrju-jejr, da so Staročebi bili že priznali potrebo razdelitve dežele po narudno^tih. To je trdd tudi namestnik dež. maršala nedavno v nekem govoru Kakor ne pa kaže, Nemci svojega namena ne bodo dosegli. Slon pa Ccht lahko ost obrnejo, in se izreklo za razdelitev po narodnostih, ako so Nemci za to, da se izvedo v vseh deželah avstrijskih. V tem slučaja bi imeli Nnmoi več škode nego Č ihi. Samo na Češkem pa razdelitve okrajev pi narodnostih ne bodo dosegli. T-ga bi niti Staročehi več ne dovolili, ko bi tudi prišli do večje veljave. Dokler ee bodo Nemci držah dosedanje ovoje politike, je nemogoče vsako sporazum'jene mej Nsnaci in Čehi. Poljaki in vratislavski nadškof Poljski listi se grozno j*ze na vrat^lavskega nadškofa dr. Koppa ker jo ukazni duhovnikom, da m •■] > izstopiti iz pol skega katoliškega tiskovnega diuštva. Zahtevajo, da poljeki klub o tem spregovori v državnem zboru. Poljski listi odločno nag'ašajo, da se nadškof, ki ji pruski podložnik, ne sire mešati v avstrijske po svetne stvari. Zahtevajo, da se m j Šlezija lo'.i od vra'i laske nadšk Rje m se pridruži krakovski škofiji. To je pač žel« ti, kaju vratslavski nadškof ima velik upliv v pol.tičnera oziru za Šlezijo, kajti je tudi član Ale.škega dež lueoa zbora. Ta upliv bi uteguil škodljivo upirati, ako pride kedaj do kakega razpora moj Avstrijo in Nemčijo. V narodnem oziru je ra sadat'je razr:er;e že sedaj škodljivo. Nadlkof Kopp je Nemeo la ,je tuli čiti s^ra narodnega N-mea, ki ne mor' trpeti slovanskega na-pre 4ka. strijček si mi zdita tu-ca, l/at-r» vidim danes prvič. Niht'e me ce ra7.uuie. Z globoko na prsi nagnjeno glavo h« sprehajam po senčnatem gozdu ter snivam o gretimi „Hjrtia, katera se je sošla prav v t*ko samotnem tako divje-romantičnem kraju z roparjem „Jarom rom", iz o5ij ka'<«rga je linil prvi hip neugasljiv plamen Ijubeitti 7 njeno deviško srce . . . A sniva .1 tudi preelaCke nanje o srečni ljubavi. Saj: „l.jnbczcn jo prava sipica sveta, Ki v zemlju viharno pihlja nam raj". Nimam prav tako, ljubica? Da, stokrat da! Oh, Leauder, kako t»žko te pričakujem, a tebe od mkoder 111 ! . . . D.ines ^e vrne bratranec Janko z Daoaja. Povodom njegovo promocije doktorjem p-ava je povabil stric več zuancev iz bližnjega mosta in nekaj sosedov. JeJva že čakam tega družbenega večera ! In kakfttn je ou, Janko? Ž* dolgo ga nisim videld. V nadi, da me kmalu razveseliš s pisemcem, To poljublja Tvoja nentimentalka Milka. »Daljo prih.) Reženj e Turčije. Sedaj se v Carigrada mej veleposlaniki vrše pogajanja, kako bi redili Turčijo. Pri tem pa gre pred vsem za to, da se obvarujejo evropski upniki škode. O zboljšanju stanja kristi-janov se dosti ne govori, k večjemu toliko, kako bi se preprečile kake nove a it a je, da denar evropskih upnikov zopet ne pride v nevarnost. Posebno Francija je v veliki skrbi, ker imajo zlasti francoski upniki mnogo denarja naloženega v Turčiji. Ker ps diplomatje vedo, da jamstva evropskih držav ni moč dobiti za novo turško posojilo, silijo v sultana, naj izroči vodstvo turških financ in notranjih stvarij dvema Evropcema. Sultan pa ne mara za evropske ministre. Posojilo bi res potreboval, a boji se, da mu tudi dosti koristilo ne bode, ako bode kak Evropec vodil turške fiaance. Ta bode le gledal v prvi vrsti, da upniki dobe visoke obresti. Sultanu je pa več na tem, da ima denar za lastne potrebe, kakor na interesih evropskih bogatinov. Ker se velevlasti ne morejo odločiti, da bi porabile silo proti sultanu, še ni gotovo, da bi sedaj diplomatje kaj d(H gh. T»ga se sultan ne boji, če mu pri pove iujejo, kako jedine so velevlasti, kaju že predobro pozna, kakšna je ta jedinost. Nemci v Belgiji. V Belgiji biva kacili 50 000 Nemcev v 15 selin. Imajo že tri liste in jedno društvo v varstvo svoje narodnosti. Imajo svoje šole, a njih listi se pritožujejo, da se nemščina zanemarja v prid francoščini. Tako se otroci včasih ne nauče nobenega jezika. Sedaj se Namet potegujejo, da bi nemščina bila v vseh njih selih učni jezik in to tudi za francoščino, kajti pouk francoščine bi b.l potem le uspešoeji. Nemci v B lgiji zahtevajo, da £e v tamošnjih nemških krajih nasravljijo ie nemški uradniki. Občinski zakon se je že tako spremenil, da nemški občinski odborniki Iihko store svojo obljubo v nemščini. V Belgiji zahteva torej 50.000 Nemcev nemške šoe, nemške uradaike, na Koroškem in v Šleziji pa Slovanom ne privoŠJ.jo slovanskih šol in se up rajo nastavljanju slovanskih uradnikov, če tudi je na Koroškem tretiina, v S-.e • z ji celo večina prebivalstva sLvaueka. K;er so Nemci v manjšini, hočejo popolno jedoakopravnost, naj j h je še tako malo, kjer so pa v večini, pa nočejo ničema slišati o jednakopravnosti. 11 staj a na Kubi Guvernerji raznih severnoameriških držav so nazuanili predsedniku Cieve-laudu, da so pripravljeni dati denarja in vojakov, ako se napove vojna Španiji. Po vseh Z.ejinjenih dtžavah vre Samo predsednik in njegovi ministri niso za vojno, a se ne ve, < e se bodo mogli dolgo ustavljati javnemu mnenju, ki je od dne do dne sovražnejs Špancem. — Španci se no mirijo odločiti za samoupravo Kube in se nadejajo, da se jim sedaj posreči zadušiti čakajo, ko je pal Maceo. Drugi ustaški vodje nimajo tacega upliva, ker zamorci nimajo vanje zaupanja. Maceo je ravni zaradi tega bil priljubljen, ker je bil ir.ul.it. torej na pol zamorskega rodu. Za narodno jednakopravnost. (Govor poal dr L Gre goro a v poslanski zbornioi dne 5 t. m ) (Dalje.) Gospoda moja! Zidnje ljudsko štetje je kon-štatovalo 1,200.000 Slovencev. Do 60 000 Slovencsv se je leta 1866 izročilo Italijinom, približno toliko jih biva na Og rakem, mnogo tiaoev so nam jih ko fi (kovali o Ijudsk m štetju; po takem šteje naš rod kakih 1 in pol milijoua duš, je torej najmanji mej vsemi slovanskimi plameui, vender pa najča* etitljiveji. Kajti v staroslovenskem jeziku sta pisala in učila sveti slovanska apo-tola Ciril in Metod, utemeij telja slovanske literature 111 krščanske kulture. V tem etaiem slovenskem jeziku se še danes opravlja najsveteja skrivni k krščanstva, namreč daritev sv, maše; toda upomin na to se je zgubil iz zaventi našega ljudstva Po neugodnostih časovnih dogodkih smo zašli mej tri mogočne, prisvojevalne narode: Nemce, Italijane, Madjare. Ze pred več nego 1100 leti smo izgubili svojo državno nezavisnost. M; smo zvezani z ostalim slovanskim evetom le na jugovzhodu po Hrvatih. Mi pogrešamo vaake cerkvene in polit ;ške sestave v jedno sklenjeno celoto, smo razdeljeni na dve nad-šktiiji in osem upravnih obsežij, v katerih izvzemši Kranjsko, so povsodi v večini naši narodai nasprot niki. Mi nismo imeli plemstva, nismo imeli meščanstva in smo bili slednjič skrčeni na kmetski stan, pripadajoči ptujim i^vaalaim gospodjm in naš jezik se je omejal na kmetske ko.e C Jo duhovščina nam je bila tuja, bila je ali nemška ali italijanska. Zdelo He je, da je narod izgubljen, toda ie zdelo se je tako Slovenski kmet je čuval in hranil zadnjo lekro narodnega ognja, dokler ni narodna ideja prešinilo vso Evropo. Narodna ideja se je v kratkem času oprijela vsega slovenskega naroda in ga je vzbudila k novemu narodnemu življenja. U lastne meči, po lastnem trudu jeli smo čistiti ne-opieno zanemarjeni jezik, označati mu stališče v jezikovni družini slovanski, ustvarjati novo narodno slovstvo z gibčnim novinstvom. Navstala je slovenska inteligencija, sedaj se uči toliko slovenskih mlade-ničev na srednjih in visokih Šolah, da bi mogli, ako bi bilo odvisno od nas, popolniti s svojimi ljudm 1 vsa mesta v upravi slovenskega teritorija. Nastalo je tudi slovensko meščanstvo, kajti skoro vsa mesta Kranjske, vključno deželno glavno mesto ljubljansko, imajo slovenske zastope. Nadalje so nas osvobodile pritiska tujega kapitala po nas ustanovljene slovenske hranilnice in posojilnice. Vse to smo dovršili v rezmerno kratkem času, brez tuje pomoči brez podpore od strani države, često proti nje volji in v boju proti nje organom Pri tem so nas naši narodni nasprotniki neprestano pobijali, zasramovali in preganjali. Zakaj pripovedujem danes vse to? Zakaj omenjam vsega tega? Da pojasnim tu, da je slovensko pleme doprineslo naj veljav nejši dokaz o svoji zmožnosti ia vrlosti za življenje in da je vredno vstopiti kakor jednakopravan člen v koncert avstrijskih narodov. Vender se tema plemena odreka v narodnemu pogledu to, kar vsem narodom jamči drž. osnovni zakon, in zakaj? Predno odgovorim na to, še jedno misel! Slovensko pleme je sicer res najmanjše mej vsemi slovanskimi plemeni, ali prvo je, ki je došlo pod žezlo dinastije Habsburgov. Nad 600 let služimo že tej vzvišeni dinastiji zvesto in požrtvovalno, kakor ne z lepa kateri drugi narod v monarhiji. Mi plačujemo davke, in dajemo kontigent novincev razmerno istotako kakor Nemci in Italijani. Zikaj pa se drugače postopa z nami nego ž njimi v narodnem pogleda, zakaj bi odteguje nam to, kar se toli radodarno deli drugim? Zakaj se plačuje naša 600letoa zvestoba z najbrutalnijim pritiskom na narodnem polju? Kdo ie kriv na tem? Morda krona? Ne, ona hoče mir. Morda narodi, ki so n iši sosedje? Pravim, ne, kakor taki ne, ampak le 1 oiamične stranke v istih; in sedaj podam odgovor. (Dalje prih.) Dopisi. Ia Zagorja ob Savi, dne 17. decembra, človeku, ki pozna tukajšnje razmere, gabi se, ko bere že zopecne tožbe v „Slovencu", da se tukaj-šnemu takozvanomu kat. delavskemu društva stavi toliko zaprek. V Št. 249 je poročal marljivi dopis nik, da je naš vrli župnik o pr liki praznovanja obletnice kat. del. doma svojim vernim in udarnin poslušalcem pripovedoval, koliko sitnosti in zaprek da je imel, gradeč društveni dom, od birani ho cijalnodemokratskega in liberalnega tabora. Koliko 80 tre socijalni demokratje v to gradbo mešali, se mi ne brigamo, a to moramo odločno zanikati, da bi se bila delala od liberalne strani le najmanjša zapreka građenju hiše na prostoru, kjer hiša sedaj stoji. Le povejte, kedo Vas je pri tej zgradbi nadlegoval in Vam sitnosti delal ? Pač pa se je ogovarjalo građenja te hiše na župniškem svetu, ker to posestvo ni in ne bo last župnikova. Kako prav 83 pa ravnali oni, ki so tej zgradbi na tem pro* štoru ugovarjali, prepričali so se že naši vrli Sokoli. Napadeni so bili od Vaših druUvenikov Še m-daj, ko kat. del. dom prav na samem stoji. Kij bi šele bi!o, nko bi ta hiša stala pri cesti, kjer si 30 je hotel zidati naš župnik? — V št. 284 prosi „Siovenčev" poročevalec o M klnvžvi veselici vrli kat. družbi blagoslova in mnogo moči, da bi ustrajala v boju zoper mržnjo in sovraštvo, zoper ma ban;e in klevetanje socijalnih demokratov in si da duška z besedami: „15 s!i, da ima naša opera za premi jero k večj;e pr^v^č plačati, pata t>e bo „Norma" samo še joJeukrat v tekoči sezoui. — (Razdelitev obleke učenkam in uoen-oem tukajšnjih ljudskih šol.) Dobrod'ouost ljub ljanskega prvbiM>lstva je velika in m je Šo pri vsaki priliki sijajno izkazala. Mej najlepše dokaze te do brodelnosia eme se eteti tudi vsakoletno razdelitev obleke mej učenke in učence tuka-a »j in ljudskih šol. Skrb za nabavo obleke je prt vzelo večje število ljubljanskih dam pod vodstvom ces. svetnika M u r n i k a. Včeraj ite je vršila razdelitev obleko, čevljev in peciva v telovadnici prve mestne deške šole v Komeuskiga ulici-h Lipo to slavnout je otvoril okr. Šolski nau i mik gospod prof. Leveč s primeruim ugovorom, uu kar se je vršila razdelitev. Detletuin je izročila darili {.o-jpa Kranja dr. Tavčarjeva, dečkom g prost dr. K 1 o f u t a r. 178 uoenk in učencev je dobilo popolue zimske obleke. Slavnost, katere so se udeležili tudi dež. predsednik baron Hein, župan Hribar, trg. zbornioe predsednik Perdan in mnogo duigih gospodov ter lepo število dam je s kratkim ogovorom zaključil g. prost dr. Kkfutar. — (Trgovska in obrtniška zbornica) imela bed v torek dne 22. decimbra t. I. ob 2. ari popoludne v magistralni dvorani javno sejo. Dnevni red: 1. 0. tanje zapisnika zadnje seje. 2 Naznanila predsedstva. 3 Poročilo o obrtnih pravcah kleparjev in kotlariev. 4. Podelitev ustanov na pletarskem oddelka tukajšnje c. kr. obrtne stro kovne šole 5. Poročilo o obrtnih pravicah usnjarjev 6. poročilo o sejmski pristojbinski tarifi za občino Zagorje ob Savi 7. Poročilo o tarifi za javno tehtnico v Radečah. 8 Podelitev jubilejskih ustanov za onemogle obrtnike. 9. Poročilo o pravilih obrtne zadruge v Tržiču in Črnomlju. 10. Poročilo o prošnji občine Blagovice za dovolitev semnjev. 11. Poročilo o tečaja za risarske učitelje na c kr. državni obrtni šoli v Gradcu. — (Javna telovadba ljubljanskega „Sokola",) ki se je vršila včeraj popoludne ob navzočnosti prav mnogobrojnoga občinstva, mej katerim smo op z li tudi mnogo narodnih dam, je bila v vsakem ezru prav veseli znak, da „Sokol* resno gfji prvo svojo nalogo, telovadbo. Obširneje spregovorimo v jedni btdjčh številk. Po telovadbi zorali so sa člani na galeriji pri I. jonrfixu zimske dobe, Mej udarjanjem t^mburašev in govovri staroste dr. Tavčarja, tajnika M umiku br. Kavčiča in drug h se je razvili prav živahna zabava. Jour-li\ so počastdi tudi nekateri odlčni starejši člani, mej njimi častni član župan H ibar, ces. avetuik Mnrnik itd — (Zaveza gasilnih društev.) Dne 26. t. m imel bode odbor „Zavede g*stluib društev" svojo sejo in sicer ob 2. uri popoludne v h hi gasilnega društva ljubljanskega na rnngstratj. Dnevni red: 1 Pozdrav načelnikov. 2 Čitanje zapisnika občnega zbora b* Pogovor o sklepih občnega zbora. 4. Došle uloge iu priznanje podpore ponesrečencem. 5. Poročilo o avHtrtsk«m gtsilnem sbodu v Cdovcu. 6. Volitev načelnika, namestnika, blaga j v. ka in zapisnikarja. 7 R-ziu nasveti. — (Pevskega društva „Ljubljane") vč-j-r j.s-)ji pevski već* r združil je lepo število pevcev pevk iu prijate!jev pefja v „Narodnem domu", kjer se je z j»dno vtšila Sokolova javna telovadba. T^k movanje dveh uaridtrh društev up ivalo je k~j pr;-jftno na dan za dnevom množbće a* obiskovalce imenovanega nbr^duega zavetišča. Pevske točke proizvnj-ile t-o se prav dobro, kar je pričalo vse stransko odobr»vanje. Tretji pevsko-zabavni 8'»tanek v istih prostorih d ločen je na jutri po pevs ci skušnji ob pola 10 uri zvečer, na kur so slavno občinstvo onozarja. — (Novakov) je po predvčerajšnjim objavljenem drž saKOOS ^dovođenih za 1. 1897 v tostranski državni pdlov.ci 59 211 mož za vojsko in vojno mornar co, potem 1O0U0 mož za deželno brarrbo in pa dopolnilno rezervo. — Ogenj v kleti) V soboto p^po'udno okoli 1 ,5. ure ua«t n je v kl*ti b še št. 16 Pred Škitio ogenj, ki pa se je kmalu pogasi, i > .•• m nastal jo vsled nepreviduosti Jere Narobe, prodajalke 1' nc v, katera je lonec z aarjavico, h katero se pri prodajanji na trga greje, postavila v klet iu pckrili s cunjami. Ganja so se vnele iu začele goieti. — (Pretep ) Delavno Anton Kervina kuhal je že dlje fiaen jezu na hlapna Jurija Jatca, k r nm je ta ved'io očital, da nima ničesar oblVi V eraj zvečer prišel je v hlev posestnika Frani eta Šk.f* ob certi v Mastni lo - kjnr služi Jarc iu ga porogljivo vprašnl, td< mu more hlače posoditi. Ko tr*u je Jsrc odgovoril, da nima ničesar posojevatt« zgrabil ga je K rvina in vrgel pod konje. Na to sta ee začela obadva pretepavati, da sta bila vsa krvava in sta drug dmgemu prizadejala telesne po škodbe. Na pomoč pckbeani stražnik je šele naredil mir in aretoval Antona Kurvino. — (Tatvine ) Antonu Barnikarju, hišnemu p- "• .ii.iL u io gostiln carju na Sv. Jakoba trgu ukradel je ne?n-»n tat iz veže dva pletena stola. Hlapen Janezu P.eSkotu na Tržaški cesti št. 2 L ukradene ho b. e suknene L boe iu mesarici Frančiški Pečnik bila je vzeta s stojnice v Šolskem drevoredu velik* bolokrižasta zimska ruta rtijave barva Pri knežjem dvorci zasačila se je deUvka M. P., ko je bokala in krad'a drva. — (Pošta v Zalogu) je dobila po prizile-vanji občiuskega odbjra v d. M. PjIji Hlav.-n-.ki-nemški pečat — (Iz Nove vasi pri Rakeku) se nam piše : Jedna oniti pitsreCnih ob.in na Kranjskem, kjer je postal poštni pečatnik s HamoaemŠkim napisom že prava nemška narodna pt sast, je tudi občina Bloke, katere poštni pečatnik ima že ol nekdaj napis aNeudorf bei II k ku Tema se pa ue bode prav mi čudil, kdor pogeda v krajevni repsrtorij iu tu bere — črno na belem — da je pj zadnji ljudski statvi v tej občini mej — 0 Nemci — samo 4 134 Slovencev. — (Imenovanje.) Poštni blagajnik v Ptuju g. Jakob Požar je imenovan poštnim kontrolorjem v Celju. — (Slovenska šola v Gorici.) „Soča" piše : Vsak Sloveueo, ko se sreča s kakim rojakom iz Gorice, popraAa radovedno: »Kaj pa s sloveasko šolo v Gorici?" — Na tako vprašanje ni mogoče še dati jasaega odgovora! Merodajna gospoda cin cajo in meucajo, kakor tisti, ki nočejo in ns marajo dati. — Da je potreba v srcu slovenskega dela Goriške šestletnega boja za slovensko šolo, to je uorav škandalozen pojav, ki dela sramoto šolskim oblast-nijarn te toliko hvaljene in ljuoljeae Avstrije! Deželni zbor se sni-le že 28. t m Ali bo zopet tak kup interpelacij, kakor lani? Ali bi ne bilo bolje, ako bi gg. deželni poslanci pomislili: ali se sploh hote udeležiti prihodnjega zasedanja, ako vse lanske interpelacije niso nič izdale! Ako beseda vseh naših poslancev nič ne velja, da le irredentovski glasovi zmagajo, po kaj naj hodijo v deželni zbor?! — (Iz Inomosta) ss nam poroča, dne 18. t. m. slavil je veliki slovanski rodoljub Aloif ivanovič Dobrjanski v ma!em krogu tukajšnje slovanske akademične mladine svoj 94 rojstni dan. Mnoge častilce njegove, katerih ima, kakor povsod po širnem slovanskem svetu, tudi v Sloveucih, veselilo bode slišati, da je častitljivi starček po hudi pljuč-n ci zopot po pol,mina okreval, da je znpet čil in krepak, ko poprej in da mu z najboljim upanjem moremo želeti še mnoga leta. — (Ulične tablice v Zagreba ) Is Zagreba se nam piše: V petek zvečer dal je magistrat pri-biti ponekod nove ulice table, ker je obč. svet nekatere trge in ulice prekrstil. Ziačilno je, da se je joden trg krstil za „Trg grofa Khuenburg Had'ir-varyja", neko uli^e pa za „Barosova ulica". Na trgu grefa Krmen H^dervarvja sta vsako tablico stražila dva redarja, ker se je bilo bati. da jih ogorčeno občinstvo sname in razbije. V soboto zvečer so bile te table zamazane s črnilom iu blatom, a zamazane tudi fasade dotičaih hiš. Vzlic Milnemu pritisku policije vender ne mara nihče bana. Svoj Cas jm bin inspiciral zagrebške šolo. Ko je vstopil v razred, niso hoteli dijak', klubuje ukazu profesorjev, vstati s sedežev niti odgovarjati na banova vprašanja, vsled i'eeir je dal ban pet dijakov izključiti. * (Človekoljubnost c. kr. praške policije ) V zadoji seji uostanske zbornice je dr. Pergelt in-terpelral vlad j ziuadi nslednjega dogodka: Policijsko ravnat Ijslvo v Piagi je dalo nekega moža, Antona \V-ichhana. kateri ie bil na klioiki prof. Mavdltt operiran, neoadravljenega, kit-ri je *mel strašnega raka, ko je sknrO um ral,"odgnati povsem golega v Rumhorg, dasi mož ni imel nikakib izkaznic in vzlic temu, da ni mogel poved iti, kdo da je, ker so mu bili r>ri operaciji je-ik odrozali, pisati pa tudi ni Suniti * (^Nesreča v rudniku ) Že v srbi*o smo poročali, da s«e je v pretnogoli pu v Resici hliau Temešvara pomerila strašni n-sreča. Uieli so o 11111 plini in »tantala j« strahovita eksplozija. Hipoma je bi ven rov v ognju Ker je ogenj uničil signa'ni upa rit. niso v rovu uabajajoči rudarji mogli naznaniti nesreče. Rešilna dela so s« sicer koj pr'čela, a o- p h ••• bil, da ro rešitelji spravili na dan 18 jako nevarno ranjenih rudarjev in 67 mrli'ev. * (Veliko sleparstvo ) Rivnarelj fi'ijalke dižavne banke v Kountan/ti Ludovik Hegula jo pobegnil. Pri ;•!• :-'o* i. m knjig in b'agajnic sejekon-statovaln, da je* odnnsel 850 000 mark. D a. rile. i Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G spod šttfan Koetaujec v L ubijam 11 kron (18 vinarjev za oa iHtAbi prodani ?avoj'nk vž gilic tvrdkn Šohsinost v kronaj « Al Zijoa. — Ven-la družba pri A I e h u na Sivi 2 kroni v sjto Ibujo Aleeii, da si n -'.a• i 'vi'ira.iili za druAbn, katerega do sedhj še nima. — Eagobljsan igra g. J. Haupt nisno proti A. Zagorjana tu 2 kroni — BkupnJ 15 kron 68 vinar, e v. — Z veli rndolj bni darovalci i:i d trovalke in njih uadedniki! Dunaj 2 1. decembra. Včeraj je bil pri mjnisterskeru prediednika grofu Bvdcniju prvi pailaiuintaini dino. Povabljenih js bilo r»t) poslancev raznih strank, mej njimi dr. F e r -j k n č i č i a noben piotsomit. Danes je dtu^i parlamentarni dun- Dunaj 21. decembra. V politiČnJh krogih se zatrjuje, da odstopi poslanik v Londonu grof 1) e y m in da pride na DJtgOTO uitsto bivši minister unaiijih del, grof K a 1 D o k y. Trst Sil« di cumru. Tu in v (Jorici je bil nocoj silen vihar. Grmelo iu bliskalo je na vso moč. Beligrad 91. decembra. Tu se je vršil shod 4000 emigrantov iz Stare Srbije in iz Makedonije. Shod je sklenil apelovati na ruskega carja iu na Kvropo, naj se že naredi konec neznosnim razmeram v rečenih pokrajinah. Madrid 21. decembra. Vlada je ukazala pr praviti vse vojne ladjo1, da bi bila mornarica koj po novem letu pripravljena na eventuvalno vojno /. Združenimi državami. ^^F"" 1 '>' V zapuščino Marije BerfilO* spruli.joče posestvo v Zireh, cenjeno 8800 gld., dno 28, decembra lhSMJ in 88, januvarja v Idriji. Janeza H c n i k o r j a posestvo v Trnovem, cenjeno 2487 gld, dne 28. doc. 1896 in 25. jan. 1807 v Ilirski Bistrici. Avgusta T o b i t. e r j a posentvo v Ilodicah, cenjeno 3130 pld. (v drugič), dne 24. decembra v Kamniku. Antona M ar kovica zemljišče v ZatiČini, cenjeno fi80 pld., dne VI. decembra IHiMj in 21. jannvarja v ZatiČini. Meteorologično poročilo. Dt-cember Caa opazovanja Stanj o barometra v mm, letnpg-ratura v 'C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 19 9. svečer 7;io 4 3'6 p. m. zali. dež 20. n 7. zjutraj 2. popol. 7.-J3-2 784*8 4 2 5 9 brezvetr. brezvetr. dež dež 22-6 ■ J*, zvečer TM o 5-7 si. jzab. dež 21. n 7. zjutraj 2. popol. 785*9 73f>v 4 7 7-4 brezvetr. hI. ssvzhod megla del. jasno 161 Srednja temperatura sobote in nedelje 1'7° in 5*8 , za 3"7° in 74 nad noraialom. V soboto zvečer od 7' , do 81 uro bliskanje in grmenje. .O ■XX K ^t* Sknpui đrsavni dolg v aotah , Gkupui dfCaVul dol;: v srebru Avstrijska alata renta....... 123 Avstrijska krulila tej fa 4°/,..... ICO Ogeibka /.lata KUta - ' „....... 122 Ogeraka kronska n nta 4" t . , , . 99 AVEtro-ogerF.ke baučre delnice , , . 930 Kreditne delnice........ 371 fv.'ndon viBta........... 119 NomAki dr*, bankovci j.s 100 mark . , 58 20 mark , ,........ il 20 frank 7........... r Italiji'..!.: k bankovci....... «5 C. kr, cekini........... h 101 gld 101 . 3,ri 60 35 80 85 15 25 95 87'/, 76 53'/, 45 68 ki, Zahvala. Podpisani zalivaljnjrmo sh tem potom, vsem čestitim g. i riiatcljem in znancem, ki so na ka-keršen koli način izrazili svoje sožalje na izgubi nam nepozHbnegn gospoda Ludovika Weberja c. kr. davkarja zlasti vč. duhovščini, gg. c. kr uradnikom sodnije in davkarije v boži), gg. uradnikom sneperske graščine, gg. pevcem ta ^inlji\>> petje,^slavn. gasilnemu drnstvn ter vsem drngim, ki so se u ieleždi sprevoda k zadnjemu počitku. V Staremtrgu pri Ložu, 19. decembra 1896. (3400) Žalujoči ostali. Namizno vino le v plombiranih steklenicah, po 1 »1 i »/, litra, Tirolsko staro jako prijetno, belo ali rndeče, po 32 kr., Dolenjsko belo „dr. Skedl nova ZadrnSčme.", let-ne 1895, po 40 kr., 1891 po 48 kr, črnina po 40 kr., lanski Pro-sekar prav sladek po 48 kr. liter, zndavčeno. Na sode mnogo oeneje. Plombirane steklenice bo za vsakdanjo potrebo vina j«ko ugodne, nobenega odpadka, pripravno, in blngo vedno svežega okusa i. t. d. Za'ožitev /.a steklenico je 10 kr. Razpošilja se tu v bilo, zvutinj pa po posti al železnici. Kranjska vinarna v Ljubljani, Marijin trg št. 1. (poleg hišnega ahoda.) (3361 -4) se muli VBakemu gospodu, ki se hoče baviti z ak vizij o za Kranjsko za renomirano ljudsko zavarovalno družbo. Ponudbe naj se blagovolijo potlljati na „Allianz" v Gradcu (3378-2) Ces. kr. avstrijske jftft državne železnice. Izvod iz voznega reda -treljev-vnog-o. od X. olctoTorst 1896. Naatopno omonjont prihvatni in odhajalnl Aaal oinaoonl tr> , ■r« polnilno maaani vlak. — Ob ti. uri :e> miu. svečar moaanl vlak. 1'rlIiiMl v I^|ubl|niio (jnž. kol.). Proga Is Trbiža. Ob 6. ari 63 min. ajutraj oeubni vlak a Dunaja via Amatotten. Lipakega, Praga, Pranaovib varov, Karlovih vnrov, Heba, Marijinih varov. 1'lžnja, Umi ojovlo Sulininr nln, I .im n, Stojrra, Omuiuleiia, Iaolila, Ain..... i( IJubna, Oulovca, Boljaka, Kninxoui>roato. —Ob U. uri 9A min. tlopolmln« oaobui Tlak a Dunaja via Arnatotton, Karlovih varov, Ileba, Marijinih varnv, Planja, Budejerio, SolnoRradn, I........ Htnjrra, Parlaa, Oenev«, Ouriha, Hr«. geuaa, Inomoita, Zalla ua Jeaeru, humi-t i nntoina, IJubna, Golovca, Line«, Pontabla — Ob 4. uri r-r. min. popoludua oiobni vlak a Dunaja, LJubna, Salathala, Beljaka, Ooluroa, Krauauuafoato, Pontabla. —Ob 9. url « min. aveoei oaobnl vlak ■ Dunaja via Arnatotton, ia LJubna, lloljaka, Oelavoa, 1'ou tabla. Proga ia Novega mesta in is Kočevja. Ob B. uri ID min. ajutraj moaaul vlak. — Ob 9. uri 83 mln.JJpo-poludn« motani vlak. — Ob 8. uri 35 min. avee«r maaani vlak. >lJar. in praanikih.) Krepak učenec 12 —15 let star, vzprnjmn se v prodnjalnico z mešanim blagom F. Zadnek-a v Senožečah. (3367—.)) Solacilator z dobrimi sptičevali išče službe pri odvetnika tili notarju. — Ponudbe pod J. Seli. uptavniatva „Slovfnshega Nareda". (33H7 —1) Razpis volitve za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani. Podpisana volilna komiaija daje volilcnm trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani na znanje, da ae bodo pred volilno komisijo vršila volitev > li z ustnim glasovanjem ali z osebnim oddajanjem napisanih glasovnic dn6 14. januvarja 1897 od devetih dopolnd ne do fipstih popoludne v rnagi-atratni dvorani v 1. ubijam Ob 6. uri popoludne ae bode glasovanje tudi končalo. Ako se volitev vrfii z dopošiljanj^m od voli'cev podpisanih glasovnic, morajo napisane in podpisane glasovnice z izkaznicami dospeti k obrtnemu oblastvu prvo »topinje (na deželi k c. kr. okrainemu glavarstvu, v glavnem mestu Ljubljani pa k mestnemu magistratu) tistega kraja, kjer je podjetje, zadnji c'as do 12. januvarja 1897. 1. Volilna komisija opozoruje, da se od volilcev naravnost volilni komisiji poslane glasovire« ne bodo vzprejemale. Ulaaoštetje bode volilni komisija 14. dan januvarja 1897. 1. začela. Na mej glasoAtetjem despele glasovnice se ozira samo tedaj, ako so bile pra^o časno oddano pri obrtnem oblastvu. Volitev se vrsi javno. Volilcu se daje, kakor je že zgoraj omenjeno, na izvoljo, da voli ali a) ustno, ali b) da 6voje može na glasovnici napisane sam poda volilni komisiji, ali r) da 8 svojim imentrn podpisano glasovnico, priloživsii jej izkaznico, odda obrtnemu oblattvn L stopinjo, katero obe pošlje volilni komisiji. Glasovnice se smejo odprte ali zaprte oddajati ali dopošiljati. Na zaprtih glasovnicah mora biti zunaj zapisano ime volilr'evo. Tisti volilci, kateri volijo tako, da dnpošiljajo napisane in podpisano glasovnice, morajo svoje glasovnice z izkaznicami vred v določenem rrku oddati ali dononlati obrtnemu oblnstvu I. stopinje tistega kraja, kjer je podjetje. Take g'asovn (;»> z izkaznicami vred se »-mejo dopošiljati po c. kr. p< šti, po c. kr davčnih uradih ali po občinskih uradih hli po posebnih poslih. Po preteku določenega roka obrtnrmu oblastvn dospele glasovnice se ne sin* jo nič več vzprejemati. Zgoraj navedene tiskovine (izkaznic-, glasovnice, razpis volitve, kakor tudi vse uloge volilcev pošiljajo so volilni komisiji po poš'i poštarine prosto, ako imajo Da adresi pristavek : .V volitvenih zadevah trgovske in obrtne zbonr.ce v Ljubljani". Volilni trgovinskega oddelka in sicer : volilci I. in II. volilnega razreda dobe rudeče glasovnice in volijo skupaj 3 člane. Volilci lil. volilnega razreda trgovinskega ode« ka dobe" višnjeve gla so v niče in volijo 'J Člana. Volilci I. volilmga razreda obrtnega odseka dobe zelene glasovnice in volijo 2 člana Volilci II. volilnega razreda obrtnega odseka dobe" bele glasovnice in volijo 4 Člane. Volilci III. volilnega razreda obrtnega odseka dobe rumene glasovnice in volijo 1 člana. Vsaka volilna kategorija (volilni razred) voli sama zase njej pripadajoče število pravih članov. Opozoruje ae pa tu posebno, da morajo volilci vsake kategorije ali vsaeega razreda svoje zastopnike le iz onega razreda voliti, v kateri imajo sami pravico voliti. Daljni pouk ji v razpisu volitve, kateri se vaacemu volilcu dostavi. V Ljubljani, dne 10. decembra 1896. C kr. volilna komisija za trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani. (339B) izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Aajbolj pripravna božična darila priporočata GRIVAH ct- MEJAČ Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št 9. Vsakovrstna oblačila ?a gospode, dečke in otrobe. Domača suknja (Schtafrock) K o zahast sdko..... X//#v.s7*7 havelok..... ravnota^o tudi mične novosti a konfekciji za dame kakor jopice, manteleti, kozuhaste pelerine, vsakovrstne plašče i. f. (L I. f. (L (3395^2) —£kV» Jlustrovani ceniki franko in zastonj. H jfld. in višje, t.% 12 N M 95 Primerna praznična darila ^ slovenskega slovstva: ^ Aškerc, Balade in romance, eleg. vezano, gld 2-„ Lirake in epske poezije, eleg. vez. „ 2-Gregorčič, poezije, I. del, (2. pomnoženi natis), elog. vozano .... „ 2-„ poezije, II. del, elog. vozano . „ 1' Fimtek-Baumbach, Zlatorog, eleg. vezan . „ 2 „ Godec, eleg. vezan......„ 1 Levstik-ovi zbrani spisi, 5 zvezkov, elegantno vezani...... Jos. Stritar-ja zbrani spisi, 6 zvezkov, eleg. vezani....... Dobivajo se v založni knjigotržnici Ig. pl. Kleinmajrr & Ped. Bamberg v Ljubljani. aaattggga.....bb 1550 2070 (33h9—2) Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne"•