Poštama plačana v gotovini. Leto IX., Št. 21» („JUTRO" XIX., št. 118 a) Ljubljana, ponedeljek 23* maja I938 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana. Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-ea rtnerja. Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon št. 3122, 3123 3124. 3125 in 3126 Ponedeljska izdaja >Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej m velja po pofeti prejemana Din 4.-. po raznašai-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor. Grajski trg št- 7. Telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. :na volilna nedelja na češkoslovaškem Vznemirjenje zadnjih dni se je znatno poleglo in so včerajšnje delne občinske volitve potekle v popolnem miru in redu Praga, 22. maja. br. V vsej Češkoslovaški sta potekla včerajšnji in današnji dan v redu in miru. Ukrepi, ki jih je izdala vlada, so dosegli svoj namen. Kljub volilni napetosti mir ni bil nikjer kršen. Tudi volitve v vseh občinah, kjer so bile razpisane za danes, so potekle v miru in redu. Dogodki zadnje dobe so samo še povečali narodno slogo, kar je prišlo do polnega izraza tudi pri današn jih volitvah. Vznemirjenje, ki je zavladalo včeraj, se je popolnoma poleglo in življenje teče zopet svojo pot. Vlada je bila tudi danes zbrana v ministrskem predsedstvu in je sproti proučevala vsa poročila ter skrbno zasledovala zlasti tudi diplomatsko akcijo med Londonom, Parizom in Berlinom. Vodstvo sudetsko-nemške stranke je, kakor se dozdeva, opustilo svoje prvotno odklonilno stališče in so danes bili zastopniki te stranke v stalnih stikih z vlado. Vse kaže, da bo odločni nastop vlade dovedel do popolnega poinirjenja in da .je nevarnost nepredvidenih dogodkov že minila. Praga, 22. maja. o. Do 7. zvečer so bile končane volitve v 256 občinah. Od tega v 142 občinah na Češkem, 72 na Moravskem. 40 na Slovaškem, 2 v Podkar-patski Rusiji. Z izjemo nekaterih neznatnih lokalnih incidentov, so volitve povsod potekle v popolnem redu in miru. ... - - Incidenti v Hebu in Homutovu Praga, 22. maja. AA. (CTK.) O incidentih, ki so bili neposredni povod izrednih ukrepov čsl. vlade so bila izdana naslednja uradna poročila: Na cesti Heb — Goldberg so včeraj zjutraj opazili dva motociklista, ki sta vozila z nepredpisano brzino in sta se zdela že na videz precej sumljiva. Policijski stražnik je že od daleč dajal znak, naj obsta-neta. Motociklista nista hotela ustaviti svojega vozila, pač pa sta zdrvela naravnost proti stražniku, ki se mu je komaj še posrečilo, da je v zadnjem trenutku od-skočil, da bi ga ne povozila. Da bi motociklista prisilil, da obstaneta, je stražnik dvakrat ustrelil za njima, zadel pa ni v gumijaste cevi na motorju, kamor je meril, pač pa oba motociklista. Smrtno ranjena sta se zgrudila. Eden od njiju je podlegel poškodbam že na bližnji orožni-ški postaji, kamor so oba takoj prepeljali, drugi pa je izdihnil v bolnišnici v Hebu. Oba ustreljena motociklista sta doba iz hebskega okraja. Prvi se piše Hofmann, drugi pa Bohm. O včerajšnjih dogodkih v Homutovu je bilo izdano tole uradno poročilo: Neki Ernst Miiller, pristaš stranke su-detskih Nemcev je žalil več češkoslovaških vojakov. Nek vojak je hotel prvi trenutek napasti Miillerja, pa se je še pravočasno premislil. Čeprav je vojak opustil to namero, da bi fizično obračunal s tem pristašem stranke sudetskih Nemcev, je vendar neka skupina Nemcev, ki so slučajno prišli mimo, napadla vojake. Na pomoč je priteklo še nekaj drugih vojakov, ki se jim je posrečilo ujeti omenjenega Ernsta Miillerja. ki so ga imeli namen oddati na policijsko stražnico. V tem trenutku pa je že prišel oddelek Henleinovih »redarjev«, ki so s silo hoteli rešiti Miillerja pred vojaki. »Redarji« so navalili na vojake, se žaljivo izražali nad češkoslovaško vojsko ter poskušali vojakom vzeti bajonete. Spopad je zavzemal vse večji obseg. Tedaj pa je že prispel oddelek policije. Število napadalcev se je že povečalo na 150. Stražniki so s pomočjo vojakov zgrabili nekega Satlerja. ki je bil glavni kolovodja pri tem napadu na vojake. Med potjo so stražniki dobili ojačenje. Ze pa se je pojavila skupina 300 henleinovcev pod vodstvom narodnega poslanca Nemca. Henleinovci so vzklikali, da se ne bodo pokorili stražnikom in vojakom. Prišlo je ponovno do težkih žalitev češkoslovaških vojakov in stražnikov. Kakor je ugotovljeno in dokazano s številnimi pričami, je pri teh žalitvah vojakov in stražnikov sodeloval tudi sam predsednik mestne občine v Homutovu Herbrih. Prišlo je do ponovnega spopada, pri katerem je bilo ujetih 8 ljudi. Ker je omenjeni narodni poslanec Nemec izjavil, da je o priliki tega spopada mnogo henleinovcev dobilo težke poškodbe, so hitro poklicali policijskega zdravnika, ki je zahteval, da pregleda ranjence. Poslanec Nemec mu je odgovoril, da so se oni med tem časom že vrnili domov. Zdi se, da prav mnogo oseb ni ranjenih. Policija je morala še nekajkrat posredovati. Tako je ob vhodu v mesto zaustavila avtomobil, ki je bil poln »redarjev«, kateri so viharno demonstrirali. Policija je morala tudi izvršiti preiskavo v neki hiši, kamor so se umaknili trije napadalci pred policijo, ki jih je hotela legitimirati. Pri zasledovanju je policija našla dVa od teh treh napadalcev, ki se pišeta Josip Kraus in Anton Singer. Tretjemu se je posrečilo pobegniti. Henleinovci oporekajo ustavnost od vlade izdanih ukrepov Praga, 22. maja. A A. (Havas) Henlei-r.ova stranka je objavila tole uradno poročilo: Politični pododbor glavnega odbora hen-leinove stranke, ki stalno zaseda že od četrtka, je takoj, čim je dobil iz vseh krajev točna poročila o dogodkih, izbral narodnega poslanca Franka ter mu poveril nalogo, da obišče ministrskega predsednika dr. Milana Hodžo, ki je v zvezi s tem poslal poziv Franku. Ob tej priliki je Frank izjavil dr_ Hodži, da poziv pod orožje gotovih letnikov rezervistov ter tudi drugi ukrepi, ki so jih podvzele vojaške oblasti, ustvarja .med prebivalstvom ozračje, ki je zelo nevarno za ohranitev miru in reda. V tem razgovoru z dr. Hodžo, ki je trajal vts dan, ie Frank podal uradno izjavo, po kateri je netočno, da bi bili ukrepi podvzeti zaradi ohranitve ir.iiru in reda. Ti ukrepi so nasprotno povečali politično napetost in agitacijo. V razgovoru med Frankom in notranjim ministrom černyjem je Frank skupno z narodnim ooslancem Neuvvirthom poudaril notranjemu ministru, da sedanji položaj po njegovih obvestilih ne odgovarja službenim poročilom. Razen tega je Frank opozoril tudi na to, da takšen položaj zaradi tega, ker zanj ni odobritve od strani pristojnih činiteljev, ni v soglasju z ustavo. Predstavniki Henleinove stranke so vztrajali pri tem, da se vzpostavi takšno stanje, ki bo v skladu z ustavo, ker smatrajo to kot predpogoj za sodelovanje svoje stranke pri delu za ohranitev miru in reda v državi. Zahtevali so tudi nekatere administrativne in osebne spremembe. V svojih razgovorih z notranjim ministrom so izrazili tudi svoje nezadovoljstvo in žalost nad smrtjo dveh sudetskih Nemcev v Hebu. Zahtevali so, da se podvzamejo energični ukrepi, da se v bodoče preprečijo takšni uboji ljudi na meji, kakor tudi, da se rodbinam umrlih dveh sudetskih Nemcev da primerna odškodnina. Politični odbor bo nadaljeval s svojim delom danes. V zveci s tem uradnim poročilom je treba opozoriti na to, da je Henleinova stranka včeraj kot predpogoj postavila zahtevo, da se povsod na češkoslovaškem vzpostavi red. Čeprav je danrs češkoslovaška vlada storila vse potrebne korake v tem pogledu, vendar henleinovci smatrajo, da ti ukrepi niso v skladu z ustavo, ter zahtevajo, da se ukinejo. Ponovna angleška demarša v Berlinu Zaskrbljenost v Londonu Berlin. 22. maja AA. (Havas) Reuter potrjuje. da je angleški veleposlanik Hen»ler-son včeraj zvečer obiskal drugič nemškega zunanjejra ministra Ribbentropa. 01) tej priliki je Henderson pomnilo dal Izraza svojemu strahu zaradi položaja na Češkem. Berlin. 22. maja AA. (Reufer). Položaj je vznemirljiv, toda ni tako strašen. Brez dvoma vlada nemškega rajha hoče na vsak način doseči čim več pravic za rude teke Nemce, dvomljivo pa je, če bi hotela tudi začeti vojno. Razgovori med angleškimi veleposlanikom Hendersononi in nemškim zunanjim ministrom v. Ribbentropom verjetno niso mnotro doprinesli k temu. da bi se med narodno vznemirjenje poleglo. Zdi se. da nemška diplomacija skuša v inozemstvu zbuditi vtis. da je pripravljen nemški rajh na vse, samo da sudetski Nemci dosežejo svoje pravice. Zdi se. da je Ribbentrop skušaj prav tako. kakor že prej v. NVeissacker prepričati Hendersona, da ni govora o kakšnem posebnem gibanju nemških čet ob češkoslovaški meji, pač pa da gre tu le za navadno preselitev nemških vojakov v poletna taborišča. London, 22. maja. AA. (Reuter). Tu vlada velika zaskrbljenost zaradi najnovejšega razvoja dogodkov na Češkoslovaškem v zvezi z vprašanjem sudetskih Nemcev. Ni potrebno nikako potrdilo glasov o zbiranju poljskih in madžarskih čet na češkoslovaški meji, posvečajo pa veliko pozornost temu, kako se bosta zadržali v tem trenutku Varšava in Budimpešta. Angleška vlada je zadovoljna, ker so čeho-slovaki odgovorili konstruktivno na angleške in francoske pozive s tem, da so bil: pripravljeni pogajati se s Henleinom Henleinova odklonitev., da bi se pogajal, dokler ne dobi gotovih predhodnih jamstev, je napravila manj ugoden vtis. Najnovejša poročala iz Berlina povečavajo nemir in zaskrbljenost, kajti te vesti pravijo, da nemško javno mnenje vse bolj zahteva hitro razčiščenje položaja. Angleška vlada smatra, da je storila vse, kar je mogla storiti, da prepriča Prago in Berlin o važnosti in potrebnosti miru in da je zaradi I vznemirjenja duhov v dveh državah treba računati z možnostjo, da ti napori postanejo brezuspešni. Diplomatski razgovori v Londonu London, 22. maja. br. Danes se je zgla-sil v zunanjem ministrstvu nemški poslanik Dircksen, ki je imel daljši razgovor z zunanjim ministrom lordom Halifaxom. Razgovoru je prisostvoval tudi diplomatski svetovalec angleške vlade Vansittart. Tudi ministrski predsednik Chamberlain se je danes dopoldne vrnil v London in je imel popoldne daljši razgovor z zunanjim ministrom, ki mu je podrobno poročal o položaju glede češkoslovaške. Izredna seja angleške vlade London, 22. maja. Danes popoldne je imela angleška vlada izredno sejo. kar se ni zgodilo že leta sem. Na seji je zunanji minister lord Halifax podal obširno poročilo o dogodkih na Češkoslovaškem in o angleških deniaršah v Berlinu. Seja je trajala nad dve uri, vendar pa o njej ni bilo izdano nobeno poročilo. Sestanek vlade v nedeljo popoldne je izzval silno pozornost. Po seji vlade je lord. llalifax ponovno sprejel nemškega poslanika Dirc-ksena in imel z njim zopet dolg razgovor. Nobenih novih vpoklicev Praga, 22. maja. AA. (ČTK). Nasprotno z netočnimi vestmi, ki se širijo v nepoučenih krogih, pristojne oblasti izjavljajo, da je bil poklican na orožne vaje samo en letnik rezervistov, oziroma samo tisti rezervisti ki še niso opravili svoje dolžnosti. Med temi rezervisti je treba razumeti one, ki so odslužili skrajšani rok v kadru. Razen teh rezervistov ni bil vpoklican noben drug letnik. Na pristojnem mestu tudi izjavljajo, da ni treba pričakovati da bi bili vpoklicani na orožne vaje še drugi rezervisti, ker se sedanji ukrepi, ki so bili podvzeti. že smatrajo za zadostne. V sudetsko-nemških pokrajinah vlada mir. Nastop češkoslovaških čet ni izzval nikake reakcije, člani Henleinove stranke se obnašajo zelo disciplinirano. Prehod preko meje je podvržen strogemu nadzorstvu. Na meji so na vseh prehodih postavili čez cesto vozila. Prepoved Javnih zborovanj v Pragi Praga, 22. maja- A A. (Havas). Uprava praške policije razglaša: V soglasju z odlokom ministrskega sveta so v Pragi prepovedana javna zborovanja in poulični sprevodi Niso pa prepovedana zborovanja in podobne manifestacije v zapitih prostorih. Henleinovci v stalnem stiku z vlado Praga, 22. maja AA. (Havas) Od danes zjutraj sio predstavniki Henleinove stranke v neprestanem stiku s predsednikom češkoslovaške vlade dr. Milanom Hodžo. Politični odlor Henlekiove stranke je objavili proglas, v katerem poziva sudetske Nemce, da ohranijo hladnokrvnost. V leni proglasu politični odbor Henleinove stranke tudi opozarja merodajne kroge na dejstvo, da vodstvo stranke ne more preprečiti izgredov proti posameznim članom sudetsko-nemSke stranke, in da tudi ne more preprečiti, da bi se ti nemški državljani odrekli pravici zakonite samoobrambe, dokler se bodo ta izzivanja dogajala. Vodja stranke sudetskih Nemcev Konrad Henlein se je danes nekaj časa mudil na Dunaju v spremstvu svoje soproge. Neresnične vesti o koncentraciji romunske vojske na čsl. meji Bukarešta, 22. maja AA. Agencija R;tdor je pooblaščena, da najkategoričneje zavrne snočnjio vest neke tuje agencije, o zbiranju rumunskih čet na češkoslovaški meji. Ta vest je v vsem netočna in nima nikake podlage. Rumu nek a vlada ter vse rumunsko javno mnenje spremljata dogodke z največjo mirnostjo in hladnokrvnostjo. Kaj sodijo v Parizu Prevladuje prepričanje, da gre Nemčiji zgolj za straho- valni manever Pariz, 22. maja. AA. Listi soglasno izražajo zadovoljstvo nad zadržanjem Velike Britanije spričo zadnjih dogodkov. Smatrajo, da se po zadmjetm koraku angleškega veleposlanika v Berlinu dogodki razvijajo v smeri pomirjenja. »Petit Pa-risien« med drugim piše: Naša vlada, kakor tudi vlada v Londonu se na vso moč prizadevata, da bi preprečili morebitni spopad med češkoslovaško in Nemčijo. Anglija ne varčuje z nasveti, naj bodo v Berlinu bolj zmerni, na drugi strani pa Francija obrača svojo pozornost razburjenju med češkoslovaškim narodom. »Journal« piše; Zdi se, da Hitler ne namerava udariti na češko, pač pa da s pomočjo groženj, da bo začel z vojno, skuša doseči čim več pravic za nemško manjšino Isti list prinaša poročilo iz Berlina, v katerem piše ° koraku angleškega ve- leposlanika pri nemški vladi. Pravi, da je ta korak izzvalo gibanje nemških čet. Do zdaj ni bilo izdano nobeno poročilo nemški javnosti. »Jour« objavlja brzojavko svojega dopisnika iz Berlina, ki med drugim pravi: Povsem se zdi, da nemški rajh ni razpoložen za to, da bi se spuščal v avanturo, ki je toliko bolj dvomljiva, kolikor manj je Nemčija sigurna, da bo Anglija ostala nevtralna v primeru spopada. »Epoque« piše: še enkrat želimo poudariti, da gre Hitlerju samo za to, da izzove primerno razpoloženje v svetu, nikakor pa se ne bo končno odločil za nekaj, kar bi utegnilo Nemčijo in vso Evropo dovesti v kaos. »Figaro« objavlja članek, v katerem spominja na obstoječi dogovor o arbitraži med Nemčijo in češkoslovaško, ki ni bil nikdar odpovedan in za katerega je vlada nemškega rajha prav pred kratkim izjavila, da še drži. OOeuvre« med drugim piše: Diplomatski krogi v Berlinu z vznemirjenjem postavljajo vprašanje, če so tokrat pri Hitlerju uspeli ekstremisti ali pa elementi Reichsvvehra Nemško časopisje je dobilo zadnje čase še bolj strogo navodilo, da piše zmerno in da ne napada Prage, Osusky pri Bonnetu Pariz, 22. maja. br. Zunanji minister Bonnet je imel danes skoraj dve uri trajajoč razgovor s češkoslovaškim poslanikom dr. Osuskim. Obširno sta razpravljala o položaju na češkoslovaškem. Poslanik Osuski je obvestil francoskega zunanjega ministra o vseh ukrepih, ki jih je izdala češkoslovaška vlada in pri tem naglasi!, da ne gre za nikake izredne vojaške ukrepe, marveč zgolj za to, da se zagotovi red in mir za dobo občinskih volitev. Za tem je Bonnet sprejel tudi poljskega poslanika Lukasievicza. Nemški tisk Berl'n, 22. maja. AA. (Havas). časopisje obširno razlaga zadnji nemško-češko-slovaški spor. »Berliner Borsenzeitung« med drugim poroča, da o pravicah sudetskih Nemcev ni treba razpravljati. Naj jih zajamčijo, kakor je to primer v vseh civiliziranih državah, ali pa naj jih zavrnejo. Vse zavisi samo od te odločitve. Čudno je, kako Velika Britanija vse to težko razume. »Volkischer Beobachter« smatra, da predstavljajo zadnji dogodki na češkoslovaškem evropski škandal. »Deutsche Allge-meine Zeitung« piše. da so se pripetili še v teku današnjega dne spet novi incidenti. »Nazional Zeitung« iz Essena vidi v postopanju praške vlade novo sistematično izzivanje, zaradi katerega so bili organizirani razni napadi na sudetske Nemce. Ta nemški list poziva češko vlado, da v najkrajšem času naredi konec temu nasil-stvu in naj niti trenutka več ne okleva v tem, da ustreže zahtevam sudetskih Nemcev. Vznemirjenje na Poljskem Varšava. 22. maja AA. (Havas) Vest o tem, da so poklicali pod orožje en letnik rezervistov na Češkoslovaškem, je izzvala precejšnjo zaskrbljenost, v Varšavi. Poljski uradni krogi pa so nasprotno temu zelo rezervirani v svojih izjavah ter edino poudarjajo, da se je položaj po njihovem prepričanju poslabšal in da zahteva bolj ko kdaj prej največjo hladnokrvnost pri odgovornih čkiitedjih zainteresiranih držav. Promet med ČSR in Madžarsko ustavljen Budimpešta, 22. maja AA. (Štefani). Kraljevski namestnik Horthv je imel daljši razgovor z ministrom za narodno obramlx> Radzom in z zunanjim minietrom Kanyo. V gotovih krogih so prepričani, da je bil ta razgovor v zvezi s položajem na Češkoslovaškem. Medtem pa se je zgodilo, da so danes nenadoma ustavili prevoz potnikov m blaga preko madžarsko-češkoslovaške ine>je. Zdi se. da je do tega prišlo edino zaradi narvoznosti, ki je prevzela gotove obmejne oblasti. Z ozirom na to so prepričani, da to promet čez mejo v kratkem spet vzpostavljen. Budimpešta, 22. maja. AA. JDanašnja številka »Pester Lloyda« poroča: s Zvedeli smo, da je češkoslovaška vlada razen tega, da je poklicala pod orožje več letnikov vojaških obveznikov, izdala tudi odlok, po katerem je prepovedano potovanje češkoslovaškim državljanom na Madžarsko in madžarskim državljanom na češkoslovaško. Razen tega je češkoslovaška vlada podvzela vojaške ukrepe na madžarski meji. To početje je izzvalo v madžarski prestolnici nezadovoljstvo posebno sedaj tik pred evharističnim kongresom. Upor v Mehiki Vlada upa, da bo uporniško akcijo generala Sedille kmalu zatrla Mexico; 22. maja. br General Sedilla je včeraj upiizcril upor proti vladi Carde-nasa. Njegovi oddelki so se spopadli z vojaštvom, ki ga je poslal Cardenas pioti upornikom. Prišlo je do hujšega spopada v katerem pa so imeli uporniki velike izgube. Uporniška letala so vrgla tudi več bomb na letališče v St. Louisu, vendar pa niso povzročila posebne škode. Zaradi tega napada je Cardenas mobiliziral vse letalstvo in ga poslal v boj proti upornikom. Vse kaže, da je upor slabo pripravljen in da bo akcija generala Sedille propadla. Mexiko, 22. maja A A. (Havas). V San •Luiisiu vlada mir, po mestnih ulicah pa korakajo vojaške patrulje. Letala neprestano nadzorujejo gibanje čet iz Majura las Palo- mas. kjer se nahaja general Sedilla. Predsednik Cardenas je postavil svoj glavni stan na nekem zasebnem posestvu v neposredni bližini mesta. Operacije, ki se vrše zaradi nadzorstva nad pristaši generala Sed.illa, se normalno razviiajo. Vojaške čete so razvile bojno črto okoli San Luisa de Potosija v obliki pahljače. Pristaši generala Sedille ne nudijo akoro nikakega odipora. Domneva se, da je general Sedilla zapustil Las Palomas irn da je zdaj pri svojih četah. Po nepotrjenih vesteh ie včeraj prišlo do streljanja med prvimi oddelki obeh strani pri R»u Verda. Pri tem spopadu je bil ubit en stotnik in dva vojaka, ki eo pripadali zveznim četam. do&im je na drugi strani padlo 177 vojakov. Huda ura na štajerskem Zadnje deževje je izzvalo na štajerskem hude poplave Gradec, 22. maja. o. Vso štajersko je v pretekli noči zadela huda poplavna katastrofa, ki je napravila ne samo veliko škodo, marveč izzvala tudi popoln zastoj v železniškem in avtomobilskem prometu. Poleg gasilcev so alarmirali vse SA oddelke, na mnoge kraje pa so morali poslati na pomoč tudi vojaštvo. Posebno hudo sta prizadeti Gornja, in zapadna štajerska. V Gornji štajerski so vode tako narastle, da so na več krajih porušile železniško progo in poplavile glavno avtomobilsko cesto. Ker je voda porušila tudi mnogo mostov, je promet docela ustavljen. Tudi okolica Gradca je skoraj 4vsa pod vodo. Ga- silci so ves dan na poslu. Zaradi deževja pa vode še vedno naraščajo in je nevarnost vedno večja. Tudi na Koroškem so nastale hude poplave in je Celovec skoraj popolnoma odrezan od zunanjega sveta. Železniška proga proti Dunaju je na mnogih krajih porušena in morajo vsi vlaki voziti preko Beljaka. Savinja odnaša mnogo lesa Zidani most, 22. maja. Zaradi deževja, ki traja že nekaj dni, sta Sava in Savinja močno narasli. Sava je dosegla že 2 metia uad normalo. a še vedno narašča. Savinja prinaša mnogo lesa. ki ga .te odplavila v gornji Savinjski dolini. Tam so v zadnjih dneh pripravili ob bregovih mnogo lesa za splave. V noči od petka na soboto pa je Savinja našlo narasla in odplavila ves pripravljeni les. Deloma ga odlaga na svojih zavojih, večinoma pa ga je naplavila mimo Zidanega mosta v Ssvo in dalje proti jugu. V sobo.o so priredili v Radečah pravcata lov za velikim splavom, na katerem pa ni bilo nobenega splavarja. Zaman pa so si prizadevali, da bi ga spravili k bregu. Pri tem se je eden izmed prostovoljnih reševalcev skoao ponesrečil. Zapičil je dolgi kavelj v splav, toda deroča voda ga je potegnila proti sredini in 6e je jedva rešil. Splav so pozne ie rešili pri Vrhovcu in ga spravili na breg. Na njem je bilo za poldrugi vagon lesa. Tudi vsi pritoki Save in Savinje so silno narasli in hudourniki prinašajo obilo vode. Če se vreme ne !>o skoraj izboljšalo, je pričakovati hudih povoden^ Skupščina Zveze Jč-lig Beograd, 22. maja. AA. Danes je bila v Beogradu letna skupščina zveze jugoslo-vensko-češkoslovaških lig. Z zborovanja, ki ga je vodil predsednik Čiric, so bile poslane vdanostne brzojavke Nj, Vel. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, ter predsedniku češkoslovaške republike Edvardu Benešu. Skupščini je prisostvovalo po delegatih 33 lig iz vse države. Navzoči so bili tudi zastopniki Polj-sko-jugoslovenske lige, društva Masaryk ter zastopniki bivših češkoslov. dijakov. V odbor zveze so bili izvoljeni: za predsednika zopet Stevan Cirič, za podpredsednike Ljubomir Hofmanovič iz Beograda, Milovan Zoričič iz Zagreba, dr. Egon Stare iz Ljubljane, Nikola Separovič iz Sarajeva in dr. Fran Mesesnel iz Skoplja, za glavnega tajnika Peter Palavicini, za blagajnika pa Ladislav Medved. Neurje, plazovje, železniška nesreča Pri Breznem-Ribnici so včeraj ves dan čistili progo — Neurja tudi drugod Maribor, 22. maja. Sinoči se je zastrlo nebo z gostimi oblaki. Že preko dne je močno deževalo. Po 20. uri pa je pričelo liti kakor iz škafa. Nad Pohorjem v smeri Areha se je pretrgal oblak. Hudourniki so drveli z velikansko silo proti nižinj. To besnenje vodnega elementa je povzročilo v nižini veliko škodo, ki se trenutno ne move oceniti. Njive in travniki so v Dravski dolini poplavljeni, tudi Pesnica in Dravinja sta ponekod prestopili bregove, Drava je silno narasla ter nosi s seboj na motni površini debele hlode in debla, kar priča o razdejanju besnečega vodnega elementa v Dravski dolini in gornjem toku Drave. Deževje je trajalo vse do zjutraj, ko so nalivi prejenjali in je minila nevarnost usodnejših poplav. Zaradi snočnjega naliva bi na koroški progi nastala skoro usodna katastrofa. Včerajšnji večerni koroški potniški vlak, ki odhaja iz Maribora ob 18.48, je brez motnje prispel na postajo Brezno-Ribnica ob 19.46. Tukaj se je srečal s potniškim vlakom, ki je vozil iz Brezna-Ribnice proti Mariboru. Kakšne tri km 'od postaje Brezno-Ribnica proti Mariboru pa je potniški vlak zavozil v ogromen plaz, visok nad 1 m. Lokomotiva se je zaradi silovitega sunka prevrnila, tako da so kolesa lokomotive štrlela kvišku. Naslednji voz, službeni voz, je zajahal lokomotivo, dočim je drugi voz, to je poštni voz, obtičal ob bližnji škar-pi. Med potniki je nastala zaradi tega panika, le srečno naključje je hotelo, da je bil strojevodja Franc Oman toliko duhaprisoten, da je v zadnjem trenutku, ko je v popolni temi zaslutil, kaj se je zgodilo, zavrl lokomotivo in ves vlak, ker bi sicer bile posledice nedogledne. Pri tem je strojevodja Franc Oman odnesel le par prask lažjega značaja, kurjač Franc Flis pa nevarne opekline po hrbtu in obeh rokah, tako da je njegovo stanje resno. Od ostalih potnikov ni dobil nihče nikakšnih poškodb. Sreča v nesreči je, da ni plaz zasul proge kakšnih 100 m nižje proti Mariboru, ker bi v tem primeru ves vlak zgrmel v Dravo. Na mestu, kjer se je to zgodilo, pa je le v bližini čuvajnica z majhno njivo in je proga sicer okoli in okoli zaprta. O dogodku je bil takoj obveščen Maribor, od koder se je odpeljal proti Breznemu poseben vlak, ki je potnike spravil v Maribor. Potniki, ki so bili vsi preplašeni, so si pomagali na mestu nesreče s prestopanjem Danes se je promet na omenjeni progi sicer vršil, vendar s prestopanjem potnikov na drugo stran, v daljavi 500 m, kjer morajo čakati vlak iz nasprotne smeri. Danes se je odpeljal na mesto iztirjenja pomožni vlak z železniškim osebjem in dvigalnimi pripravami. Čiščenje proge in dviganje lokomotive je trajalo ves dan in je upati, da se bo promet preko ponedeljka normaliziral. Danes je bila zamuda vlakov na tej progi pol ure. Iztirjenje je posledica silovitega naliva in besnečih hudournikov, ki so porušili piopuste in nagrmadili preko proge zemlje in gramoza do višine preko 1 m in dolžine 8 do 10 m. Silovita neurja in nalivi pa so bili tudi v štajerskem delu Nemčije, zlasti pri Brucku. Ogromni plazovi so zaradi besnečih hudournikov zasuli progo, tako da bo po poročilih mogoče vzpostaviti promet šele čez kakšne tri dni. Vlaki so preko meje prihajali z zamudami. Popoldanski brzovlak je prispel v Jugoslavijo brez praškega vagona (Praha - Trieste), ki ga sicer v Brucku redno priključijo. Prebivalci Ruš in okolice so morali vso noč reševati svojo imovino Maribor, 22. maja. Včerajšnji nalivi so bili usodni tudi za nekatere posestnike v Rušah in na Pohorju iz smeri Ruš proti Arehu. Nad Arehom se je pretrgal oblak, hudourniki so zdivjali v nižino in nagrmadili ogromne količine kamenja in gramoza v dolino, tako da je ruški potok skoro ponolnoma zasut. Tudi Lobnica je narasla. Posledica je bila, da sta oba potoka, zlasti pa ruški potok, poplavila okolico. Že ob 4. popoldne je ruški potok poplavil v svojem srednjem delu okolico, dočim je bil gornji del radi regulacije zavarovan. Prejšnja občinska uprava je namreč poskrbela za regulacijo gornjega dela ruškega potoka. Nova občinska uprava pa teh del ni nadaljevala in je zaradi tega poplava povzročila ogromno škodo ravno v srednjem, oziroma spodnjem delu ruškega potoka, ki je ves zvrhan s kamenjem in skalovjem. Vodovje je vdrlo v hiše, hleve in deloma tudi v gostilniške prostore Črnka, Ozvalda, Prosina, Čička in Zidanica. Prosinove konie so rešili iz hleva v zadnjem hipu. Ruše so bile v paničnem razburjenju vso noč. Okoli 100 ljudi, gasilcev, Sokolov in drugih delavcev je vso noč sodelovalo pri reševalnih delih, pri zaviranju vode in reševanju živine, ki je bila v nevarnosti. Pri Črnku je vdrla voda do višine pol metra, pri Zi-dariču pa celo do tričetrt metra. Voda je preplavila travnike, vrtove in njive omenienih posestnikov. Tudi potok ob Sokolskem letnem gledališču je narasel, razril vse dohode in povzročil tudi tam precej škode. Vodovje je vdrlo tudi v kletne prostore nove šole, dočim se je s skupnim naporom delavstva ruške tvornice posrečilo, da je pravočasno zajezilo vodovje in ga usmerilo drugam, da ni vdrlo v tvorniške objekte. Rqše so bile vso noč na nogah in v velikem strahu. Pri napornih reševalnih delih, ki so trajala vso noč do 6. zjutraj, so požrtvovalno sodelovali ruški, mariborski, studenški, pobreški, radvanjski, razvanjski, pekrski, bistriški in bezen-ski gasilci. Reševanje je bilo zelo naporno in trpijo omenjeni posestniki zaradi nereguliranega srednjega, oziroma spodnjega dela ruškega potoka ogromno škodo. Veliko škodo trpijo tudi posestniki vrh Pohorja in pod Smolnikom. Posestniku Robniku je močno poškodovalo žage. Sploh je zaradi nalivov močno prizadeta pohorska lesna industrija, ker so v tem delu Pohorja od Ruš proti Arehu in Smolniku vse žage močno poškodovane. Posestniku Repo-lusku se je ogromen plaz zavalil na njive in travnike. Ruše so zelo oškodovane in razburjene, ker je glavna krivda predvsem v tem. ker se niso nadaljevala regulacijska dela ruškega potoka, s katerimi je pričela prejšnja občinska uprava. Silno neurje na Jadranu Šibenik, 22. maja. Zadnje tri dni je vladalo na severnem Jadranu orkansko neurje. Včeraj zjutraj je prispel v šibeniški zaliv parnik »Ljubljana«, ki vzdržuje turistično progo Benetke — Sušak — Kotor. Mornarji pripovedujejo, da je ladja preteklo noč zašla v Pašmanskem kanalu v silno neurje. Mornarji, ki so vsi že večjidel potovali po širnem' Oceanu, pripovedujejo, da tako hudega neurja niso doživeli niti v Biskajskem zalivu, ki je med mornarji znan kot »mornarska grobnica«. V Pašmanskem kanalu je razsajal veter z juga z brzino 140 km na uro. Morje je bilo strašno razburkano, valovi so se silovito poganjali čez kljun ladje, navzlic burji in neurju pa so se ladje srečno priborile v šibeniški zaliv. I Ker moramo film vrniti, ga predvajamo danes nepreklicno zadnjikrat ORKAN Ne zamudite ZADNJE PRILIKE ob 16., 19.15 in 21.15 uri KINO UNION. Tel. ZZ-tl I Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 22. maja. Neurje, o katerem prihajajo poročila iz severnih krajev naše domovine kakor tudi z Jadrana, tokrat ni prizadelo Ljubljane. Seveda pa nam vremenske nevšečnosti niso prizanesle in je bila tudi današnja nedelja pokvarjena izletnikom in vsem, ki so se veselili. Medtem ko se je dopoldne ob promenadnem koncertu vojaške godbe v Zvezdi lahko razvijala promenada, je popoldne v presledkih večkrat ro-silo. Šele proti večeru se je nebo uneslo in je za slovo celo posijalo solnce. Nedelja je potekla mirno. Ljudje so menda pozorno zasledovali pri radijskih aparatih potek dogodkov na Češkoslovaškem. No, mladina, ta je komaj pričakovala športnih rezultatov! Policija ni imela opravkov in tudi reševalna postaja je opravila le nekaj običajnih prevozov v bolnišnico. Železniški promet je bil navzlic neurju v drugih krajih v redu, le večerni brzec z Gorenjskega je imel pol ure zamude. Klic upokojencev: Dajte nam živeti! Dopoldne je bil v frančiškanski dvorani redni letni občni zbor ljubljanskega Banovinskega društva državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino. Zborovanja se je udeležilo lepo število članstva. Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu je bila odposlana vdanostna brzojavka. Predsednik dr. Ivo Vrtačnik je pozdravil odposlanca Društva penzionera iz Zagreba podpolkovnika v p. Zvonka Jambre-ca in delegate: iz Kranja gimn. ravnatelja Košnika, iz Maribora šol. upravitelja g. Purkhardta in iz Orehove vasi pri Mariboru g. Vodnika V kratkih besedah je orisal delo in uspehe društva v zadnjih letih. Zasledovalo je redno izplačilo pokojnin, doseglo popuste pri vožnjah na železnici in morju, ustanovljen je bil list ^-Upokojenec«, ki redno obvešča člane o perečih stanovskih zadevah. Društvo se je trudilo rešiti svoje članstvo kuluka, ki nepravično obtožuje aktivno in upokojeno državno uradništvo. Potegovalo se je za zvišanje prejemkov upokojencev na višino pred septembrom 1. 1935. Prejemalo pa je le obljube, ki niso bile izpolnjene. Uspeh pa je imelo društvo pri pomnoži-tvi članstva, ki je naraslo na 2917. Premoženja se je od obstoja doslej nabralo okrog 100.000 din. Ustanovljen je bil posmrtnin-ski fond, ki šteje 132 člana. Iz poročila tajnika ravnatelja Antona Špendeta posnemamo nadalje, da je v tem društvu organizirana skoraj tretjina vseh državnih upokojencev in upokojenk dravske banovine, nekaj članov pa je iz društva izstopilo z utemeljitvijo, da imajo tako mizerne pokojnine, ki ne zadostujejo niti za najskromnejše življenjske potrebščine, pa morajo vsak dinar žrtvovati predvsem »za kruh in sol«. Navzlic razcepljenosti dravskih upokojencev na mariborsko in ljubljansko društvo, pa je za zagrebškim ljubljansko najmočnejše v državi. Sedaj bi se že dalo govoriti o ustanovitvi zveze vseh banovinskih upokojenskih društev, da bi se na ta način i/ognilo dosedanje neenotno zastopanje upokojenskih interesov. Kajti upokojenci so doslej zelo nezadovoljni s svojim položajem. Društvo je moralo stalno budno paziti na to, da upokojenci redno in pravočasno prejemajo izplačilo svojih skromnih pokojnin. Kljub vsem dosedanjim naporom jim še ni uspelo. da bi jim minister financ izpolnil dano obljubo glede povišanja neiiadostnih prejemkov. Mimo drugega je to najnujnejša zanteva upokojencev, ki ;e v najožji zvezi z izenačenjem prejemkov staroupoko-jencev. Pridružuje se ji zahteva po odpravi kuluga in 1 odstotnega izrednega prispevka k uslužbenskemu davku. Upokojenci zagotavljajo, da so v svojih upravičenih nadah za izboljšanje prejemkov in predvsem za popravo storjenih krivic bridko razočarani in je torej razumljivo, da so v pikrih besedah in odločnih resolucijah dajali duška svojemu razočaranju. Ker stalno čitajo o naraščajočih državnih dohodkih, ki presegajo proračunske postavke, smatrajo, da lahko zahtevajo, da tudi oni pridejo na vrsto, temprej, ker zahtevajo le odpravo storjenih krivic. Na predlog revizorskega odbora je bila nato izglasovana razrešnica celotnemu odboru, potem pa so bile volitve novega odbora. Soglasno je bil za predsednika ponovno izvoljen dr. Ivo Vrtačnik. Za odbornike Ivan Abram, Albin Adlešič, Fra-njo Arko, Ivan Fink, Anton Jagodic, Karla Modic, dr. Milan Papež, Anton Špende, Štefan Škerk, dr. Franc Vidic, Josip We-ster, Ivan Zovič in Matej Zgajnar, za njih namestnike Alojzija Janežič, Vladimir Abram, Mihael Žerjav, Venceslav Černi-goj, Anton Minkuš in Ivan Poharc, za preglednike računov pa Franc Goričnik in Martin Kovač. V imenu vseh zborovalcev je na kraju zborovanja preči tal dr. Fran Vidic resolucijo, v kateri upokojenci dravske banovine z žalostjo in potrtostjo ugotavljajo, da še vedno ni popravljena krivica, ki se jim je zgodila septembra 1. 1935. s ponovnim znižanjem že itak skromnih in večkrat pristriženih pokojnin. Prezrti so bili tudi lani oktobra, ko so bili, čeprav v neznatni meri, zvišani prejemki aktivnih uradnikov. Nihče se ne gane, da bi jim pomagal, dasi je draginja iz 1. 1935. narasla vsaj za 50 odstotkov. Upokojenci ugotavljajo, da je mera njih potrpljenja že polna. Ne morejo si več plačevati naj-skromnejših stanovanj, ne morejo se dostojno oblačiti in obuvati, ker se jedva še preživljajo. Prišel pa je Se nov val draginje in zaradi nedopustnih špekulacij se je podražila pšenica in koruza in z njima cena kruhu, pa bodo morali kmalu kot naj-bednejši proletariat klicati: dajte nam kruha! Centrala združenja diplomiranih tehnikov se preseli iz Ljubljane v Beograd Dopoldne je na tehnični srednji šoli polagala letni obračun dosedanja uprava udruženja diplomiranih tehnikov. Beograjsko sekcijo sta zastopala gg. Andjelovič in Bankovič, sarajevsko gg. Mihajlovič, Kršič, Vrbič in Juvanec, splitsko g. Ra-doševič. Občni zbor je vodil predsednik Janez Brilli, ki je obširno poročal o delovanju glavne uprave. Ob proslavi 10-letnice absolventov beograjske TSS bo v Beogradu kongres diplomiranih tehnikov iz vse države, ki naj bo pravo manifestacijsko zborovanje vsega stanu diplomiranih tehnikov. Letos stopa udruženje v novo dobo svojega delovanja. Organizatorno delo je končano, dani so vsi pogoji, da se udruženje okrepi ter lahko pričakuje porast števila članstva. Leta 1934. je bilo ustanovljeno državno udruženje s sedežem v Ljubljani, letos se bo sedež prenesel v Beograd. Ustanovljene so bile doslej sekcije Beograd, Drvar, Ljubljana, Niš, Novi sad, Sarajevo, Split, Zagreb ter podružnice Maribor, Mostar, Tuzla, Zenica, Vareš. Društvo izdaja svoje glasilo, ki ga je doslej izšlo 12 številk in ima predvsem namen, pokazati javnosti strokovno usposobljenost in zmogljivost diplomiranih tehnikov. Vendar se član- stvo sšmo še vse premalo zaveda važnosti svojega stanovskega glasila. V minulem poslovnem letu se Je obravnaval predlog o spremembi zakona o tehniških srednjih šolah in predlog zakona o obrtih. Pri predlogu za spremembo zakona o TSŠ je bil preoblikovan v glavnem § 4, ki naj bi omogočal nadaljevanje študija absolventov na tehniških visokih šolah in to brez posebnega izpita. Nadalje se zahteva tudi petmesečna praksa za gradbeni odsek in sicer med šolskim letom 4. razreda. V predlogu za spremembo zakona o obrtih so se v obširni razpravi zahtevale za absolvente strojnega, lesnoindustrijskega, tekstilnega in brodostroj-nega odseka smiselno iste pravice v stroki, kakršne so predvidene v zakonu o obrtih za absolvente gradbenega in elektrotehničnega odseka. Študij na srednjih tehničnih šolah je postal nepotreben, ker namenu, za katerega so bile te šole ustanovljene, ne ustrezajo, producirajo le številne vrste brezposelnih. Kajti pri sestavljanju zakona leta 1934. so bile dodeljene absolventom z isto šolsko kvalifikacijo v raznih strokah različne pravice. Ta očitna krivica se pri se- . danji novelizaciji niti ni nameravala po- | Samo HF.TNRICH GEORGE MARIA v. TASNADT PAUL BICHTER Krasa! osntikl hMbb Ne zamudite! Večna prevara KINO MATICA 21-241 praviti. NI rečeno, da mora vsak absolvent postati samostojen obrtnik, vendar mora zaradi svojih študij dobiti neke predpra-vice pred ostalim strokovnim osobjem in doseči tako kvalifikacijo, da mu je zaradi njegovega strokovnega znanja zagotovljeno tudi moralno zadoščenje ter labko dobi mesta, kakršna mu gredo. Zelo delavni sta bili v zadnjem poslovnem letu zlasti sekciji Beograd in Sarajevo. Sekcija Beograd je v glavnem pripravljala program za proslavo desetletnice in kongresa. Sodelovala je pri sestavi predlogov obrtnega zakona in zakona o TSš. Zelo živahno je delovala ljubljanska sekcija, v kateri je število članstva naraslo, pokrenila pa je tudi obširno akcijo za ureditev službenega odnosa tovarišev, zaposlenih pri banski upravi, ter posredovala pri nastavitvi brezposelnih članov. Manjkajo pa ji delovni člani v odboru in zlasti agilni tajnik. Močno edinico predstavlja sekcijska podružnica v Mariboru. Združila je tehnike raznih strok v industrijskem centru na severu naše države. Na novo se je osnovala v preteklem poslovnem letu sekcija Nii, ki kaže mnogo razumevanja za skupen nastop. Zelo delavna je bila tudi novosadska sekcija, ki je skrbela predvsem za zaščito svojega članstva pri zaposlitvi v tekstilni stroki. Ena najdelavneiših sekcij je pa postala sarajevska sekcija, ki je obširno obravnavala vsako posamezno vprašanje Član- stva in odpošiljala proteste. Prav dobro so uspela njena predavanja, ki so bila pristopna široki javnosti; dala je pa tudi pobudo, da bi se izdelal osnutek zakona o diplomiranih tehnikih. Sestavila je dalje predstavko o zaposlitvi tovarišev v državnih rudnikih. Uspešno so delovale tudi ostale sekcije, tako Split, Zagreb itd. Dolžnost vseh sekcij je, da povečajo število članstva, da s skupnimi močmi delajo za odpravo slehernega zapostavljanja svojega stanu. Blagajnik Stane Premru je poročal, da je bilo vsega blagajniškega prometa v tekočem poslovnem letu dohodkov: 17.662, izdatkov pa 17.519 din. Primanjkljaj 7.677 din je povzročilo neredno in slabo plačevanje prispevkov nekaterih sekcij glavni upravi. Društvo šteje okrog 600 članov, kar je pri tako velikem številu diplomiranih tehnikov mnogo premalo. V imenu sekcij sta pozdravila navzočne delegate iz Beograda g. Andjelovič in iz Splita g. Ra-doševič. Poročilo je podal še nadzorni odbor, ki je obenem predlagal razrešnico celotni upravi. Ker se bo nova uprava preselila v Beograd, so bili v upravni in nadzorni odbor izvoljeni člani beograjske sekcije in sicer za predsednika g. Ljubiša Andjelovič, za podpredsednika gg. Milo-vanovič in Juvanec. za tajnika gg. Mašiž in Bankovič, za blagajnika pa Djordje Gabor. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. Jože Šenk. B. Čelenkovic in Dušan Kršič. Proslava filozofa Schopenhauer ja na nasi univerzi Filozofsko društvo je počastilo v soboto popoldne spomin 150 letnice rojstva nemškega filozofa Schopenhauerja z zanimivim in lepo obiskanim predavanjem univ. prof. dr. Evgena Spektomskega. Predavanje, popolnoma v skladu z današnjo dobo, je bilo deležno zaslužene pozornosti. Schopenhauer se je rodil leta 1788. v mračnem Gdansku kot sin trgovca in bi po očetovi želji moral tudi sam postati trgovec. Ko je bil star 30 let, je izdal svojo prvo knjigo *Die Welt als Wille und Vorstellung«, ki ji Je napisal ohol predgovor ter zahteval od čitateljev. da jo vsaj dvakrat preberejo. Bil je slab pedagog, zato na berlinski univerzi ni imel uspeha, saj je vsa svoja predavanja, ki bi jih moral imeti ves semester, izčrpal že v prvih dveh urah. Kasneje se je naselil v Frankfurtu in je živel tam do svoj® smrti do leta 1860. Pred koncem življenja je bil še deležen slave, ki pa je šele po njegovi smrti tako zelo narasla. Nitzsche pravi o njem, da je duhovni oče devetnajstega stoletja, a v knjigi >Die deutsohe Dichtung«, ki je izšla 1932. leta, najdemo naslednja tri poglavja: Schopenhauer-Nltzsche-Wagmer. Schopenhauer je prekinil s tradicijo, po kateri Se je smatralo, da je prav tako, kakor pri človeku. tudi v vsej stvarnosti najvažnejši intelekt. Osnovna sestavina vsega je logika, razum in v ontologiji se je od človeka zahtevalo, da se obnaša po predpisih razumna. Verjeli so, da »e ista logika, ki jo iima človek, nahaja tudi v vsej prirodS, in da povsod vlada najlepši red. Schopenhauer je to naziranje popolnoma pobil Njemu je intelekt nepotreben, v stvarnosti ne vlada ne logika ne razum. To je iracionalna logika, nekaj, kar ima samo človek, boječ in slab opazovalec nečesa, kar ni razumno. Stvarnost ni razumna. Kakor je Španec Goya naslikaj, krsto, iz katere vstaja okostnjak in kaže na list papirja, na katerem je napisana ena sama beseda: »Nič!« — prav tako je zadnja beseda v Schopenhauerjevi knjigi: »Nichts!« Latinski pregovor pravi: Paimet gleda in sliši, vse drugo je slepo in gluho. A Schopenhauer trdi. da je prav to »vse drugo« volja, ki je substrat vsakega človeka, vsake bilke, vse narave in vsemir-ja. Schopenhauer jeva volja je nekakšna slepa sila. ki ne ve ničesar, ker ni razumna. je impuilzivna. za njo ni nikakega. imperativa. Schopenhauer je zamenjal Des-cartesov s>Cogiito, ergo sum« z besedami-: >Jaz hočem in živfcn«. Prav ta Schopenhauer je postal duhovni vodja 19. stoletja eden izmed tHeh duševnih voditeljem ne samo Nemčije, temveč v»e Evrope. Pod njegovim vplivom sta Nitzsche to Wagner. Tudi Freud je v neki meri Scho-penhauerjev narednik. Pod Schopenhan-erjevim vplivom je zavladal v vsej nemški filozofiji ontološki iracionalnem. Pod njegovim vplivom se je že v 19. stoletju začelo smatrati, da je tudi socialna masa. slepa sila, podvržena bodisi ekonomskim, nacionalnim ali drugim gonom. Tudi ona ne pozna nobenih zakonov, nobene logike, V etiki razlikuje Schopenhauer tri glavne motive: egoizem, zlobo in sočutje. Ves modernizem s svojo težnjo po dinamiki, po neredu in nesdmet/rijL ni nič drugega kakor nadaljevanje Schopenhauerjeve tradicije. Maribor preko nedelje Maribor, 22. miaja Mariborsko življenje je biLo danes v znamenju zborovanj V državni učiteljski sodi so se zbrali mariborski pedagogi k občnemu zboru Pedagoške centrale Oboni zbor je otvoriil iin vodil zasflužni predsednik prof. G. Šilih. Poročali so tajnik A. Kopriva, blagajničarka V. Dojčimovidova, knjižničar F. Haberman in Ledinek za nadzorni odbor. Pedagoška centrala je vršila v pretekli poslovni doti važino pedagoško kulturno poslanstvo. Pričela je z izdajanjem >Roditeljskega listam ter je organizirala pedagoške tečaje, ki so želi velik uspeh. Razen tega 7. pedagoSki teden. Knjižnica šteje 2175 strokovnih del in ima na razpolago 26 pedagoških revij. Na občnem zboru 9e je naglasala potreba, da črpajo učitelji vzgoje-siovine metode predvsem iz čeških ter bolgarskih pedagoških del. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s prof. G. Šilihom na Selu. Pri slučajnostih se je sprožil predlo« hospiitiranja našega učiteljstva na- češkoslovaških šolah ter posebne akcije za češkoslovaške knjige. 13.000 organiziranih članov šteje Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v smrtnih slučajih v Mariboru ki je imelo danes dopoldne v nabito polni I dvorani Ljudske univerze 3voj redni letni občni zbor. Občni zbor je »tvoril in vodili predsednik Simon Lorger. Društvo je doseglo z intervencijami likvidnost vseh zamrznjenih vlog. Društvo nudi svojim članom poleg rednih podpor v smrtnih slučajih tudi cenena stanovanja v svojih 7 društvenih hišah. Tajniško poročilo je poslal g. Pšendjonik. blagajniško g. Wurzinger. za nadzorni odbor pa Henrik Frangež. Na občnem zboru so sporočiili funkcionarji sklep, da se sezida letos v Melju trinadstropna palača s 23 stanovanji. Dohodkov je bilo 1,011.089 dim. Društvene hiše predstavljajo vrednost 3,489.000 din. Volitev letos mi bilo. Mariborski obrtniki pa so zborovali danes popoldne na verandi pivovarne Union. Zborovanje .je otvoril vodil predse* Iniitk Slovenskega obrtnega društva v Mariboru g. Sojič. Govorili so Zorzu-t a proslavi 20 letnice osvobojen ja, Vahtar o pomenu obrtniške organizacije, Reicher o nelojalni konkurenci, vprašanju minimalnih ee nikov ter novelizaciji obrtnega zakona. Fran Novak o boju proti draginji in pavšalimnju davkov, Josip Kac pa o znižanju najemnine poslovnih lokailiov. o starostnem zavarovanju in znižanjiu obrestne mere. Ob koncu zborovanja se je sprejela resolucija v duhu zahtev posameznih govornikov. Tragična smrt pohorskega splavarja v Dravi Varaždin, 22. maja. Zadnje tedne je splavarska sezona v polnem razvoju. Po Savi kakor po Dravi plovejo številni slovenski splavarji. Skupni cilj enih kakor drugih je Beograd. Vendar pa se podravski splavarji ustavljajo že v raznih mestih Slavonije, ako se jim posreči tam prodati les. Plovba po Dravi je na žalost zahtevala človeško žrtev. Velik splav je plul po Dravi in se je sredi dneva ustavil pri vasi Donja Dubra-va. Splavarji so splav privezali blizu brega, nato pa so se podali v vas nakupit živež in razne potrebščine. Za čuvarja je na splavu ostal samo petindvajsetletni Tone Hiti iz Vuzenice. Ker se tovariši dolgo niso vrnili, se je Hiti odločil, da jih poišče. Pritegnil je čoln, privezan k splavu, da bi poveslal k bregu. Ko je hotel stopiti v čoln, mu je noga spodrsnila in nesrečni mladenič je padel v Dravo, ki je tu zelo globoka. Takoj je utonil. Neki kmet je stal tam blizu in Je opazil nesrečo. Klical je na pomoč, prihiteli so kmetje kakor tudi tovariši splavarji, toda Tone Hiti se na žalost ni več pojavil na površju. Splavarji so potem do večera iskali utopljenega splavarja ali zamanr V znak žalosti so na splavu pritrdili črno zastavo in nadaljevali pot po DravL Naše gledališče DRAMA Ponedeljek, 23.: Zaprto. Torek 24.: Zaprto. (Gostovanje v Oeijn: Izpit za življenje-. Sreda, 25.: Lopovščine. Promiesnski abonma. Četrtek, 26.: Izpit za življenje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Petek. 27.: Ženitev. Red Četrtek. OPERA Ponedeljek, 23.: Zaprto. Torek, 24.: Manon Lescauk Red B, Sreda. 25.: Don luan. Red Sreda. Četrtek, 26.: SevMjski brivec. Gostovanj® iia lijanskesa tenorista Christyja SaLarija. Iziven. Cene od 50 din navzdol. Petek, 27.: Zaprta * Opozarjamo na gostovanje glasovnega tenorista Ghnistvja Solarija v četrtek 26. t m. Pel bo grofa Almavivo v Rossinijevi operg »Seviljski brivec«. Kolaoio bo nastopiS prvič na našem odru v vlogi Figara, Noillijeva. bo pela Rossino, Retetto in Zupan pa bas-buffo partiji. Sevilfcki brivec spada, med prvovrstno podane opere, v katerih se posebno odlikujejo vsi sodelujoči Ker vLacJa za gostovanje Solarija veliko zanimanje, priporočamo nakup vstopnic v predprodajL >JUTRO«, pcmedetfska izdaja 3 Pbnedefjelr, 23. V. T93&. Vhofi pota$ tfugosdavife Zaslužena zmaga italijanske enajstorice — Jugosloveni niso zadovoljili — 30.000 ljudi Genova, 22. maja. Ob zelo lepem vremenu se je danes odigrala nogometna tekma med reprezentancama Italije in Jugoslavije. Ju-goslovenska nogometna reprezentanca je doživela visok, toda popolnoma zaslužen poraz, ker naša enajstorica nikakor ni pokazala igre, ki bi v resnici reprezentirala jugoslovenski nogomet. Ta poraz bo močno odjeknil v zunanjem svetu, čeprav so Jugosloveni igrali proti nogometnemu prvaku sveta. Nismo pričakovali zmage nase enajstorice, pričakovali smo manjšo gol diferenco, predvsem pa boljšo igro jugosloVenske reprezentance. Tekmi je prisostvovalo 30.000 gledalcev, ki so prisrčno pozdravili obe moštvi. Občinstvo je bilo razmeroma mirno, ker ga ni mogla navdušiti niti igra domačinov, niti igra Jugoslovenov. Italija : Jugoslavija 4:0 (2:0) Moštvi sta nastopili v naslednjih po stavah: Italija*. Ceresoli — Rava, Monteglio — Perazzolo, Andreolo, Locatelli — Passinatti, Meazza, Piola, Ferraris, Col-laussi. Jugoslavija: Glaser — Hiigl, Dubac — Lechner, Jazbec, Kokotovič — Šipoš, Petrovič, Matošič ml., Tomaševič, Per- lic. Potek prvega polčasa Italijani imajo začetni udarec in so tudi takoj v veliki premoči napram Ju-goslovenom. Jugosloveni so pričeli z nesmiselno in raztrgano igro. Že v 6. min. je desno krilo domačih Passinatti vezal večino pomožne in obrambne linije gostov na sebe, v pravem času podal na levo Collaussiju, ki je s polvisokim strelom dosegel vodstvo za Italijo. Italijani so še dalje v premoči. V 10. min. so Jugosloveni izvedli prvi nevarni napad, .^ipoš je ostro streljal, tako da Ceressolli ni mogel ujeti žoge. temveč jo je odbil. Toda naš trio ni bil na mestu. Tedaj se v 12. min. prebije Piola in Glaser nepričakovano propusti njegov strel. Italijani vodijo z 2 : 0. Naši ne morejo priti k sebi, čeprav nimajo pred seboj enajstorice, ki bi v resnici predstavljala prvaka sveta. Jugosloveni so v prvem polčasu vsekakor predvedli svojo najslabšo igro v tem letu. Drugi polčas Začetek drugega polčasa pripada Ju-goslovenom, ki so sedaj zaigrali nekoliko boljše. V 4. min. izvedejo zelo nevaren napad preko Petroviča in Mato-šiča, ki pa se je končal brez uspeha. Glaser dobi sedaj mnogo dela. V 7. min. ustavita naša branilca Piolo v zelo ugodni situaciji. Jugosloveni sedaj precej napadajo. Toda niti oba »francoska krila« Šipoš in Perlič ne zadovoljujeta. Vil. min. je Perlic lepo vodil, še lepše dodal Sipošu, toda ta zastrelja Naši so sedaj vsaj ravnopravni nasprotniki. Tudi Italijani igrajo slabo in gledalci izražajo svoje nezadovoljstvo zaradi slabe igre svojih ljubljencev. Naši so v 17. min. obsedali italijanska vrata, toda strelov na gol ni bilo. V 21. min. je Hiigl zrušil Collaussija v kazenskem prostoru. Sodnik odredi enajstmetrovko, ki jo Piola pretvori v tretji gol za Italijane. Jugosloveni so sedaj zopet pričeli igrati raztrgano, kakor v prvem polčasu. Sa- mo branilca Hiigl in Dubac sta nekoliko boljša. Glaser je več strelov, zlasti Pas-sinattia, Piole in Ferrarisa sijajno obranil. Italijani igrajo sedaj skoraj stalno na naši polovici. Naš napad ne zadrži skoraj nobene žoge. V 39. min. so Ita lijani izrazili svojo premoč z zasluženim četrtim golom, ki ga je iz neposredne bližine zabil Ferraris. Jugosloveni so zopet nekoliko boljši, vendar pa je tre nutek obstojala nevarnost petega gola za Italijane. Tik pred koncem je imel Šipoš priliko doseči vsaj častni gol, toda žoga gre preko prečke, sodnik pa takoj odžvižga. Kako so igrali Jugosloveni Kakor že omenjeno, je jugosloven sika enajstorica predvedla danes svojo najslabšo igro v tem letu. Izvzemši v začetku drugega polčasa, so igrali nesmiselno in niso našli pravega odpora proti Italijanom. Da Glaser ni bil kriv za prvi in drugi gol, bi mu lahko rekli, da je bil naš najboljši igralec. Obramba je bila boljša v drugem polčasu ter je Hiigl prekašal Dubca. V slabi srednji vrsti je bil Jazbec najboljši. V napadu ni nihče zadovoljil, niti Šipoš, ki se ni razumel s Perličem. Tomaševič je bil proti ostrima italijanskima branilcema premehak. • • • in Italijani Italijani so nekoliko izpremenili svojo reprezentanco, ki je preteklo nedeljo zmagala nad Belgijo s 6:1. To moštvo nikakor ni pokazalo igre, ki bi bila vredna prvaka sveta. Odlična sta bila oba branilca, zelo dober srednji krilec Andreolo, v napadu pa je bil Piola najboljši. Krili Collaussi in Pas-sinati sta se izkazala s svojimi begi in streljanjem na gol. Meazza ni bil niti dober, niti slab. Nemški sodnik g. Birlem ni bil posebno naklonjen gostom. Posebno mu zamerijo, da jih je oškodoval s prestrogo odredbo glede enajstmetrovke. Eden od stranskih sodnikov je bil Jugosloven Stefanovič. Kam pojdejo naši Naša reprezentanca ostane v Genovi še jutri, nato potuje v Pariz, kjer bo prisostvovala tekmi med Anglijo in Francijo. Nato bo odšla v Bruselj, kjer bo igrala v nedeijo proti Belgiji. ČSK prvak LNP Celje končnoveljavno na zadnjem mestu — Med železničarjem in Mariborom še ni odločeno drugo, oziroma tretje mesto Vprašanje prvaika LNP je bilo včeraj končnoveljavno rešeno. S svojo zmago nad Hermeeom je ČSK dosegel 15 točk, ki jih ne more doseči več nobeden od ostalih konkurentov. ČSK je torej letošnji prvak LNP. Istotako so že končno določena četrto, peto in zadnje mesto. Na četrtem mestu je Hermes, na petem Kranj, konec tabele pa je zasedlo Celje. Kranj mora sicer še odigrati eno tekmo, vendar pa ne more dohiteti Hermesa. Sporno je samo le še drugo in tretje mesto, za katero se borita železničar in Maribor. Oba imata po včerajšnji zmagi Železničarja 12 točk, toda železničarjeva goldiferenca je boljša. Tablica je sedaj naslednja: ČSK železničar Maribor Hermes Kranj Celje 9 9 9 10 9 10 1 2 o 4 o 7 23 : 8 29 : 14 20 : 14 23 :28 14 : 27 10 : 28 15 12 12 8 5 4 ČSK : Hermes s : 1 (3 :1) Cako^-ec. 22. maja Na igrišču ČSK se je danes odigrala prvenstvena te»kma med Hermesom in ČSK, ki se je končala z zasluženo zmago domačega moštva. ČSK je imel svoje najboljše moči v napadalni vrati, istotakio tudi Hermes le z razliko. da Hermežani niso imeli na razpolago zanesljivih strelcev. V splošnem so gostje predvajali lepo igro. ki pa je bila nekoristna. Vseh šest golov je zabiti ČSK. ker je prišel Hermes v 3. min. v vodstvo z avtogolom domačinov Sodil je g. Reinprecht iz Celja. Celje : Kranj 4:4 (1:3) Celje, 22. maja. Na razmočeni Glaziji se je danes odigrala zadnja prvenstvena tekma med Celjani in Kranjčani. Tekma je bila odločilna za zadnje mesto, katerega bi se Celjani z zmago lahko rešili. Kranj pa je bolj po srečnem naključju in zaradi nesigurne obrambe domačinov iztisnil neodločen rezultat, zaradi česar je ostal na predzadnjem mestu. Celjani, ki so se vedno naslanjali na dobro obrambo in nastopali s slabim napadom. so danes zaigrali ravno nasprotno. Premalo gibljiva obramba je kriva večine golov, ki so jih Kranjčani dosegli po prodorih V napadu Celja sta se predvsem odlikovala Zupane in mladi Hojnik Izrazito slab je bil Dobrajc, ki se ne more odvaditi dribljanja ter je celo zastreljal enajstmetrovko. Srednja vrsta ni bila povsem na višku. Pri Kranjčanih je bila dobra obramba in levo krilo V ostalem so imeli danes lepo porcijo sreče. Takoj v začetku pritisnejo Celjani, toda v 10., 12. in 15 min. pridejo Kranjčani s prodori s tremi goli v vodstvo. Celjani pregrupirajo svoje moštvo ter je Zupane v 41 min znižal rezultat. V 5. min. drugega polčasa doseže Zupane drugi dol. Celjani izenačijo v 15. min. z enajstmetrovko. ki jo strelja Dobrajc. V 17. min dosežejo domačini vodstvo, nato pa Dobrajc zastrelja enajstmetrovko. V 41. min. doseže Kranj izenačenje in končni rezultat. Sodil je g. Konic iz Maribora. Železničar : Maribor 2 : o {z : o) Maribor, 22. maja. Na igrišče Železničarja je prišlo danes veliko število nogometnega občinstva gledat prvenstveno tekmo med Železničarjem in Mariborom. Odzvali so se vabilu na po-set pod vtisom zadnjih dobrih nastopov obeh moštev. A mesto pričakovane lepe in napete igre, so morali gledati nogometno borbo, ki ni bila v skladu s pričakovanji. Oba nasprotnika sta nastopila z nekaterimi rezervami ter z igralci, ki sicer še niso zreli za prvo moštvo, vendar pod silo razmer najbrže drugih ni bilo na razpolago. Železničar je imel danes boljšo napadalno vrsto, kar je bilo tudi odločilno za izid tekme. Nosilec vseh napadalnih akcij je bil Pavlin, ki je spretno izkoristil vsako napako nasprotnikove obrambe. Pri tem delu je imel dobre pomagače, ki se pa niso izkazali kot strelci. Srednja vrsta je igrala v splošnem dobro, v prvem polčasu celo odlično. Železničarjeva obramba ni bila na višini. Napravila je mnogo napak in se mora zahvaliti samo neodločnosti nasprotnega napada, da ni bilo nesreče. Vratar je nekatere stvari sigurno rešil, pri tem pa mu je sreča bila stalno v pomoč. Maribor je danes bolehal v napadalni vrsti. Res je sicer, da dva igralca, ki sta stalno igrala v tej formaciji, danes nista nastopila. Vendar bi bil tudi ta okrnjeni napad lahko boljše zaigral, ako bi se igralci malce bolj potrudili. Zares požrtvovalno sta igrala le oba branilca in deloma tudi krilci, katerih prizadevanja pa so bita zaman, ker je napad sproti izgubil skoraj vsako žogo. Slab in nesiguren je bil tudi vratar in je njegova sreča, da nasprotnikov napad ni preveč streljal na gol. Igra je bila zanimiva in lepa le v prvi polovici prvega polčasa, ko sta oba nasprotnika uprizarjala lepe napadalne akcije. V tem delu igre so se videle tudi lepe obrambne akcije. Proti koncu prvega polčasa pa je zdrknila igra na nivo. ki je sličil zgolj nabijanju žoge. Postala je tudi ostrejša ter je bilo opažati tudi sabotažnih akcij. Da je pri tem igra močno trpela, leži na dlani. V tem stilu se je tekma nadaljevala tudi v drugem polčasu in so se vsi oddahnili, ko je sodnik odžvižgal. Gola sta padla v 10. in 20. min. prvega polčasa po Pavlinu. V drugem polčasu sta imela oba nasprotnika več prilik za uspeh, ki pa sta jih izpustila. V 10. min. drugega polčasa je sodnik izključil desnega krilca Železničarja, zaradi česar je Železničar zbral svoje sile v obrambi ter mu je uspelo držati rezultat 2 : 0. Sodil je g. Machoratti iz Ljubljane. Z njegovim sojenjem ni bil zadovoljen niti eden, niti drugi tabor, dasi ni napravil večjih pogrešk Tudi v Ljubljani Italijani uspešni Slaba igra Ljubljane — Italijanski nogometaši so zapustili dober vtis Ljubljansko občinstvo nima najboljših izkušenj s svojim moštvom. Kljub temu honorira vsak poskus s primernim pose-tom in se je tudi za drugo tekmo z italijanskim moštvom zbralo okoli 1000 ljudi na igrišču. Bili so priča zelo mizerne igre našega moštva, ki gotovo ne more vplivati vzpodbudno za bodočnost Udinese : Ljubljana 6: 2 (4 :1) Udinese: Cremesi; Zanussi, Liani; Di-anti, Gallo, Mazzotti; Bertoli, Di Pasqua-le, Abattemateo, Tabanelli, Žorzi. Ljubljana: Pogačnik; Hassl, Jerman; Slapar, Pupo, Vodišek; Lah, Pepček, Vovk. Čebohin, Erber. V kratkem presledku je to že drugo italijansko moštvo, ki je nastopilo na ljubljanskih tleh, in tudi to ne spada baš v cvet italijanskega vrhunskega nogometa. In je prineslo drugo pošteno lekcijo revni nogometni Ljubljani! Malo predolgo se že tolažimo z boljšo bodočnostjo, čas bi že bil, da bi se naslajali ob prijetni sedanjosti ... Videmsko moštvo je bilo precej boljše od nedavnega goriškega gosta. Zaigralo je v stilu prav dobrih nogometnih moštev, napravilo kot celota vtis skoro profesionalno vigrane enajstorice, ki razpolaga z odličnimi močmi. Igra, ki jo je to moštvo predvedlo v prvem polčasu, se je dala gledati, kakor se je moral po drugi strani lotevati obup vseh lokalnih patriotov, ki so morali prisostvovati obupni bedi, predoče-ni po našem moštvu. V vseh delih so gostje bili pred domačini: v obrambi, ki gotovo ni bila najboljša formacija videm-skega moštva, kajti branilca nista naprav-ljala vtisa nepremagljivosti, zlasti levi ne; pač pa je zato prednjačil v tej trojki vratar, po mačje gibčen in sigurnega očesa Dalje v srednji vrsti, ki je vsak čas to-variško pohitela vsa v obrambo, da je tej pomagala, sicer pa vzorno podpirala napad. In naposled v napadu, ki je bil gotovo najboljši del Videmčanov in ki je kar tako mimogrede sipal žoge v Pogačniko-vo mrežo. In odkod ta velika prednost v vseh delih moštva? Tehnično so ti fantje in fantiči — saj so večinoma še vsi zeleni — mnogo pred našimi. Obvladanje žoge za njih po večini ni problem. In pri stvari so vsi od začetka do konca. Nič ne de, če je žoga 50 ali celo 100 m daleč: vsak čas je vsak igralec v igri in zato ne zaostaja v startu za tistega pol koraka, za kolikor so naši vedno prekratki. Saj je že umetnost točno podati žogo našemu napadalcu: ko-inodno počaka, da mu bo prišla žoga na stopalo, niti za korak se ne bi zganil po njo. Medtem ga seveda prehiti nasprotnik in situacija se urno prenese v ljubljansko polje. Ni ta napaka od danes in tudi jutri je ne bodo odstranili. Dva igralca nista bila za to tekmo na razpolago in je že bilo mnogo tega narobe v moštvu. Sicer ni to edini vzrok. Pupo je zadnje čase v slabši formi, odtod znaten upadec v formi celotnega mo- štva. Poleg tega je obramba zadnje čase od sile popustila. Pogačnik je jeseni za-blestel kot meteor in dosegel svoj vrhunec v borbi z Gradjanskim, potem pa je ugasnil. Dva gola gresta na njegov račun. Branilca nista za prvorazredno moštvo. V krilcih drži Vodišek svojo tormo, ali to je premalo za celo srednjo vrsto. Po Slapar-jevih napakah je padel vsaj en zgoditek. Napad je skoroda igral brez zvez. sploh ie bil napadalni trio izredno slaboten. Nekih 5 minut so začetkoma belo-zeleni dali povezano igro in precej napadali. Medtem je nasprotnik uredil svoje vrste, prvi Izrazitejši napad je uprizoril v 6. min. tvegan strei levega krila in — Pogačnik ga mirne duše pusti pasirati. Sedaj gostje razvijejo svojo lepo povezano, brzo in premočno igro. V 13. min. zaključi Di Pasquale dolgovezno kombinacijo z neubranljivim strelom in je 2:0 za U. Šele v 20. min. dozori prva prilika za Lj., ali Čebohin ne zna ostro streljati. Takoj nato je U. v protinapadu, med Slaparjem in Pogačnikom ne pride do sporazuma, kar lepo izkoristi leva spojka in potrese v tretjič. 3:0. Poslednja tretjina igre je že bolj užitna, ker pridejo tudi belo-zeleni po seriji neuspehov do besede. V 33. min. pošlje Dare Lahu krasen predložek, levi branilec starta z vratarjem vred na težavno stvar, pri čemur uspe branilcu podati nazaj — toda v prazno in zmanjša na 3:1. Sledi odprta igra do konca, ko v 44. bije levo krilo prav lepo s kota in Gallo z glavo krasno pretvori, 4:1. Dolgo igrajo po odmoru v videmski polovici. Neprestano se sučejo ljubljanski napadalci okoli nasprotnikovega kazenskega prostora, toda brez uspeha: ali so sami nemočni, ali pa vratar obdrži tudi neverjetn estvari. V 25. min. zgradi Di Pasquale (bodoči igrač Rome) prav lepo situacijo, poda Abattemateu, ki pošlje točno pod prečko, Pogačnik lovi žogo po tleh in jo odrine preko črte, tako je nastalo 5:1. Medtem sta Pupo in Dare menjali mesti, pupo uvede par energičnih napadov in v 26. min. se eden posreči: Lah strelja iz čiste pozicije ostro ob podboj, vratar ne utegne zadržati in že je Pupo na mestu, da da žogi poslednji blagoslov: 5:2. Ze v naslednji minuti paJPupo strahovito pogreši: neka roka povzroči strel s kazenske točke, ki ga Pupo strelja v podboj. Sedaj se pa tudi že neha dolga ofenziva belo-zelenih. igra se ponovno popolnoma odpre. V 30. min. poviša Abattemateo siedi resnih napadov na 6:2 in na tem ostane Sodil je g. Deržaj v splošnem dobro. Ostale nogometne tekme Curih: Švica : Anglija 2 : 1 (1 ': 1). 25.000 gledalcev. Amsterdam: škotska : Nizozemska 3 : 1 (0 : 0). Praga: Slavija : Preston North End (letošnji angleški pokalni prvak) 6:1. Stuttgart: Aston Villa : Nemčija 2:1. 60.000 gledalcev. V tenisu vodimo Tudi Punčec je zmagal v svoji prvi igri — Igra v dvoje je bila zaradi plohe prekinjena Zagreb, 22. maja. Danes popoldne se je na igrišču Tenis kluba na Šalati nadaljevala tekma za Da-visov pokal med Jugoslavijo in Anglijo. Okrog poldneva se je nad Zagrebom vlila močna ploha, vendar pa je pred pričet-kom tekme ob 14.30 zopet posijalo solnce, tako da se je zbralo okrog 5000 gledalcev, ker je ta tekma v Zagrebu tudi družabni dogodek Najprej sta nastopila Punčec in Shayes, da absolvirata četrti set včeraj prekinjene single igre. Punčec je gladko premagal Angleža s 6:4. tako da je končni rezultat te igre 6:4. 4:6. 6:2. 6:4. Po točkah je bilo torej stanje 2:0 za Jugoslavijo. V doublu sta nastopila Angleža Buttler-Wilde ter Jugoslovena Punčec-Mitič. Naša sta bila ves čas v stalni premoči in dobila prva dva seta s 7:5. 6:3. Okrog 16 ure pa je bilo v tretjem setu stanje gamov 1:3 za ■ i I ' i l - i i i HI" — i ■ II p.......m m I - ' " T II Angleže, ko se je vlila huda ploha in je bila igra prekinjena. Stanje setov je torej v doublu 2:0 za naše in se pričakuje naša zmaga tudi v tej igri. V tem primeru ne igrata zadnji dve single igri nobene vloge. S tem bi bila naša zmaga v II. kolu tega tekmovanja zagotovljena ter bi naši igrali že prihodnji petek 27. t. m. v III. kolu proti Švedom v Stockholmu. Med nevihto je prišlo med gledalci na igrišču do prave panike. Ker okrog igrišča ni nobene strehe, je bilo občinstvo neizprosno izpostavljeno besnemu elementu, ki je gledalce premočil do kože. Jutri ob 14.30 se bo nadaljeval tretji set doubla ter ostali single igri. Francija : Monako 2 : o Marseille, 21. maja. AA. (DNB.) V tekmovanju za Davisov pokal vodi Francija proti Monacu z 2:0. Zborovanje Zveze hranilnic v Split, 22. maja. o. Tu je bila danes redna skupščina Zveze jugoslovenskih hranilnic. Zastopane so bile mestne hranilnice iz Beograda. Zagreba. Ljubljane, Maribora, Sarajeva. Sušaka, Novega Sada, Splita, Varaždina in še nekatere druge. Predsedoval je predsednik zagrebške hranilnice Rudolf Erber. ki je podal obširno uvodno poročilo o težavnem položaju, v katerem se nahajajo ti za narodno gospodarstvo tako važni denarni zavodi. Obširni pregled vseh perečih vprašanj naših hranilnic je podal tajnik Zveze dr. Djuro Račič. Po vsestranski razpravi, ki je trajala več ur. je bila sprejeta resolucija, ki iznaša vse želje in zahteve hranilnic. Predvsem zahtevajo, da se v večji meri vpošteva pomen hranilnic v našem narodnem gospodarstvu in da se nudi tem važnim ustanovam odgovarjajoča podpora, da bodo mogle pravilno vršiti svoje važne naloge. Vpoštevati je treba, da upravljajo hranilnice 2.3 milijarde dinarjev hranilnih vlog. Nujno je potrebno, da se hranilnicam vrne pravica sprejemanja popularnega denarja ter samoupravnih fondov, ker sicer ne bi mogle sodelovati pri kreditiranju javnih del. Narodna banka je v zadnjem času pokazala večje razumevanje za potrebe hranilnic, vendar pa hi bilo nujno potrebna da dobe | bo padla. hranilnice na razpolago do voljna sredstva, da bodo mogle financirati narodno gospodarstvo. Resolucija tudi poudarja nujno potrebo dokončne ureditve izplačila predvojnih posojil in vlog nadih državljanov pri bivši Avstro-ogrski poštni hranilnici. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo hranilnice priredile poseben dan varčevanja ter bodo v to svrho razvile širokopotezno propagando. Prihodnja skupščina bo v Zagrebu. General Maric v Turčiji Ankara. 22. maja A A. (Anatoteka agencija). J ut> oslove nski vojsii minister Ljubomi? Maric je prispel nocoj ob 22. iz Kaiserija in nadaljeval ob 22.30 proti EsJaSebk-u. kjer je turška lesaJlska baza. Odtod bosta general Maric iu njegova soproga odsSa v Unir. Patrijarh Miron v Varšavi Varšava, 22. maja. AA. (Pat.) Predsednika rumunske vlade Nj. Sv. patrijarha Mirona je danes opoldne sprejel predsednik poljske republike Moscicki in ga zadri?! na kosilu. Popoldne je Mirona sprejel v avdieneo poljski predsednik vlaoe. za njim pa prosvetni minister in minister za zunanje zadeve. Zvečer je predsednik poljske vlade general Skladkmvski priredil na čast rumunskemu ministrskemu predsedniku slavnostno večerjo, katere so se udeležili med drugimi tudi poljski zunanji minister Beck. prosvetni minister Swjetlovski. vojni minister Kasperzicki. in mitropolit Dionizij. Na tej slavnostni večerji je predsednika rumunske vlade pozdravi i poljski ministrski predsednik Skladkowski s toplim nagovorom, v katerem je poudaril prisrčnost odnošajev med obema državama ter nazdravil Nj. Vel. kialju Karlu. Na govor ministrskega predsednike Skladkovvskega je odgovoril romunski predsednik vlade patrijarh MIroa ter posebno poudaril globoko vernost državljanov Rumunije in Poljske, na konca govora pa je dvignil čašo na zdravje predsednika poljske republike Moscickega maršala Rvdz-Smiglyja in predsednika poljske vlade Skladkowskega. bojišč Hendav. 22. maja. AA. (Reuter.) Neprestano padanje snega in dežja, kar traja že štiri tedne, zelo otežkoča bojevanje čet. ki se bore okoli Teruela. Nacionalistične čete so zavzele nekatere postojanke v bližini Teruela ter zadele ob bojno črto, kjer so republikanci potegnili nekako Maginotovo črto v miniaturi. Po zavzetju vasi Ares del Maestro so postali nacionalisti popolni gospodarji nad cesto, ki vodi od Teruela proti morju. Republikanska vojska se zbira v trikotu med Teruelom, Sagunto in morjem v mnogo večjem številu in boljše opremljena kakor pa je bila tedaj, ko so nacionalistične čete začele prodirati proti Valenciji. To je bilo približno pred mesecem dni. Poudarjajo, da je precejšnja razlika med opremo republikanskih čet kakršna je sedaj in med ono, ki so jo imele, ko so nacionalistične čete začele napredovati. Republikanci imajo zdaj tudi več letal in tankov, poleg tega pa tudi znatno večje količine drugega vojnega ma-terijala. ki neprestano prihaja v Španijo Madrid, 22. maja. AA (Havas.) Uradn« poročilo ministrstva državne obrambe pravi, da so republikanske čete odbile silovit nacionalistični napad pri Villa Franca del Sida. Na odseku pri CastelfOrtu so vladne čete zasedle važno- točko v višin« 1280 m. Razburljiv dogodek v čilskem parlamentu S&utiago de Chile. 22. maja br. Pri otvoritvi zasedanja kongresa, je prišlo danes do zelo razburljivih prizorov. Na tej seji je chU-ski predsednik Aleksander zadnjič poda* svojo poslanico. Ko je stopil rta. oder, pa ju neki poslanec opozicije oddal strel z revolverjem. kar je izzvalo veliko paniko. Opbzi-ricfialci niso pustili predsednika do besede, pmlno vlada ne bi fejavfla o protestu opozicije i*rotj omejevanju volilne srroWWe. Šele J>0 d;«]j5ih pogajanjih je prišlo sporazuma in se je nato eeja v raje radalje-vala. ZDAJ VE Ocvirek je dobil zjutraj anonimno pismo s priloženo vstopnico za ložni sedet pri večerni predstavi. V pismu je bito napi s&no samo tole: »A ti boš uganil. od ko- ga?« Ko se je Ocvirek ponoči mil po praznem ugibanju domov, je dobil svoje stanovanje uplenjeno in na mizi Rstefc: »Osel, zdaj \*eš. od koga* \h> MARA TAKEGA »Nič ne pijem,« reče snubec. »Oh,« od\me oče njegove obrmemnk*. »Ne kadim.« »O!« »Kvari am tuifi »Tako?« mZelo skromno živim m nikoli ne grem zvečer z doma.« »Se to!« reče oče, **• % »Ali mi torej daste svojo hčer za ženo?* »Nikoli!« »Zakaj ne?« »Ker nočem, da bi mi žena zmerom postal j al a svojega zeta za vzgled.« Zemunsko vremenska poročHe: Evropa: Nad Sredozemskim morjem še vedno prevladuje nizek zračna pritisk, ki dovoljuje prihod toplega zraka iz južnih krajev preko Balkan^ega polotoka v srednjo Evropo, kjer stopa v ««k iiu. i planinskega turiz- ma v Nemčiji. »Pomladna smuka v Jugoslaviji?« se vprašuje pisec. ,Xa prvi pogled pač težko pojmljiva, saj Nemci z daljnega severozapada poznamo Jugoslavijo le kot zemljo izrazito letnena turizma ter čujemo o slovesu Bleda. krasot Jadrana itn pestrosti lepili mest Ljubijane. Zagreba, Sušaka. Beograda ter južnosrbskega orientalizma. Jugoslovenska smuka je bila rta nas, ki živimo v vzdušlji- vem industrijskem ozračju, pač še privlač-1 jiva novost ...« Prvi cilj je bila gostom Kranjska gora. o kateri ciitamo v članku laskav opis letovišča s krasno alpsko lesjo v bližini nove jugoslo-vensko-italijansko-nemške meje. To je najvišja točka »Slovenske Sibirije«, kakor so svojčas nazivali lepo kranjsko deželo. Z dolinsko smuko pa je bilo slabo za severne goste, ki so si kljub poznemu letnemu času zaželeli že na prvem jugos.lovenskem koraku še in še mnogo snega..! Strumni Vestfalci pa so si ga poiskali na bližnjih višinah! S smučkami na ramah in z naba-sanim nahrbtnikom so se s pravo nemško vztrajnostjo povzpeli na okoliške sončne višave višje in viišje in se v prvih smuskih poletih na svežem snegu otresli vseh tegob sivo odimljenega vestfalskega ozračja. Tu eo šele spoznali prave lepote slovenske zemlje, ki jim je iz zračnih višin nudila daieki razgled preko jugoslovanskega, nemškega in italijanskega planinskega sveta. Po krasnih dnevih na višinskih postojankah v okolici Kranjske gore kjer so našli dovolj pri- like za izdatno smuko, jih je privabil očak Triglav, na katerega so se povzpeli v oseni-urni naporni turi in borbi s silno snežno burjo. »V nadaljnjih dneh je Triglav bil milostlji vejši s svojimi malimi nemškimi občudovalci. Sonce stoji visoko na modrem nebu. Vrh Triglava je brez megiice. Na vse strani se odpirajo nepozabljive lepote južnih Alp. Sneg je izvrsten.« Povrateik v nižino je opisan kot rediko globoko doživetje prirodnih krasot: 2 Pri jasnem vremenu start smučarjev na krasne snežne poljane. Šele pod višino 15G0 m pojenjava bela odeja. Topla duhteča pomlad z omamljajočiim čarom svežcsti nas zadivlja. V tej mehki svetlobi probu jajočih se novih življenjskih sil brzini o v dolino. Slovo od smučk in zime ram je lahko, a dvakrat težko slovo od edinstvenih krasot slovenskih planin ...« Po kratkem odmoru na Bledu so se nemški gostje vrnili v svojo severno domovino. kjer so polni hvale naših prirodnih lepot ter nam v kratkem pošljejo več izletniških skupin v naš planinski raj. Po roparskem napadu se je skril v bolnico Vače, 22. maja Primer, ki se je dogodil pod Vačami, govori dovolj zgovorno, kako je padla javna varnost. Tu in tam najdeš ljudi, ki so pripravljeni, da te zavoljo nekaj beličev pobijejo, potem pa se skrijejo pred zasledovalci kar v bolnišnico. Iz Litije je odnašal vsak dan košaro kruha eden izmed pomagačev- pekarskega mojstra P. že nekajkrat ga je ustavljal sredi pota in prosil za denar in kruh brezposelni Jože Grozdek, ki stanuje v malem naselju ob Savi. Fant s košem na rami pa se je vedno izgovarjal, da mu ne more dati niti dinarja niti kosa kruha. Vse, kar ima, je last njegovega mojstra, ki mu mora po vrnitvi podati točen obračun, preostanek kruha pa vrniti. Grozdek je seveda godrnjal in rentačil. Ko pa je spet opazil, da se vzpenja pek s Hotiča proti Vačam, se je skril v obcestno grmovje. Ko je prišel pekovski fant vštric Grozdka. je planil napadalec iz grmovja in je s kolom navalil nanj. Tolkel ga je, koder je padlo, da je zbil fanta na tla. Nato mu je preiskal žepe, pobral je nekaj drobiža, ki ga je fant že skupil za prodani kruh. Nato je napadalec zginil kakor kafra. O drznem roparskem napadu sredi belega dne je javil pek tukajšnjim orožnikom. Odšli so takoj na zasledovanje, pa Grozdka že niso našli več doma. Kljub vestnemu poizvedovanju ga ni bilo, kazalo je, da se je pogreznil v tla ... Naposled pa so le zvedeli, da je Grozdek pobegnil v Ljubljano in se javil v bolnišnici. Bil je res sprejet. Patrulja z Vač je odšla za njim. V ljubljanski bolnišnici so seveda Grozdka takoj odpustili in je moral v spremstvu bajonetov v zapor. Živina pada v Savo Litija, 21. maja V naSem okolišu je cesta, ki vodi po desnem savskem bregu, mestoma zelo nevarna. Cestnemu odboru bo treba dati potrebno podporo, da bo oskrbel na najbolj nevarnih mestih potrebne zaščitne ograje. Saj so nesreče, ko zdrkne živina preko roba, pri nas pogoste. Ni še dolgo, ko je padel konj posestnika Drnovška z Brega k Savi. Na vozu sta sedela gospodar in njegov sinko. V poslednjem trenutku sta skočila z voza, sicer bi tudi onadva padla v naraslo Savo. Konja pa je drog potisnil v valovje in je utonil. Ta nesreča se je dogodila v Maljaku med Litijo in Spodnjim Logom. Na tistem mestu je bilo že več nesreč. Tudi nekemu mesarju, ki je gonil živino z dolenjskega sejma domov v Zagorje, je padel utrujen vol v «reko in so ga le s težavo rešili, ker so brž pritekli domačini in potegnili žival iz vode. Vsi ti primeri govore, da bomo morali vsa nevarna mesta zavarovati s trdnimi ograjami. Tembolj, ker se je že spet primeril tak neljub dogodek. Nesreča je zadela posestnika Groboljška, po domače Kovkeža s Frtice. Ubil se mu je konj, ki je zdrknil s ceste k Savi. Kovkeževi so vozili domov nastilj, ki so ga nagrabili na pobočju Sitarjevca. Ko so delavci pripravili zadosten kup nastilja. je prišel hlapec s konjem po tovor. Na predelu ceste med Litijo in št. Jurjem pa je konia zaneslo na cestni rob in ga niso mogli ustaviti. Zdrknil je pod cesto. Z glavo je udaril v skalo s tako silo. da je bil pri priči mrtev. Ko so odpeli konja, je nato zdrčal do vode in so ea spravili v čoln ter prepeljali čez vodo. Voz pa so z vrvmi povlekli spet nazaj na cesto. Groboljškovi imajo 5000 dinarjev škode. Kaj nam predstavlja bolgarska prestolnica Nekaj zanimivih številk o sofijskem prebivalstvu Sofija, v maju O prestolnici naše vzhodne bratske sosede se mnogo govori, posebno v Jugoslaviji, saj pa tudi zasluži pozornost. To ni več orientalsko mes