Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 282328 I ,n za Špeh 32 gl.; koliko je skupila? 14 13) Kraljič kupi na očitni dražbi 1 vert za 109 gl., 1 njivo za 230 gl., in 1 senožet za 635 gl.; koliko goldinarjev bo naštel ? v 14) Simon ima tri dolžnike: pervimuje dolžan 576 gl., drugi 362 gl., tretji pa 485 gl.; koliko je dolga skupaj ? 15) Lešnik da svoje hramovsko poslopje popra¬ viti. Za opeko ali cigel plača 53 gl., za les 37 gl., za apno 18 gl., za rokodelsko delo pa 146 gl.; ko¬ liko je potrošil za vso popravo ? 16) Peklin odrajta svojim trem sestram in bratu dednino (erbšino) , kar je še vsakemu dati imel, namreč: Jeri 718 gl., Urši 694 gl., Katri 825 gl., Jauezu pa 572 gl.; koliko je vsem sku¬ paj dal ? 17) Žitar kupi poredoma 316, 299, 97, 307, 438 vaganov pšenice; koliko je nakupil pšenice? 18) Gorjanec ima tri kmetije; na pervi izredi 685, na drugi 318, na tretji pa 470 ovec; koliko jih ima skupaj ? 19) Vinogradnik ima tri vinograde okoliti. Za pervega potrebuje 657 kolov, za drugega 538, za tretjega 912 kolov; koliko kolov mora presker- beti za vse tri vinograde ? 20) Pekar nakupi v neki vasi 215 mernikov pšenice, v drugi 308 mernikov, v tretji 197 mer¬ nikov, v četerti pa 463 mernikov; koliko mernikov pšenice je nakupil? v 21) Stacunar je skupil za blago na semnji v A 355 gl., v B 402 gl,, v C pa 590 gl.; koliko je skupil na vseh treh semnjih? 22) Premožni Mlakar ima tri kmetije; perva mu nese najeto 219 gl.; druga 471 gl., tretja pa 319 gl.; koliko mu nesejo .vse tri kmetije ? 23) Nekdo plača te le zneske: človeku A 2363 gl., B 1505 gl., C 832 gl., D pa 526 gl.; koliko je plačal skupaj? 24) Gorenec pride na Bizeljsko vina kupovat. V eni soseski ga nakupi 195 veder, v drugi 430 veder, v tretji 355 veder, v četerti pa 570 veder; koliko veder vina je nakupil ? 25) Kmetovavec pridela na eni njivi 34 merni¬ kov , na drugi 48 mernikov, na tretji 29 merni¬ kov pšenice; koliko mernikov pšenice je pridelal ? 2( ) Sadjorejec proda iz sadnega verta 645 hru¬ škovi}), 416 jabelčnih, 256 češpeljnih, 173 bresko¬ vih, in 95 orehovih drevesec; koliko drevesec proda skupaj ? 27) Tergovec kupi za 1358 gl. sladkorja (cukra), za 965 gl. kave, za 279 gl. olja, za 712 gl. muškato- vih oreškov, za 180 gl. dišečih žbic, za 95 gl. pa popra; koliko velja vse to? 28) Lesjak ima gotovine 5890 gl., kapitala 7354 gl., v vinu 2605 gl., v žitu 1850 gl., invzem- Ijiši 8016 gl.; koliko je celo njegovo premoženje? ■I 29) Mesar preda usnarju volovskih kož za 356 gl., ovčjih za 186 gl., telečjih za 434 gl., kozjih pa za 180 gl.; koliko dobi mesar za vse kože? ^ 30)) Tfrgovee lupi za 2485jgl. blaga; koliko mora potegniti zanj, da bo imel 458 gl. dobička? 16 X 31) Kos je dolžan Raku 1435 gl.; Tomcu 728 gl., Tomšiču 3574 gl. ; koliko je dolžan vsem skupaj ? 32) Oštir proda za 3680 gl. vina, in zgubi pri- tem 143 gl.; za koliko ga je nakupil ? 33) Premožni Ocvirek, ki ni imel ne otrok ne žlahte (dedičev, erbov), svoje premoženje v oporoki (testamentu) tako le ustanovi: cerkvi odloči 4250 gl., za osnovo nove šole 6825 gl., 8000 gl. položi na činž, odkterega se bo učitelj plačeval, ubogim pa 1465 gl., koliko je bil > celo njegovo premoženje? 34) Tergovee je skupil za robo pervi mesec 4715 gl, drugi mesec 5093 gl., tretji mesec 7830 gl.; koliko je skupil vse tri mesce? 35) Slavna cesarica Marija Terezija je bila ro¬ jena leta 1717, in je živela 63 let; kterega leta je umerla? 36) Novak ima 7 jablan v sadonosniku: na pervem je bile lanjsko leto 627 jabelk, na drugem 834, na tretjem 926, na četertem 728, na petem 807, na šestem 581. in na sedmem 529 jabelk ; koliko je bilo število vseh skupaj ? 37) Za novo hišo so prevdarili nasledne stro¬ ške: za zidarsko delo 1916 gl., za tesarsko 849 gl., za mizarsko 365 gl., za ključavničarsko 173 gl., za lončarsko 108 gl., in za razne druge ječi 246 gl>g koliko za vse skupaj ? 38) Iz nmd gest števil je pervo 8592. in vsa¬ ko naprej je za 951 večje kakor prejšnje; koliko je to skupaj ? 17 39) V nekih glažutah požgejo na leto 2575 .- borov, 3789 smerek, in 8787 bukev; koliko debel požgejo skupaj ? 40) Legat da svoje poslopja s skodlami pokriti. Za hišo potrebuje 17826 skodel, za skedenj 11829, za konjušnico 7837, za volovski hlev 4729, za mlin 8424, za prešo pa 1829 skodel; koliko sko lel bo moral priskerbeti za kritje "? 41) Grajšinski imajo v borštu 4728 dobov ali hrastov, 16720 brez, 800 javorov, 835 jesenov (je- senovcov), 2780 bukev, 934 borov ; koliko je vseh dreves skupaj ? 42) Štajarska vojvodina ima 727386 oralov njiv, 54644 oralov viuogradov, 455505 oralov senožet (travnikov) in ver tov, 597794 oralov pašnikov in 1761667 oralov gojzdov; koliko oralov rodovitne zemlje ima vsa dežela? H. Odštevanje. §. 1. Odštevati ali odjemati (subtrahirati) se pravi število od števila jemati.] Pri odštevanji ste vselej dve števili dane; večje, od kterega se odjema, imenuje se zmanjšauec, (minuend), manjše , ktero se odšteva, imenuje se odštevanec (subtrahend); število, ktero pri odšte¬ vanj; izhaja, imenuje se ostanek ali razloček (rest). Na pr. imam 8 nkr.; če jih 5 patrošim, mi še 3 itačunica za slovensko šole^na deželi. 2 18 ostanejo. Tukaj je 8 zmanjšanec, 5 odštevanee, in 3 ostanek. Znamnje odjemanja je ležeča čertica — (manj). Zmajšanec se postavi pred čertico, odštevanee pa za čertico. Na pr. 8 — 3 = 5 pomeni: 8 manj 3 je enako 5, ali 3 od 8 ostane 5. a. Odštevanje na pamet. §. 2. 1) Boštjan! štej mi od 100 do 1 navzdol 100, 99, 98 itd. 2) Primož! ti pa od 100 dve odjemaj : 100,98, 96 itd. Ravno tako se odjemlje 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 od 100 ali od kakega drugega števila. 3) Tonček ima 18-nkr., in potroši 8 nkr. ; kolido mu jik še ostane! 4) Ce od 15 nkr. 9 nkr. potrošim, koliko mi jih še ostane ? 5) Koliko se mora 17 došteti. da jih bo 26? 6) Za koliko je 29 več kakor 21 ? 7) Koliko ostane, če se vzame 3 od 8 ? — 4 od 10 ? — 6 od 17? — 8 od 25 ? — 7 od 32? — 9 od 43? — 5 od 17 ? — 4 od 53? — 8 od 85 ? — 5 od 72? — 7 od 94? — 9 od 67 ? 8) Jožek dobi od očeta 50 nkr., in si kupi za 30 nkr. molitveno knjižico; koliko mu jih še ostane? 9) Koliko ostane, če odštejem 10 od 40 ? — 20 od 50? — 30 od 70? 10 od 60? — 20 od 70 ? _ 4(' od 90 ? 10) Od 58 ©" prediva prodajo mati 30 'U ; koliko funtov jim ga še ostane ? 19 11) Koliko ostane, čcse vzame 3 * od 46? — 40 od 65? —20 od 73? — 50 od 87? —60 od 94? 12) Rešetar prinese na semenj 45 rešet; proda jih 19 ; koliko jih še ima? v Ce imate obe števili desetice in enote v sebi, se ostanek najde, če se k manjšemu številu prišteje kolikor manjka, ali če se od večjega števila narpred desetice, potem pa enote manjšega števila odštejejo. 13) Kmetič ima 84 ovec, in jih na jesen proda 53; koliko jih obderži , čez zimo ? 14) V šoli je 54 učencov, učenk je 18 manj; koliko jih je toraj ? 15) Lovre zasluži po 75 nkr. na dan, potroši pa le 54 nkr.; koliko si vsaki dan prihrani? 16) Gospodinja ima 56 palcov platna; 36 gaza pertiče ali rjuhe porabi; koliko ji ga še ostane? 17) Oče imajo 57 mernikov turšice ; 28 merni- kov je prodajo; koliko jim je še ostane? 18) Mati nesejo 85 jajc na prodaj. Po poti se jim jih pa 23 pobije; koliko še celih na prodaj pri¬ nesti ? 19) Dekla služi na leto 24 gl. Med letam vza¬ me enkrat pa 5 gl., enkrat pa 9 gl.; koliko je že pre¬ jela, in koliko ji še gre na koncu leta? 20) Mati dajo Ančiki 1 gl., in jo pošljejo v štacun po svile ali Žide za 12 nkr., po černega konca za 10 nkr.; po šivank za 4 nkr. in po 1 funt sveč za 38 nkr.; koliko krajcarjev bo iz goldinarja na¬ zaj prinesla ? 20 21) Jernej je dolžan 465 gl., in plača na ta dolg 250 gl.; koliko ostane se dolžan? 22) Vertnar ima 86 mladih drevesec v sado- nosniku. 36 jih proda, 11 jih da svojemu svaku, 13 so mu jih pa koze objedle; koliko jih je še ostalo? 23) Kmet kupi par volov za 94 gl., jih podredi, in jih potem za 165 gl. proda; koliko pridobi? 24) Tovornik kupi na Dolenskem štertinek vina za 85 gl., in ga proda na Gorenskem za 149 gl, ; koliko ima dobička pri štertinku? 25) Goričan je 53 mernikov reži posejal, 487 mernikov pa pridelal; koliko mernikov je več pri¬ delal, kakor posejal ? 26) Jereb nakupi v jesen za 360 gl, češpelj, in Jjih čez pol leta v severne nemške kraje za 478 gl. proda; koliko ima dobička? h. Fisn cno odšievanjc. §• 3. Za odštevanje s številkami izhajajo na¬ sledile pravila: 1) Odštevanec se tako pod zmanjšanca podpiše, da enote pod enotami, desetice pod deseticami itd. stojč, in se podtegne prečnja čerta. Na pr. Gornik je dobil vira 747 veder, prodal 536 „ ostane mu ga še 211 veder. 21 2) Odštejejo se narpred enote, potem desetice^ stotice itd., spodnje od zgornjih rekoč: 6 enot od 7 en. ostane 1 en., 3 des. od 4 des. ostane 1 des., 5 stot. od 7 stot. ostanete 2 stot. Ostanek se pod- v 1 , piše pod mesto, na kterem se je odjemalo. Ce pri poslednji nič ne ostane, se s potezicama (=) za- znamnja. 3) Ce je spodnja številka večja od zgornje, se pri bližnjem višjem mestu na posodo vzame 1, ktera na nižjem mestu velja 10, in k tem .se prišteje še pričujoča številka. Številka, pri kteri se je na po¬ sodo vzelo, se s piko zaznamnja, in za 1 manj velja. Na, pr. Oče imajo pšenice 215 mernikov pa je prodajo 165 „ Koliko je še ostane? — >50 mernikov. 4) Ako je soseda ničla, se pri drugi sosedi 1 posodi, ničla potem 10 velja, in od te se zopet 1 naprej posodi. Ce je več ničel, se pri vsaki tako stori. Ničle potem v sredi 9 veljajo. Na pr. * Opekar ožge cegla 12008 in ga za neko cerkev proda 11569 koliko mu ga še ostane? — >>430* 5) Poskus, ali je ostanek prav, se stori, če se ostanek z odštevancem sošteje; če se zmanj- šanee dobi, je ostanek prav. Zmanjšanec 12008 Odštevanec 11569 Ostanek =>439 12008 22 S. 4. Naloge. 43) Polž. ima 316 vaganov ovsa y zalogi, in proda 282 vaganov; koliko mu ga še ostane? 14) V sodcu je 145 mer olja; če se ga 98 mer potoči, koliko ga še ostane? 15) Očes imajo sena 425 centov, pa ga prodajo 136 centov; koliko ga za domačo živino ostane? 16) Železničar dobi iz kovačnice 4110 kos; če jih. nat> 2756 proda, koliko mu jih še ostane? 17) Nekdo ima letnega prihodka 856 gl., pa le 598 gl. p itroši; koliko si prihrani ? Kmet kupi par volov za 96 gl., jih podredi, ijproda potem za 135 gl. ; koliko ima dobička pri 19) Štacunar nakupi blaga za 3802 gl., in potegne zanj 4513 gl.; koliko ima dobička? 20) Oštir ima 740 veder vina v kleti; kolik) mu še ostane, če ga je 349 veder prodal? 21) Žitar ima 5316 mernikov pšenice, in proda 2728 mernikov; koliko mu je bo še ostalo ? 23 22) Nekdo potegne za ujcem 4560 gl. dednine; koliko mu ostane, če je 896 gl. svojih dolgov po¬ plačal ? . 23) Koliko ostane, če se 5691 od 9072 vzame? 24) Tomaž nakupi 635 centov suhih hrušek; če jih 260 centov v fabriko proda, koliko centov mu jih še ostane? 25) Oče so sosedu 518 gl. za kupljeni vinograd dolžni, in plačajo na ta dolg 325 gl.; koliko so še dolžni ? 26) Naj se vzame 7213 od 8347, 3512 od 8409, 937 od 5008, 6022 od 9740. 27) Tergovec nakupi ježjc (knopra, šišek) za 2829 gl.; pa jih mora, ker se je cena ponižala, za 2654 gl. prodati; koliko je na zgubi? 28) Dva kupca kupita za 4865 gl. cukra in kave; eden plača 2729 gl., koliko ima drugi plačati? 29) Koliko ostane, če se vzame 3649 od 7206? — 2058 od 8520? — 7354 od 9000? — 9856 od 50013 ? 30) Ceglar ožge cegla 16008, in ga za neko poslopje proda 12579; koliko mu ga še ostane? 31) Triglav je visok 9436 čevljev, Ljubelj pa 4361 čevljev nad morjem; za koliko je Triglav višji kakor Ljubelj ? 32) Oče imajo od dveh dolžnikov 7025 gl. ter¬ jati; od enega 2430 gl., koliko od druzega? 33) Neki gospodar proda dva vinograda za 2300 gl.; če je za en vinograd 1165 gl. dobil, ko¬ liko za druzega? n 34) Tergovec proda za 4526 gl. svile ali Žide; 54 gl. ima dobička; za koliko jo je nakupil? 35) Neki gospod je vzel celo kmetijo v najem za 2845 gl. ; ta kmetija mu je pa le 2712 gl. do- nesla; koliko je imel zgube? 36) Nekdo je bil rojen leta 1824; koliko je zdaj star ? 37) Franc Drake je leta 1586 pervi krompir ali korun iz severne Amerike v Evropo prinesel; koliko let že uživamo ta božji dar v Evropi ? 38) Janez Nikot je leta 1560 tobak v Evropo zatrosil; koliko let je že v Evropi znan? 39) Tergovec kupi 1730 $ angležkega železa, 3685 pa štajerskega; koliko funtov je to skupaj in koliko funtov je štajerskega več, kakor an¬ gležkega ? 40) Tergovec je imel v začetku leta 208 $ olja; k temu je dobil med letom 6 sodov, ki so deržali 824, 785, 806, 820, 805, 798 koliko dobi za nje? 21) Koliko novih krajcarjev dajo 3 petice? 1 petica ima 25 nkr., 3 petice dajo 3 krat 25 nkr.; 28 3 krat 20 je 60, 3 krat 5 je 15, in unih 60 je 75 nkr. 22) Mati naj mejo 6 terie; če vsaki po 16 nkr. na dan plačajo, koliko znese plačilo vsem ? 23) Vertnar proda 8 mladih dreves ec, drevesce po 18 nkr. ; koliko je za vse potegnil ? 24) če 1 S - teletine 18 nkr. velja, koliko s* bo dalo za 4 25) Ančika proda 6pišet po 24 nkr.; koliko ba dobila za nje ? 26) če 1 okrožnik 15 nkr. velja, koliko jih bo veljalo 9 ? 27) 1 cent lanenega semena velja 24 gl. ; ko¬ liko bomo plačali za 6 centov? 28) Cent omikane konopljine je po 30 gl, ; ko¬ liko velja 15 centov ? 10 krat 30 je 300, 5 krat 30 je 150, in 300 je 450 gl. 29) Po čem pride 14 centov loja, ako se cent po 24 gl. plača ? — 10 krat 24 je 240, 4 krat 24 je 96, skupaj 336 gl. b. Pismeno naštevanje. §. 4. Pri pismenem naštevanji se podpiše l)na- števavee (množivec) pod naštevanea (množenca) tako, da pridejo enote pod enote, desetice pod desetice itd., in se podčerta. 2) Je naštevavec enocifern, se naštevajo žnjim narpred naštevančeve enote, potem desetice itd. in vsakokratni izdelek, ako ni večji od 9, se zapiše 29 pod tisto mesto, ktero se je naštevalo; ako je pa izdelek iz dveh cifer, se stavijo le enote pod tisto mesto, desetice pa se štejejo k izdelku bližnjega višjega mesta; poslednji izdelek se ves zapiše. Na pr. Dolenec proda Gorencu 481 veder vina po 7 gl.; koliko je skupil za vino? Naštevanec 481 ali 481 X 7 Naštevavec 7 3367 Izdelek 3367 Našteva se rekoč: 7 krat 1 enot je 7 enot, 7 krat 8 des. je 56 des. — 5 stot. in 6 dcs , 7 krat 4 je 28 stot. in 5 stot. je 33 stotič — 3 tavžentice in 3 stotice. 3) Ima naštevavec po 2, 3 ali več cifer, se na¬ števa celi naštevanec narpred z enotami, potem z de¬ seticami, stoticami itd. naštevavčevimi, in vsakokratni izdelek se zapiše pod tisto cifro naštevavčevo, s ktero se je naštevlao. Potem se soštejejo posamski izdelki, kakor so izdelek pod izdelkam zapisani. Na pr. Navadno leto ima 365 dni, vsak dan z nočjo vred 24 ur; koliko ur ima leto? — 8760 ur. 365 24 1460 naštevanec 4 krat vzet 730 „ 20 „ 8760 „ 24 „ ali 365 X 24 1460 730 8760 Cent živega srebra se po 158 gl. prodaja; ko- lko bi veljalo 538 centov? — 85094 gl. 30 528 158 4304 naštevanee 8 krat vzet 288 5) če ima naštevanee aJi naštevavec od desne roke ničle, odrinejo se na desno, in perva veljavna se pervi veljavki podpiše. Ničle zgornje in spodnje se pod po¬ tezo denejo, z drugimi se pa zaporedoma našteva. Na pr. Opekar (ciglar) naredi vsak dan po 507 opek (ciglov ); koliko jih naredi v 20 dneh ? — 11940 opek. 597 ali 597 X 20 20 11940 11940~opek. Zakaj: 7 enot 20 krat vzetih da 14 deset, 9 desetic „ „ „ 18 stotič. 5 stotič „ „ „ 10 t avž. skupaj 11940. 6) Če imata naštevanec in naštevavec ničle na desni, se ena za drugo na desno umaknejo, potem pa 3i poredoma podpišejo. Na pr. V neki grajšini imajo 30 hiapcov; vsaki sluzi po 20 gl.; koliko vzi zaslu¬ žijo ? — 600 gl. 30 ali 30 X 20 2 0 600 600 7) če pride v svedi naštevanca ali naštevavca kaka ničla na versto, se izpusti, s sosedo našteva ali množi, izdelek pa ravno pod njo zapise. Na pr. Žebljarji vsaki delavnik po 3050 žebljev naredijo ; koliko v enem letu, ktero ima 302 delavnikov? — 021100 žebljev. 3050 ali 3050 X 302 302 6100 6100" 915 _915_ 921100 921100 žebljev. §. 5 Naloge. 1) 423 2) 578 3) 8574 4) 9265 3 6 7 8 5 ) 6038 X 9 6) 3704 X 5 7) 2540 X 4 8) 547 X 10 9) 4678 X 100 10) 9867 X 5000 11) 956 12) 6783 13) 3094 14) 8709 35 76 45 83 f5) 7048x 68 16)2507X 416 17)5986X 306 18) 47800 X 18 19) 7308 X 500 20) 9300 X 700 n 21) V grajšinski kleti leži 8 sodov; vsak derži po 55 vedei*; koliko deržijo vsi? 22) Če cent masla 34 gl. velja, koliko veljajo 4 centi? 23) vatli sukna veljajo 14 gl.; koliko velja 12 vatlov? f 12 vatlov je 4 krat 3 vatle, toraj velja 4 krat 14 gl.) ? 24) Cent jekla v tružicah je po 133 gl. ; koliko Velja 9 centov ? 25) Koliko velja 3(8 centov sukih češpelj po 6 gl. ? 26) Cent nar lepše pavole velja 32 gl.; po čem pride 405 centov? 27) Kmet ima 480 ovec; če vsaka na leto 4 $ volne da, koliko volne dajo vse skupaj ? v 28) Koliko znese 638 centov jezic po 8 gl. ? 29) Platuar kupi 12 bal platna po 18 gl.; ko¬ liko da zanj ? 30) Koliko velja jL.ceotov-laškega pšena (rajža), če 1 cent 13 gl. VŠljrf 31) 1 gl. da 100 nkr.; koliko krajcarjev verze 753 gl. ? 4 32) Cent železa velja 12 gl.; koliko moramo plačati, ako vzamemo 57 centov? 33) Cent olja za jed velja 29 gl. j koliko bomo plačali za 7 centov? 34) Koliko velja 546 veder vina, vedro po 6 gl. ? 35) -Za cent loj4 so plača 22 gl.; koliko bo 105 centov veljalo? # 33 36) Žitar proda na Koroškem eetverak (bemj) reži po 7 gl .; koliko dobi za 362 četverakov ? ^ 37) Koliko bo veljalo 270 centov omikane ko¬ nopljine, če 1 cent 32 gl. velja? 38) Koliko znese 2043 sežnjev derv po 6 gl. ? p 39) 1 U ima 32 lotov; koliko lotov da 94 £?? 40) Na vertu stoji v vsaki versti po 32 dreve- sec ; koliko jib je v 47 verstab ? ^ 41) Koliko bokalov vina derži 29 sodov po 460 bokalov vsaki sod? 42) Zmed 9 dedičev (erbov) dobi vsakteri 960 gl.; kolika je cela dedina (erbšina) ? 43) Apnar proda 415 štertinkov apna po 4 gl.; koliko dobi zanj ? 44) Koliko je 4805 krat 100? — 3462 krat 507 ? — 5140 krat 836? — 643000 krat 34? 45) Gospodinja ima 16 kokoš; če vsaka le 150 jajc na leto znese, koliko jajc znese vseli 16 kokoš ? ^46) Naj se množi 73485 z 74, 54960 z 83. <*47) Vagan pšenice da 30 ‘S štirke; koliko funtov se je dobi iz 250 vaganov ? 48) Zebljar proda sodec (18 tavž.) žebljev po 24 gl .; koliko mu verze 95 sodčekov ? 49) Koliko je 405309 krat 459 ? — 81274 krat 608? — 72538 krat 396? — 93466 krat 7469 ? — 50) 5 dedičev (erbov) je, kterih vsaki podeduje (poerba) 3062 gl.; koliko je cela dedina? Računicn za slovenske šole na deželi. 3 34 51) Sadorejee je 58 štertinkov češpelj pridelal, po 14 gl. pa štertinek sirovih žganjarju prodal; ko¬ liko je skupil ? • 52) Milar kupi 237 centov loja, cent po 21 gl.; koliko bo plačal zanj ? 'b 53) V neki fabriki je 235 delavcov, kteri dp- bivajo vsaki po 18 gl. na mesec; koliko primejo vsi skupaj v 1 mescu, koliko v 1 letu ? 54) Lah nakupi na Štajerskem 186 goved, namreč : 90 po 86 gl., drugo pa po 72 gl. ; koliko bo vsa veljala ? 55) Tergovec kupi 7 centov kave po 53 gl., in je proda cent po 57 gl. ; koliko ima dobička ? 56) Kmet je 14 mernikov erži posejal, 12 krat toliko pa pridelal; koliko mernikov je dala žetva? 57) Koliko znese 12 bankovcov po 100, in 48 bankovcov po 10 gl.? ♦ 58) 78536 X 528 = ? 68305 X 7919 =? 49076 X 8530 = ? 59) Po vsem avstrijanskem cesarstvu vsaltV leto okoli 6785 mark ali liber zlata nakopljeje. Koliko je vredno to zlato, ako se 1 marka zlata šteje po 365 gl, ? 60) Maček je Lesjaku 865 gl. dolžan, in mora ta dolg po mesečnih obrokih po 55 gl- plačati; če je po tem že 8 obrokov plačal, koliko ostane še dolžan ? 61) V" avstrijanskih rudah se na leto okoli 56300 centov kotlovine, in 3024000 centov železa nakoplje; ako se cent kotlovine šteje po 58 gl., že- 35 leza pa po 8 gl.; koliko vrednosti ima kotlovinain železo po samem, in koliko skupaj? 62) Knez ima 15380 gl. gotovih denarjev. Ko¬ liko mu jih ostane, ako 29 oralov njih po 336 gl., 15 oralov travnikov po 128 gl., in 3 orale vertov po 384 gl. napuki ? 63) Tergovec proda 57 ct. blaga po 43 gl, in 85 et. po 37 gl. ; koliko potegne za vse? 64) Senožet je 285 sežnjev dolga in ravno toliko široka; kolika je njena plan? 65) Pri očitni dražbi se je prodalo 34 ct. kave po 68 gl., 57 ct. sladorja po 26 gl., 18 orn olja po 38 gl., in 5 ct. riža po 2! gl.; koliko je zneslo vse skupaj? 66) Glas v eni sekundi preleti 1050 čevljev, koliko pa v eni minuti ? 67) Koliko znese 3578 mark srebra, po 24 gl. marka ? 68) Štajersko ima 390 Q milj, in šteje se 2806 ljudi na vsako [j] miljo; koliko je število ljudstva v ti vojvodini ? 69) Na Tirolskem se na leto okoli 730 mar srebra pridela; koliko je ta pridelek v denarjih vre¬ den ako se marka šteje po 24 gl.? 70) Krajnsko ima 16814 oralov vinogradov; ako se letni donesek enega orala šteje po 36 veder ; koliko veder vina Kranjrsko donese v enem letu, in koliko je ta pridelek v denarjih vreden, če se vedro k vedru po 8 gl. računa (rajta) ? 36 IV, Razštevaujc. §. 1. Razštevati ali deliti se pravi število v toliko enakih delov razdevati, kolikor ima drugo šte¬ vilo enot v sebi; ali preiskovati, kolikokrat je šte¬ vilo v številu zapopadeno. Število, ki se razšteva, se imenuje razštcvanec ali dcljenec (dividend); število- s kterim se razšteva, je razstevavec ali delivec (di- visor), število, ktero pri razštevanji izide, se pa ime¬ nuje količnik ali delež (kvocient). a. Razštevanje na pamet, §. 2. Naloge. 1) Koliko goldinarjev verze 8 — 11 — 7 — 9 — 14 — 16 — 19 — 20 polgoldinarc ? 2) Koliko desetic znese 4 — 7 — 17 — 6 — 12 _ 5 — 18 — 13 petek? 3) Koliko je pelovica od 30 nkr. ? —'tretjina od 24 nkr.? — četertina od 36 nkr. ? — petina od 45 nkr. ? — štestina od 48 nkr. ? 4) Kterega števila je 6 dvojno ? — 9 trojnina ? — 28 eveternina? — 42 šesternina? 5) Koliko lotov znese 32 kvintelcov? 6) Koliko goldinarjev da 12 — 18 — 24 — 29 — 36 — 40 petič ? 7) Koliko bokalov ali flrkelnov je 12 — 17 — 24 — 29 — 37 maselcov? 3-7 8) Koliko sežnjev stori 18 — 25 — 40 ;— 48 — 56 — 60 čevljev ? 9) Kdliko goldinarjev da. 20 — 15 — 23 — 37 — 48 — 52 —'60 desetic? 10) Koliko fantov soli se doki za 63 nkr., če 1 9 nkr. velja ? 11) Koliko vatlov sakna dobiš za 27 goldinar¬ jev, če je vatel po 3 gl. ? 12) Za 7 skled dam 56 kr.; po čem je skleda? 13) Polovnjak (5 veder) vina velja 40 gl.; ko¬ liko 1 vedro ? 14) Koliko srajc se naredi iz 28 vatlov platna, če ga je za 2 srajci 7 vatlov treba? 15) Med 4 vboge učence se razdeli 36 nkr. vsem enako; koliko pride na enega? 16) V kuhinji pobijejo na teden 63 jajc; koliko jih pobijejo na dan? 17) Za 8 sežnjev derv damo 48 gl. ; po čem bo 1 seženj? 18) Po čem pride masele vina, ee bokal 32 nkr. velja ? 19) Za 7®” blaga dam 49 gl.; po čem bo funt? 20) Koliko goldinarjav verze 350 desetic? 21) Cent soli velja 19 gl.; po čem pride četer- tina centa? 22) 6 S* mesa velja 96 nkr.; po čem je 1 $?? 23) Koliko goldinarjev stori 72 petič? 24) Za 6 gl. se dobi 96 'U blaga; koliko za 1 gl. 38 25) 5 vaganov pšenice velja 22 gl- 15nkr.; ko¬ liko 1 vagan ? 26) Za 53 gl. se dobi 10vaganov ovsa; koliko bo 1 vagan veljal ? 27) 7 oseb si ima 637 gl. med seboj na enake dele razdeliti; koliko pride na osebo ? 28) Koliko velja 1 cent mila ali žajfe, če 9 centov 108 gl. veljal 29) Kos (30 vatlov) sukna velja 90 gl.; po čem je 1 vatel ? 30) Gornik proda žganjarju 10 štertinkov sirovih češpelj za 130 gl.; po čem pride 1 št er trnek ? 6. Pismeno raištevnnjc. §. 3. Za razštevanje s številkami te le pravila veljalo : 1) Razštevanec se postavi med dve pokončni čertici, na levo se zapiše razštevavec, na desno pa količnik; ali za razštevancom se na desno dve pičici ena nad drugo zapišete, za njima razštevavec, za razštevavcom pa količnik. 2) Začenja se pri nar višjem mestu od leve na desno ena številka za drugo razštevati; kolikor se dobi, se za potezama ali po znamnju = (enakosti) zapiše. 3) Našteva se z najdeno številko količnika raz¬ števavec, izdelek se pa podpiše pod tisto razštevno število, ki se je razštelo. 39 4) Podčerta in odšteje se spodnja številka od zgornje, ter se ostanek podpiše. 5) Sname se bližnja številka razštevanca, k ostanku se pristavi, zgoraj zareže, in potem se obedve spet razštejete. Tako se dalje do konca ravna. Na pr. Gorton je zapustil 3 sinom 3969 gl. goto¬ vega denarja ; koliko 1 sin dobi ? — 1323 gl. 3 3969 | 1323 gl. ali 3969 : 3 — 1323 gl. 3 3 s 9 * 9 9 9 '6 * 6 6 6 »9 . 9 9 9 • Zakaj : 3 tavžentiee na 3 dele razdeljene dajo 1 tavžentico; 9 stotič s 3 deljenih zda 3 stotice ; . 6 desetic s 3 deljenih da 2 desetici; 9 enot s 3 deljenih da 3 enote ; skupaj 1 tavž. 3 stot, 2 des. 3 en. = 1323. v • • • 0 6) Ce se v naštevanji izdelek večji pokaže, kot je številka, ktera se je ravno razštela, da se odšteti ne more, se je prevečkrat vzelo ; če je po odštevanju ostanek večji kakor razštevavec, se je premalo do¬ bilo. Dotlej se mora po 1 več ali manj poskušavati, da izide. 7) Če je ena sama perva številka v naštevaneu premalo, in se razšteti med toliko ne da, se vzamejo po dve ali po tri, da bo dovolj. Na pr. 486 gl. davka ima 9 gospodarjev po enakik delih plačati: koliko mora vsak plačati? — 54 gh 40 9 | 486 | 54 gl ■ ali 486 : 9 = 54 gl. eden plača. Zakaj : 48 desetic razštetih z 9 da 5 desetic, 9 krat 5 des. pa je le 45 des., tedaj še ostanejo 3 des. ; 3 des. in 6 en. je 36 enot, te razdeljene z 9 dajo 4 enote, 9 krat 4 en. je na tanko 36 enot, toraj ni ostanka. 8) Ce ima razštevavec od zadej ničle, se odre¬ žejo, pa ravno toliko številk tudi v razštevancu, ki se skoncoma za ostanek v podobi deline podpišejo in k količniku pridenejo. Na pr. Predice imajo za 40 dni 321 funtov prediva spresti; koliko ga pride na dan? == 8^ ( S. 40 | 32 t l | 8^ ® ali 32,1 : 4, 0 — 8/,, 32 32 s * *'iO, , Zakaj : 321 en, s 40 — ali 32 s 4 deljenih da 8 enot, 40 krat 8 en. je 320 enot, in ostane še 1 enota, ktera se s 40 ne da do celega deliti; tedaj se to razštevanje le naznani v podobi deline. 9) Ako je v sredi razštevanca ena številka premalo, da se razšteti med toliko ne da, se v ko¬ ličnik ničla zapiše, potem se ena privzame in raz- šteje. Na pr. 5150 gl. dobička naj semedSkupcov razšteje; koliko eden dobi ? —, 1030 gl. 5 | 5150 [ 1030 gl. dobi vsak ali 5150:5 =1030 gl. 5 5 »15 15 * 15 15 41 10) Ako je razštevavec mnogocifern, se polajša delo, če se poskusa, kolikokrat je perva nar višja številka razstevavčeva v pervi, ali v pervik dveli višjih številkah razštevančevih zapopadena. Na pr. Za 736 gl se dobi 23 centov lanenega olja; po čem bo 1 cent? — Odg. Po 32 gl. 23 736 69 32 gl. velja 1 cent. ali 736 :23— 32 gl. 69 = 46 46 = 46 46 Zakaj s 73 des. s. 23 — ali 7 z 2 — deljenih da 3 desetice, 23 krat 3 des. je 69 desetic, tedaj še ostanejo 4 des.; 4 des. in 6 en. je 46 enot; 46 en s 23 — ali 4 z 2 — deljenih da 2 enoti, 23 krat 2 je 46 enot; skupaj 3 des. 2 en = 32. — Razšt^a se tudi rekoč: 23 v 73 ali 2 v 7 je 3 krat zapa¬ deno itd. 11) Če na zadnje ni ostanka, je razštevavec n<^| tanko v razštevancu zapopaden, in se postavi znam- nje to namesto ostanka, če je pa kaj ostanka, se temu^| razštevavec v podobi deline podpiše, (karjepamanj kakor 1), in se k količniku pridene. To se iz gornjih | primerkov vidi. 12) Poskus za dobro in pravo razštevanje se naredi, če se količnik z razštevaveom našteje ; ker bo, če je razštevanje brez ostanka, razštevanec izšel; če je pa kaj ostanka, se mora k izdelku ostanek prišteti. Na pr. V nekem mlinu se v 26 dneh 849 centov moke zmelje; koliko na dan? — OJg 1 . 32^-J centov. 42 26 | 849 | 32^ centov ali * 69 26 17 209 26 64 849 =69 17 26 26 = 32 — 26 209 64 849 849 13) Kdor je raštevanja dobro vajen, si ga lahko skrajša, ter na pamet našteva, odšteva, in ostanek s pribodno številko sostavlja. §. 4. Naloge. 1) 2 | 648 | 3) 4 | 1576 | 5) 8753 : 8 = ? 7) 278435 : 9 = 9) 7051639 : 7 = 2) 3 | 759 | 4) 6 | 3258 | 6) 1836 : 4 =? 8) 537018 : 8 =? 10) 857063 : 9 =? 11) Tkavec stke na dan po 5 vatlov platna; v koliko dneh bo 135 vatlov izgotovil? j/ 12) 480 gl.*davka ima 8 gospodarjev po enakih aelih plačati; koliko bo mogel vsak plačati ? 13) Za 1 vagan erži damo 4 gl.; koliko vaga- nov dobimo za 514 gl. ? A 14) 6 veder vina velja 84 gl.; koliko bo ve- *^]jalo 1 vedro? A 15) 37284 : 12 =? 16) 527016 : 32 =? 17) 891305 : 58 =? 18) 915042 : 74 =? 19) 7 oseb si ima 2653 gl. med seboj na enake dele razdeliti; koliko pride na osebo? 20) Za 9 centov loja da milar 207 gl.; po čem mu pride 1 cent ? 43 21) 2268 : 21 — ? 22) 7657 : 31 =? 23) 16692 : 52 = ? 24) Pri neki kupčii se mora 2040 gl. založiti; koliko oseb se mora udeležiti, da na vsako osebo 85 gl. zadene ? 25) Koliko znese mesečni prihodek ali strošek, če se v letu 348, 256, 712, 836, 4315, 8609, 7390 gl. potegne ali potroši? 26) Po čem pride 1 seženj derv, če 18 sežnjev 72 gl. velja? 27) 23 centov jekla velja 2898 gl.; koliko velja 1 cent? 28) Naj se deli 53076 s 85, 80537 s 70. 29) 1 funt ima 32 lotov; koliko funtev znese 18688 lotov ? 30) Med 55 pogorelcov se 26455 gl. na enake dele razdeli; koliko dobi vsakteri ? 31) 1 cent železa velja 94 gl.; koliko centov se ga dobi za 71816 gl.? 32) Naj se deli 78650 z 10, 86500 s 100, 67000 s 1000, 14040 s 60, 39208 z 900, 152600 s 350. 33) Žitar proda 60 vaganov pšenice za 249 gl.; po čem je 1 vagan prodal? 34) 28 vatlov platna velja 21 gl. ; koliko gl. bodo veljali 4 vatli ? (7mi del od 21 gl.) 35) Za 12centov voska damo 1269 gl.; koliko pa za cent? 36) Če 83 veder vina 581 gl. velja; po čem pride 1 vedro ? 44 37) Koliko goldinarjev je 5368 novih kraj¬ carjev? 38) Žebljar proda 33 sodčekov žebljev za 693 gl. ; po čem pa 1 sodec? 39) Koliko velja 1 cent živega sebra, če 14 centov 2450 gl. velja? 40) Kupec proda za 399 gl. terpentina, cent po 19 gl.; koliko centov je prodal? 41) 1 cent ima 100 funtov; koliko centov da 173843 funtov? 42) Žebljar vsaki dan po 600 žebljev napravi; v koliko dneh jih bo 24000 naredil ? 43) Mildr proda v 1 letu za 22320 kr. sveč, funt po 18 kr. ; koliko funtov jih proda? 44) Gornik je pridelal 120 veder vina, in ga je za 2640 gl. prodal; po čem je vedro prodal ? 45) 1 □ seženj ima 36 Q čevljev; koliko sežnjev je 327086 čevljev? 46) 569734 : 800 =? 47) 94208 256 =? 48) 133245 : 423 =? 49) Tergovsko družtvo pridobi 8000 gl.; če na vsacega deležnika spade 500 gl., koliko oseb je bilo v družtvu ? 50) Po čem pride ceni volovskih kož, ako cena za 40 centov 1880 gl. znese? 51) Kupec plača za cent cukra 42 gl.; koliko centov ga bo dobil za 9668 gl. ? 52) 1 □ čevelj ima 144 Q palcev; koliko čevljev stori 5382149 palcev? 45 53) Za neko poslopje je treba 58750 opek; koliko (vozov) se jih bo moralo pripeljati, ako se vsakokrat po 250 opek naloži? 54) Vodovod 5640 čevljev dolg ima se iz svin¬ čenih cev narediti; koliko takih cevi bo treba, če je vsaka 8 čevljev dolga? 55) 4109732 : 7843 = ? 56) 675296 : 1796 = ? 57) 9884010 : 2885? 58) 1 oralo ali joh ima 1600 Q sežnjev; ko¬ liko oralov znese 53748900 sežnjev ? 59) Premožen Jeklin zapusti svoji ženi in svo¬ jim otrokom 24000 gl. premoženja s tem namenom, da žena polovico, otroci pa drugo polovico premo¬ ženja med seboj enako razdelijo; koliko dobi žena, in koliko vsak otrok ? 60) Kaj velja 5 centov jezic, če se za 8 centov 64 gl. plača? Na pamet: Ce 8 centov 64 gl. velja bo 1 cent. veljal le 8mi del tega, to je 8 gl. ; 5 centov pa bo veljalo 5 krat toliko kakor 1 cent, tedaj 5 krat 8 gl. = 40 gl. Pismeno: 8 ct. . . . 64 gl. 1 „ ... 64 : 8 = 8 gl- 5 * ... 8 X 5 = 40 gl- 61) Da senožet pokosim, moram imeti 12 koscov na 6 dni; koliko koscov bom moral najeti, če ho¬ čem senožet v 4 dneh pokositi ? Na pamet: Oe 12 koscov senožet v 6 dneh po¬ kosi, bi bilo treba, da bi bila senožet v 1 dnevu pokošena, 6 krat toliko koscov, tornj 6krat 12 =72 46 koscov; da se pa travnik v 4 dneh pokosi, bo treba le 4ti del od 72 koscov, to je 18 koscov. Pismeno: 6 dni ... 12 koscov 1 dan . . . 12X6 —72 kose. 4 dni ... 72 : 4 = 18 kose. 62) 12 vaganov erži se proda za 36 gl.; ko¬ liko pa bi 32 vaganov veljalo? v 63) Ce za 6 nkr. 3 jajca dobim, koliko bom dal za 38 jajc. 64) Doklej bo voznik peljal 12 centov za tisto voznino, za ktero pelje 8 centov 6 milj daleč? I V. Naloge h eveterih računštev z enoimnimi celimi števili. 1) Zitar kupi 1507 starov pšenice, 839 starov erži, in 2814 starov ovsa; koliko starov znese to žito ? 2) 43 kmetov nakupi 258 oralov travnikov za 1806 gl.; koliko oralov gre vsakemu, in koliko mora vsak plačati ? 3) Na nekem vertu je 5 verst dreves po 26, 27, 32, 35 in 42; koliko dreves je skupaj? 4) Koliko velja 375 veder vina po 9 gl.? 5) V kovačnici porabijo v šestih letih oglja: pervo leto 2506 centov, drugo 2598 centov, tretje 2843 centov, četerto 3318 centov, peto 3762 centov, šesto leto 3075 centov; koliko centov znese vseh šest let? 47 6) Nekdo podedva 2798 gl. s tem pogojem, da ima 465 gl. med uboge šolarje razdeliti; koliko mu ostane dedine ? 7) Kerčmar zmeša 4 vedra vina po 12 gl., 3 mdra po 14 gl. in 5 veder po 15 gl. ; kake cene lo zdaj vedro navprek? 8) Smodnik je znašel Bertold Sclnvarz leta 1254, tiskarstvo pa'Janez Gruttenberg 1. 1440; koliko lel je do zdaj od vsaktere teh znajdeb? 9) Tergovec dobi 5 sodov olja, sod po 5 veder; koliko funtov deržijo vsi, če vedro 92 funtov tehta (vagp,), in koliko je vsa cena, če se cent po 48 gl. rajta ? 10) Kerčmar kupi 275 veder vina za 4500 gl.; na koliko mu pride vedro? 11) Nekdo je bil rojen leta 1813; koliko let je zdaj star ? 12) Opekar ožge šest opekarnic, in sicer vsako¬ krat po 15660 opek. Ce jih potem 32770 za kako cerkev proda, koliko mu jih še ostane ? 13) V nekem tergu je pogorela cerkev, duhov- ska hiša (farovž), šola, in drugih 12 hiš; cerkev je veljala 18376 gl., duhovska hiša 6495 gl., Sola 3892 gl., hiše pa so cenili 9878 gl.; kolika je bila škoda, ki jo je ogenj napravil ? 14) Kupec dobi pet sodov blaga, pervi tehta 135 Ž7, drugi 128 Ž7, tretji 143 četerti 130 49% peti 115 It-, kolika je teža tege blaga? 15) Kerčmar kupi 250 veder vina za 1950 gl. ,* do čem mu pride vedro ? 48 16) Kava je leta 1644 pervič v Evropo prišla; koliko let je od tistega časa? 17) Kmet ima 817 mernikov pšenice, in je 549 mernikov proda; koliko mu je še ostane? v 18) Stajarsko ima 54644 oralov vinogradov ako se letni donesek enega orala šteje na 26 veder; koliko veder vina se pridela na Štajarskem? 19) Koliko novih krajcarjev je 32 goldinarjem? 20) Za novo hišo so pri Novaku preudarili naslednje stroške; za seliše 1586 gl., za grativo (iBamnateriule) 4385 gl., za rokodelce 2478 gl., za hišno orodje 1654 gl., za razne stroške pa 195 gl.; na koliko je seglo celo pohištvo ? 21) Sod sladkorja, tehta 518 ‘U ; kolkio fantov je sladkorja, če ima sod sam zase 65 Ž?? 22) Na Ogerskem se nakoplje okolj 3590 mark zlata, in 77570 mark srebra na leto; koliko so ti pridelki v dnarjih vredni, ako se marka zlata šteje po 370 gl., marka srebra pa po 24 gl.? 23) Vert gospoda fajmoštra je 39° dolg in 21° širok, koliko štirjaških sežnjev obseže ? 24) Suknar kupi 146 vatlov sukna za 438 gl., iu prodaje vatel po 5 gl. ; koliko ima dobička? 25) V nekem mlinu se zmelje v 24 dneh 2088 centov moke; koliko pa v 1 dnevu? 26) Kmet je meščanu 345 gl. dolžan ; po ter- gatvi da svojemu posojevavcu 55 veder mošta po 4 gl. ; koliko mu še ostane dolžan? 27) Koliko goldinarjev verže 32564 nkr. 49 28) Za novo hišo je potreba 85000 opek; ko¬ liko velja vsa opeka, če se jih 1000 po 15 gl. plača? 29) V nekem sadonosniku se ima 912 drevesec v 38 enakih verst nasaditi; koliko jih ho prišlo v 1 versto? 30) V Idrii se pridela na leto kakih 3335 cen¬ tov živega srebra; koliko je to v denarjih vredno, če se cent rajta po 147 gl. ? 31) Štacunar je na semnji skupil za blago 314 gl.; na potu potroši 12 gl.; voznine plača 16 gl.; koliko je še domu prinesel? 32) Med 83 pogorelcov se nabranih 29631 gl. enako razdeli; koliko dobi vsakteri ? 33) Kupec dobi 4 Žaklje volne; v pervem je 58, v drugem 46, v tretjem 64, v četertem 75 ; koliko funtov volne je skupaj, in koliko v vsakem Žaklju sploh (poččz, navprek) ? 34) Od 24 bokalov dobrega mleka dobimo toliko smetane, da se funt masla iž nje skuha; koliko mleka s smetano je treba, da bi se 50 ‘U masla dobilo ? 35) Kerčmar zmeša 16 veder vina po 12 gl. in 24 veder po 18 gl.; po čem je vedro zmeša¬ nega vina ? 36) Koliko goldinarjev znese 6258 petek ? 37) Mati shranijo na jesen 8790 jabelk. Okoli sv. treh kraljev jih lepo preberejo. Ce so 450gnji- lih izvergli, druge pa sčasoma po 6 za 1 petko po- prodali, se praša, koliko je ostalo zdravih, in ko¬ liko so za nje skupili? Računica za slovenske šole ne deželi. 4 50 38) Na Krajnskem odredijo na leto kakih 84690 krav; koliko mleka se od njih dobi, ako ena krava sploh 810 bokalov mleka da ? 39) Pri Peklarji so 95 mernikov Sisek nabrali, in so jih po 52 nkr. prodali; koliko so skupili ? 40) V zidu je na dolgost 124, na visokost 48, na širokost pa 6 opek; koliko jih je v celem zidu ? 41) Avstrijansko cesarstvo odredi okoli 20 mi¬ lijonov ovec, ktere dajo do 100000 centov volne na leto. Če bi se ta volna funt po 47 nkr. prodala, koliko bi vergla ? 42) Ktero letnico so pisali Turki leta 1855, ker začenjajo število časa za 622 let pozneje kakor kristjani ? 43) Tergovec proda v Terstu 7509 centov blaga po 136 gl.; koliko dobi zanj ? 44) Bukve imajo 742 strani, in na vsaki strani 28 verst; koliko verst imajo cele bukve? 45) Krajnsko je štelo leta 1836 442900 stano- vavcov, leta 1854 pa 505886; za koliko je število ljudi v tem času narasti o ? 46) Tkavee stke na leto (v 304 delavnikih) 1520 vatlov platna; koliko vatlov tiste sorte platna bi 30 tkavcov natkalo ? 47) Tergovec kupi 114 centov voska po 83 gl., in 54 centov po 56 gl.; proda ga pa počez cent po 87 gl.J koliko ima pri tej kupčii dobička? 48) Ako žila pri odrašenem človeku 72 krat v 1 minuti udari; kolikokrat udari v 60 minutah ? 51 49) Če se 4004 pesek v zemljo poseje, pa le vsaka 14 8ta peška vcepi, koliko drevesec se pri¬ čakuje ? 50) Terdin ima štiri kapitale na posojilu; od pervega vleče na leto 95 gl., od drugega 78 gl., od tretjega 125 gl., od četertega 218 gl.; koliko dobi obresti (činža) na leto od vseh štirih kapitalov? 51) Ena stanica je 24' dolga in 18' široka, druga pa je 22' dolga in 17' široka; za koliko štirjaških čevljev so tla perve stanice obširnejše kot druge ? 52) Navadno se rajta 150 velikih polen na 1 seženj derv; koliko sežnjev da 18900 takih polen, in koliko veržejo , ako se 1 seženj po 5 gl. ceni ? 53) Nekdo mi je 4705 gl. dolžan; na to mi plača 3847 gl.; koliko imam še pri njem iskati? 54) Grumbar ima 948 večjih in 1260 manjših gumbov v zalogi. Večje proda dvanajstero (tucat) po 64 nkr., manjše pa po 48 nkr.; koliko dobi za vse ? 55) Stirivoglata skrinja je 40" dolga, 31" ši¬ roka , in 9" globoka; koliko kočnih palcov ima prostora ? 56) Usnjar proda 52 butar kož, vsaka butara šteje 10 kož, za vsako kožo dobi 6 gl., in ima do¬ bička pri vseh 208 gl.; koliko njega velja 1 koža? 57) Koliko znese 7318 centov omikane konop¬ ljine, cent po 32 gl. ? 58) Neki opaldar proda v pervem mescu 23 ct., v drugem 34 ct., v tretjem 38 ct. tobaka; koliko je prodal cele kvatre, in koliko mu znese, če 1 ct. 105 gl- velja? 52 59) Mesar kupi tri rejene vole, kteri so brez kože in droba ravno 38 ct. tehtali; koliko mesa in koliko loja je od njih dobil, ako se pri vsakem centu šteje 77 'U mesa in 23 2? loja? 60) Koliko velja na štiri vogle obtesan hrast ali dob, 15 čevljev dolg, 2 čevlja širok, in 2 čevlja debel, če se vsak kočni čevelj po 2 gl. plačuje? — Dolgost, širokost in debelost se skupaj naštejejo, ter se odgovor dobi. 61) Kmet je na eno njivo 15 vaganov, na drugo 21 vag., na tretjo 25 vag. in na šterto 32 vag. reži posejal, 10 krat toliko panažel; koliko je več nažel kot posejal, in koliko mu je žito verglo, če je peti del za domačo potrebo obderžal, kar je pa še ostalo, vagan po 3 gl. prodal? 62) Koliko goldinarjev znese 45 cesarskih zla- tov (cekinov), če 5 zlatov 24 gl. da? 63) Predica sprede v 3 dneh 2 Ž? prediva; v koliko dneh ga bo 12 U spredla ? 64) Koliko merjač oglenja dobi oglar iz 35 sežnjev derv, če ga iz 7 sežnjev 6 merjač ožge? 65) 15 delavcov iztrebi v enim dnevu 24 sež¬ njev dolg graben; koliko delavcov bo treba, do bodo v ravno tem času 72 sežnjev dolg graben iztrebili? 66) 10 Ceglarjev naredi po 8000 ceglov na dan; koliko cegla naredi 15 Ceglarjev? 67) Gospodinja potrebuje 8 dni 9 teric, da bi lan oterle ; koliko teric bi mogla najeti, če hoče da bi ga v 6 dneh oterle? 68) Za 12 srajc je treba 40 vatlov po 5 če- tertin široeega platna; koliko bo treba 4 četertine širocega ? 53 69) 20 delavcov delo lahko v 18 dneh konča; v koliko dneh bo delo končano, ako odide 12 de¬ lavcov ? 70) Kerčmar nakupi 120 veder vina po 35 gl., 160 veder po 28 gl., in 78 veder po 24 gl., pa ga proda čez nekoliko mescov vedro po 32 gl.; koliko ima dobička? 71) Koliko opek po 10 paleov dolgih, po 5 palcov širokih, in po 2 palca debelih bo treba za zid, kteri mora biti 2568 palcov dolg, 258 palcov širok, in 72 palcov debel ? 72) Simon je Tomažu 5340 gl. dolžan, na ta dolg je plačal enkrat 405 gl., drugokrat 753 gl.; koliko je že plačal, in koliko mu še dolžan ostane? 73) Neki kmet je celo svojo posest prodal; za poslopje dobi 642 gl., za hišno in poljsko orod je 318 gl., za živino 509 gl., za njive 872 gl., za vert 230 gl., za gojzd 780 gl., za vinograd pa 960 gl. ; koliko znese vse njegovo premoženje ? To premoženje položi na činž, od kterega se živi; ker pa otrok ni imel, sporoči v poslednji na¬ vedbi ali testamentu, da se njegovo premoženje po smerti med 4 razšteje, ker dobi žlahta 1 del, cer¬ kev 1 del, šola 1 del, in ubogi 1 del; koliko dobi vsakteri ? 74) V 205 predivnicah teče v vsaki sploh 6332 vretenec; ako vsako vretence da 36 preje; koliko se je izdela v vseh predivnicah ? 75) Kmet kupi 9 volov po 92 gl., jih zredi, in dobi za vsacega 48 gl. manj, kot dvarat toliko, za kolikor jih je nakupil; koliko veljajo voli, koliko je 54 prejel za enega, in koliko mu je ostalo za trud, če je za pico 220 gl. rajtal ? 76) Gotovo je to, da glas v eni sekundi pre¬ leti 1050 čevljev; kako daleč je tedaj človek od hudournega oblaka, ako more, kar se blisk uterne, 5 sekund našteti, dokler groma ne sliši? —Koliko pa ako našteje 12 sekund? 77) Gospodar skupi za vino 225 gl., za zernje 186 gl., za živino 109 gl., za maslo 45 gl. On pa plača gosposki 83 gl., družini 120 gl., za pripravo 39 gl., in za sol 20 gl. Koliko je na leto prejel, koliko izdajal, in koliko mu ostane ? Prejel je 565 gl., odštel pa 262 gl. ; tedaj m«, še ostane go¬ tovih 303 gl. Pri tolikem dobičku mora biti dobra etina, skerben gospodar, pa tudi pridni ljudje. Tretji razdelek. Rajtanje z mnogoimnimi števili. I. Pregled avstrijanskih mer, teht in denarjev. 1. Mera času. Čas merimo na leta, mesce, tedne, dneve itd., in sicer tako le : leto ima 12 mescov, dan ima 24 ur, mesec „ 30 dni, ura „ 60 minut, teden „ 7 dni, minuta „ 60 sekund. Pri obrestni štetvi se navadno šteje mesec za 30, tedaj leto za 360 dni. Po pratiki ali koledarji pa ima: prosinec (januar) 31 dni, svečan (februar) 28 ali 29, sušeč (marc) 31, mali traven (april) 30, veliki traven (maj) 31, rožnik (juni) 30, tedaj pride na mali serpan (juli) 31 dni, veliki serpan (august) 31, kimovee (september) 30, vinotok (oktober) 31, listopad (november) 30, gruden (december) 31; na prestopno pa navadno leto 365 366 dni. 2. Mera na dolgost. Večje dolgosti se merijo po miljah, manjše po sežnjih ali klaftrah (°), čevljih ('), palcih ("), čer- tah in sicer tako le : milja ima 4000 sežnjev, seženj „ 6 čevljev, čevelj „ 12 palcov (col), palec „ 12 čert. Sukno, platno in druga taka roba se meri na vatle; dva vatla sta nekoliko manj kakor 5 čevljev. 3 Mera na planoto. Planoto t. j. zemlje, gojzde, travnike, njive itd. merimo na štirjaške ali kvadrate. Štirjaška milja (Qmilja) ima 16000000 štirjašk.sežnjev, štirjaški seženj (Q°) „ 36 štirjašk. čevljev, štirjaški čevelj (□') „ 144 štirjašk. palcov, štirjaški palec (Q'0 » 144 štirj. čert(fT"), 1600 (1 |° je en oral ali joh. 4. Mera na debelost. Debelost merimo po kočni ali kubični meri. Kubični seženj ima 216 kubičnih čevljev, kubični čevelj „ 1728 kubičnih palcov, kubični palec „ 1728 kubičnih čert. Žito in tekoče stvari merimo z votlo mero. Žito merimo tako le: vagan (mecen) derži 2 mernika (polovnika), mernik „ 16 (20) bokalov, 57 osminka (merica) derži 4 bokale, bokal (pinta, firtelj) „ 2 poliča, polič „ 2 maselca. Tekoče stvari, postavimo, vino, olje i t. d. me¬ rimo na vedra, bokale, poliče i t. d. Vedro derži 40 bokalov, bokal 2 poliča, polič 2 maseljca. Štertinek derži po 10, polovnjak po 5 veder; sodček olja ima 2 vedri. 5. Števina. Veliko stvari je, ki se drugače ne morejo me¬ riti , kakor da se štejejo kos za kosom; in to se imenuje števina. Kopa ima 60 snopov, kosov i t. d.; šiling (nemški) ima 5 kosov; stavek (nemški) ima 15 ko¬ sov ; tacat ima 12 kosov. Povesmo peres ima 25 peres, bala papirja ,, 10 risov, ris „ »20 bukev, bukve pisnega „ imajo 24 pol, bukve natisnega „ „ 25 pol. ti. Telite. Naj več blaga se tehta ali vaga po kupcijski teliti. Na tej velja: cent (ct.) 100 funtov (@), funt 32 lotov (lt.), lot 4 kvintelce (kv.), 58 Denar t. j. žlahtna ruda se tehta po markni tehtl, in ta se tako le razdeljuje: marka ima 16 lotov, vinar ima 2 beliča lot „ 4 kvinteljce, belič „ 128 ravnalnih kvint. „ 4 vinarje, vinarjev. En lot dunajsko markne tehte je nekoliko težji, kakor en lot kupčijske tehte. Za denarske tehto jej bila poprej po Nemčii kolonska marka, ktera je enmalo ložja kakor dunaj¬ ska. Zdaj pa se kujejo denarji po colnem fantu; čolni funt funt pa je blizo 28f lota dunajske kup¬ čijske tehte. Ta funt se kot denarni funt razdeljuje v 1000 tisočin (tavžentin), tisočina pa v 10 dese¬ tink ali as. 7. Denarji. Y Avstrii se je računalo že več ko sto let po konvcncijncni denarji, po kterem se je dvajset goldi¬ narjev štelo za eno kolonsko marko čistega srebra. Goldinar je imel 60 krajcarjev (kr.), krajcar 4 vi¬ narje (vn.). Na Laškem in Benečanskem so računali na lire in čenteze. Lira 'je imela 100 čentezov, 3 avstrijan- ske lire pa 1 gl. konv. dr. Od 1. listopada 1858 pa je avstrijanska veljava za edini postavni denar vsega cesarstva. Po ti ve¬ ljavi se kuje iz enega colnega funta čistega srebra 45 goldinarjev. Ta novi goldinar ima 100 novih krajcarjev (nkr.). 100 gl- konv. dn. = 105 gl. avstr. velj. 180 avstr. lir. = 35 „ „ ,, I 59 Pri premenjevanju konvencijnega denarja v novi denar ali v avstrijansko veljavo je treba to le pomniti: a) Stari goldinarji ge premenijo v nove, če se našteje ravno toliko goldinarjev in poverh ravno toliko petek (5 nkr.). N. pr. 48 starih goldinarjev je 48 novih goldinarjev in 48 petek t. j. 2 gl. 40 nkr.; skupaj 50 gl. 40 nkr. b) Stari krajcarji se premenijo v nove, če se k številu starih pridene polovica in še četertina. N. pr. 24 starih kr. je 24, 12 in 6, tedaj 42 nkr. Denarji so iz zlata, srebra in iz bakra ali kufra. Zlati denarji so bili do zdaj suverendori po 13 gl. 20 kr. in cekini po 4 gl. 30 kr. konv. dn. Zdaj pa kujejo krone in polkrone, ktere so pa le kupčijski denar, in nimajo stanovitne vrednosti. Ena krona ima eolnega funta čistega zlata, in velja okoli 13J gl. avstr. velj. Tudi še naprej kujejo cekine kot kupčijski denar. Sreberne denarje po novi avstrijanski veljavi kujejo, in sicer kot zvezne denarje: dvojne ali velike zvezne tolarje in enojne ali male zvezne tolarje po 3 gl. in 1| gl. avstr, velj.; kot deželne ali domače denarje: dvogoldinarje, goldinarje in četert-goldinar- je *), in potem kot drobiž: destice in petke po 10 in 5 novih krajcarjev. Zraven teh tudi še naprej kujejo kot kupčijski denar levantinske tolarje s podobo cesarice Marije Terezije z letno številko 1780- Od starih ali konvencijnih denarjev pa velja križavec 2 gl- 30 nkr. ') ali nove petice. dvogoldinarski tolar ali škuda 2 gl. 10 nkr. goldinar ali pol škude 1 „ 5 ,, Iz bakra kujejo drobiž po 3, 1 in \ nkr. Od starili bakrenih denarjev pa velja dvojak ali dva krajcarja 3 nkr. krajcar ali 5 čentezov 1| „ tričenteznik 1 „ pol krajcarja ali čentez \ „ Zraven tega pa imamo tudi papirnat denar ali bankovce po 1, 5, 10, 100 in 1000 gl. avstr. velj. Po večih avstrijanskih deželah so do zdaj tudi še računali po Šajnu ali po dunajski veljavi. 5 gl. dun. velj. = 2 gl. konv. dn.; 100 gl. dan. velj. = 42 gl. avstr. velj. Ta denar je odpravljen že od 1. malega serpana 1858. II. Razmenjavanje in spremenjavanjc. Pogostoma se primeri, da se mora debelo v drobiž, drobiž pa v debelo število spremeniti. Pervo se imenuje razmcnjavati ali drobili (resolvirati), drugo spremenjavuti ali debeliti (reducirati). Število, ktero 'kaže, koliko enot nižjega imena ima enota višjega imena v sebi, imenuje se prcmenjavec ali preobračnik teh dveh imen. 61 §. 1. Ce imamo denarja ali blaga na debelo, v drobiž ga spremenimo, ako debelo število s pri¬ stojnim premenjavcam naštejemo. N. pr. Koliko pe¬ tek je 12 goldinarjev ? Na pamet: 1 gl. ima 20 petek, 12 gl. je tedaj 12 krat 20 petek — 10 krat 20 petek je 200 pe¬ tek, 2 krat 20 petek je 40 petek, 200 petek in 40 petek je 240 petek; 12 gl. je tedaj 240 petek? 8 ciframi : Ker ima 1 gl. 20 petek, je 12 gl. 12 krat 20 petek, mora se tedaj 20 z 12, ali kar je ravno tisto, 12 z 20 našteti. — Ali: ko bi 1 gl. imel 1 petko, bi dalo 12 gl. ravno 12 petek ; ker pa 1 gl. ima 20 petek, bo 12 gl. dalo 20 krat 12 petek ; toraj se mora 12 z 20 našteti. Ima debelo število kaj dobriža pri sebi, ga mo¬ ramo v menitvi došteti. Na pr. Koliko lotov je 3 ct. 5 H in 9 lotov? — 0769 lotov. Na pamet: Ker ima 1 et. 100 je 3 ct. 3 krat 100 Ti t. j. 300 Ti in 5 TU je 305 305 Ž? da 305 krat 32 lotov, 305 krat 30 je 9150, 2 krat 305 je 610, skupaj 9760 lotov, in k tem se še do- šteje 9 lotov, je 9769 lotov. S ciframi: 3 ct. 5 ^ 9 lotov _ 100 305 Ti _32 619 915 9769 lotov. Ce imamo goldinarje premenjati v nove kraj¬ carje, je treba k številu goldinarjev na desni le še 62 pridjati dve ničli. Nori krajcarji, če bi bili tudi zraven goldinarjev, se postavijo na mesto dveh ni¬ čel. N. pr. 15 gl. = 1500 nkr. 3 gl. 58 nkr. = 358 nkr. 85 gl. 40 nkr. = 8540 nkr. 173 gl. 6 nkr. = 17306 nkr. §, 2. Ce imamo preveč drobiža, ga v debelo število spremenimo, če ga ravno s tim premenjav- cam eno za drugim razštejemo, s kterim ga podro- bimo. N. pr. Koliko let je 144 mescov? — 12 let. Na pamet: 1 leto ima 12 mescov, tedaj je v 144 mescih toliko let, kolikorkrat se 12 mescov v njih najde; 12 v 120 je 10 krat, v 24 pa 2 krat, tedaj v 144 mescov je torej 12 let. S ciframi: 144 : 12 = 12 let. ' 12 * 24 24 Če imamo kako število novih krajcarjev pre- menjati v goldinarje, je treba na desni le odrezati dve številki; ostale številke pomenijo goldinarje, na desni odrezani pa nove krajcarje. N. pr. 500 nkr. = 5 gl. 1468 nkr. — 14 gl. 68 nkr. 6129 nkr. = 61 gl. 29 nkr. 803 nkr. = 8 gl. 3 nkr. g. 3. Naloge. 1) Koliko minut znese 5 dni in 13 ur V 2) Koliko dni je 23 let 4 mesci 25 dni ? 63 3) Koliko kvintelcov da 25 et., 63 ( S 1 25 lotov, 3 kvintelei? 4) Koliko sežnjev, čevljev, palcov in čert da 45233 čert? 5) Koliko sekund je 17 dni, 15 ur, 17 minut, in 40 seeund. ? 6) Koliko novih krajcarjev da 65 goldinarjev ? 7) Koliko novih krajcarjev je a) 32 gl. ? c) 8 gl. 27 nkr. ? b) 185 gl.? d) 23 gl. 65 nkr.? 8) Spremeni v nove krajcarje a) 5 gl. 28 nkr. ? , c) 43 gl. 4 nkr. ? b) 16 gl. 83 nkr.? d) 104 gl. 8 nkr.? 9) Koliko goldinarjev znese 748 novih krajcarjev? 10) Koliko goldinarjev je a) 1400 nkr.? c) 375 nkr.? b) 2750 nkr. ? d) 1908 nkr. ? 11) Koliko goldinarjev je 12, 32, 47, 65, 94 novih petič ? 12) Koliko goldinarjev da 20, 35, 86, 104, 235 novih desetic ? 13) Koliko goldinarjev verze 40, 65, 100, 162, 248 novih petek? 14) Spremeni 86 gl. 38 kr. konv. dn. v krajcarje? 15) Koliko starih goldinarjev in krajcarjev je 3456 krajcarjev? 16) Koliko veder in bokalov je 350, 487, 816, 953, 1742 bokalov? 64 17) Koliko dni da 5, 7, 13, 208, 715 nava¬ dnih let ? 18) Koliko sekund ima navadno leto, koliko prestopno ? 19) Koliko Q čevljev je 8, 12, 18, 23, 35, 819, 704, 6312 □ sežnjev?' 20) Koliko palcov da 19, 24, 414, 2351 [j čevljev ? 21) Koliko funtov, lotov in kvintelcov da 7924 kvintelcov ? 22) Koliko maselcov verze 9, 21, 377, 9428 veder ? 23) Koliko bokalov da 1, 5, 7, 15, 22, 310 štertinkov ? 24) Kolikov bokalov je 1, 3, 8, 15, 20, 34, 388 polovnjakov ? 25) Koliko pol pisnega papira znese 1, 0, 9, 14, 73, 810 bal? 20) 87305928 sežnjev, koliko je to milj ? 27) Koliko oralov znese 975803004 □sežnjev? 28) Koliko časa bo treba, da se en milijon našteje, če se šteje na vsako sekundo eno ? 29) Nekdo je 85 let živel, koliko le minut ? 30) Pri zdravem človeku serce v 1 minuti po 70 krat udari; kolikokrat v I uri — vi dnevu —, v 1 letu? Oh čudo, da se ne razbije ! 65 III. Soštevanje mnogoimnih števil. §. i ■ Za soštevanje mnogoimnih števil so te le pravila: 1) Stavki se tako podpišejo eden pod druzega, da imena enega števila pod ravno te imena drugega števila pridejo, pa se podčertajo. 2) Začčnja se soštevati pri nar nižjem imenu, pa se gre poredoma do višjih; vsakokraten znesek se podpiše pod sošteto število. Na pr. Naj se so- šteje 17 veder 30 bokalov in 29 veder 6 bokalov. Na pamet: 17 veder 30 bokalov in 29 veder je 46 veder 30 bokalov; pa 6 bokalov je 46 veder 36 bokalov. S ciframi: 17 veder 30 bokalov 6 + 30 = 36 bokalov, 29 v 6 „ 29 + 17 = 46 veder. 46 veder 36 bokalov. 3) Kadar je kak znesek tako velik , da ima enote višjega imena v sebi, se zdebeli z delitvo na tisto višje ime; ostale enote se zapišejo na svoje mesto v znesbu, dobljene višje enote pa se prištejejo k naslednemu višjem imenu. Na pr r Koliko je 9 ur 48 minut in 5 ur 36 minut? Na pamet; 9 ur 48 min. in 5 ur je 14 ur 48 min.; k tem manjka še 12 min., da bi bilo 15 ur; ako se vzame teh 12 min. od 36 min., ostane še 24 min, 1 prišteti; je tedaj skupaj 15 ur 24 min. Računica za slovenske šole na deželi. 5 66 S ciframi; 9 ur 48 min. 36 -f 48 = 84 min. = 1 ura 24 min. 5 „ 36 „ 1 +• 5 + 9 = 15 ur. 15 ur 24 min. 4) Ako imamo soštevati goldinarje in nore kraj¬ carje, se to ravno tako dela, kakor pri soštevanji brezimnih mnogocifernih števil. N. pr. 103 gl. 48 nkr. al 10348 nkr. 89 „ 76 „ „ 8976 „ 45 „ 83 „ „ 4583 „ 260 „ 7 „ 26007 „ ””499 gl. 14 nkr. 49914 nkr. . = 499 gl. 14 nkr. Ako tukaj soštevamo nove krajcarje, dobimo narpred 24 enot; zapišemo 4, 2 pa naprej prište¬ jemo, potem dobimo 21 desetic, kterih zapišemo 1 ; 2 pa naprej prištejemo k goldinarjem. §. 2. Naloge. 67 7 ct. 36 S, v četertem 3 ct. 84 S, v petem 6 ct. 99 S , v šestem 8 ct. 58 koliko vaga blago vseh 6 sodov ? 12) Gospodinja zredi petero pitank (svinj), ki tehtajo: perva 2 ct. 15 S, druga 2 ct. 8 S, tretja 1 ct. 45 S, šterta 2 ct. 10 S , peta 1 ct. 55 S ; koliko dobi slanine in mesa? 13) Čevljar je Mlinariču to le obutel naredil': Gospodarju iz novega škornje za 4 gl. 18 nkr., go¬ spodinji 3 pare čevljev za 3 gl. 84 nkr., sinu 2 para čevljev poddelal za 2 gl. 42 nkr. , 5 parov čevljev okerpal, stori skupaj 1 gl. 45 nkr., hlapcu iz no¬ vega škornje naredil za 4 gl. 62 nkr., in dekli 1 par podvezank (33utibfcl)uf)e) napravil za 3 gl. 36 nkr.; koliko ima Mlinarič za vso obutel plačati ? 14) Štacunar je prodal v enem tednu 1 S 7 lt. 1 kvtl. žafrana, v drugem 2 S 4 lt. 2 kvth, v tre¬ tjem 1 S 15 lt. 3 kvtl., v četertem 1 S 3 lt. 2 kvtl.; koliko žafrana je v teh 4 tednih prodal ? 15) Kerčmar ima plačati štacunarju za sladkor 12 gl. 32 nkr., za kavo 9 gl. 84 nkr., za sveče 4 gl. 15 nkr., za olje 5 gl- 48 nkr., za rajž 2 gl. 95 nkr., za milo 3 gl. 60 nkr- in za drugo drobnino 1 gl. 52 kr.; koliko je kupcu za vse to dolžan? 16) Bogatin posodi denarjev: A 535 gl. 75 nkr,, B 410 gl. 30 nkr., C 873 gl., D 764 gl. 80 nkr. ; koliko je posodil skupaj ? 17) Kerčmar kupi vina od A 63 veder 15 bo¬ kalov, od B 54 veder 25 bokalov, od C 58 veder 30 bokalov, od D 75 veder 18 bokalov; koliko je kupil vsega vina skupaj ? 18) Kmet proda na jesen pšenice za 258 gl. 24 nkr., reži za 428 gl. 82 nkr., ovsa za 95 gl. 96 nkr., sočivja za 44 gl. 18 nkr., krompirja za 63 gl. 64 nkr. in derv za 88 gl. 60 nkr. ; koliko je za vse to prejel ? 19) Tobakar (opaldar) proda v pervem mescu 45 ct. 75 12 lt., v drugem 56 ct. 38 ‘U 23 lt., v tretjem 63 ct. 86 ‘S 26 lt., v četertem 97 ct. 72 $ 31 lt. tobaka; koliko ga je prodal celo tre¬ tjino leta? 20) Kerčmar potoči v pervem mescu 4 vedra 18 bokalov 3 maselce, v drugem 12 veder, 13 bo¬ kalov, v tretjem 8 veder 35 bokalov 2 maselca, v četertem 7 veder 25 bokalov 2 maselca vina; ko¬ liko vina je v teh 4 mescih potočil? 21) Nekdo ima plačati činža: 345 gl. 72 nkr., 436 gl. 25 nkr., 507 gl. 82 nkr., 825 gl. 90 nkr.; koliko to znese ? 22) Pekar porabi zapored 18 ct. 55 13 ct. 47 21 ct. 37 &, 43 ct. 75 9 ct. 44 17 ct. 85 moke; koliko skupaj ? 23) Žitar proda nekemu mlinarju 7 merjač (mut) 28 vaganov, drugemu 4 merjače 25 vaganov, tretjemu 9 m erjač 7 vaganov; četertemu 5 merjač 69 24 vaganov, petemu pa 8 merjač 12 vaganov pše¬ nice; koliko vaganov jo je prodal? 24) Kovač je kmetu Slancu te le reči naredil: nov voz okoval za 9 gl. 20 nkr., 2 novi sekiri na¬ redil za 1 gl. 84 nkr., brano popravil za 88 nkr., 2 verigi ali lanea naredil za 4 gl. 50 nkr., 2 lemeža podstavil za 1 gl. 66 nkr., 3 gnojne vile popravil za 78 nkr. ; koliko dobi kovač plačila ? 25) Za plajš velja sukno 21 gl, 32 nkr., pod¬ loga 2 gl. 64 nkr., druga priprava 1 gl. 94 nkr., plačilo za delo 4 gl. 80 knr. ; koliko velja cel plajš ? 26) Od štirih stranic verta je perva 9° 2', druga 8° 3', tretja 7° 4', četerta pa 6° 5' dolga; koliko obseže ves vert? 27) Nekdo je izplačal pervi mesec 183 gl. 34 nkr., drugi mesec 351 gl. 79 nkr., tretji mesec 293 gl. 68 nkr.; koliko je izplačal celo četert leta? v 28) Stacunar je prodal na semnji 4 tucate no¬ žev za 17 gl. 96 nkr., 4 tucate vilic za 5 gl. 76 nkr., 9 tucatov žlic za 30 gl. 66 nkr., in 3 tucate okrož- nikov za 7 gl. 12 nkr. ; koliko je skupil? 29) V nekem uredu se je od 5 srenj cesarskega davka nabralo : 127 gl. 54 nkr., 218 gl. 67 nkr., 89 gl. 82 nkr., 97 gl. 62 nkr., 159 gl. 45 nkr.; koliko je bil ves prejetek ? 30) Kmet ima 9 oralov 588 Q° njiv, 1244 Q° verta, 3 orale 58 O’ travnikov, 8 oralov 1097 □" loga, in 2 orala 836 □" pašnikov; koliko ima zem- ljiša skupaj? 70 31) Za novo hišo so preudarili te le stroške za zidarsko delo 816 gl. 57 nkr., za tesarsko delo 214 gl. 62 nkr., za ključavničarsko delo 33 gl. 85 nkr., ža mizarsko delo 79 gl. 24 nkr., za lon¬ čarsko 28 gl. 47 nkr. , za pleharsko delo 38 gl. 94 nkr., za glažarsko delo 12 gl. 8 nkr., za farbo- inazarsko 5 gl. 76 nkr.; koliki je celi znesek? IV. Odštevanje ninogoimnih števil. §. 1. Pri odštevanju mnogoimnih števil se 1) od- števanee pod zmanjšanca tako postavi, da pridejo enakoimne števila eno pod drugo, ter se podreže. 2) Začčnja se odštevati pri nar nižjem imenu, se odšteva ime za imenom dotlej, dokler se do nar višjega ne pride, ostanek se pa vsakokrat zapiše pod odštete števila. N. pr. Opaldar je imel 58 ct. 75 $ 24 lotov tobaka. Prodal ga je 36 ct. 42 ‘S 13 lotov; koliko ga še ima? — 22 ct. 33 $ 11 It^ 58 ct. 74 24 lt. 36 „ 42 „ 13 „ 22 et. 33 ® 11 lt. Začčnja se odjemanje pri lotih namreč: 13 lt. od 24 lt. ostane 11 lt.; 42 & od 75 H ostane 33 Ž7; 36 et. od 58 ct. ostane 22 ct.; skupaj 22 ct. 33 11 lot. 3) Ce je pri kakem imenu spodnje število večje kakor zgornje, se pri bližnjem višje imenu enota na posodo vzame, se razmenja v nižje ime, in se prišteje poprejšnim enotam, potem se odšteva šte¬ vilo višjega imena. Število višjega imena, pri kte- 71 rem se je 1 na posodo vzel, se s pičico zaznamnja. Na pr. Kupec je imel 26 ct. 75 2? 16 lotov kave; če je je 13 ct. 86 2? in 24 lotov prodal, koliko je še ima v zalogi? — 12 ct. 88 2? 24 lt. 26 ct. 75 2? 16 lt. toliko kot 25 ct. 174 2? 48 3t. 13 „ 86 „ 24 ., 13 „ 86 „ 24 „ 12 ct. 88 8" 24 lt. 12 ct. 88 « 24 lt. 24 lt. se od 16 lt. ne more vzeti, zato se 1 2? ali 32 lt. na posodo vzame, kjer bo potem še 74 2? ostalo; 16 lt. in 32 lt. je 48 lt., od teb 24 lt. preč, jih ostane 24 lt.; 86 2? se od 74 2? tudi ne more odšteti, zato se na posodo vzame 1 ct. ali 100 27, 74 22” in 100 2? je 174 2«, od teli 86 2? preč, ostane 88 2?; in zdaj 13 ct. od 25 ct. ostane 12 ct. Nekdo je bil rojen 29. septembra 1809 ob 6. uri po poldne , in je umeri 22. julija 1842 ob 1 uri zjutraj; koliko let je bil star ob smerti? — 32 let 9 mescov 22 dni 7 ur. 1J 3 0 24 1842 1. 7 in. 22 dn. 1 ur. 1809 „ 9 „ 29 „ 18 „ * =32 1. 9 m. 22 dn 7 ur. Opomba. Starost kake osebe ali reči se po od¬ števanju izračuna. Večje število leta se za zinanjša- nec (zgoraj), manjši pa za odštevanec (spodaj) pod¬ piše. Mesce vselej od januarja, dneve od pervega v mescu, ure pa od polnoči štejemo. Vse to se zapo¬ redoma zapiše in po zgornjem izgledu odšteje. . 4) Ako se goldinarji in novi krajcarji odjemajo, se ravno tako jemlje na posodo, kakor pri brezim¬ nih mnogocifernih številih, N. pr. 72 36 4 gl. 38 nkr. 10 8 „ 73 „ 255 65 „ §. 2. Naloge. 1) 831 gl. 45 nkr. 357 „ 55 „ 3) 36 vdr. 18 bkl. 18 „ 23 „ ali 36438 nkr. 10873 „ 25565 nkr. = 255 gl. 65 nkr. 2) 746 ct. 54 <8 21 It. 498 „ 7 5 „ 24 „ 4) 385° 4' 9“ 7"' 217° 5' 11" 8"' 5) 28 dni 18 ur 43 m. 6) 18bal 7ris. 12buk. 14poL 17 „ 21 „ 55 „ 13 „ 9 „ 17 „ 22 „ 7) 748 D 0 25 □' 84" 8) 926 kub. 0 52 kub.'312 k." 436 „ 32 „ 97" 471 „ 98 „ 560 „ 9) Kmet ima 95 gl. 45 nkr. davka na leto pla¬ čevati; če je pervega polletja 43 gl. 36 nkr. od- rajtal, koliko bo imel še za drugo polletje plačati? 10) Izmed dveh bratov je bil Tomaž 40 let manj 5 mescov 18 dni, Simon pa 30 let manj 4 mesce 15 dni star; koliko je bil T. starji kot Š. ? 11) Iz polnega soda, ki 64 veder 22 bokalov derži, potoči kerčmar 48 veder 36 bokalov; koliko je še vina v sodu? 12) Bron za zvonove je iz bakra, medi in ko- sitarja. Za zvon, kteri bo 54 ct. 76 Ž? 4 lt. težak, vzame tedaj zvonar 23 ct. 5 ® 17 lt. medi, in 6 ct. 90 "S” 7 lt. kositarja; koliko mu je še bakra treba? 13) Kupec je imel 34 ct. 75®” sladkorja. Pro¬ dal ga je 18 ct. 85 ; koliko ga še ima ? 73 14) Boštjan je za 347 gl. 65 nkr. masla naku¬ pil, za 409 gl. 95 nkr. pa prodal; koliko ima do¬ bička ? 15) Sosed je očetu 976 gl. 36 nkr. dolžan; na to plača en pot 315 gl. 60 nkr., drugi dot 435 gl. SO nkr. ; koliko ostane še dolžan ? 16) Bukvar je imel 5 bal, 7 risov, 14 bukev papirja; če ga je 3 bale, 9 risov in 16 bukev pro¬ dal, koliko ga še ima v zalogi? 17) Štacunar ima 7 ct. 87 ‘S 16 lt. kave v za¬ logi ; potem je sčasoma proda 4 ct. 92 20 lt. ; kolika je še njegova zaloga ? 18) Nekdo je 7439 gl. 27 nkr. dolžan, ima pa le 3526 gl. 84 nkr. premoženja; koliko morajo po¬ hodniki zgubiti? 19) Neki pisar potegne na leto 865gl- plačila; koliko mu ostane , če je 693 gl. 51 nkr. potrošil ? 20) Železnikar ima v založišču 335 ct. 4 16 lt. železa ; če ga 227 ct. 85 Ž? 24 lt. proda, koliko ga še ima ? 21) Nekdo ima letnega prihodka 3584 gl. 28 nkr. ; pa le 1696 gl. 36 nkr. potroši; koliko shrani vsako leto ? 22) Posodnik dobi od dolžnika posojenih 1614 gl. 16 nkr. s činžem vrev nazaj; koliko znese činž, če je bilo 1575 gl. 50 nkr. dolga? 23) Kerčmar je potočil r pervem mescu 13 ve¬ der 25 bokalov 2 maselca vina, v drugem pa 15 ve¬ der 17 bokalov 1 maselc; koliko ga je potočil v drugem mescu več kakor v pervem ? 74 24) Nekdo je bil rojen 15. julija 1817, pa je umeri 9: febbruaru 1858; koliko je bil star ob s m e rti ? 25) V naših krajih ima pomlad in potleje 186 dni 14 ur 53 minut, jesen in zima pa 178 dni 15 ur 56 minut; za koliko sta perva dva letna časa daljša od zadnjih dveh ? , 26) Nekdo je bi rojen 17. januara 1786 ob 8 uri zjutraj, umeri je pa 14. aprila 1827 ob 9 uri na večer; koliko let je bil star ? 27) Jožek je 9 let star, njegova sestrica Milika pa je le 4 leta 5 mescov 18 dni stara; koliko je Jožek starji od Milike ? 28) Neki kmet ima 15 oralov, 854 Q sežnjev polja; če ga proda 4 orale 935 O sežnjev, koliko mu še ostane ? 29) Če se hrasta, ki je 27' 3" 8'" dolg, 9' 5" 11'" odreže, kako dolg je še ostali kos hrasta? 30) Koliko let, mescov in dni je preteklo od 24. junija 1835 do 17 augusta 1854? 31) Očetov gojzd meri 68 oralov 582 Q° soser- dov pa le 28 oralov 1075 Q '; za koliko je očetov večji ? 32) Tone je 18 let 8 mescov 12 dni star, Bia-r žek pa le 9 let, 11 mescov, 28 dni; za koliko je Blažek mlajši od Toneta ? 33) Nekdo plačuje od stanovanja 135 gl. na- jemšine na leto ; koliko je še dolžan , če je za to - leto že 98 gl. 54 nkr. plačal? 75 34) Sosed je očetu 3743 gl. 5 nkr. dolžan; na to plača enkrat 1406 gl. 20 nkr., drugikrat 950 gl. 32 nkr.; koliko je že plačal, in koliko jim še ostane •dolžan? • 35) 60 sežnjev dolg rov se ima izkopati; če je že 24 sežnjev 5 čevljev 11 palcov izkopanih, koliko se še mora izkopati ? 36) Neki žlahtnik ima 91754 gl. gotovine; ku¬ pil si je na kmetih krasno hišo za 9794 gl. 39 nkr., 5 olj a za 12609 gl. 54 nkr., živine za 1560 gl. 8 nkr., pohištva za 2896 gl. 60 nkr. za 817 gl. 26 nkr. poljskega orodja, in za 5008 gl. gojzdov; koliko mu še ostane gotovega denarja? 37) Nekdo je umeri 27. septembra 1850 in je bil star 58 let 7 mescov 24 dni; kdaj je bil rojen? 38) Pintar jo imel gotovega denarja 15380 gl.; potem daruje cerkvi 785 gl. 40 nkr., šoli 690 gl. 54 nkr., in ubožnici 378 gl. 75 nkr.; koliko je še za se zaderžal ? 39) Sveti oče papež Pij IX. so bili 13. maja 1792 rojeni , in so nastopili stol sv. Petra 16. ju¬ nija 1846; koliko so danes stari, in kako davno že eerkev vladajo ? 40) Naš presvetli cesar Franc Jožef I. so bili 18- augusta 1830 na Dunaju rojeni > in so 18 let 4 mesce 14 dni stari vladarstvo avstrijanskega ce¬ sarstva nastopili. Kdaj so nastopili svojo vlado, koliko so danes stari, in koliko let že modro Padajo ? 76 V. Naštevanje mnogoimnih števil. a. Prihitijeji ali pokrajški za račune na pamet. Dostikrat pridemo r okolšine, da moramo iz cene enote, ceno en osortne množine navtegama iz¬ računati. Kdo bi vselej krede, olovke, kamenčka, ali peresa iskal, dolgo po tablici ali papiru raču¬ nal, kar ložeje in hitreje na pamet preračuna; zato ^ je treba, da se učenci računanja na pamet posebno vadijo. §. 1. Kadar je cena enote v goldinarjih dana, se naloga zgoli po navštevanju izdela; n. pr. vagan pšenice velja 4 gl. , 7 vaganov tedaj 7 krat 4 gl. t. j. 28 gl. Če so pa v ceni enote krajcarji , se gleda pri rajtanji ali na te krajcarje , ali pa na množino, ktere cena se iše, ter se račun po razum¬ nem napeljevanju prihitljeja naglo in lahko napravi. a. Kadar so novi krajcarji ali petke priročni del goldinarja, se naloge po naslednih izgledih izdelujejo. Na pr. . 1) Koliko velja 18 Ž? sveč po 25 nkr. ? — 25 nkr. je 1 petica; tedaj bo 18 18 petič ali 4 gl. in 2 petici = 4 gl. 50 nkr. veljalo. 2) Bokal mleka velja 5 petek; koliko velja 17 bokalov? — 17 krat 5 t. j. 85 petek = 4 gl. 25 nkr. 3) 1 vatel Bukna velja 3 gl- 10 nkr., koliko velja 12 vatlov? -— 12 vatlov po 3 gl. je 12 krat 3 77 t. j. 36 gl.; 12 vatlov po desetici je 12 desetic t. j. 1 gl. 20 nkr.; skupaj : 37 gl. 20 nkr. 4) Marica nese neki gospej po leti vsaki dan za 5 nkr. rudečih jagod; koliko dobi za nje, če jih je en mesec in 5 dni nosila ? 5) 1 vatel trakov velja 10 nkr.; koliko velja 48 vatlov? 6) Po čem pride 25 kupic ali kozarcov, ako kupica 5 nkr. velja? 7) Dninar zasluži 50 nkr. na dan; koliko v 52 dneh? 8) Koliko se bo dalo za 52 štrenjic konca (cvirna), če 1 štrenjica 5 nkr. velja ? — 52 petek ali 2 gl. 60 nkr. 9) Vertnar proda 100 mladih drevesec, dreve¬ sce po petici; koliko je za vse potegnil ? — 100 drevesec po petici verze 100 petič ali 25 gl. 10) če za 1 ‘U govedine plačaš 2 desetici; na koliko pride 54 8? 11) Koliko znese sodec (300) arenkov, arenk po 5 nkr. ? 12) Koliko velja 37 8 tabake, če se 1 8” po 1 gl. 10 nkr. prodaje ? 13) Na koliko pride 9 veder vina, kadar 1 ve¬ dro 7 gl. 50 nkr. velja? 14) Koliko se plača za 8 vaganov erži, kadar 1 vagan 4 gl. 25 nkr. velja? 15) Kadar 1 vatel tkanine velja 1 gl- 5 nkr., na koliko pride 40 vatlov ? 78 16) Za 1 par golobov dam 4 petke; koliko pa za 16 parov? 17) Vagan pšenice velja 6 gl. 10 nkr. ; koliko pa velja 12 vaganov ? 18) Po čem pride 24 vaganov krompirja, če 1 vagan 1 gl. 5 nkr. velja? 19) Za 1 ® 'pavole se mora 1 gl. 20 nkr. pla¬ čati ; koliko bi se dalo za 44 Z?? b. kadar je množina, ktere cena se išc, tako število, da ravno toliko krajcarjev ali pa priročni del goldinarja da, se vzame cena enote nar pred po 1 kr., in se poslednje potem dotlej, dokler se cena množine iz cene enote ne preračuna. 1) Na primer: Z a 1 g 1 teletine se mora 27 nkr. plačati; koliko pa za 5 'U ? — Reče se : Ce 1 Ž? 1 nkr. velja, znese 5^5 nkr. ali 1 petko, po 2 nkr. 2 petki, po 3 nkr. 3 petke, po 27 nkr. tedaj 27 petek, to je 1 gl. 35 nkr. 2) Dninar zasluži na dan 85 nkr. ; koliko bo to vergio v 10 dneh ? — 10 dni po 1 nkr. verze 1 desetico, po 2 nkr. 2 desetici, po 85 nkr. tedaj 85 desetic t. j. 8 gl. 50 nkr. 3) če 1 Ž? 15 nkr. velja, koliko velja 1 ct. ? 1 ct. po 1 nkr. funt velja 100 nkr. t. j. 1 gl.; po 2 nkr. funt velja ct. 2 gl. ; po 15 nkr. funt, velja tedaj ct. 15 gl. Prihitljej. Kolikor novih krajcurjev funt, toliko goldinarjev velja cent. 4) 1 Ž? kave velja 56 nkr., koliko velja 1 ct. ? 79 5) Koliko velja cent, če je fant po 3, 7, 24, 35, 50, 85 nkr. ? Opomba: Take pravila se otrokom ne smejo dajati, temoč se morajo napeljevati, da jih sami iznajdejo; zato se mora vsaka naloga -z 1 nkr. začeti, in v sledečih številih do¬ tlej postopati, dokler se učenci pravila ne zavedd. Pre¬ pričali pa se bodemo, ali jim je dovolj jasno ali ne, ako v kako višje število s ceno poskočimo. Ko se je račun tako dognal , naj se daje potem v tej ograji več nalog, da se izurijo. 6) Vatel sukna velja 4 gl. 16 nkr.; koliko velja 25 vatlov? 25 vatlov po 4 gl. velja 100 gl. > 25 vatlov po 1 nkr. velja 1 petico, po 16 nkr. tedaj 16 petič ali 4 gl. pa unih 100 gl. zraven, je 104 gl- 7) Vagan pšenice velja 3 gl. 48 nkr. ; koliko velja 20 vagan o v ? 8) Bokal leče velja 24 nkr. ; koliko velja 20 bokalov ? 9) Funt prediva velja 36 nkr.; koliko velja pol centa ? 10) Bukve papirja veljajo 5 petek; koliko velja 1 ris ? — Bukve po 1 petki, pride ris na 20 petek t. j. na 1 gl. Prihitljej. Kolikor petek bnkve papirja, toliko goldinarjev velja ris. 11) Bukve papirja so po 3, 4, 7, 8, 10 petek; koliko bo veljal ris? 12) Bukve papirja veljajo 18 nkr.; koliko velja ris? — 20 bukev po 1 nkr. velja 20 nkr.; ali 2 de¬ setici po 18 nkr. pa to znese 18 krat toliko, tedaj 36 desetic t. j. 3 gl. 60 nkr. 80 Prihitljej. Koliko novih krajcarjev bukve, dvakrat toliko desetic velja ris. 13) Koliko velja ris papirja , če so bukve po 12, 14, 15, 20, 22, 30 nkr. ? 14) Bokal vina velja 8 petek; koliko velja ve¬ dro? — 40 bokalov po 1 petki je 40 petek t. j. 2 gl.; po 8 petek velja bokal 8 krat toliko, tedaj 16 gl. Prihitljej. Kolikor petek bokal, dvakrat toliko goldinarjev velja vedro. 15) Bokal starine velja 10 petek; koliko velja vedro ? 16) Koliko velja vedro, kadar je bokal po 3, 6, 7, 9, 14 petek ? 17) Nekdo potroši za svoje opravila na dan 28 nkr.; koliko znese to na messc? — 30 dni po 1 nkr. je 30 nkr. ali 3 desetice ; po 28 nkr. na dan pa znese 28 krat toliko, tedaj 84 desetic t. j. 8 gl 40 nkr. Prihitljej. Kolikor novih krajcarjev na dan, tri¬ krat toliko desetic na mesec. 18) Neki urednik plačuje kerčmarju po 81 nkr. za hrano in za stanovanje na dan ; koliko znese to na mesec? 19) Koliko zasluži delavec na mesec, če ima na dan po 25, 36, 64, 95 nkr.? 20) Nekdo plačuje za hrano na dan po 14 petek; koliko znese to na mesec? — 30 dni po petki je 30 petek t. j. 1 goldinar in pol goldinarja; 14 petek 81 ua dan da 14 krat toliko, tedaj 14 celili in 14 pol- goldinarjev t. j, 21 gl. Prihitljej. Kolikor petek na dan, toliko celih in polgoldinarjev na mesec. 21) Nekdo prihrani na dan po 6 petek ; koliko ima že v 1 mescu prihranjenega? 22) Neki voznik je 1 mesec na poti; vsaki dan parabi za se in za konje 2 gl. 15nkr.; koliko mu ostane, če je služil pri vožnji 100 gl.? 23) Od nekega dolga se plačuje po 38 petek obresti ali činža na dan; koliko na mesec? 24) Kadar kdo vsak teden 5 gl. 85 nkr. služi; koliko si prisluži v 100 dneli ? 25) Koliko se izplača v 1 mescu, če se na dan po 16 nkr., 23 nkr., 38 nkr., 41 nkr,., 50 nkr. izplačuje? c. Kadar niso ne krajcarji t ceni enote, ne množina priročni del goldinarja, se cena enote, ali množina razloži, ali pa se vzame nekaj manj ali več, da se more priročno računati. Na pr. 1) Vatel tkanine velja 55 nkr. ; koliko bomo plačali za 26 vatlov? — Nar pred se prerajta po 50 nkr. vatel, potem pa po 5 nkr. in se sošteje oboje : 26 vatlov po 50 nkr. da 26 polgoldinarjev ali 13 gl., 26 vatlov po 5 nkr. da 26 petek ali 1 gl. 30 nkr.; po 55 nkr. bomo tedaj za 26 vatlov 14 gl. 30 nkr. plačali. 2) Nekdo kupi 24 bokalov vina po 36 nkr. ; koliko bo dal zanj? Tukaj naj se nar pred pre¬ rajta po petici bokal, potem po desetici, zadnjič Eačunioa za slovenske šole/na deželi. 6 pa še po 1 nkr. in naj se sošteje vse troje: 24 bo¬ kalov po petici je 24 petič t. j. 6 gl.; 24 bokalov po desetici da 24 desetic, t. j. 2 gl. 40 nkr., sknpaj 8 gl. 40 nkr.; po 1 nkr. bokal je še 24 nkr.; po 36 nkr. tedaj 8 gl. 64 nkr. 3) 1 mesa velja 20 nkr., koliko 50 — 50 16 po desetici verze 50 desetic, po 20 nkr. funt, je tedaj 100 desetic t. j. 10 gl. 4) Za laket platna dobi tkalec 15 nkr. tkavšine, koliko pa za 43 laktov? — Tukaj se preraita nar- pred po 10 nkr. ali po desetici laket, potem po 5 nkr. ali po petki, in se oboje sošteje : 43 laktov po desetici je 43 desetic, t. j. 4 gl. 30 nkr., 43 lak¬ tov po 5 nkr. je 43 petek t. j. 2 gl. 15 nkr. sku¬ paj 6 gl. 45 nkr. 5) Koliko velja 48 vatlov platna po 40 nkv. ? 40 nkr. je ena desetica manj kakor polgoldinarja. 48 vatlov po polgoldinarji je 48 polgoldinarjar ali 24 gold.; potem pa naj se še prerajta vatel po desetici, in naj se odšteje od prejšnjega zneska. 48 vatlov po desetici je 48 desetic t. j. 4 gl. 80 nkr.; od 24 gl. 4 gl., ostane 20 gl., — 80 nkr. manj, tedaj ostane 19 gl. 20 nkr. 6) Bokal vina velja 36 nkr., koliko velja ve¬ dro? - 36 nkr. je 7 petek in 1 nkr.; 40 bokalov po 7 petek je 14 gl. ; po 1 nkr. pa je 40 nkr., skupaj : 14 gl. 40 nkr. 7) Neki bukvar proda za neko šolo 65 moli¬ tvenih bukvic ; koliko bo dobil za nje, če je dal bukvice po 51 nkr.? 65 bukvic po 50 nkr. zaese 83 65 polgoldinarjev t. j. 32 igl. 50 nkr. ; po 1 nkr. pa 65 nkr. ; skupaj tedaj 33 gl, 15 nkr. 8) Neka družina potrebuje vsaki dan za 30 nkr. kruha; koliko se plača za kruh v 366 dneh ? — Nar pred naj se rajta na dan po 10 nkr., to verze 36 gl. 60 nkr.; po 30 nkr. na dan pa je 3 krat toliko, te¬ daj 109 gl. 80 nkr. 9) Koliko znese 48 parov golobov po 34 nkr. ? — Narpred se prerajta cena za 50 parov; 50 parov po 34 nkr. znese 34 polgoldinarjev ali 17gl.; 2 para smo pa preveč rajtali, ta veljata 2 krat 34 nkr. t. j. 68 nkr., ktere odštejemo od unih 17 gl. ; 68 nkr. od 17 gl. odštetih ostane 16 gl. 32 nkr, 10) Prodajavec kupi 10 tucatov nožev, nož po 60 nkr. ; koliko bo dal za vse nože ? 11) 1 vatel tkanine velja 76 nkr.; koliko bo veljalo 54 vatlov? — (76 nkr. = 50 nkr. -f- 25 nkr. + 1 nkr.) 1 vatel sukna velja 4 gl. 55 nkr., koliko bo veljalo 18 vatlov? — 18 vatlov po 4 gl. znese 72 gh, 18 vatlov po 50 nkr. znese 18 polgoldinar¬ jev t. j. 9 gl., s prejšnjimi je 81 gl., in zopet 18 vatlov po 1 petki, je 18 petek t. j. 90 nkr., tedaj vsega skupaj 81 gl. 90 nkr. 12) Koliko velja 56 2? kave, funt po 62 nkr,? 13) Koliko velja 32 bokalov vina, bokal po 48 nkr. ? 14) Koliko bo veljalo 84 vatlov platna po 15 petek? 15) Klobučar proda 25 klobukov po 4 gl. 30 nkr.; koliko dobi za nje? 16) 1 2? masla velja 9 petek; koliko 23 S? * 84 17) Bukve papirja veljajo 35 nkr., koliko velja 36 bukev? 18) Koliko velja 24 ž? sveč, funt po 30 nkr.? 19) 1 27 soli velja 9 nkr. ; koliko 45 2?? 20) Par rokovic velja 75 nkr. ; koliko veljajo 3 tucati ? 21) Sklenica kisle vode velja 24 nkr. ; koliko bo veljalo 18 sklenic ? 22) 1 2? žime velja 44 nkr.; koliko velja 37 2?'? 23) Dninar dela 25 dni, in zasluži vsaki dan 90 nkr. ; koliko zasluži? 24) Koliko velja 38 2? riže, funt po 21 nkr. ? 25) Cekin velja 5 gl. 6 nkr.; koliko verže 321 cekinov? 26) Nekdo kupi 18 vatlov pavolnate robe, vatel po 62 nkr.; koliko da za njo ? 27) Funt mila velja 30 nkr.; koliko bo vel¬ jalo 52 2?? 28) Par nogovic velja 76 nkr.; koliko velja 28 parov? 29) Seženj derv velja 10 gl. 49 nkr.; koliko velja 18 sežnjev ? 30) Gospodinja prejme vsaki dan po 35 nkr, za mleko in smetano ; koliko na pol leta ? 31) Vertnar služi na dan 55 nkr. ; koliko za¬ služi V 20 dneh? 32) 1 vatel trakov velja 13 nkr,; koliko velja 44 vatlov? 33) Funt sira velja 45 nkr.; koliko velja 28 $"? 85 §. 2. Po poprejšnih vadbah se dajo tudi na¬ slednje Daloge izdelati. Te vadbe bodo vender nar bolje izhajale, če se jih učenci vadijo ne le po prejš¬ njih vadbah, ampak po mnogoterih načinih. Na pr. 1) Funt kave velja 80 nkr.; koliko velja24®’? a) 80 nkr. — 4 krat 20 nkr.; 24 Ž? po 20 nkr. velja 24petin goldinarskih t. j. 4 gl. 80 nkr., po 80 nkr. tedaj 4 krat 4 gl. 80 nkr. t. j. 19 gl. 20 nkr. b) 80 nkr. — 1 gl. manj 20 nkr.; 24 ž? po 1 gl. je 24 gl.; 24 8 po 20 nkr. velja 24 petin goldinarskih t. j. 4 gl. 80 nkr.; po 80 nkr. velja tedaj 24 gl. manj 4 gl. 80 nkr.; od 24 gl. 4 gl., ostane 20 gl., in še 80 nkr. preč, ostane še 19 gl. 20 nkr.? c) 24 8= 20 8'm 4 8 ; 20 8 po 80 nkr. znese 80 petin goldinarskih t. j. 16 gl. ; 4 8 veljajo le 5ti del od tega, tedaj 3 gl. 20 nkr. ; 24 8 pa velja 16 gl. in 3 gl. 20 nkr. t. j. 19 gl. 20 nkr. d) 24 S" — 25 8 manj 1 8 ; 25 8 po 80 nkr. da 80 petič ali 20 gl.; od tega pa se mora vzeti še cena od 1 8-, t. j. 80 nkr., ter se dobi 19 gl. 20 nkr. ? 2) Koliko velja 35 bokalov vina, bokal po 30 nkr. ? 3) Koliko velja 30 <8 mila po 75 nkr.? 4) €e funt soli 11 nkr. velja, počem je cent? 5) Za 1 vatel sukna se mora 3 gl. 52 nkr. pla¬ čati, koliko za 4 vatle? 6) Tvoj oče prodajo 19 mernikov ajde po 1 gl. 6 nkr., koliko dobijo za njo ? 86 7) Koliko velja kopa skope, če 1 skop 26 nkr. velja? 8) Za seženj derv se plača 5 gl. 45 nkr.; ko¬ liko bo veljalo 15 sežnjev? 9) Ce 1 ž? olja 52 nkr. velja, na koliko pride 17, 19, 23, 28, 35 #? 10) Funt govedine je po 20 nkr.; koliko znese 15, 18, 20, 27, 30, 44, 50 ff? 11) Tesar zasluži na dan 85 nkr.; koliko pa na teden? 12) Po čem pride tucat robcov, če robec 51 nkr. velja ? 13) Tomaž naredi 45 grabelj in jih proda na semnji po 26 nkr.; koliko potegne za nje? 14) Cent premoga velja 75 nkr.; koliko bomo plačali za 20 centov ? 15) čevljar proda na semnji 30 parov čevljev po 5 gl. 45 nkr.; koliko je dobil za nje? 16 Kerznar nakupi 30 zajčjih kožic po 20 nkr.; koliko vse veljajo? 17) Kaj velja kos platna po 30 pračev, če se za prač (vatel) 90 nkr. plača? 18) Služabnik zasluži na dan po 70 nkr. ; koliko pa v enem mescu ? 19) Gospodinja zredi 32 rac, in jih poproda po 45 nkr.; koliko dobi za nje? 20) Mesar proda milarju 95 ^loja po 26 nkr.; koliko mu verže ? 21) Kerčmar toči bokal vina po 35 nkr.; ko¬ liko skupi za vedro? 22) Koliko velja 84 sklenic slatine (kisle vode), ako se za sklenico 24 nkr. plača? 23) Ce mera ali bokal morske soli 25 nkr. velja, na koliko pride 47 mer ? 24) Koliko velja 1 žafrana, kadar ga 1 lot 45 nkr. velja? 25) Koliko bodo veljali 4 tacati okrožnikov, če se okrožnik po 26 nkr. prodaje? 26) Nekdo zasluži vsak dan 1 gl. 15 nkr. ; koliko znese to v 1 letu ? 27) Bokal vina velja 40 nkr.; na koliko pride 50 bokalov ? 28) Jerica! ali mi ves povedati, če tvoja mati 120 funtov težek boh po 31 nkr. prodajo, koliko zanj dobijo? 29) Koliko velja 23 robcov, robec po 45 nkr.? 30) Povej mi ti Železnikarjev Tone, če tvoj oče 300 kos po 70 nkr. prodajo, koliko za nje potegnejo ? • 31) Ako tobakarvsak dan po 3 smodke pokadi, kakor je zdaj pri rnožkih slaba navada, vsaka srnodka pa 3 nkr. velja, koliko tobakar v enem letu za prazen dim izmeče ? *) Taki računi glave belijo; gdor pa rajtati ne zna, sam sebe goljfa. *) Beri v Dobrot' nca b l e * a 1851 stran 210, kaj se od tobaka piše. 88 b. Pismeno naštevanje. §. 1. Kadar se mnogoimno število našteva ali množi, se naštevavec (množivec) podpiše pod nar nižje ime naštevanca (množenca), in se podeerta. 2) Začčnja se pri nar nižjem imenu naštevati, našteva se ime za imenom, dokler se do nar višjega ne pride izdelek (množina) se pa vsakokrat pod naštevano (množeno) število postavi. 3) Ako je pri kterem imenu izdelek tolik, da obsega enote višjega imena, se spremenja na višje ime ; ostale enote nižjega imena se podpišejo na pristojno mesto, dobljeno višje ime pa se pri¬ šteje k svoji množini. Na pr. Naj se našteva 208 ur 35 minut s 4. Na pamet: 4 krat 208 ur je (4 krat 200 = 800, 4 krat 8 = 32, skupaj) 832 ur; 4 krat 35 min. je (4 krat 30 = 120, 4 krat 5 = 20, skupaj) 140 min. t. j. 2 uri 20 min., in unih 832 ur je 834 ur 20 min. S ciframi: 208 ur 35 min. 4 834ur. 20 min. 4 krat 35 min. je 140 min. = 2 ur. 20 min. 4 krat 208 je 832 ur, in 2 uri je 834 ur. 4) Pri goldinarjih in novih krajcarjih se ravno tako našteva ali množi, kakor pri brezimnih mno- gocifernih številih. Imeli bi n. pr. 258 gl. 63 nkr. množiti s 7; tedaj bi naštevali: 89 * 258 gl. 63 nkr. ali 25863 nkr. _ 7 _ _ 7 _ 1810 gl. 41 nkr. 181041 nkr. = 1801 gl. 41 nkr. Koliko je 47 krat 103 gl. 16 nkr. ? 103 gl. 10 nkr. 47 722 12 412 6 4 4848 gl. 52 nkr. 5) Nektere našteve ali množitve so z drugimi računi spletene, in se dajo nekaj na pamet, nekaj s številkami rešiti. Na pr. Mesar kupi vola za 64 gl., ga zredi in zakolje ; 450 'U mesa proda po 18 nkr,, 70??loja po 36 nkr., 65 ‘U drobovine po 6 nkr., za kožo dobi 10 gl.; koliko ima dobička, če za pičo 28 gl., za trud pa 6 gl. rajta ? Vol velja ... 64 gl. Pica znese 28 „ Trud . . . 6 „ Strošek 98 gl. 450 ?? mesa po 18 nkr. znese 70 ‘U loja po 36 nkr. „ 65 $ drobovine po 6 nkr. „ Koža . • . » 71 gl. — nkr., 25 „ 20 „ Prejetek 110 gl. 10 nkr. Prejelo se je 110 gl. 10 nkr. Potroši lo „ » 98 „ — „ Ostane~dobička 12 glTlO nSr. 90 §. 2. Naloge. 1) Koliko velja 15 sežnjev derv po 6 gl. 68 nkr, ? 2) Ce vatel sukna 3 gl. 42 nkr. velja, koliko se bo dalo za 18 vatlov? 3) Vagan pšenice velja 4 gl. 65 nkr.; koliko bomo plačali za 53 vaganov? 4) Estrajhsko vedro vina velja 7 gl. 13 nkr.; koliko velja 48 veder ? 5) Mesar kupi 95 ovdc, in jih plača po 4 gl. 72 nkr. ; koliko bo moral dati za vse ? 6) Po čem pride 5, 6, 9, 14, 26, 58, 74 mer¬ nikov prosa, ako se mernik po 1 gl. 8 nkr, plača? 7) Koliko v novem dnarji znese 5, 12, 35, 89, 100, 165', 252 starih goldinarjev po 1 gl. 5 nkr.? 8) Koliko velja 37 centov prediva, če 1 cent 14 gl. 28 nkr. veija? 9) Usnjar naredi 29 centov lima, in ga proda cent po 21 gl. 34 nkr. ; koliko mu verze? 10) Cent železa je po 14 gl. 35 nkr.; po čem pride 19 centov? 11) Vagan turšice (koruze) se proda po 3 gl. 18 nkr.; koliko se bo moralo plačati za 7, 13, 22, 53, 70 vaganov ? 12) Klobučar proda 66 klobukov po 4 gl, 15 nkr. ; koliko skupi za nje? 13) Oče prodajo 55 centov sena po 1 gl, 45 nkr. koliko potegnejo zanj ? 91 14) Koliko velja 382 centov jezic po 7 gl. 74 nkr. ? 15) Priden sadjorejec je lani 65 vaganov če¬ špelj pridelal, po 3 gl. 85 nkr. pa prodal ; koliko je skupil za nje ? 16) Koliko olja je v 13 sodih, če derži vsak sod 7 centov 25 lotov? 17) Koliko veljajo 4 centi in 75 U sladkorja, če velja 1 funt 40 nkr.? 18) Koliko se plača v 3 lejih in mesecih, če se na mesec po 28 gl. 43 nkr. plačuje? 19) če plačamo 1 ^ soli po 9 nkr. ; koliko mo¬ ramo plačati, ako vzamemo 17 centov in 78 Ul 20) Koliko znese 314 dvajsetič po 34 nkr. ? 21) Stare desetice so po 17 nkr. ; koliko ver¬ ze 100 starih desetic? 22) Koliko velja 28 U masla, če 3 U veljajo 1 gl. 64 nkr.? 23) Gospodinja proda 4 bale in 4 vatle platna, vatel po 46 nkr. ; koliko ji verze ? 24) Njiva je 95° 5' dolga in 15° 4' široka • koliko- ima štirjačke mere? 25) Nekdo si kupi seliše (prostor za novo hišo), 13° 4' dolga, in 12° 2' široko, in sicer Q čevelj po 2 gl. 8 nkr.; koliko bo veljalo? 26) Nekdo si kupi 5 vatlov sukna po 3 gl. 52 nkr., in 8 vatlov po 3 gl. 84 nkr.; koliko to znese? 27) Kmet je prodal 8 vaganov ovsa po 2 gl, 14 nkr., 9 vaganov erži po 3 gl. 32 nkr., in 6 vaga- 9ž nov pšenice po 4 gl. 65 nkr.; koliko je za vse skupil, in koliko mu je ostalo, če je 18 gl, 19nkr, davka plačal ? 28) Kuretinar poproda 8 parov kopunov po 1 gl. 36 nkr., 15 parov pišet po 34 nkr., 19 parov rac po 62 nkr., 14 parov golobov po 36 nkr., in 17 parov kokoš po 54 nkr.; koliko je vse perutnine poprodal, koliko za vsaki razpol skupil, in koliko za celo perutnino ? 29) Koliko velja 7 centov 46 %% voska, če se za 1 92 nkr. plača. 30) Nekdo ima 50 gl. plačati; koliko še ostane dolžan, ako plača 80 dvajsetič (po 34 nkr.) in 100 šestič (po 10 nkr.)? 31) Koliko vaga 8 čokov sladkorja po 12 IS 12 lotov, in koliko so vredni, če 1 & 42 nkr. velja ? 32) Kmet je teržanu dolžan 725 gl.; na to da 27 0 gl. 37 nkr. v dnarjih, potem 29 veder vina po 7 gl. 24nkr., in 39 mernikov prosa po 1 gl. 52 nkr. ; koliko je že plačal, in koliko ostane še dolžan ? 33) Kmet ima 165 ovee, od kterih dobiva od vsake počez na leto 3 8 lotov volne; koliko je te volne, pa koliko bi mu vergla, če bi 1 SČ po (j4 nkr. prodal? 34) Pri nekem gospodarstvu se potroši počez vsak mesec 88 gl. 45 nkr.; koliko se bo potrošilo v H mescih? 35) Nekdo zasluži na leto 800 gl.; potrosi pa za hrano 84 nkr. na dan, za stanovanje pa strežbo 12 gl. 10 nkr. na mesec, i n za druge potreb s 2 50 gl. 36 nkr. na l“to ; koliko si prihrani celo leto ? 36) Pri kosilu je bilo 15 oseb ; koliko je znesel račun, če mora vsaka oseba 1 gl. 18 nkr. plačati? 37) Pod v stanici, ktera ima podobo ravnovo- g.elnika, je 3" 4' 6" dolg in 2° 5' 8" širok ; kolika je cela njegova plan ? 38) Zidar prevzame stavbo zida, kteri znese 4325 kočnih čevljev, in sicer kočni čevelj po 48 nkr. ; koliko znese stava vsega zida? 39) Med 18 dedičev (erbov) se dedina razdeli, in vsakega dediča zadene 865 gl. 24 nkr. ; kolika je cela dedina? 40) Koliko kočnik čevljev ima kamen na štiri vogle rezan, kteri je 3' 2“ dolg, 2' 5" širok, in 2' 2" visok? — Dolgost, širokost in visokost se skupaj zmnožijo. 41) Tergovec kupi 65 vatlov sukna za 214 gl. 28 nkr., in proda vatel po 4 gl. nkr. ; koliko ima dobička ? 42) Sod masla je tehtal 85 ??, so 1 sam za se pa 13 ; koliko velja maslo, funt po 44 nkr.? 43) Bruno (bervno) na štiri vogle obtesano je 4° 7“ 3' dolgo, 1' 6" široko, in 1' 3" debelo, koliko ima kočne mere? 44) Neki goljufen štacunar je imel tehto ali vago, ki je namesto 1 ‘S’, le 30 lotov 2 kvintelca potegnila; če je postavimo kdo 29 $ kave vzel, za koliko ga je goljufal ? 45) Tergovec je prejel štiri kosove sukna, vsega skupaj 197 vatlov ; pervi kos je imel 54 vatlov po 5 gl. 12 nkr., drugi 50 vatlov po 4 gl, 45 nkr., tretji 48 vatlov po 4 gl. 8 ukr., od štertegakosa je vatei veljal 3 gl. 64 nkr., ; koliko so znesli vsi štiri kosovi ? 46) Železnikar dobi dvoje sorte železa iz fužin, in sicer od ene sorte 57 ct. po 8 gl. 39 nkr., od druge pa 34 ct. po 11 gl. 9 nkr. ; koliko centov dobi železa skupaj, in koliko mora zanj plačati ? 47) Koliko kočnih čevljev peska gre na voz, na kterern je zboj znotraj 4' 6“ dolg, 2' širok, in 1‘ 8" visok ? 48) Sosed je svoj 34° dolg in 16° širok vert po 42 nkr. □ seženj prodal; koliko je dobil zanj ? 49) Gospodar nakupi za zimo 8 seznjev borovih derv po 3 gl. 36 nkr., 12 sežnjev bukovih po 6 gl. 6 nkr., in 44 centov premoga (©teinfoljfen) po 48 nkr.; koliko plača za borove derva, koliko za bukove, koliko za premog, in koliko za vso kurjavo ? VI. Razštevanje mnogo!umih števil. a. Priliitljeji ali pokrajski računov na pamet. §. 1. Kakor potrebno je znati iz cene enosortne enote ceno množine prerajtati, tako važno je tudi iz cene množine ceno enosortne enote urno na pamet izračunati. §. 2. Kadar množina ni večja ko 10, se znesek enote zgoli po razštevanju reši. Na pr. 1) Za 9 sežnjev derv se plača 45 gl. 45 nkr. ; po čem je 1 seženj ? — 1 seženj velja 9ti del 95 od 45 gl. 54 nkr.; 9ti del od 45 gl. je 5 gli, od 54 nkr. pa 6 okr.; 1 seženj velja toraj 5 gl., 6 nkr. 2) Zidar zasluži v 5 dnek 4 gl. 90 nkr. ; koliko pride na dan ? — 5ti del od 4 gl. 90 nkr. ; 5ti del od 1 gl. je 20 nkr., od 4 gl. toraj 80 nkr.; 5ti del do 90 nkr. je 18 nkr.; v enem dnevu si toraj 98 nkr. zasluži ? 3) 4 deklam plača gospodinja o Iiovem letu 83. gl. 36 nkr, letnega zaslužka; koliko pride na vsako ? 4) 5 vatlov sukna velja 23 gl. 35 nkr. ; po čem je vatel ? 5) Gospodar proda 8 vaganov pšenice za 32 gl. 24 nkr.; po čem je vagan prodal ? 6) 5 masla velja 2 gl. 60 nkr. ; koliko 1 ® ? $. 3. Ako je množina večja kakor 10, in je priročni del od 100, se naloga po razdeljenju gol¬ dinarja urno reši, če pa množina ni priročni del goldinarja, se more znesek množine v priročne dele razložiti, da se ložje računa. Na pr, 1) 50 ‘U velja 12 gl.; po čem je funt ? — Ka¬ dar bi 50 Ž? veljalo 1 gl., bi prišla na 1[$" 2 nkr.; če pa 50 -‘S velja 12 gl., bo tedaj 1 $ veljal 12 krat 2 nkr, t. j. 24 nkr. 2) Kadar 20 vatlov velja 8 gl. ; koliko velja 1 vatel? če bi dali za 20 vatlov 1 gl., bi veljal vatel 1 petko ali 40 nkr.; kadar pa 20 vatlov velja 8 gl., velja 1 vatel 8 petek ali 40 nkr. 3) Koliko velja 1 lot žafrana, kadar 15 lot >v velja 12 gl.? 4) Dninar prejme za 12 dni 6 gl. plače; koliko za 1 dan^ ; — 12 . del od 9 gl.; tretji del od 6 gl. je 3 gi^ od tega se mora zopet vzeti četerti del; četerti del od 1 gl. je 25 nkr., od 3 gl. tedaj 3 krat 25 t. j. 75 nkr. 5) 15 < tt govedine velja 3 gl. 30 nkr.; koliko velja 1 ? 6 ) Po čem je funt masla, kadar 60 Ž? velja 36 nkr. ? 7) Tucat nožev velja 8 gl. 64 nkr. ; koliko velja 1 nož ? 8 ) Cent riža velja 19 gl.; po čem je funt ? — Kadar cent velja 1 gl,, velja funt stoterni del od 1 gl. t. j. 1 nkr.; kadar cent velja 2 gl. ; velja funt 2 nkr.; če pa za cent damo 19 gl., pride funt na 19 nkr. Prihitljej. Kolikor goldinarjev cent, toliko novih krajcarjev funt. 9) Koliko velja 1 voska, če cent velja 110 gl.? 10) Po čem je funt, kadar cent velja 6 , 12, 25, 41, 72 gl.? 11 ) Težak zasluži v 14 dneh 7 gl.; koliko pa na dan? — Ce bi v 14 dneh 14 gl. zaslužil, hi na dan 1 gl. prejel; ker si pa v 14 dneh le polovico od 14 gl. zasluži, prejme na dan tedaj le polovico od 1 gl., toraj 50 n kr. ? 12 ) Kerčmarica plača štacunarju za 2 čoka sladkfrja, ki sta 14 tehtala, 5 gl. 75 nkr.; po čem je funt plačala ? 97 13) Nekdo da za 20 bokolav vina 12 gl.; po cera je bokal? 14) Gornik plača 3 kopačem 3 gl- 78 nkr. dnine, koliko dobi vsakteri ? 15) Gospodinja proda 19 tedaj pri 1 bukvah 4 nkr. ; 1 bukve veljajo potem 4 nkr. manj, kakor pol goldinarja, t. j. 46 nkr. ? 42) 16 vatlov velja 36 gl.; po čem je vatel? — Ce bi bil vatel po 2 gl., znese 16 vatlov še le 32 gl., pa še ostane 4 gl., od kterih na vsaki vatel še pride | gl. ali 25 nkr. ? 43) 17 teletine velja 4 gl. 42 nkr.; koliko velja 1 — 4 gl. 42 nkr. = 16 petič pa 42 nkr. ali 17 petič pa 17 nkr.; tedaj velja 1 U petico pa 1 nkr. t. j. 26 nkr. 44) 14 sira velja 5 gl. 32 nkr.; po čem je funt ? 45) Koliko velja funt vošenih sveč, če se za 21 plača 9 gl. 45 nkr. ? 46) 2 tuceta kozarcov veljata 2 gl. 16 nkr.; po čem je 1 kozarec ? 47) 18®" pavole velja 17 gl. 10 nkr.; po čem je funt? 48) 28 revežem se razdeli 36 gl. 96 nkr.; ko¬ liko dobi vsaki ? 100 49) Koliko velja bokal vina, če se vedro pro¬ daje po 24 gl. ? Ce se vedro raj a po 20 gl., velja bokal 50 nkr. ; potem pa se morajo še 4 goldinarji t. j. 5ti del od 20 gl. dorajtati, tedaj pride na vsaki bokal 5ti del od 50 t, j. 10 ; bokal velja tedaj : 60 nkr. Ali: ako 1 vedro velja 1 gl., bo 1 bokal veljal 40ti del od 1 gl.; 20ti del od 1 gl. je 1 petka, tedaj 40ti del pol petke; če namreč vedro velja 1 gl., velja 1 bokal pol petke; če vedro velja 2 gl., velja 1 bokal 2 polpetki; če pa vedro velja 24 gl., velja 1 bokal 24 polpetek t. j. 12 petek ali 60 nkr. Priliitljej. kolikor goldinarjev vedro, toliko pol¬ petek velja bokal. 50) Po čem je bokal, če je vedro po 6, 10, 15, 18, 29 gl.? 51) Za 16 gl. si kupil dve vedri vinsf; po čem je bokal? 52) Kerčmar kupi vedro vino za 11 gli., stroški znesd 2 gl. 20 nkr., dobička pa iše 9 gl.; po čem mora bokal točiti ? 53) Za 6 gl. 89 nkr. kupi se 13 , tretji 148 Ž7, četerti 192| 85! gl., 43^ gl.; koliko to znese skupaj ? 21) Tergovec proda 4 suknarjem volne ; per- vemu 20 | ct. , druge mu 50! ct -, tretjemu 26f ct. četertemu 83* centov; koliko tehta vsa volna ? 120 22) V neki Lisi se potroši na mesec za kruh gl., za meso 6| gl., za zelenjad 1^ gl., za vino 4§ gl., za derva 4£ gl., za maslo 2| gl., za jajca f gl., za sveče | gl., za sol f gl. ; kolik je ves strošek ? 23) Tergovec pošlje iz Tersta 4 kupcam v Gradec kave ; gospodu A 12 centov 80£ ©, gospodu B 8 centov 12f Ž?, gospodu C 9 centov 36| ffi, in gospodu D 15 centov 29^ ; koliko kave jim je poslal ? 24) Pri zvoniku (turnu) znese višava do zvo¬ nov 18° 3fod tod do verha pa 10° 5§'; kolika je višava celega zvonika? 25) Igrač *) je zaigral v 4 dneh vse svoje denarje, in je še 12| gl. dolga napravil; pervi dan zaigra 18f gl., drugi dan 4j^ gl., tretji dan 15| gl., četerti dan pa posojene denarje; koliko je nesrečen igravec zaigral ? 26) Krojač je Kukcu to le obleko naredil: gospodarju novo suknjo sošil za 2j gl., konec (ali konci **) in gumbi znesč lf gl.; sinu sukno preobernil za 2* gl., za novo podlogo podstavo 1| gl. , za konec in gumbe lf gl, gospodarju hlače naredil za f gl., sukno in kar zraven gre 4~ gl. ; koliko znese kro¬ jačev izpisek? 27) Cop proda sena za 85| gl., detele za 32| gl,, otave za 54| gl., prosenie za 3f gl. , ajdovce za 2£ gl-) ječmenine na 5^ gl., ovsenice za 7f gl., in skopa za 26^§ gl.; koliko dobi za vse skupaj ? *) Beri Drobtince od leta 1848 — stran 105—kaj se od igrav- ca piše. **) Nekod pravijo „konec,“ nekod pa „konci‘ : (cvirn). 121 28) Gospodinja skupi na leto za mleko 48f gl., za smetano 25^ gl., za maslo 18^ gl., za puter 12^ gl., za jajca 8|gl., za slanino (Špeh) 32’ gl., za kuretino 15| gl., za sočivje 10^ gl., za sadje pa 91 gl.; koliko je za vse te reči prejela ? 29) Suknar proda zaporedoma sukna : 4f vati. sredne sorte za 16| gh, 3f vati. boljšega za 15f gl., in 9f vati. slabejega za 9| gl.; koliko sukna je pro¬ dal, in za koliko ? 30) Kmetovavec. ima 12 oralav 563 Q° njiv, 9 oralov 758j travnikov, 1350J Q° vertov, 8 ora¬ lov 674f vinogradov, in 13 oralov 408 □° g°.i- zdov ; koliko zemljiša (sveti) ima skupaj ? II. Odštevanje delin. §. 1. Deline enacih imenovavcov se odštevajo, če se števci med seboj odštejejo, in pod ostanek občni menovavec postavi. Na pr. I Dninar zasluži na e dan f gl., potroši pa fgl.; koliko si prihrani ? — f gl. Na pamets 4 petine manj 3 petine je 1 pe¬ tina ; ali '3 petine od 4 petin ostane 1 petina. Pismeno t \ — | = £ gl- §. 2. Kadar deline nimajo enakih imenovavcov, se derejo narpred na občnega imenovavca , potem se odštejejo. Na pr. Jera kupi dve ruti: perva velja \ gl., druga pa -*gl,; za koliko je perva dražja? — i gl. ali 10 nkr. 4 gl. ostanek. §. 3. Kadar se ima delina ali mešano število o3 celega števila vzeti, se pri celem številu 1 celina posodi, se v delino razdene na toliko delov, kolikor jih imenovavec deline odštevancove kaže, potem se pa odšteje. Na pr. Miroljub mi je dolžan 95 gl.; nato mi plača 43f gl. ; koliko imam še pri njem iskati? — 51|gl. 95 43| 94f 43! 51| gl- 51’ §. 4. Ako se celo število od mešanega jemlje, se delina zmanjšancova postavi precej v ostanek, petem se pa odštejejo cele števila. Na pr. Oče nakupijo lanenega semena za 261 gl., pa ga za 298* gl. prodajo; koliko imajo dobička ? — 37* gl. 298f 261 ‘37f gl. §. 5. Kadar se delina ali mešano število od mešanega števila jemlje, in je v zmanjšancu delina manjši od deline v odštevancu, posodi se pri celem številu 1 celina, in zdrobi v toliko delov kolikor občni imenovavec šteje, potem se pa zmanjšancovemu števcu prišteje; vse drugo se dela po pravilu. Na pr. 123 §. 6. Naloge : 40 5 1 15 + 40 = 55 8 32 23 40 1) Ančika skupi na tergu 8| gl., plača pa za potrebne reči 5J gl., koliko še prinese domu ? 2) Gospodar je prijel na leto 586f gl., potrošil je pa le 372f gl.; koliko mu je še ostalo ? 3) Od 48 vatlov platna se proda 32| vatlov; koliko vatlov še ostane? 4) Nekdo je dolžan 170gl.; na ta dolg plača 95| gl. ; koliko še dolžan ostane ? 5) Sod derži 24* veder; koliko še ostane v sodu, če se ga 15 veder odtoči? 6) Kupec dobi 3 cente 64£ 2? sladkorja; če ga 2 centa 26f ‘U proda, koliko ga še ima ? • 7) Kmet ima v žitnici 73f vaganov pšenice; proda je 32| vaganov; koliko mu je še ostane? 8) Kerčmarje lanjsko leto 83? veder vina potočil, letos pa le 65 veder; koliko je lani več iztočil? 9) Lipe je vinograd za 497f gl. kupil, za 638|gl. pa prodal; koliko je imel dobička? 10) Nekdo kupi travnik za 132^ gl., ga zboljša in ga potem za 264 gl. proda; koliko pridobi ? 11) Čuk je kupil kmetijo za 6358| gl. ; moral jo je pa za 6154jrgl. prodati; za koliko je siromak na zgubi? 12) Bala platna bi imela meriti 35 vatlov, ima ga pa le 33| vatlov; koliko ga je premalo? 124 13) Suknar kupi 75) S’ volne; če je že 28f ‘U porabil, koliko mu je še ostane ? 14) Kerčmarica, kupi 53)^ masla v kibli; če prazna kibla 9) 'U tehta, koliko je čistega masla? 15) Mlinarica pripelje 15 vaganov moke na pro¬ daj ; 12^ vaganov jo je prodala; koliko ji še ostane? 16) Od 17 sežnjev nasekanih derv prodajo oče 9) sežnjev; koliko so za domačo kurjavo zaderžali? 17) Gospodar kupi za živino 96) 'S kamnene soli; če jo je z vina 30) 'S že polizala, koliko je še ima ? 18) Pri Novaku so 60) vaganov erži namlatili; ker pa niso vse doma potrebovali, je gospodar 29) vaganov prodal; koliko erži je še za domačo potrebo ostalo? 19) Gospodinja je 43) vatlov platna pridelala, in ga 24f za srajce razrezala; koliko vatlov ji ga še ostane ? 20) Čevljar je na semnji za 220) gl. čevljev prodal; za usnje in za druge potrebšine je pa dal 164) gl-) koliko mu še denarjev ostane? 21) Klobučar je skupil za klobuke 315j~ gl.; za volno in zajčje kožice pa je dal 209| gl.; ko¬ liko je več prejel, kakor izplačal? 22) Mesar kupi 6— centov težkega vola; če drobnina 1* centa tehta, koliko funtov naseka či¬ stega mesa ? 23) Železnikar ima v zalogi 218) centov žele¬ za; pa ga proda 104^ centov; koliko ga še ima? 125 24) Neki kmet ima 8 oralov 426j Q" polja ; če proda 2 orala 250| ; koliko mu ga še ostaue ? 25) Grajšak je imel v kleti 400j štertinkov vina, pa ga je prodal na malo in na veliko skupaj 480| štertinkov ; koliko mu ga še ostane? 26) Od 8 bal 7f risov papira je prodanega 3 bale 12| risov; koliko ga še ostane? 27) Kupovavec je nakupil suhih hrušek za 446| gl., pa jih je prodal na Češko v fabrike za 5731 gl. ; koliko ima dobička ? 28) Zvon, ki je vagal 15 centov 12Ž? § lt., je bil prelit, pa zdaj vaga 14 cent. 22151 9| lt.; koliko je zdaj ložji ? 29) Voz s senom obložen vaga 15 cent. 49 R, prazen voz ima 6 et. 78f R\ koliko tedaj seno tehta ? 30) Pri nas je nar daljši dan 15 ur 58|§ minut, nar krajši pa 8 ur 23j4 minut; za koliko je razloček med nar daljšim in nar krajšim dnevom ? 31) Neki rokodelec bi imel dobiti za narejeno delo 44f gk, dobi pa le 23^ gl. ; koliko ima še tirjati ? 32) Vervar prime 4 butare prediva; perva tehta 3 et. 36f druga 5 ct. 75| R, tretja 2 et. 95 --R, četerta 4 ct. 78 R\ od tega sčasoma porabi 46[ R, 85| R, 23f R, 98| R ; koliko še ima prediva ? III. Naštevanje ali nmo/enje delin. §. 1. Kadar se delina s celim številom našteva, se števec s celim številom našteje, imenovavec pa nepremenjen pusti. Na pr. m Ce plačamo za 1 $6 sveč * gl., koliko pa za 8 'S? - 3i gl. Na pamet: 8 krat 2 petini je 16 petin t. j. gl. Pismeno : | X 8 = " = 3| gl. §. 2. Ce se pa mešano število s celim številom našteva, se narpred mešano število vravna, potem pa naštevanje opravi, kakor je bilo zgoraj rečeno. Na pr. Koliko velja 7 sežnjev derv, če je seženj po 4§ gl.? - 31|gl. Na pamet: 7 krat 4 celine je 28 celin; 7 krat 1 polovina je 7 polovin, ktere dajo 3 celine in 1 polovino ; skupaj 31| gl. Pismeno: 4! X 7 = f X 7 = f = 3i|g). §. 3. Ako se delina z delino našteva, se števec s števcom in imenovavec z imenovavcom našteje. Na pr. Za 1 vatel trakov dam f gl.; koliko bom pla¬ čal za | vatla ? §. 4. Kadar se mešano število v delino ali z mešanim številom našteva, se narpred mešane šte¬ vila vravnajo, potem pa števec s števcom in imeno¬ vavec z imenovavcom našteje. Na pr. Koliko velja 8j# masla po f gl. ? — 3^ gl. z v S? — Iv — SZ _ Q7 5 °3 - 5 3 - 15 - 0 15 . Po čem pride 4| vatla sukna, če 1 vatel 3^ gl. velja? — 16! gl- 3! X 4! = u X | = M = 16§ gl. ali 16! gl. §. 5. Naloge. 1) Koliko velja 14 ®”farbe, če funt i gl. velja? 127 2) Ce kdo | gl. na dan izplača, koliko izplača v 8 dnek? 3) Koliko velja 28 bokalov vina po § gl. ? 4) Za 1 'S sira se plača gl.; koliko bodo veljali I 5) Strelec proda 9 zajcov po f gl.; koliko dobi za nje ? 6) Tkavcu se plača tkavnine od vatla platna -gl., koliko se mu mora plačati od 281 vatlov? 7) Koliko znese 38 starih petek po 8| nkr. ? 8) Koliko bo veljalo 12[ štirke, če 1 ž? j gl. velja ? 9) Po čem pride 3| vatla platna, vatel po f gl, ? 10) Brat kupi vatla sukna po 5|gl.; koliko bo plačal? 11) Neki kapital nese na leto 26^ gl- obresti; koliko pride na f leta ? 12) Voznik dobi od centa 2[ gl. voznine; ko¬ liko bo dobil od 26f ct. ? 13) 1 $£ voska velja 1^ gl.; koliko se ima plačati za 15j Ž?? 14) Od 6 dedičev (erbov) podedva vsaki 180ro g 1 - 5 koliko pa vsi? 15) 1 kave velja | gl.; koliko velja 24j $?? 16) Dninar zasluži na dan ^ gl.; koliko pa v 6 dneh ? 17) Koliko velja 13 sežnjev derv po 5f gl. ? 18) Oče prodajo 42f ct. sena po lf gl.; koliko dobijo zsnj ? 128 19) Koliko bomo plačali za 9- veder vina, če je vedro po 8^ gl. ? 20) Ce 1 ( U slanine (speha) ^gl. velja, koliko bo veljalo 58£ 21) Oče najmejo 12 koseov; če vsakemu po f gl. na dan obljubijo, koliko bodo na večer vsem plačali ? 22) Klemen nacrozi na veliko cesto 15 vozov peska pa dobi 5£ gl. voznine ; koliko bi si zaslužil, če bi ga 45 vozov navozil ? 23) Od 8 dninarjev'zloži vsaki na dan 2f sež- njev derv; koliko pa vsi? 24) Vagan erži velja 3£gl.; koliko bomo pla¬ čali za 11£ vaganov? 25) Cent železa velja 23£ gl.; po čem pride 8 centov ? 26) Orna (107 S) olja velja 36f gl. ; koliko veljate 2£ orni ? 27) Vedro vina je po 7fgl.; po čem pride 18| veder ? 28) Za 1 ® mesa damo £ gl., koliko moramo dati ako vzameno 16£$"? 29) Koliko velja 23£ ct. sterdi, cent po 22 gl. ? 30) Vagan erži je po 2^ gl.; koliko dobimo za 7 vaganov! 31) Cent svinca velja 13 gl.; koliko pa 21f cent. ? 32) Dvoriše je 6| sežnjev dolgo , in 8f sežnjev široko; koliko meri □ sežnjev ? 129 33) Vert je 12§ sežnjev dolg, Gf sežnjev pa širok; koliko je njegova plan? 34) Matiček je bil prašan, koliko je po očetu podedoval? On odgovori: 3756 2 ” 5 gl. ; ravno toliko dobi pa tudi vsaki mojih 6 bratov; koliko so tedaj njegovi brati skupaj podedovali ? 35) Koliko novih goldinarjev znese 308 starih goldinarjev, če 1 star goldinar 1^ gl. novega dnarja plača ? 36) Pri Kovaču so 9f dni krovca imeli; koliko si je zaslužil, če so mu na dan po 1~ plačali? 37) Nekdo kupi 18{ sežnjev bukovih in 24f sežnjev borovih derv; plačal je seženj bukovih po 4| gl., borovih po 3j gl. , pa proda zopet bukove derva po 6 gl., borove pa po 4 gl.; koliko ima dobička pri njih ? 38) Kerčmar proda 24f vedra vina, vedro po 6’ gl.; koliko skupi zanj, pa koliko ima dobička, če je sam vedro po 5f gl. plačal? 39) Mlinar kupi 35 j vaganov pšenice, vagan po 4f gh, pa jo zopet proda vagan po 5£ gl.; koliko pridobi ? 40) D 0 njive, ki je 19° 4' dolga in 7° 3' široka, se po 1| gl. plača; koliko bo vsa veljala? 41) Mokarnica je znotraj 4 1 / dolga, 2j' široka, 2‘'pa globoka; koliko kubiških sežnjev moke derži? — 231 kub. sežnjev. 4 f X X 2 f | X ; X | = = 23 - kub. sežnjev. Eačunica za slovenske šole na deželi. 9 130 IV. ltazštevanje delin, §. 1. Kadar se delina s celim številom razšteva, se števec razšteje s celim številom, imenovavec se pa nepremenjen pusti; ali pa se imenovavec našteje s celim številom, števec pa nepremenjen ostane. Na pr. Za 3 nože dam —j gl., po čem bo 1 nož? Na pamet: če 3 noži ^ gl. veljajo , bo 1 nož le 3tji p del tega veljal; 3tji del od * n gl. so ~ (zakaj ?); 1 nož bo veljal tedaj ^ gl., gl. j e 10 nkr., ^ gl. toraj 30 nkr. Pismeno : % = 3 = A gl- i ali & : 3 = & = & gl. Drugo ravnanje se da pri rajtanju s ciframi vselej rabiti; pervo pa le takrat, kadar je števec s celim številom deljiv. §. 2. Ako se mešano število s celim številom deli, se ž njim delijo narpred celine, potem pa de¬ lina mešanega števila; če pa po razštevanji celin kaj ostane, se ostanek v take dele razdrobi, kakoršne ima pristavljena delina ; potem se oboje sošteje in znesek dalje deli; ali pa se mešano število vravna, ter se delina s celim številom deli. Na pr. Po čem je 1 vatel sukna, če 5 vatlov 22,^ gl. velja? — 4f gl. Na pamet: Če 5 vatlov le 22 gl. velja, pride 1 vatel na 4 cele gl., pa ostaneta še 2 cela gl. (za¬ kaj?); to da | gl., in pred je \ gl. ostalo, znese 13 i | gl.; če tedaj 5 vatlov se § gl. velja, pride 1 vatel na £ gl.; skupaj 4- gl. — ali 22 celih gl. in | gl. je ^ gl. ; če tedaj 5 vatlov “ gl. velja, pride 1 va¬ tel na | gl., to jo 4j gl. Pismeno: 22j : 5=4’; ali 22| : 5 = V : 5 = f = 4| gl. Tukaj je pri pervem razštevanji 22 : 5 da 4 celine pa ostanete še 2 celini; to je £ pa 5 je | ; S . K 1 ^ • O 2 * §. 3. Deline z enakimi imenovavci se razštevajo, ako se števec razštevanca razšteje s števcom raz- števavca; količnik števcov je ob enem količnik delin. Na pr. 7 petnajstin je v 14 petnajstinah 2 krat, ali H : £ = 1* : 7 = 2 . §. 4. Kadar imamo celo število razšteti z delino, ga pri rajtanji na pamet razštejemo s števcom deline količnik pa naštejemo z imenovavcom ; pri rajtanji s ciframi pa bolje storino, ako narpred , razštevanec z imenovavcom naštejemo, potem pa izdelek s štev¬ com razštejemo. Na pr. Koliko funtov sira se dobi za 14 gl., če <$ § gl. velja? Na pameti § ste 5 krat manjši kakor 2 celini ste tedaj v 14 Škrat tolikokrat kakor 2. Da se tedaj zvč, kolikokrat ste § v 14, se poiše narpred, kolikokrat ste 2 v 14, t. j. 14 se razšteje z 2, in dobljeni količnik se vzame po tem 5 krat; 14 raz- štetih z 2 da 7, 7 krat 5 je 35; za 14 gl. se tedaj dobi 35 < U- 132 Pismeno: 14 : §=12 : f — 70 : 2 = 35 845 X o i 423 -. » -JTTn - S 1 * l«o 100 ° = 42 gl. 25 nkr. gl. = gl. Kadar tedaj hočemo, zrajtati obresti od kakega zneska, moramo ta znesek množiti s percenti ali z 145 odstotino, poletu ga pa s 100 deliti, in sicer tako, da na desnem odrežemo dre številki. Naloge. 1) Neki kupec kupi za 735 gl. blaga, in kadar ga proda, pridobi 9^ ; koliko ima dobička ? >735 X 9 66‘15 = 66j~ gl. 15 nkr. 2) Nekdo preskerbi in nakupi svojemu tovaršu za 812 gl. blaga; koliko znese povračilo za njegov trud po 2®-? 3) Pri kupu za 428 gl. se zavoljo gotovega plačila odjenja 4®; koliko manj je treba plačati? 4) Neki kraj ima 2560 prebivavcov ; koliko teh je 8 ( "? 5) Neka srenja zida šolo, pa da bi poplačala vse stroške, naloži na 3575 gl. davka po 5® pri- klade; kolika je ta priklada ? 6) Neko blago je veljalo 372 gl.; ko je bilo prodano, se je pridobilo 8|§; koliko je vsega dobička ? 7) Kupec dobi kave, ktera v sodih tehta 1520 <$; ako tedaj sodovi tehtajo 10 ®; koliko tehta sama kava ? 8) V nekem mesticu je bilo leta 1850 4750 prebivavcov; koliko je bilo prebivavcov leta 1857, če jih je naraslo za 4£ ? Račnnica za slovenske šole na deželi. 10 146 9) Neka hiša je cenjena 5780 gl., pa je zava¬ rovana pri neki družbi zoper ogenj za koliko znese zavarovavno darilo ? 10) Pri mlenju erži se šteje Sij moke in 14” otrobi; koliko moke in koliko otrobi bi se dobilo od 126 reži? II. Obrestni računi. Obrestne račune posebno rabimo, če zrajtujemo obresti ali čiužc. 714 gl. kapitala je posojenega po 5"; koliko da to obresti na leto ? 100 gl. kap. da na leto 5 gl. obresti ali činža, A » 77 77 » » 100 « 77 79 » i . 714 X5 . SST0 . 714 „ n daje „ „ ^qq S^"ToT = 35^ gl. = 35 gl. 70 nkr, obresti. Obresti od enega leta se tedaj zrajtajo, če se kapital s percenti ali z odstotino množi pa ta znesek s 100 deli. Iz letnih obresti se potem tudi lahko zrajtajo obresti na več let, na mesce in dni. Naloge za rajtbe na pamet in s ciframi. 1) Koliko obresti na leto da 2086 gl. kapitala po 4f§? 2088 X H 8344 . . 4 1043 | ' 93 87 — 93 gl. 87 nkz. obresti. 147 Koliko obresti je na leto 2) od 978 gl. po 65 ? 3) od 1505 gl. po 42 ? 4) od 840 gl. po 51 g? 5) od 76 gl. po 5g? 6) od 138 gl. po 4§g? Prihitljeji za rajtbe na pamet. AkolOOgl. ka¬ pitala da obresti na leto 5 gl. = 100 petek, tedaj da vsaki goldinar kapitala ravno eno petko obresti; pa ako 100 gl. kapitala da obresti na leto 1 gl. — 100 nkr., tedaj pride na 1 gl. kapitala ravno 1 nkr. obresti. Iz tega se sklepa: a) Kolikor goldinarjev znese kapital, toliko petek znesejo obresti na leto po gg. b) Kolikor goldinarjev znese kapital, toliko petek in novih krajcarjev znesejo obresti na leto po 6g. e) Koliko goldinarjev kapitala, toliko petek, manj toliko novih krajcarjev znesejo obresti na leto po 4g. 7) Koliko obresti je na leto od 325 gl, po 5g ? 300 gl. daje 3 krat 5 = 15 gl,, 25 gl. da 25 petek t. j. 1 gl. 25 nkif,; skupaj 16 gl. 25 nkr, obresti. 8) Koliko obresti na leto daje a) 138 gl., b) 65 gl,:c) 730 gl. po5§? 148 9) Koliko obresti na leto da 85 gl. po 6f ? 85 petek t, j. 4 gl. 25 nkr.. pa 85nkr.; sku¬ paj 5 gl. 10 nkr. 10) Naj se prerajtajo obresti na leto po 6- a) od 54 gl., b) od 210 gl., c) od 872 gl. 11) Koliko obresti na leto da 78 gl. po 4£? 78 petek =3 gl. 90 nkr. 78 nkr. manj.; tedaj 3 gl. 12 nkr. 12) Koliko je obresti na leto po 4" a) od 39 gl., b) od 162 gl., c) od 608 gl. ? 13) Koliko obresti da 2850 gl. kapitala po OJ) v 3 letih? 28-50 X 5 171-00 gl. na leto 513 gl. v 3 letih. 14) Koliko obresti je od 582 gl. po 5[) v 2 letih ? 15) Koliko obresti od 164 gl. kapitala po 5) " v 6 mescih ? 164 X 51 820 .. 5 82 . . | 9*02 = 9 gl. 2 nkr. na leto, 4 gl. 51 nkr. v 6 mescih = | leta. 16) Koliko obresti da 790 gl. kapitala po 5,) v 2 letih pa 3 mesili? 17) Koliko je obresti od 510 gl. po 6" v 2 le¬ tih, 7 mescih pa v 20 dneh? 149 510 X 6 30 - 60 = 30gl. 60 nkr. na leto 18) Koliko obresti da 1234 gl. kapitala po 5" v 1 letu, 2 mescih in v 18 dneh? —r Pristavek. Vsakdanji ravan. Nar dražje naše blago na tem svetu je zlati čas, čas ima nar večo ceno za večnost, pa vendar časa nar več pogubimo, ker ne prerajtamo, koliko časa potratimo, pa kaj zgubljeni čas velja. Zrajtajmo toraj : 1) Kdor vsak dan 1 minuto zamudi, koliko za¬ mudi v 1 tednu? — koliko v 1 letu? 2) Ako vsak dan le pol ure zamudiš, koliko v 1 letu zgubiš ? v 3) Ce vsak dan 1 uro časa zgubiš, koliko bo zguba v 50 letih? Pač je potreba mladenčem pa doklieam s po¬ božnim Davidom prositi: ,,0 Bog, uči nas šteti naše dni, da bomo modrega serca ! Pervi razdelek. Števil jen je. Stran I. Desetiška sostava.3 II. Rimske številke.6 Druid razdelek. o C'vdere rajtbe ali računi brezimnih in enoimnih celih števil. I. Soštevanje.7 a. Soštevanje na pamet.8 b. Pismeno soštevanje (s številkami) . . 11 I. Odštevanje .17 a. Odštevanje na pamet.18 b. Pismeno odštevanje .... .20 III. Naštevanje.25 • a. Naštevanje ua pamet.26 b. Pismeno naštevanje.28 IV. Razštevanje.36 a. Razštevanje na pamet.— b. Pismeno razštevanje . . . ... 88 V. Naloge iz čveterih raeunstev z enoimnimi celimi števili 46 Tretji razdelek. . /■■ Rajtanjd * rrjnogoimnmi števili. I. Pregled avstrijansKill mer, teht an denarjev . . 55 1. Mera časa . ' t ,v; ’ ..... — 2. Mera na dolgost ' V - ■ ..56 3. Mera na planoto.— 4. Mera na debelost.— 5. Stevina ..57 6. Tehte ... . — 7. Denarji.58 Stran II. Eazmenjavanje in spremenjavanje . ... 60 III. Soštevanje mnogoimnih števil . . .65 IV. Odštevanje mnogoimnih števil .... 70 V. Naštevanje mnogoimnih števil . . . . — a. Prihitljeji ali pokrajški za račune na pamet — h. Pismeno naštevanje.88 VI, Eazštevanje mnogoimnih števil .... 91 a. Prihitljeji ali pokrajški računov na pamet . — h. Pismeno razštevanje * 102 VII. Bazne naloge za rajtanje z večimnimi celimi števili 107 v Ceterti razdelek. Cvet eri računi na deline (razdeleni.) L Soštevanje delin.. 115 II. Odštevanje delin . ..... 121 III. Naštevanje ali množenje delin .... 125 IV. Eazštevanje delin.130 V. Nalogo čveterih računstev z dolinami , . . 137 Peti razdelek. Perconlni in obvestili računi. 1. Percentni računi . . .. . . . 144 2. Obrestni računi.14G Pristavek. Vsakdanji račun . • .150 Natisnil Karel Gorišek, nekdaj L. Grund. * 1