86 OCENE – POROČILA PROVOKATIVNA KNJIGA RAZNOTERIH VIDIKOV Ulrich Hub: Na Noetovi barki ob osmih. Prev. Lučka Jenčič. Ilustr. Jörg Mühle. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2013, 83 str. Priznan nemški dramatik, scenarist in režiser Ulrich Hub (1963) se v slovenšči- ni prvič predstavlja s prevodom proznega dela, ki je bilo leta 2006 sprva napisano kot gledališki tekst za otroke, nato pa je bilo v obeh zvrsteh nagrajeno s številni- mi pomembnimi literarnimi nagradami. Med drugimi je prejelo: leta 2006 nemški nagradi za najboljši dramski tekst za otroke in za najboljšo radijsko igro za otroke (»Deutscher Kindertheaterpreis« in »Deutscher Kinderhörspielpreis«), nemško-nizozemsko nagrado za dramski tekst za otroke »Kaas und Kappes«, ki spremlja istoimenski festival otroškega in mladinskega gledališča v Duisburgu (Nemčija), leta 2008 v okviru medna- rodnega knjižnega sejma Litera v Linzu (Avstrija) nagrado za najboljše otroško literarno delo »Kinderliteraturpreis« ter leta 2012 nagrado »National Jewish Book Award« v kategoriji otroške in mladinske literature, ki jo za kvalitetna dela s tematiko judovstva vsako leto po- deljujejo v New Yorku (ZDA). Knjiga Na Noetovi barki ob osmih si je tudi pri nas po izboru Pionirske – cen- tra za mladinsko književnost in knjiž- ničarstvo (Mestna knjižnica Ljubljana) prislužila znak kakovosti zlata hruška, v obliki igrane predstave za otroke pa si je delo, ki se je, kot so zapisali ob premieri, »v zadnjih letih uveljavilo kot največ- je evropsko odkritje za mlado občin- stvo«, v letošnji sezoni mogoče ogledati v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Mini teatra Ljubljana v režiji Roberta Waltla. Na Noetovi barki ob osmih je torej uspešnica v vseh svojih literarnozvrst nih variacijah. Tako kot dramski tekst nam- reč tudi prozo odlikujejo izrazito dode- lani dialogi in dobro poantirani konflikti med štirimi poglavitnimi junaki, ki vsak s svoje perspektive parafrazirajo znano svetopisemsko zgodbo o vesoljnem poto- pu. Kljub temu pa predhodno poznavanje »izvirnika« ni predpogoj za zadovoljivo branje in razumevanje besedila. Res je sicer, da lahko bralec z določenim pred- znanjem v tekstu nenehno razbira bolj ali manj prikrite aluzije na biblijske motive, a tudi sicer je zgodba o pingvinih napi- sana vsebinsko in oblikovno koherentno, zato učinkuje kot popolnoma samostojna celota. Izjem no duhovita pripoved je na prvi pogled prava komedija, ki pa ima kot vsako dobro delo globoko jedro: v tem primeru je to vprašanje vere v Boga. V Hubovi modernizirani različici pri- povedi iz Svetega pisma imajo pri iska- nju odgovorov na temeljne življenjske dileme glavno besedo trije pingvini in debel bel golob, nekakšna parodija Sve- tega duha, čigar naloga je predstavnike vseh živalskih vrst obvestiti o povodnji ter zanje organizirati in uspešno izpeljati reševalno akcijo. Zgodba se tako začne tik pred močnim deževjem. Trije pingvi- ni – dva spravljivejša ter en nejevernejši 87 in prepirljivejši – katerih prvinska zaup- ljivost je mogoče sorodna otroškemu d ojemanju sveta, sredi zasnežene pokra- jine navidez lahkotno, v resnici pa resno in poglobljeno debatirajo o Bogu, pri čemer se – malce objestno uporno – ne bojijo izraziti niti dvoma o božjem ob- stoju. Malo za njihovim prepirom o veri, morali, pravičnosti, božjih zakonih, na- ravi in krivdi Boga ter nastanku in koncu življenja pa se zgodi nepredstavljivo: Bog se jim razodene z novico o pogubljenju in jim ponudi rešilno bilko – dve vstopnici za Noetovo barko. Zaplet sproži odločitev povabljenih dveh pingvinov, da bosta v kovčku v ladijsko podpalubje pretihotapila tudi svojega prijatelja, kar je v nadaljevanju vir številnih šaljivih situacij. (Komično) dogajanje in avtorjeva ironična distanca dosežeta vrh, ko v kovčku skriti pingvin goloba prepriča, da se v njem (podob- no kot v svetopisemski skrinji zaveze) pravzaprav skriva Bog. Golobov sprva sumničavi, nato pa naivno malikovalski pogovor z domnevnim Bogom je fan- tastičen prikaz dandanes prevladujoče- ga in pravzaprav vraževernega odnosa do Boga. Ko golob nazadnje spregleda banalnost situacije, pingvinom napove kazen, a jih pred njo reši konec potopa. Nenavaden končni preobrat razgla- ša ljubezen do bližjega, tolerantnost in medsebojno razumevanje: golob sprejme pomoč pingvinov, saj ugotovi, da je v vsesplošni zmedi in preobremenjeno- sti na ladjo pozabil vzeti družico. Mali pingvin se tako, zakrinkan v golobovo nevesto, sprehodi mimo prelisičenega Noeta, z golobom pa nazadnje dejansko postaneta nerazdružljiva prijatelja. Zgodba, ki pogumno in brez za- držkov svobodno predrugači številne sve topisemske motive, torej nenehno problematizira ustaljene konvencije in norme, relativizira verske dogme, odpi- ra prava filozofsko-teološka vprašanja in nanje ponuja vselej odprte odgovore. Čudovita, spoštljivo provokativna knjiga raznoterih vidikov in globokih aktualnih pomenov je povrhu vsega še zabavno in estetsko minimalistično ilustrirana. Kot taka ni zanimiva le za otroke, temveč nedvomno tudi za odrasle, ki se bodo ob njej vsak na svoj način neizmerno zabavali in glasno smejali, pa tudi tiho in globoko zamislili. V slovenski izdaji pogrešamo le spremno besedo, ki bi dodatno osvetlila tako zanimivo in mno- gopomensko besedilo. Zarika Snoj Verbovšek BOJ Z MOZOLJI NI DOBLJEN, BITKA S KNJIGAMI PA Marija Švajncer: Samotni bralec. Murska Sobota: Založba Franc-Franc, 2014. Samotni bralec je prozna pisava filozofi- nje in pesnice Marije Švajncer. Samot- nega bralca beremo kot roman, lahko kot zbirko kratkih zgodb, lahko je celo drama fragmentov in protokolov. Delo omenjene pisateljice je silno težko opre- deliti. Mogoče je mnenje v spremni bese- di, ki jo je napisala dr. Dragica Haramija, še najbolj točno. Haramija namreč trdi, da je Samotni bralec roman, namenjen mladostnikom, a ne le njim, saj spreplet najstniškega eskapizma in tankočutne literarno-filozofske misli nostalgično na- govarja tudi odraslega bralca. Po mnenju Haramije gre za izrazit večnaslovniški roman z izrazito medbesedilno struktu- ro. Opredeljevanje samo pa ni ovira, da ne bi govorili o nenavadni in privlačni zgodbi glavnega protagonista, ki skozi branje drugih utemeljuje svoj položaj v družbi. Gre za gimnazijca, ki živi s svojo upokojeno materjo. Mati namesto z mo- žem spi s knjigami in bržkone je lahko