Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . » 6.000
PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo . .	. . » 8.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m	
	
Leto XXVIII. - Štev. 48 (1430)
Gorica - četrtek, 2. decembra 1976 - Trst
Posamezna številka Lir 150
Pogled	nazaj	in	naprej Revizija	konkordata	s	Cerkvijo
Še tri številke, in »Katoliški glas« bo začel 29. leto svojega izhajanja. Kaj naravno je, da se zato ob koncu leta napravi obračun o uspešnosti poslanstva, ki ga list vrši, pregleda finančni položaj in določi smernice za naprej. S tem namenom so se prejšnji teden sešli uredniki s skupino sodelavcev s Tržaške in z Goriškega ter se dodobra o vsem, kar list zadeva, pogovorili.
PREMOČRTNOST LISTA
List je bil zlasti v prvi polovici tega leta predmet velike gonje, ki so jo sprožile oblasti v matični državi z namenom, da urednike ustrahujejo, da bi pisali drugače in opustili vsako kritiko obstoječih razmer, ki vladajo v Jugoslaviji. Pri tem so se po-služili že ustaljene taktike, da so kritiko določenih dejstev označili za sovraštvo do države, ko vsakdo dobro ve, da kritika napak nekega režima ne more biti že pro-tislovenstvo in protijugoslovansko.
Javna gonja proti listu se je onstran meje sicer potišala, ali le na zunaj, še vedno se išče po župniščih izvode Katoliškega glasa, še vedno se zaslišuje tiste, ki prihajajo na to stran in sc srečujejo z uredniki, še vedno je dvema urednikoma prepovedan vstop v Jugoslavijo.
Jasno je, da bi Katoliški glas, če bi utišal svoj glas tako kot želi slovenska partija, lahko zložneje živel, a za kako ceno? Moral bi se odpovedati svoji liniji, resnico nadeti s kapuco in molčati k dogodkom, ki zahtevajo opredelitve in zavzetje določenega stališča. Obenem bi razočaral vse tiste naročnike, ki ga podpirajo in so nanj naročeni zlasti zaradi premočrtnosti, ki je bila za list značilna vsa leta njegovega izhajanja.
Zato bo osnovna linija lista ostala nespremenjena: branil bo verske in moralne vrednote, držal se bo nauka Cerkve, utrjeval bo slovenstvo, odprt bo za vse, ki se trudijo za kulturno rast naših ljudi. Pazil bo, da ne bo ustvarjal nepotrebne polemike, a če bo treba na kaj opozoriti ali kaj obsoditi, se ne bo zatekel k molku.
FINANČNI POLOŽAJ
Da neki list lahko ostane neodvisen, pa so potrebne zdrave finance. Zato se je na zadnjem srečanju mnogo govorilo tudi o tem. Znano je, da je v Italiji časopisna dejavnost v veliki krizi in da je že prene-kateri dnevnik zaradi finančnih težav utihnil. To se bo kaj lahko zgodilo tudi našemu listu, če mu naročniki ne bodo ostali zvesti in ga poleg naročnine še z darovi podpirali.
Vsakdo bo priznal, da je lažje list držati pri življenju kot pa najprej dopustiti, da propade, potem pa ustanoviti novega. V obstoječih razmerah si demokratični Slovenci v Italiji tega absolutno ne moremo privoščiti. Tisti hip, ko bi »Katoliški glas« prenehal izhajati, bi cela vrsta ustanov, od farnih občestev prek naše politične krovne organizacije, prek raznih društev in zborov ter posameznikov odkrila, da nima več kje objavljati svojih poročil, programov, obvestil.
Tega se vse premalo zavedamo, ko list redno vsak teden prejemamo in ga pogosto raje kritiziramo kot pa zagovarjamo. Vse premalo se znamo vživeti v njegove potrebe, v težave, s katerimi se srečava, v nasprotovanje, ki ga je deležen s strani tistih, ki jim je trn v peti zaradi svoje doslednosti.
Dve leti je bila letna naročnina za Italijo 6.000 lir. Zlasti letos pa so cene porasle tudi v zvezi s tiskom: papir, tiskarna, poštnina. Edini, ki so ostali pri starih prejemkih, so uslužbenci pri listu. Proračun za prihodnje leto je pokazal, da bi ob sedanji ceni lahko izhajali le pol leta, potem pa morali list likvidirati.
Odločili smo se za naročnino 8.000 lir. Tudi ob tej naročnini bo še ostalo primanjkljaja 4 milijone lir, pa upamo, da ga bomo krili s prostovoljnimi prispevki, z darovi v sklad lista in z nabirko za nedeljo katoliškega tiska, ki bo prihodnje leto 30. januarja. Za inozemstvo bo stal
list 15 dolarjev ali v protivrednosti 13.000 lir, tarifa za oglase in osmrtnice pa se bo dvignila za 30 %.
Upamo, da ne bo nikogar med naročniki, ki se bo listu zaradi zvišanja naročnine odpovedal. S tem bi pokazal, da mu za obstoj lista ni mar in da je brez čuta za dejanski položaj. Če jemljemo na znanje vse druge poviške: v trgovini, pri vožnji, pri ogrevanju, pri bencinu, pri hrani, in še in še, bomo mar prav pri listu dejali, da je povišanje neutemeljeno?
Menim, da je čas, da se vsi zamejski Slovenci zavemo: prvi naš misijon je prav naš verski in slovenski tisk. Ta bi moral imeti v sedanjih razmerah prednost pred vsemi drugimi nabirkami, prispevki in darovi. Šele ko si izdatno podprl svoj tisk, misli recimo na pomoč zunanjim misijonom, obnovi raznih stavb ter raznim dobrodelnim akcijam, kajti brez lastnega glasila se vse te akcije ne bodo razvile ali pa bodo počasi zamrle.
O tem dajmo sledeče tedne, zlasti v mesecu katoliškega tiska prihodnji januar dosti razmišljati. Treba je, da se osvestimo in da se zavemo, da bije tudi za »Katoliški glas« plat zvona. Ga hočemo imeti še naprej? Potem mu omogočimo nadaljnje izhajanje z rednim plačevanjem naročnine in velikodušnimi darovi! Ga nočemo več imeti? Potem bomo sokrivi njegovega izginotja.
Toda ne pozabimo: obstajajo tudi grehi opustitve. In prav to, če bi zaradi naše premajhne zavzetosti »Katoliški glas« prenehal izhajati, bi bil tak greh. Na to se spomnimo vsakič, ko molimo na začetku sv. maše: »Vsemogočnemu Bogu in vam bratje in sestre priznam, da sem veliko hudega mislil, govoril in delal, PA TUDI MNOGO DOBREGA OPUSTIL.«
—ej
Konkordat med Cerkvijo in Italijo doživlja v teh dneh svoje drugo zgodovinsko obdobje. V četrtek 25. novembra je predsednik italijanske vlade Andreotti pred polnoštevilno poslansko zbornico podal poročilo o reviziji konkordata, katero je pripravila posebna paritetna komisija, ki so jo sestavljali s strani Apostolskega sedeža rnsgr. Casaroli, msgr. Silve-strini in jezuit Lehner, urednik revije »La Civilta Cattolica«, s strani italijanske države pa bivši pravosodni minister senator Gonella ter profesorja Jemolo in Ago.
Andreotti je osnutek novega konkordata označil kot nekaj »popolnoma novega, ki je v polnem soglasju z republiško ustavo«. Reformirani konkordat, ki se imenuje tudi »Lateranska pogodba«, naj bi imel le 14 členov namesto sedanjih 45 ter naj bi se otresel vsega, kar je zgodovinsko preživeto.
Po čitanju Andreottijevega poročila je poslanec PSDI predlagal, naj bi se razprava odložila, da se bo tako dala strankam možnost za premislek. Radikali in demo-proletarci so za to, da se konkordat sploh odpravi, socialisti, republikanci, socialdemokrati in liberalci imajo cel kup pomislekov, medtem ko so komunisti Andreot-tijevo poročilo kar blagohotno sprejeli. Tudi so mnenja, da se konkordata ne more kar tako odpraviti, ker je del ustave, ustavo pa, ki se sploh še ne izvaja v celoti, pa je nevarno spreminjati. Zato bo za Italijo neke vrste kon-
■SS225J& -jSS
-n:-;
•.*
T!
i*	iiiMirTT*****"	"S
 .m...::::.:::::.
Andreotti in msgr. Casaroli, dva od skupine tistih, ki so pripravili osnutek revizije italijanskega konkordata
kordat vedno potreben.
Glede verske svobode je Andreotti dejal, da je dejstvo, da je večina Italijanov katoliške vere, kar pa ne sme voditi v zapostavljanje drugih verskih skupnosti ali tistih brez vere. Katoliška Cerkev mora uživati polno svobodo za svojo duhovno dejavnost, ne more pa biti vera države.
O zakonu se ne govori več kot zakramentu. Zakon, ki je sklenjen po kanonskih predpisih, ima za državo vse civilne učinke, ki pa ne izhajajo iz njegove svetosti, ampak enostavno iz zakonske pogodbe.
Člen o šolski vzgoji govori o pravici verskega pouka v šoli, o čemer pa se morajo izjaviti starši ali ga žele ali ne. Omenja se pomen »krščanske kulture«, ne pa več, da je krščanska vzgoja »krona
Slovenski skumst v Gorici is zborovala
V četrtek 25. novembra 1976 je bil v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici pokrajinski kongres Slovenske skupnosti na Goriškem. S tem je slovenska politična stranka hotela preveriti svoje delo in podati obračun dobrega leta in pol, kar se je oblikovala.
Ob polnoštevilni udeležbi delegatov in članov stranke je občni zbor začel svoje delo pod predsedstvom fcnminskega predstavnika Ivana Prinčiča. V začetku so spregovorili in pozdravili kongres predstavniki strank ustavnega loka, ki so sprejeli vabilo SSk in se udeležili občnega zbora. Spregovorili so pokrajinski tajnik PLI grof Pra-ndi, pokrajinski tajnik PCI Paiza (v delegaciji je bil tudi prof. Bratina), član pokrajinskega vodstva PSI dr. Bukovec (v delegaciji je bil še odv. Sanzin) ter mestni tajnik PSDI dr. Gruntar. Pokrajinski tajnik PRI Ascari je poslal pozdravni telegram. Za tržaško Slovensko skupnost je pozdravil kongres član vodstva SSk iz Trsta Martin Brecelj. Prisostvovali so tudi predstavniki tiska, radia in televizije.
Sledila so politična poročila, ki so jih pripravili odgovorni predstavniki Slovenske skupnosti. Najprej je predsednik pokrajinskega sveta dr. Andrej Bratuž podal poročilo o idejni in politični smeri edine slovenske politične stranke v Italiji. SSk sloni na osnovah demokratičnega pluralizma in socialnih idej ter se odločno bori proti vsaki totalitarni obliki. Prva naloga SSk je obramba manjšinskih pravic Slovencev v Italiji ter borba za izbojevanje zaščitnega zakona, ki ga predvideva člen 6 republiške ustave in deželni statut tudi v pričakovanju ratifikacije Osimskega sporazuma, ki ga SSk pozdravlja, čeprav pričakuje večje jasnosti glede manjšinske zaščite v njem.
V nadaljevanju je predsednik podčrtal stike z manjšinskimi strankami v Italiji ter predstavniki zlasti Južnih Tirolcev, Valdostancev, Furlanov in Sardincev. V tem smislu je poudaril pomen skupne bor-
be v perspektivi skorajšnjih evropskih volitev. Dr. Bratuž se je tudi zavzel za pravice koroških Slovencev in izrazil solidarnost SSk z njihovim bojem. Prikazal je še pomen zadnjih volitev, ki so pomenile veliko afirmacijo slovenstva in to v celi deželi. SSk tudi v odnosu do matične domovine sprejema pozitivno stališče, vendar pričakuje, da se ta odločno zavzame za pravice slovenske manjšine in to brez idejnih razlik.
Politični tajnik dr. Damjan Paulin je podal široko analizo strankinega delovanja in ustroja. Razčlenil je organizacijsko razvejanost SSk, pri čemer je posebej podčrtal vlogo sekcij, ki zaenkrat obstajajo v Krminu, Števerjanu, Štandrežu, Pevrni-Oslavju-Štmavru in Sovodnjah. Tajnik se je nato zaustavil pri celi vrsti upravno-politionih problemov, tako na občinski kot na pokrajinski ravni. Sem spadajo npr. rajonske konzulte ter konzulta za vprašanja slovenske manjšine v Gorici, gorske skupnosti itd. Povsod je prisotnost SSk pomembna in marsikje odločilna. Dr. Paulin se je v nadaljevanju svojega .poročila dotaknil odnosov z drugimi italijanskimi strankami, še posebej s tistimi, ki so danes na Goriškem večinske. Pripomnil je, da se bo o tem problemu moral jasno izreči novi svet stranke.
Politični tajnik je nato del svojega poročila posvetil izidom upravnih in političnih volitev', ki jih je stvarno a pozitivno ocenil. SSk mora še nadalje delovati p° začeti poti, saj bo le tako res dosegla svoj cilj, zbrati okoli sebe čim več zavednih pripadnikov slovenske manjšine v deželi.
Nato je spregovoril deželni tajnik stranke dr. Drago Štoka, ki je obenem deželni svetovalec. V svojih izvajanjih je predvsem orisal nekatere zadnje pomembnejše zakonodajne ukrepe dežele, med temi zlasti zakon o kulturi ter zakon o povrnitvi stroškov za dvojezično poslovanje slovenskih šol. Zakon je predložila prav SSk in njegovo sprejetje pomeni nedvomno velik
uspeh za stranko in vse Slovence v zamejstvu. Deželni tajnik je nato orisal nekatere bistvene politične probleme ter se dotaknil Osimskega sporazuma. Ocenil ga je pozitivno, vendar je pri tem ponovil že znano stališče SSk, ki zahteva jasnejšo obrazložitev manjšinske zaščite, ki izhaja iz člena 8 Osimskega sporazuma. V tem oziru je tudi negativno ocenil spremno besedilo k ratifikacijskemu zakonu od strani zunanjega ministra Forlanija, ki ozemeljsko omejuje manjšinsko zaščito samo na Tržaško. Ob koncu je dr. Štoka opozoril, da bo moral prihodnji deželni kongres, ki bo spomladi, sprejeti vrsto pomembnih sklepov za politično delovanje Slovenske skupnosti.
Po debati je občni zbor izvolil novi svet ter nadzorstvo in razsodišče Slovenske skupnosti na Goriškem. Na svoji prvi seji 9. decembra bo svet izvalil organe pokrajinskega tajništva. Svet SSk sestavljajo: Ivo Ambrožič, Silvan Bensa, Marko Brajnik, Andrej Bratuž, Karel Brešan, Benjamin Černič, Branko Čemic, Marjan Černič, Remo Devetak, Roman Di Battista, Darko Durček, Evgen Ferfolja, Marija Fer-letič, Gradimir Gradnik, Vanda Gradnik, Simon Komjanc, Stanko Keber, Stanislav Klanjšček, Hadrijan Koršič, Lucijan Krpan, Jožko Maraž, Damjan Paulin, Danijel Pintar, Marij Soban, Mirko Špacapan st., Aldo Rusjan, Drago Štoka, Vladimir Šturm, Božidar Tabaj, Marjan Terpin, Mario Vižintin, Emil Valentinčič.
Nadzorni odbor sestavljajo: Ivan Prinčič, Albin Sirk, Alojz Maraž, Silvan Ker-ševan in Edi Hlede. V razsodišču pa so: Andrej Makuc, Bernard Špacapan, Aleš Pintar, Ciril Koršič in Andrej Košič.
vzgojnega procesa«. Zasebne cerkvene šole imajo pravico do podpore kakor tudi druge zasebne šole. Profesorji na katoliški univerzi morajo uživati pristanek Apostolskega sedeža. Če so odslovljeni, jih sprejme država.
Duhovniki ne bodo več imeli privilegijev z ozirom na sodstvo in služenje vojske. Če Cerkev kakega duhovnika disciplinsko kaznuje ali prevede v laični stan, mu to ne odvzame pravic državljana. Do sedaj npr. duhovnik, ki je zapustil svoj stan, ni imel pravice do državne službe.
Novi osnutek konkordata ščiti še naprej pravico državljanov, da se jim nudi verska tolažba v bolnišnicah in v vojski, kar pa velja tudi za pripadnike drugih veroizpovedi. Člani javne varnosti še naprej ne bodo smeli vdirati v bogo-častne zgradbe. To ni z ozirom na Cerkev nikak privilegij, saj je pravica azila v bogočastnih prostorih toliko stara kot samo človeštvo. Samo v zadnji vojni, je dejal An-deotti, koliko ideološko ali rasno preganjanih si je v moči tega privilegija rešilo življenje.
Rim ne bo imel več značaja »svetega mesta«, zato država tega značaja ne misli več braniti. Prej je bilo namreč rečeno: »Italijanska vlada bo skrbela, da prepreči vse, kar bi bilo v nasprotju s svetim značajem Rima.« V osnutku je rečeno le, da je Rim sedež papeža in središče katoliškega sveta.
Zanimiv je tudi člen, ki pravi, da priznava država za praznične dneve samo nedelje, ostale praznike pa »po sprotni pogodbi«.
Očitno je, da se je pokoncilska Cerkev odpovedala mnogim zgodovinsko zastarelim privilegijem, zato da bo ohranila svobodo na področjih, ki so zanjo važna kot so tisk, šolstvo, socialno skrbstvo in kultura. Italijanski parlament se bo moral ta teden izjasniti, ali je za novi konkordat ali pa za njega popolno odpravo. Sv. oče Pavel VI. je s tem v zvezi v nedeljo 25. nov. ob svojem opoldanskem nagovoru dejal: »Trdno u-pamo, da se bo našla pametna rešitev.«
■ Skupina levičarskih skrajnežev je v Bologni pretepla časnikarja lista »Avveni-re« Sandra Bosija ter mu zlomila zobno protezo, fotoreporterja italijanske tiskovne agencije pa je krepko obrcala in mu razbila aparat za slikanje.
■ Ko se je mudil v Zahodni Nemčiji na pevski turneji, so oblasti Vzhodne Nemčije odvzele državljanstvo znanemu političnemu popevkarju in sestavljalcu političnih satir Wolfu Biermanmu. Čeprav prepričan komunist (1953 je kot 17iletten mladenič iz Hamburga pobegnil v Vzhodni Berlin), je postal vzhodnonemškim oblastnikom nadležen, ker si je s kitaro v roki večkrat privoščil jedko kritiko socializma v svoji državi. Ker se je za Biermanna odločno zavzel, je doživel hišni pripor -še Robert Havermann, marksistični filozof in znanstvenik. Ta je pozval italijanske in francoske komuniste, naj izkažejo solidarnost z Biermannom.
Trideset let Kke literature
V zadnji številki smo pod gornjim naslovom objavili sestavek Vinka Beličiča o Debeljakovem spisu »Trideset let zdomske emigrantske književnosti (1945-1975)«, ki je izšel v Zborniku Svobodne Slovenije 1973-1975. Beličičev sestavek se je zaključil z besedami: »Vendar se mi zdi prav, da dodam nekaj pripomb, ki naj Debeljakov prikaz v tem ali onem izpopolnijo. O tem pa prihodnjič.« Danes te pripombe objavljamo.
NEKAJ PRIPOMB
Poudariti velja najprej, da sta avtorja pri pisanju o naši emigrantski in zdomski literaturi vodila navdušenje in ljubezen, kar je seveda razumljivo. Prizadeval si je, da ne bi ničesar izpustil in da bi bila slika čim popolnejša. Mogoče ga je kdaj zaneslo čez začrtano mejo: ,ko npr. govori o besednih ustvarjalcih, rojenih in delujočih na koroških tileh, torej neemigrantih.
Bolj je — če se smem tako izraziti — rabil grablje nego vile. To se pravi: znašal je skupaj, pretresal pa malo. Drugače tudi ni moglo biti. Zbiranje, tj. skrb, da se kaj ne zgubi ali pozabi, je danes važnejši posel ko kaj drugega. Kritični pretres te literature čaka zgodovinarje, ki jo bodo iz časovne razdalje, prosti političnih strasti, edini lahko pravično ocenili.
Kadar ima pisec pred sabo tako razsež-no dobo, tako brezmejen prostor in tako raznolike, nenehno spreminjajoče se okoliščine ter skoraj nepregledno vrsto imen in publikaoij, so netočnosti, izpustitve ali ponavljanja pač neizbežna. Debeljak ima dovolj opravičil: prisiljeno zanašanje na spomin, za takšno delo premalo urejeno okolje ter omejen časovni termin.
Največ netočnosti je v navajanju naslovov (ob Baličiču, Vodebu, Truhlarju, Grampovčanu, Simčiču, Jurčecu, Kobalu, Adamiču, pri leksikonu GMD). Med osmimi emigranti - prejemniki tržaške literarne nagrade Vstajenje manjkata Beličič in Jurčec. Jeras in Prepeluh sita ista oseba: Janez Prepeluh, umrl 1969 v San Franciscu. Med begunci 1945. leta je bil tudi Truhlar.
Govoreč o posameznih piscih se je avtor najobšimeje pomudil pri K. Mauserju, L. Deteli in VI. Kosu, ker ga je pritegnila bodisi količina njih spisov bodisi iskanje novih izraznih oblik. Javornikovo novelo »Potni list« (»morda najmočnejša literarna stvaritev emigracije«) bi bilo treba omeniti v prikazu zamejske in ne šele severnoameriške literature, saj je izšla v »Meddobju« 1955 in je po svoji vsebini klasična podoba iz tržaškega živ-ljenja v najbolj vročih povojnih letih. V ZDA je Javornik emigri-
ral jeseni 1961.
Ne bo držalo, da sta zdaj (»životarita kakor pred 1950«) v ZDA samo dva slovenska časopisa (tj. »Ameriška domovina« in »Ave Maria«): izhaja tudi še »Amerikan-ski Slovenec«. Zanima me pa, kaj je z mesečnikom »Novi svet« -v Chicagu (1950 je izhajal 13. leto; objavljal je tudi begunska imena).
O emigrantski književnosti se je od matičnih Slovencev doslej upal spregovoriti le prof. Jože Pogačnik (v knjigi Slovensko zamejsko in zdomsko slovstvo, založil Zaliv v Trstu 1972). Pred to književnostjo, ki ni zrasla iz »lakote po slavi in blagu«, marveč v težkih zunanjih okoliščinah in za ceno velikih žrtev, iz notranjega ukaza po izpovedi in pričevanju, se Slovenija še vedno zapira. Ideološka vrata v tako imenovani »najbolj odprti meji« se še dalje odpirajo le navzven, to se pravi izvozno.
Kakor je naša emigrantska književnost delo tistih, ki so slovensko besedo in duha prinesli iz domovine, pa je njena prihodnost po naravnih zakonih podobna nagibajočemu se soncu. Pisci, ki so kaj velikega doživeli ali spoznali in imajo kaj povedati, umirajo ali se starajo ali obmolkujejo, naraščaja, ki bi jih lahko nadomestil in njih delo nadaljeval, pa tuja tla ne morejo roditi. Podobno bi lahko rekli o kupcih, podpornikih, bralcih in širitelj ih svobodne slovenske besede. Nadalje odpadajo od nje tisti begunci, ki iščejo stike z režimom v stari domovini.
Mrzla monolitna matica se lahko tolaži, da čez nekaj desetletij vsaj te »zdražbe«, ki jo predstavlja emigrantska literatura, ne bo več. Te prognoze, žal, ne more omiliti sicer razveseljivo dejstvo, da je to jesen prejelo »Meddobje« na svoj nagradni natečaj kar 14 leposlovnih proz.
♦ ♦ ♦
Naj bo nadaljnje življenje slovenskega emigrantskega peresa takšno ali drugačno, obravnavati ga bo treba kot integralni dal naše kulture, kot »drugi glas« ob tistem, ki ga od 1945 dalje usmerja SR Slovenija. Literarni zgodovinarji bodo imeli pred sabo ne le skladovnico listov, revij in knjig, dragocenih že zaradi svoje redkosti, marveč tudi svežnje korespondence, ki je po letu 1945 povezovala po svetu razpršeni rod svobodnih slovenskih razumnikov.
Vinko Beličič
★
M V Parizu je umrl v starosti 75 let veliki francoski pisatelj, umetnostni kritik, filozof in politik Andre Malraux, najtesnejši sodelavec generala De Gaulla dn dvakrat minister v njegovi vladi.
Obtožbe poljskih škofov
Poljski komunistični voditelj Edvard Gieretk je septembra letos v govoru na zborovanju delavcev med drugim dejal: »Ni sporov med Cerkvijo in državo, obstajajo velike možnosti za plodno sodelovanje. To je stališče naše stranke in najvišje oblasti.«
Če bi to bilo res, bi lahko mislili, da se nekaj le spreminja tudi v odnosih med Cerkvijo in partijo v vzhodnih deželah. A to je bilo samo ustvara, samo trenutno zagotovilo za pomiritev vedno bolj hrupnega nezadovoljstva, ki se je dvigalo v vrstah delavcev zaradi naraščajočih cen. Ker pa so poljski delavci v glavnem katoličani, je bilo nujno, da je Gierek dal zgornjo izjavo, da je tako vsaj začasno pomiril napete duhove. Gierek pa ni govoril resnice, je enostavno lagal.
To hudo obtožbo zoper ravnanje vlade so izrekli kardinal Višinski in vsi poljski škofje v pastoralnem pismu, ki so ga brali v nedeljo 28. novembra po vseh cerkvah na Poljskem. Obtožujejo komunistične voditelje, da ogrožajo in strahujejo katoliške študente in da krepijo ateistično propagando. Vsak napad na vero — nadaljujejo škofje v svojem pismu — predstavlja kršitev pravic državljanov v smislu mednarodnih deklaracij in poljske ustave. Nadalje trdijo škofje, da je velika večina Poljakov katoliške vere in da je napad na te vernike istočasno napad na vse državljane. Poleg tega pa škofje tudi izjavljajo, da so prva in najboljša mesta v vseh službah zagotovljena kandidatom, ki se priznavajo za ateiste, ne glede na njihove sposobnosti.
O poljskih škofih bi ne mogli reči, da lažejo in da izkrivljajo resnico; tako bodo lahko govorili tisti, ki nočejo odpreti oči in ki so prepričani, da komunistične oblasti ne varajo ljudstva. Kolikokrat so te oblasti že držale dano besedo, pa lahko ugotovimo, če le nekoliko sledimo dogodkom v vzhodnem bloku. In prav pregled teh dogodkov nam dokazuje, da nobeno
Tl'M 00 IMA
H V sredo 24. novembra je silen potres prizadejal vzhodno Turčijo, raztegnil pa se je tudi na obmejne predele Sovjetske zveze in Irana. Jakost potresa je dosegla
8.	stopnjo po Richterjevi lestvici, kar pomeni preseženo 10. stopnjo po Mercallijevi. Našteli so že nad 5.000 smrtnih žrtev, številka pa še daleč ni dokončna. Da bi bila tragedija še večja, je po potresu nastopilo sneženje, čemur je sledil hud mraz. ■ Iz Bolgarije se je -vrnil msgr. Casaroli. Najprej se je srečal s škofi, duhovniki in nekaterimi verniki ter jim prebral poseben papežev pozdrav. Nato pa se je pogovarjal z bolgarskimi državnimi predstavniki, zlasti z ministrom Mladenovom. Vatikanskega diplomata sta sprejela tudi predsednik Živkov in pravoslavni patriarh Maksim.
H V Bukarešti so se srečali državni poglavarji, zunanji ministri ter tajniki komunističnih partij držav Varšavskega pakta, v katerem so Sovjetska zveza, Poljska, Vzh. Nemčija, Češkoslovaška, Madžarska, Romunija in Bolgarija. Niso se pa udeležili srečanja obrambni ministri teh držav, ker se je na srečanju razpravljalo predvsem o zunanjepolitičnih vprašanjih.
orožje, nobeno taborišče, nobena ječa ne prenese moči vere in resnice. Pred vero in resnico tudi najmočnejši klone. - N. T.
★
Srečanje slovenskega misijonarja z Maocetungom
V letošnji novembrski številki »Salezijanskega vestnika« (Bollettino salesiano) najdemo zanimiv zapis Aleksandra Machu-ya, nekdanjega salezijanskega inšpektorja
v Hongkongu o našem misijonarju Jožefu Gedru, ki se je leta 1930 srečal z Maocetungom.
Bilo je v času Velikega pohoda, ko se je Mao umikal pred Čangkajškovo vojsko z juga Kitajske na sever v pokrajino Je-nan, da bi tam reorganiziral svoje čete in spet začel z bojem. Tako je Mao nekega večera prišel z nekaj možmi na misijonsko postajo Jan Fa v Kvantungu, kjer je deloval Jožef Geder. Geder ga je lepo sprejel ter ponudil njemu in njegovemu spremstvu večerjo in tople vode, da so se umili.
Potem pa je Mao dejal: »Slišal sem, da
vi katoličani shranjate svojega boga v templjih. Bi mi ga lahko pokazali?« Geder ga je pospremil v kapelo, mu pokazal tabernakelj in prižgano večno luč. Zadovoljen je Mao zapustil kapelo, naslednje jutro pa je s svojimi možmi nadaljeval pot.
Nekaj mesecev nato je moral iti misijonar Geder v šjučov, kjer je bil sedež škofije. Na potu ga je prehitela noč v gozdu sredi gora. Tedaj so ga zajeli neki vojaki. »H kateri skupini spadate?«, jih je vprašal. »Maocetungovi smo,« so mu odvrnili. »Potom me peljite k svojemu poveljniku, kajti moj prijatelj je in dobro ga poznam.«
Res ga je Mao takoj prepoznal. Ponudil mu je večerjo in toplo vodo za prho. Ge-der je prenočil v vojaškem taborišču, drugi dan pa mu je Mao dal še vojaško spremstvo, da bi se mu ničesar ne zgodilo, žal se je Maov odnos do misijonarjev popolnoma spremenil. Postali so agenti imperializma in izkoriščevalci ljudstva...
SKLEPNA BESEDA DOKUMENTA O ZAKONU IN DRUŽINI
Ob koncu tega dokumenta italijarski škofje pravijo, da je danes zadeva o zakonu in družini zelo pereča in odločilna v poslanstvu Cerkve in države, v kateri živimo.
Kljub skrbi, ki jo imajo za svoje vernike po škofijah so polni zaupanja. Družina brez dvoma doživlja veliko krizo in velika nevarnost je, da odpove nadnaravni čut za zakrament sv. zakona, ki je začetek družine.
Današnja družba in njena usmerjenost ni naklonjena družini. Nekateri jo smatrajo za preživeto ustanovo in ji napovedujejo konec. Mi pa verjamemo — pravijo škofje — da človeštvo tudi v teh svojskih časih išče pravo ljubezen in pristno vrednoto družine ter čuti potrebo, da odkrije tudi v mladih rodovih globok čut za družinsko skupnost.
Zato nas Sv. Duh — nadaljujejo škofje — spodbuja k vsestranskemu delu za uveljavitev zakramenta sv. zakona, ki razsvetljuje in usmerja ljubezen mladih in jih priganja, da bi ustanovili družinska jedra, ki bodo postala kvas Cerkve in družbe. Bodočnost sveta gre skozi družino, ki nastane in se vzdržuje po zakramentu sv. zakona. Zato je treba, da skupno z vsemi verniki naših škofij oznanjamo veselo in globoko delovanje tega zakramenta.
Družine prosimo — zaključujejo škofje — da se ne zapirajo vase, ampak naj opravljajo svojo učeniško, duhovniško in kraljevsko poslanstvo, ter sodelujejo pri velikih nalogah krajevne in vesoljne Cerkve. Vse, zlasti družine, ki so komaj nastale pa prosimo, naj predstavljajo prisotnost Kristusa in Cerkve v svetu ter s tem pomagajo civilni skupnosti pri njenih nalogah za skupno blaginjo.
Kljub težavam in oviram trdno zaupamo v ljubezen Očeta, ki po Kristusu daje Cerkvi nenehno Sv. Duha. Zato pričakujemo tudi od naših krajevnih Cerkva pripravljenost za delo in gorečnost na družinskem polju.
KONEC
  mili   milimi       mmmmmmmmmmi n   im .....................................
Kamenčki
Osimski sporazum, italijanske stranke in Slovenci
Italijanski parlament je na tem, da ratificira Osimski sporazum, ki dokončno uzakonjuje mejo med Italijo in Jugoslavijo ter postavlja okvirne temelje za poglobljeno gospodarsko sodelovanje med njima. Za odobritev sporazuma so se izrekle vse italijanske politične stranke, razen neofašistov in radikalcev.
Tudi Slovenska skupnost — politična zastopnica slovenskih volivcev — je vedno zagovarjala dokončnost meje, zato se je v tem pogledu nedvoumno izrekla za ratifikacijo. Zaskrbljenost in pomisleke pa je izrekla glede lokacije proste industrijske cone ob meji ter glede načinov njene realizacije, v kolikor bi lahko prizadela že itak omejeni naselitveni prostor slovenske manjšine.
Takšno njeno odgovorno stališče je izraženo med drugim v posebni resoluciji, sprejeti na občnem zboru SSk v Trstu 24. oktobra letos ter v stališču SSk na Goriškem, ki ga je prav tako sprejela na svojem občnem zboru 24. novembra. V omenjenem dokumentu je tudi rečeno, da SSk izraža svoje ogorčenje nad dejstvom, da ne osnutek ratifikacijskega zakona ne spremno besedilo zunanjega ministra For-lanija ne omenjata raztegnitve manjšinske zaščite na vse Slovence v sklopu republike Italije.
V tem vladnem osnutku so predvidene izvršilne norme k vsem obveznostim v Osimskem sporazumu razen za zaščito slovenske manjšine. Zato leži sedaj na vseh italijanskih strankah, ki so za ratifikacijo sporazuma, da vnesejo popravke k ratifikacijskemu zakonu, ki bi obvezoval i vlado, da istočasno izvaja vse, kar izhaja iz sporazuma.
Na žalost nima Slovenska skupnost svojih izvoljenih zastopnikov v parlamentu, vendar je napravila vse potrebne korake, da tudi v parlamentu pridejo do izraza zahteve slovenske manjšine. Po drugi strani se bo na pristojnih mestih zavzela, da se konkretne oblike uresničenja industrijske cone ter njene lokacije preudarno preučijo, tako da ne hi le-te prizadele življenjskih temeljev slovenske manjšine, ampak da bi jo narodnostno in gospodarsko utrdile. Odgovorni dejavniki ne bodo mogli mimo teh upravičenih in neodpoved-ljivih pravic in zahtev manjšine, če je njihova zavzetost za ohranitev in razvoj slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu iskrena in odločna.
• Nedavno je izšla v Italiji knjiga z naslovom »Prerokbe papeža Janeza«. Takoj se je oglasil nadškof dz Loreta Loris Ca-povilla, ki odreka knjigi vsako verodostojnost. Loris Capovilla, nekdanji osebni tajnik Janeza XXIII. pravi, da avtor knjige Pier Carpi ni uporabljal verodostojnih virov. Vsebina knjige je v ostrem nasprotju z mišljenjem in sodbami pokojnega papeža. Loris Capovilla je namreč poverjen za izvrševanje oporoke pokojnega papeža in v posesti njegovih privatnih zapiskov.
• Za božične praznike bo govoril na Dunaju na dušnopasit irskih dnevih teolog jezuit dr. Karl Rahner. Razpravljal bo o temi »Župnijsko dušno pastirstvo je soodgo-gorno«. Tudi graški škof Weber bo predaval o farnem življenju. Fara ostaja osnovna celica krščanstva.
Ali je bila samo šala?
Ker me zanimajo mnenja o novih oddajah na tržaškem radiu, sem znova prebral pismo, ki ga je neki m. t. poslal Novemu listu in ga je ta objavil 21. oktobra, torej predno se je Katoliški glas zavzel predvsem za ukinjene večerne oddaje. Ko sem to pismo znova prebral in ne samo enkrat, sem se na koncu vprašal: Gre za resne besede ali samo za šalo? Kajti ne morem verjeti, da je m. t. resno mislil, kar je zapisal, npr. »Močno dvomim, da so ta radio (slovenski iz Trsta) poslušali predvsem v večernih urah.«
Kdaj pa, če ne ob večernih urah? Saj upam, da pisec ni mislil zares, ko trdi proti koncu svojega pisma: »Predvsem imajo sedaj priložnost poslušati tržaške slovenske oddaje čez dan oni, ki delajo na polju, v gozdovih, v senožetih. Prav ob desetih dopoldne, ob kratkem počitku in prigrizku, človek rad odpre sprejemnik in posluša novice.«
Ste slišali, Brici? Ko obrezujete trte in okopavate vinograde, se točno ob deseti uri usedite k malici in poslušajte novice tržaškega radia. To je recept gospoda m. t. Zvečer, ko pridete z dela domov, pa sedite pred televizijo ali odprite ljubljanski radio. Saj tržaški je tako vljuden, da vam rajši vošči dober tek ob malici in ob kosilu sredi senožeti ali gozdov. Če ne marate tujih postaj in televizije, pa pojdite spat ob 19.30, ker je zgodnje večerno spanje za delovnega človeka najbolj zdravo, meščani pa tako in tako slovenskih oddaj ne poslušajo, ker njim je vse tuje bolj »nobel« kot domače.
Potem pravi isti modrijan, da bi večerne oddaje> ki so sedaj ukinjene, preveč stale državo. Treba je varčevati in z varčevanjem je treba začeti pri Slovencih. Ste slišali, Kraševci? Jaz gospoda m. t. popolnoma razumem. Kraševci ste zmeraj bili varčni ljudje, zato dajte sedaj zgled Andreottijevi Italiji, kako se varčuje: ob
19.30	pojdite lepo spat in državna blagajna bo na račun vaših slovenskih oddaj prihranila nekaj milijonov. Andreotti bo tega tako vesel, da bo gotovo poslal predsednika zbornice poslanca Ingraa, da vam izroči posebno medaljo in diplomo za »austerity«.
Sedaj uganite, kdo se šali, gospod m. t. ali podpisani.
(r+r)
★
Bralci pišejo
Spoštovano uredništvo! V prvi polovici junija ste objavili moj članek z naslovom »Čas, ko potrka Spomin«. V njem sem izrazil misli, ki se nanašajo na pobito slovensko domobransko vojsko po končani vojni v letu 1945. Za oni članek mi je znani slovenski mecen iz Kanade, g. Peter Urbanc, poklonil 100 dolarjev.
Prepričan sem, da pravilno tolmačim darovalčevo misel, kako je treba podpirati vse, kar je še svobodnega in resnico iščočega med nami. Zato s ponosom in veseljem izročam omenjeno vsoto Katoliškemu glasu z željo in voščilom, da bi še dolgo opravljal med nami edinstveno poslanstvo resnicoljubnosti in pravičnosti do vsega, kar je slovensko plemenitega, konstruktivnega in pravičnega, pa naj gre za vsakdanji boj za naš obstanek v zamejstvu ali pa za misli o preteklosti, ki jih ne smemo prepustiti manipulatorjem in prodancem.
Bog z vami, dragi prijatelji!
Avtor članka
Z GORIŠKEGA
Kulturno delovanje SKPD »Sedej« v Števerjanu
Na seji, ki je bila v oktobru, je odbor SKPD »F. B. Sedej« iz Števerjana pripravil za sezono 1976-77 vrsto prireditev kulturnega značaja.
Tako je v soboto 16. oktobra gostovala dramska skupina PD štandrež z veseloigro »Sumljiva oseba«. 1. novembra je mešani zbor pod vodstvom Hermana Srebemiča nastopil pred spomenikom v Števerjanu. 6. novembra je na povabilo domačega društva gostoval simfonični orkester iz Nove Gorice. 21. novembra je mešani zbor nastopil na Cecilij araki v Katoliškem domu v Gorici. Pod vodstvom dirigenta Hermana Sreberniča je zbor uspešno zapel tri pesmd. Med nastopajočimi smo opazili veliko mladih.
Po Cecilijanki ise je odbor društva ponovno sestal, da hi potrdil kulturno delovanje, že napovedano in programirano v oktobru. Tako je bilo sklenjeno, da društvo pripravi eno igro in sicer »Rokovnjače«.
Za december pa ima društvo v načrtu naslednje prireditve: v ponedeljek 6. decembra miklavževanje; v nedeljo 12. decembra bo gostoval dramski odsek amaterskega kulturnega društva iz Drežnice z igro v treh de(janjih »Dekle iz Trente«; prireditev se začne ob 15.30. V četrtek 16. decembra pa bo gost društva igralec Sterne Raztresen. V soboto 18. in v četrtek 30. decembra bosta še dve filmski predstavi.
Za januar in februar 1977 pripravlja društvo nekaj kulturnih in filmskih večerov ter izlet na sneg.
Seja sekcije SSk v Števerjanu
V sredo 24. novembra se je sestala v Števerjanu sekcija Slovenske skupnostd-Kmečko delavska zveza, ki jo je sklical tajnik M. Terpin. Prisotna sta bila poleg drugih odbornikov tudi predsednik sekcije Hadrijan Koršič in števerjaeski župan S. Klanjšček.
Odbor je razpravljal o nekaterih problemih občinske uprave, s katerimi se sedaj sooča občinska uprava in bodo predloženi tudi na bližnji občinski seji. Z zadovoljstvom se je ugotovilo, da je že pričel voziti drugi občinski avtobus, ki prevaža šoloobvezne otroke v enotno srednjo šolo v Gorici in je tako naša občina med prvimi rešila problem prevozov. To rje bilo tudi poudarjeno na sestanku števerjanskih staršev, ki ga je sklical občinski odbornik Ciril Terpin in na katerem so števerjanski starši soglasno odločili, naj se na enotni srednji šoli ohrani sedanji sistem pouka, to se pravi popoldanski pouk.
V nadaljnjem je župan poročal o stikih s predstavniki občinske skupščine iz Nove Gorice in krajevne skupnosti Goriških Brd. Odbor je glede te zadeve v poglobljeni debati sprejel nekatere smernice.
Beseda je tekla še o vprašanjih organizacije naše politične stranke, zlasti v luči bližnjega občnega zbora pokrajinske SSk. Pri tem so bili izvoljeni naslednji delegati, ki bodo predstavljali našo sekcijo v pokrajinskem svetu Slovenske skupnosti: Simon Komjanc, Hadrijan Koršič, Roman Dd Bait-tista, Marjan Terpin in župan Stanislav Klanjšček.
V plodno debato so posegli: Danilo Bajt, Jožef Prinčič, Jožef Simčič, Mirko Humar, Edi Hlede in Aleš Pintar.
★
■ V Grčiji je strmoglavilo .17 km od kraja Kozani potniško letalo, v katerem je bilo 46 potnikov in štirje člani posadke. Nihče ni nesreče preživel.
Mladika št. 9 Pomoč potresem v Slovenski Beni
Na naslovni strani vidimo sliko Alberta Rejca, ki je preminul v Ljubljani 28. oktobra letos. Posvečen mu je tudi spominski članek, iki nam razkrije njegovo ljubezen do zamejskih Slovencev in njegovo privrženost najširšemu pluralizmu, kar ga je včasih stalo marsikatero neprijetnost.
Posebno zanimivo je pismo uredništvu, ki ga je poslal R. L. in iz katerega zvemo, da imamo pač Slovenci novega zgodovinarja — ki se poslužuje popolnoma novih zgodovinskih oprijemov — v osebi Franca Šetinca, sekretarja izvršnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Ta je namreč nedavno odkril in oznanil vsem Slovencem v ljubljanskem Delu: Koroško so nam zapravili domobranci! Kaj Stalin, kaj Dedijer, Šetinc se požvižga na vse zgodovinarje in dokaze.
Dvajsetletnici Slovenskega Kulturnega Kluba so posvečeni kar trije članki. Na prvi strani so natisnjeni nekateri odstavki predavanja, ki ga je imel pok. Jože Peterlin v Dragi na tečaju kluba lansko leto. O pomenu, ki ga ima SKK za vsestranski kulturni in politični dvig, razpravlja Drago Štoka. O spominih na ustanovitev, na počitnice in o ustanovitelju SKK pok. Jožetu Peterlinu piše Diomira Bajc.
V Mladiki opažamo vedno bolj pogosto-ma estetsko literarne kritike. Tokrat je na vrsti intervju s pisateljem Rebulo na temo Ivan Cankar, in sicer s kočljivega gledišča. V sodobnem slovenskem literarnem ustvarjanju so redki, ki bralca potegnejo iz zaspanosti (v katero je nujno moral zaiti) in ki ga izzovejo do skrajnosti. Pri nas je to uspelo pisatelju Alojzu Rebuli; v ostalem bi rekli, da vlada neka hladnost. Mladika je že večkrat (in v zadnjih časih vedno pogosteje) ponatisnila Rebulove zapise, ocene, intervjuje, spominske članke in vsakokrat so bile njegove besede kulturna hrana za vsakogar.
V tej številki Mladike najdemo več pesniških izdelkov, ki so jih prispevali Milena Merlak, Ljubka Šorli, Abela, Irena Žerjal. Prikupno je branje »Pelina«, kratke novele izpod peresa Tanje Rebulove.
Tragičnih trenutkov izpred dvajsetih let se spominja Saša Martelanc v kratkem zapisu »Nepozabljena Budimpešta ’56«. Isti avtor je prispeval še kratek članek v spomin Stanku Šenčurju, ki je rad prihajal v Ukve pod Svete Višarje in se tam srečaval s prijatelji v bližini domovine. Josipu Podobniku, zavednemu Slovencu, podjetnemu in zglednemu Opencu je posvečen članek Maksa Šaha. Aleksander Mužirna kramlja s prijateljem F. Kraljem, ki mu je numizmatika priljubljen konjiček.
Martin Jevnikar je s svojimi rubrikami bogato prispeval k poznavanju naše zamejske literature in zdomske publicistike. Predstavlja nam Ireno Žerjal, Marijo Mi jot in Marka Kravosa. Znani publicist in kritik je ocenil Svobodno Slovenijo in Zbornik Svobodne Slovenije 1973-75. Kot vedno sta tudi v tej številki zelo zanimiva »antena« in »slovenski poldnevnik«. Ivo Jevnikar nadaljuje svojo razpravo o problemih iz manjšinskega sveta. Edvard Žerjal se v »socialnem .kotičku« zavzema za večjo pravičnost in za trdnejše varstvo koristi delavcev v zadevi socialnega skrbstva. Posebno privlačno je branje rubrike, ki nakazuje vprašanja mlade družine in vzgoje otroka, :ki hodi v šolo.
Na predzadnji strani platnic »Čukova agencija za pomirjenje živcev« kar pogumno osvetljuje določene prizore iz našega kulturnega in političnega življenja. Na isti strani lahko beremo še razpis V. literarnega natečaja Mladike. Zadnja stran pa je posvečena dobri volji.	A.	Ž.
Nastopajoča zima postavlja v vedno hujše težave številne potresence v Slovenski Benečiji. Težko je zlasti za tiste, ki še nimajo toplega stanovanja ali ki so pri potresu izgubili poleg hiše še opremo in oblačila. Vedno pogostnejša so popraševanja po čevljih, nogavicah, odejah, gorkih oblačilih in podobno.
Veliko pomoč nudi tem slovenskim po-tresencem salezijanec Lojze Gorkič (Isti-tuto salesiano G. Bearzi, via Don Bosco 2, 33100 Udine), ki osebno obiskuje te ljudi in jim razdeljuje došlo pomoč. V svojem zadnjem odprtem pismu takole pravi: Bližamo se božičnim praznikom. Prepričan sem, da bo njih bližina za mnoge nova spodbuda, da se bodo spomnili žrtev potresa. Nekateri od vas gotovo že poznajo naš nabiralni Center, ki se zavzema za naše drage rojake v Beneški Sloveniji, ki so bili od potresa močno prizadeti. Ker stanujem v Vidmu, so mi lahko dosegljivi in jih pogosto obiskujem, tako po tistih hribovitih vasicah kot tam, kamor so se zatekli potem, ko so bili prisiljeni zapustiti svoje domače kraje. V svojih trajnih stikih imam priložnost, da od blizu spoznavam njih žalostno življenje v revnih šotorih in mrzlih barakah. Poslušam njih tožbe ter se seznanjam z njih problemi in željami. Kadarkoli odhajam od njih, sem bolj zaskrbljen, saj sploh že ne vem več, kam bi se še lahko obrnil za pomoč.
Na žalost so naši rojaki v Beneški Sloveniji veliko bolj pozabljeni kot drugi po-iresenci. Zato menim, da jim moramo ostali slovenski rojaki omogočiti vsaj vesele praznike in jim nuditi kak priboljšek, da bodo imeli na mizi gubanco, potico ali štruklje. Ko bomo znali sebi vse to preskrbeti, sezimo v denarnico tudi ob misli nanje!
In še to bi rad povedal: ne želim biti edini, ki organizira pomoč potresencem v Beneški Sloveniji. Lepo prosim, da bi se tudi drugod organizirale nabiralne akcije. Zlasti z nabranim denarjem se lahko najhitreje in najlaže vsakomur pomaga za karsibodi.
Priskočimo torej znova na pomoč tem našim težko preizkušenim bratom. Obenem izrekam toplo zahvalo raznim trgovinam, uradom in posameznikom, ki so do sedaj pomagali ali v blagu ali z denarjem. (V Gorici je tak nabiralni center za denar in blago v Katoliški knjigarni na Travniku.)
Vsem blagim sotrudnikom želim v svojem imenu in v imenu bratov in sester iz Beneške Slovenije prijetne praznike, obilo zdravja, uspehov in osebnega zadoščenja. VSE ZA POTRESENCE BENEŠKE SLOVENIJE!
lotte«, ki smo jo že odpeljali v Tipano ter v njej že stanuje ena družina. Prispevali so:
— PD »Sedej« iz Števerjana in ansambel »Mejaši« iz Gorice: 381.500 lir;
— iz sklada za pomoč potresencem pri Slovenskih tržaških skavtih: 500.000 lir;
— iz sklada za pomoč potresencem na uredništvu Katoliškega glasa: 1.100.000 lir.
Čutimo dolžnost, da se zahvalimo vsem, znanim in neznanim, ki so s svojimi darovi pomagali, da smo lahko priskočili na pomoč vsaj eni družini v Tipani.
S.Z.S.O.
Nova akciia za potresence
V zadnjem času smo kar nekako pozabili na potres, ki je prizadel našo deželo pred šestimi meseci. Ljudje so v hotelih ob morju, država pripravlja barake, saj ni več tako tragično, si mislimo. Pa ni tako. Mnogi namreč niso zdržali ob morju in so se že po nekaj tednih vrnili v svoje domove, v šotore, v zasilne barake.
Ko smo pred dnevi obiskali Tipano, vas v kateri smo poleti pomagali pri obnovi, smo videli, da mnogi spijo celo v šotorih; sklenili smo, da po svojih močeh pomagamo. Slovenski goriški skavti in skavtinje smo prevzeli nalogo, da zberemo denar za nakup še ene »roulotte«, ki predstavlja trenutno najboljšo in najhitrejšo pomoč. Uspelo nam je zbrati dva milijona lir, s
Ustoličenje novega župnika v Nabrežini
Praznično pritrkavanje nabrežinskih zvonov, z zelenjem okrašen slavolok z napisom »Dobrodošli« pred cerkvenim vhodom, povečana osvetlitev trga pred cerkvijo, prisotnost nabrežinske godbe, ki je bila po-strojena na trgu in izredno številna množica vernikov, vse to je pričalo o prazničnem vzdušju, ki je vladalo ob sprejemu in ustoličenju novega župnika g. Bogomila Breclja v nabrežinski fari.
Ko se je sprevod v napovedanem času z novim župnikom v spremstvu goriškega nadškofa in okoliške duhovščine pomikal iz župnišča v cerkev, se je prva oglasila nabrežinska godba, ki je v pozdrav novemu župniku zaigrala veselo koračnico.
Ob cerkvenih vratih je kot predstavnik slovenskih vernikov prvi spregovoril Stanko Kosmina. Novemu župniku je izrazil tople pozdrave z iskreno željo po čim bolj uspešnem dušnopastirskem delu za duhovno rast in obnovo fare. Prav tako je v imenu italijanskih vernikov Giovanni Gobbo v svojem pozdravnem nagovoru zaželel novemu župniku čim več uspehov. Sledil je poklon dečka in deklice, ki sta darovala po en šopek cvetja novemu župniku in nadškofu.
»KATOLIŠKI GLAS« V VSAKO SLOVENSKO DRUŽINO!
V cerkvi je devinski dekan msgr. Kretič na kratko obrazložil pomen umesstitvenega obreda, nakar je goriški nadškof Cocolin v lepem in pomembnem govoru prvo v slovenščini in potem v italijanščini nakazal pomen tega slovesnega ustoličenja. V začetku svojega govora se je spomnil tudi prejšnjega župnika. Omenil je njegove zasluge in uspehe v enaintridesetih letih njegovega bivanja v župniji.
Po nadškofovem govoru je spregovoril v obeh jezikih novi župnik Bogomil Brecelj in prinesel prtvi pozdrav svojim vernikom. Dejal je, da se zaveda svoje nelahke naloge v svojem dušnopastirskem delu, ki mu je bila zaupana.
Slovesni obred se je zaključil z blagoslovom. Nato je zadonela znana pesem »Marija skoz življenje«, ki jo je zapel skupno z ostalimi verniki ženski cerkveni zbor.
Novega župnika kakor tudi nadškofa sta pred župniščem pozdravila Albin škemk in Vittorino Caldi, župan in .podžupan de-vinsko-nabrežinske občine.
Veličastni sprejem, prirejen z vso toplino in predanostjo do novega župnika bo ostal vsem v trajnem in nepozabnem spominu. Nabrežinski verniki želimo novemu župniku, da bi se med nami dobro počutil in da bi njegovo dušnopastirsko delo, ob našem sodelovanju bilo čim bolj plodno ter deležno obilnega božjega blagoslova.
S. K.
Živahna občinska seja v Dolini
Seja občinskega sveta, ki je bila sklicana za 26. november, ni obsegala takšnega dnevnega reda, ki bi napovedoval, da bo tako živahna, kakor je potem mestoma bila.
Najprej je prišlo do zamenjave podžupana Marina Bandija (PSI), ki je iz osebnih razlogov odstopil, z drugim socialističnim svetovalcem Marinom Pečenikom. Pod žarometi televizijskih kamer AIpe-Adria so volitve novega podžupana in celotnega občinskega odbora potekale povsem redno, čeprav po zapletenem birokratskem postopku.
Naslednje točke dnevnega reda kot potrditev odborovih sklepov redne uprave, med temi začasni pravilnik za uporabo novega občinskega kulturnega doma v Bo-Ijuncu, ki bo 19. decembra predan svojemu namenu, so svetovalci soglasno odobrili.
Prav tako so vzeli na znanje sporočilo župana o stikih med dolinsko občino, deželnim odbornikom za industrijo Stopper-jem, s predstavniki čistilnice Aquila-Total glede napeljave bencinovoda Trst-Palma-nova ter z ravnateljem družbe SIOT glede raznih problemov.
Ko je bil občinski svet na tem, da se soglasno izreče za ratifikacijo Osimskega sporazuma, je komunistični svetovalec Švara začel neumestno polemiko v zvezi z objavo v tržaškem Piooolu stališča Zveze slovenskih delovnih ljudi do posledic industrij sike cone na Krasu.
Po pojasnilu prizadetega svetovalca Gombača (SSk), da tudi KPI pošilja svoja tiskovna poročila Piccolu, ki jih potem prav tako včasih izkorišča, in po pripombi svetovalca SSk dr. Tula, da bi lahko govorili tudi o izjavah komuni stičnega senatorja Terracinija na Opčinah leta 1974, da ne ve, kdo ima prav glede pripadnosti cone B, se je pretežna večina svetovalcev strinjala, da je Osimski sporazum preresna zadeva, da bi lahko z njim povezovali osebne polemike. Nato je občinski svet soglasno osvojil resolucijo tržaškega občinskega in pokrajinskega sveta z dopolnilom o zaščiti celovitosti slovenske manjšine.
Boršt
Za praznik sv. Miklavža smo v nestrpnem pričakovanju ne le otroci, ampak v nekem »oziru še bolj odrasli. Saj je to dan pristne krščanske dobrote in radostnega srečanja.
A ker smo v času gospodarske zmede in raznih preizkušenj (tisoči ljudi žive pod šotori, tisoči so brez zaposlitve...) smo upoštevali te okoliščine tudi pri obdarovanju za sv. Miklavža. Opustili bomo razkazovanje lin razvajanje otrok. Primerno velik zavoj naj dobi vsak obdarovanec (ca 30 cm) in le enkrat bo smel priti vsak otrok na oder pred sv. Miklavža.
»Srečanje s sv. Miklavžem«, razgibana igrica 5. razreda, nekaj petja in recitacij, bo v nedeljo 5. decembra ob 17. uri v dvorani pri sestrah.
Naj za župnijsko kroniko povemo, da je na praznik Kristusa Kralja imel v naši cerkvi orgelski koncert prof. Hubert Bergant. Njegovo mojstrsko izvajanje skladb klasičnih in novejših ustvarjalcev je pritegnilo k poslušanju veliko župljanov. Pri nekaterih skladbah je kot solist nastopil tenorist Ludvik Ličar. Kot ob otvoritvi pred šestimi leti so naše orgle tudi ob tej
priložnosti pokazale, da sta pokojna brata Valiček bila pri izdelovanju orgel res mojstra v svoji stroki.
Odkritje spominske plošče v nabrežinskem bregu
Preteklo nedeljo 28. novembra je PD »Igo Gruden« iz Nabrežine v nabrežinskem bregu na poti k morski obali odkrilo spominsko ploščo, v katero so vklesani naslednji verzi, povzeti iz del pesnika slovenske brežine Iga Grudna:
Naj kdor koli kaj te vpraša, kdo živi na zemlji tej, vedi, zemlja ta je naša, tvoji dedi spijo v njej, zanjo bori se naprej.
Igo Gruden
S.P.D. - Igo Gruden - Nabrežina 1976.
Predsednik tega društva Savo Ušaj je v svojem pozdravnem nagovoru omenil pomen in važnost omenjenih verzov, po katerih naj bi se tako mi kakor tudi bodoče generacije zgledovale. Pevski zbor istega društva je zapel nekaj priložnostnih pesmi, nakar je Tatjana Rojc podala kratek življenjepis pesnika in nakazala nekaj misli iz njegove pesniške ustvarjalnosti. Izmenoma je potem s Patricijo Terčič recitirala nekaj pesmi iz Grudnovih literarnih del. Zbor je zapel še eno pesem, nakar je predsednik z zahvalo za udeležbo zaključil to lepo uspelo in pomembno manifestacijo. - S. K.
• Vatikanski list L’Osservatore Romano poroča, da so se ob muslimanskem prazniku »ramadanu«, ko se zaključi mesec posta, zbrali številni muslimani v prostorih bogoslovne fakultete v Ljubljani. V tem mestu bivajo namreč delavci dz Bosne in Hercegovine, ki so muslimanske vere in nimajo svojih bogočastnih prostoren' za zbiranje. Zato jim je ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik dal na razpolago prostore fakultete.
Za kmetovalce
Yang Tao - kitajska ovijalka
Aotiinidia chinensis je dvodomna ovijalka, doma na Kitajskem, ki daje užitne sadeže. Kar se podnebja tiče, raste v glavnem v vinorodnih predelih in se hitro aklimatizira. Sadeži, ki jih daje so užitni in zaradi svojih sestavin zelo koristni za človeški organizem. Količina vitamina C, ki ga vsebuje en sam sadež, zadostuje enodnevni potrebi človeškega organizma. Sadje Jang tao vsebuje približno šestkrat več vitamina C kakor ga vsebuje ista količina limone. Preseneča dejstvo, da je pri vsem tem Actinidia chinensis zelo okusen, sočen in nič kisel sadež.
Zaradi dlakaste kože je treba sadež pred uživanjem olupiti, sicer pa je ves užiten. Semena, ki jih vsebuje, so »tako drobcena, da jih v ustih ni zaznati.
Aotinidia chinensis nima sovražnikov, zato je ni treba škropiti ne žveplati ali kako drugače braniti pred škodljivci. Sadeži so tako brez ostankov antiparasitarmih sredstev in strupov'.
Pri nas dozori sadež novembra. Čeprav je Actinidia chinensis novost, je zaznati na tržišču že določeno povpraševanje po njem.
katerimi smo kupili srednje veliko »rou-
IIIIIIIIIIIIIIIIHIlllllllllllllltlllHIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllillMIIIIIIIIIIIUIIIMIIIIIIIIIIIIIIIUllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIllllllllllllllllllllilllllllllllllllllltlllH
KAZIMIR HUMAR
(4)
Dileme svobodnega tiska
MED SVOBODO IN DIKTATURO NA PRIMORSKEM
Po zadnji svetovni vojni smo se na Primorskem znašli med svobodo in diktaturo. Junija 1945 so namreč del Primorske ali tako imenovano cono A zasedli Angloame-rikanci, cona B pa je ostala pod zasedbo jugoslovanskih čet. O Angloamerilkancih smo že omenili, kako zelo cenijo svobodo tiska in besede. To so želeli nuditi tudi vsem prebivalcem na tem področju.
Nekaj duhovnikov v Gorici nas je bilo, ki smo vedeli za to pripravljenost zavezniških oblasti, vedeli smo pa tudi, da v coni B ni svobode tiska, kakor je ni bilo drugod v Sloveniji. Od tam je prihajal le tisk z določeno ideološko opredeljenostjo ter bil izrazito protiverski in proticerkven.
Tedaj smo se vprašali, kaj nam je storiti. Ali naj molčimo in pustimo, da le drugi pišejo in govorijo? Zdelo se nam je, da bi
to pomenilo izdajstvo našega poslanstva, če bi ostali le nemi psi.
POTREBA PO KATOLIŠKEM TEDNIKU
Zaradi tega je na razgovorih skupine duhovnikov, ki smo se že med vojno sestajali, dozorel sklep, da moramo začeti izdajati svoj časopis. Rekli pa »mo, da ne sme biti verski časopis, saj bo moral posegati tudi na področje politike.
Potrebno se nam je zdelo, da začnemo naše ljudi vzgajati za svobodno demokracijo. Pri tem smo se zavedali, da bomo trčili ob diktatorsko miselnost tedanjih voditeljev, ki so si lastili absolutno pravico govoriti o političnih in narodnih zadevah Slovencev.
Časopis bo moral biti slovenski ne samo v besedi, ampak tudi po duhu. Saj smo se prav tako zavedali, da bo potrebno v naših ljudeh buditi narodno zavest, ki je pri marsikom zadremala v času fašistične diktature; potrebno bo tudi zagovarjati pravice našega ljudstva, ker nismo prav nič zaupali, da so časi naoionalnega zatiranja za nami.
Potrebno bo tudi zagovarjati Cerkev, po
jasnjevati njen nauk, saj so neusmiljeno blatili vse cerkvene predstavnike in smešili božje resnice in zapovedi.
Vsega tega smo se zavedali in prav zaradi tega nismo hoteli imeti verskega časopisa, temveč .informativen katoliški tednik, ;ki ga bodo sicer izdajali duhovniki, ki pa bo odprt tudi vsem katoliškim laikom in ki bo obravnaval vsa vprašanja življenja, zlasti vprašanja, ki se tičejo našega primorskega ljudstva. Istočasno pa smo sklenili, da časopis ne sme biti glasilo nobene politične stranke ali skupine.
O teh stvareh smo se razgovarjali in take smernice sprejeli v omenjenem krogu duhovnikov. Kako je potem prišlo do dejanskega izdajanja prvega slovenskega katoliškega tednika v Gorici, bo najbolje, da slišimo msgr, Alojzija Novaka, ki je bil pivi odgovorni urednik.
Ta monsignor je že pred leti umri. Za desetletnico Katoliškega »glasa je pa z njim imel razgovor njegov sotrudnik. Iz tega razgovora in drugih pričevanj, ki jih bom navedel, bodo vstale žive dileme časopisa, ki živi med svobodo in diktaturo, med svobodno in ljudsko demokracijo.
Na vprašanje, kako je prišlo do ustanovitve »Slovenskega Primorca«, je msgr. Novak dejal: K sreči imam še nekaj zapisnikov iz dobe 194242 »in iz teh povzamem naslednje:
Slovenski duhovniki na Goriškem smo v teku osvobodilnega boja 1942-45 s strahom ugotovili, kako je KPS pod krinko OF raz-kristjanjevala naše vernike. To ljudstvo je šlo v osvobodilni boj k partizanom s prepričanjem, da gre samo za narodno osvobojenje, kar je bilo pač nekaj naravnega in dopustnega, a vračalo se je iz gozda Cerkvi zelo odtujeno, včasih naravnost sovražno.
Med bojem samim smo bili prisiljeni k molku, ker je postal tisk monopol partizanov v gozdovih. Ko so pa v maju-juniju 1945 zasedle naše kraje armade zahodnih zaveznikov, ki so nam zagotovile demokratične pravice, -smo v vesti čutili poziv, naj se pos.lužimo tiska in smo zato na konferenci v Gorici 9. avgusta 1945 sklonili izdajati katoliški tednik, ki naj bi bil glasilo vseh slovenskih katoličanov v deželi, ki se še niso pustili zastrupiti s -komunistično ideologijo o ropu, požigu in umo-
ru, zapeljanim našim ljudem pa naj bi pomagal spet do vere in do dviga iz moralne pokvarjenosti, kamor ga je krvava vojna pahnila. Ta korak nam je narekovala skrb za zveličanje duš našega ljudstva, nikakor pa ne skrb za naše življenje, saj je bilo v tistih letih nekaj navadnega umreti od zločinskega strela. (Monsignor je pri tem verjetno mislil tudi na Andreja Uršiča, urednika »Demokracije«, ki so ga res ugrabili pri Kobaridu in kasneje ubili neznanokje.)
Listu smo nakazali tudi smernice: naj bo katoliški, naroden, objektiven, socialno pravičen, nadstrankarski in v polemiki dostojen.
(Drugič naprej)
■ »Rude pravo«, glasilo češkoslovaške partije je ostro obsodilo pisanje dnevnika «Unita», ki je glasilo PCI, ker je navedlo trditev vatikanskih krogov, da oblasti v ČSSR množično odvzemajo dovolilnice duhovnikom za opravljanje njih službe. »Rude pravo« očita italijanskemu listu, da se poslužuje »kalnih virov« in da večkrat buržoazni časnikarji bolje pišejo o ČSSR kot pa »Um ta«.
Gostovanje CG v Gorici
Letošnja gledališka sezona SSG se je začela z gostovanjem Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, ki je v Gorici uprizorilo Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini Š entfilor i j ansk i« v priredbi Mileta Koruna. Predstava je bila v torek 30. novembra v gledališču Verdi, nakar so se igralci prestavili v Trst, kjer bodo v Kulturnem domu z igro nastopali do vključno nedelje 5. decembra.
Prihodnje leto bo minilo že 70 let, kar je bilo »Pohujšanje« prvič uprizorjeno. Cankar je želel, da bi farsa ljudi zbodla, zlasti meščanske ikroge, ki niso bili umetnosti naklonjeni in so v umetniku videli pohuj sevalca družbe. Zato je kot protiutež umetniku in razbojniku obenem Krištofu Korbarju postavil »čednostne« prebivalce Šentflorijanske doline, ki strašno obsojajo vse, kar je nečistega, pa se naskrivaj predajajo tej nasladi, končno pa, ko pride do Korbarjevega odhoda iz doline, ugotavljajo, da je v dolini šentflarijanski vse v redu in da je čednost ostala neomadeže-vana.
Režiser Mile Korun si je predstavo zamislil tako, da je dal igri bolj umirjen ton m da ni idealiziral umetnika, kot je hotel Cankar kot ni čisto osmešil prebivalcev doline šentflorijanske, kot je bila Cankarjeva namera, šentfilorijanci so postali na nek način bolj simpatični, pri gledalcu pa hoče vzbuditi vprašanje, ali je umetnost res tako pozitivna kot bi nekateri hoteli. Tako tudi ni umetnikove sopotnice Jacinte na/pravil tako izzivalne in nedostojno oblečene kot si je to Cankar zamislil. Peter in Jacinta hrepenita po nekem izgubljenem paradižu, ki ga želita s svojim odhodom iz doline šentflorijanske tudi doseči. Ni pa razvidno, kakšen naj bi ta paradiž bil.
Izvajalci so bili uigrana celota. Izstopali so zlodej (Pavle Jeršin), umetnik Peter (Radko Polič) in njegova družica Jacinta (Anica Kumrova), župan (Stanko Potisk) ih učitelj Šviligoj (Miro Podjed). Scenerija, v prvem dejanju krčma, v drugem baraka, v tretjem grad je bila preprosta, pa obenem zelo izrazna. Občinstva je bilo več kot navadno. Če bodo tudi sledeči nastopi za okus naše publike, je upati, da bo število udeležencev še naraslo. - jk
Za otroke, ki se zbirajo v Katoliškem domu in v glasbeni šoli bo v veliki dvorani Katoliškega doma
MIKLAVŽEVANJE
v soboto 4. decembra ob 16.30
Skavtinje in veverice iz Rupe-Peči bodo najprej nastopile z igrico, nakar bo sveti Miklavž obdaroval otroke.
Sovodnje
Sovodenjsko prosvetno društvo je proslavilo spomin pisatelja Ivana Cankarja s svojsko prireditvijo, ki je bila obenem recital, pevski nastop in gledališka predstava. Vsekakor ‘je bil uspeh prireditve zelo velik, vsem nastopajočim pa je dal veliko notranjega zadoščenja.
Originalen je bil že oder. V poševni legi je segal do srede dvorane, zato je bilo število sedežev omejeno in so bile potrebne kar tri prireditve od sobote 27. do ponedeljka 29. novembra, da so se gledalci lah-ho razvrstili. Režiser Laci Cigoj si je ves nastop, zamislil tako, da so najprej recitatorji nekako »pokopali« Cankarja z besedami Cankarjevih sodobnikov ob njegovi smrti. Potem sta sledili Cankarjevi črtici »Skodelica ‘kave« in »Gospod stotnik«, nakar je sovodenjski nonet uvedel na oder hlapca Jerneja s Pahorjevim Očena-šem. Takoj nato se je pričel križeva pot hlapca Jerneja, ki ga je mojstrsko, izredno prepričevalno podal Vilko Fajt. V izbiri osebe za to vlogo je imel režiser res srečno roko. V vsakem prizoru, ki je pomenil za hlapca Jerneja nov neuspeh v borbi za svojo pravico, je Jernej prihajal vedno bliže k občinstvu in ob spoznanju, da zanj pravice ni, končno klecnil telesno premagan, a duševno zmagovit, pevci pa so mu še enkrat zapeli »Oče naš«.
Jerneja je v dogajanju spremljal zbor, ki je tiho kot odmev ponavljal njegove besede začudenja in tožbe nad odrekanjem pravice. Poleg Vilka Fajta zaslužijo vse priznanje tudi recitatorji in nosilci drugih vlog v »Hlapcu Jerneju«, še posebej pa je bil občudovanja vreden Zdra-vko Petejan, saj je biil kar trajno aktiven: kot recitator, v vlogi sodnika pa še kot vodja noneta.
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA
vabi na revijo
Mladina poje '76
ki bo v Katoliškem domu v Gorici na praznik Brezmadežne v sredo 8. decembra ob 16. uri. Nastopijo mladinske skupine iz Doberdoba, Vrha, Sovodenj, Štandreža, Gorice, Podgore, Štmavra, Števerjana in Plešivega. — Vsi vljudno vabljeni!
Ob koncu je prizor, ko se znajde hlapec Jernej v ječi z razcapancem (igral Marijan Tomšič), posnela tudi koprska televizija.
-ik
Števerjan Zahvalnica in birma. - Kakor smo v našem listu že poročali, je 4. maja letos poteklo 50 let, odkar je goriški nadškof Sedej posvetil ohnovljeno župno cerkev sv. Florijana. Zato je bila letos pred za-hvainico tridnevna priprava, da bi se Bogu čim lepše zahvalili za vse dobrote in milosti, ki smo ‘jih prejeli v zadnjih 50 letih. Tridnevmco je vodil lazarist g. Vinko Klančar z Mirenskega gradu. V govorih je zlasti poudaril misel, da je vsak kristjan živ tempelj božji, živ kamen v skrivnostni Kristusovi zgradbi, ki je Cerkev. Krepost-
V nedeljo 5. decembra ob 19. uri bo v
kapucinski cerkvi v Gorici
SLAVJE V ČAST BLAŽENEMU P. LEOPOLDU
Vabimo naše ljudi iz mesta in okolice na to izredno slovesnost. Somaševanje bo vodil provincial slovenske kapucinske province iz Ljubljane p. Štefan Balažič skupno s slovenskimi duhovniki goriške škofije.
no življenje vernikov, zlasti mladine pa je in ostane naj lepši okras župne cerkve. Tridnevnice so se udeležili in jo najbolj izkoristili naši birmanci, za katere je bila bližnja priprava na birmo.
V nedeljo 14. novembra je bila zahvalnica s celodnevnim češčenjem iNaj svetejšega. Po glavni maši je bil blagoslov motornih vozil pred cerkvijo, med mašo pa so bili prineseni na oltar simbolični darovi letošnjega pridelka.
V soboto 20. novembra je bila zjutraj sv. maša, ki so jo naročili petdesetletniki.
V nagovoru je g. župnik razvil misel, da njihovih 50 let življenja sovpada s 50 leti obstoja obnovljene župne cerkve, v kateri so bili krščeni in prejeli še druge zakramente.
Seveda so se potem dobili še na skupnem izletu. Obiskali so Benetke ter priredili prijateljsko kosilo, kjer so skupaj podoživljali slabe in lepe dogodke. Naravno se slavja niso mogli udeležiti niti vsi živi števerjanski petdesetletniki, ker jih je mnogo raztresenih po vsem svetu, nekateri so pa zaradi vojne vihre marali v prerani grob. Našim petdesetletnikom želimo vsi ostali števerjanci: na mnoga leta!
Birma je bila dopoldne ob 9. uri v nedeljo 21. novembra na praznik Kristusa Kralja. Zadnja birma v Števerjanu je bila leta ‘1971 za praznik sv. Mohorja. Letos je bilo birmancev 32. Gospoda nadškofa je ob cerkvenem vhodu sprejela ena izmed birmank, dve pa sta brali pri maši berili. Msgr. Cocolin je farno občestvo opozoril, da mora pri takem dogodku sodelovati vsa župnija, starši pa spremljati novo potrjene borce za božje kraljestvo. Po birmi se žal g. nadškof ni mogel dalj časa zadržati v števerjanu, ker se mu je mudilo v Trst.
Naj za konec tega poročila omenimo, da je pred 45 leti 28. novembra 1931 umri goriški nadškof dr. Frančišek Borgia Sedej in bil il. decembra pokopan na Sveti gori. Naše prosvetno društvo nosi po njem svoje ime. Njegov nečak Ciril pa je bil dolgo vrsto let župnik v Števerjanu.
Seja občinskega sveta v Sovodnjah
Bila je v četrtek 18. novembra. Osrednja točka je bila odobritev proračuna za leto 1977, ki predvideva 128 milijonov lir dohodkov in 138 miliojnov izdatkov. Razliko bodo krili iz letošnjega prebitka.
Glavni izdatek v novem proračunu so upravni stroški in sicer nad 53 milijonov. Na drugem mestu je 24 milijonov za šolstvo in kulturo. Za vzdrževanje vrtcev je namenjenih 4,8 milijona, za osnovne šole, kurjavo in plačo postrežnicam 6 milijonov, za prevoz otrok osnovnih šol, za podpore dijakom in za šolski patronat nad 7 milijonov. Prosvetna društva bodo prejela milijon lir, za socialno področje je predvidenih 22 milijonov, za vzdrževanje onemoglih 4,6 milijona, za pobiranje smeti 7 milijonov, za javno razsvetljavo 3,2 milijona. Za gospodarsko področje je bilo določenih 8,7 milijona. Naj večji strošek v tej postavki je za vzdrževanje občinskih in izvenobčinskih cest ter za nakupe smerokazov. Prevoz otrok v šolo in vrtec bo stal občino dnevno 25.000 lir.
Svetovalci SSk so ponovno opozorili na nevarnost prečkanja državne ceste v Ru-pi, kateri so izpostavljeni otroci, ki hodijo v tamkajšnjo šolo in jih morajo zato spremljati starši, župan je potrdil, da je prehod res nevaren in da je občinska uprava že posredovala pri pristojnih organih, a brez uspeha.
Nadalje so se svetovalci SSk dotaknili problema javne razsvetljave v Rupi ter rupenske in gabrske šole. Zlasti slednja je v obupnem stanju. Župan je tudi to potrdil, a dejal, da bi temeljita obnova stavbe stala 50 milijonov, toliko denarja pa občina ne premore. Je pa v proračunu postavka za nujna popravila šole v Rupi in Gabrjah.
Svetovalec SSk je še kritiziral občinski odbor, da od julija ni bilo več seje. Tudi je bil mnenja, da se letošnji primanjkljaj ne sme reševati z lanskim prebitkom. Nato je prebral resolucijo, v kateri je tudi govora o proračunu. Resolucija je vzbudila živahno debato, župan pa je dejal, da bo na resolucijo odgovoril na prihodnji seji. Ko je šel proračun na glasovanje, so se svetovalci SSk vzdržali.
Občinski svet je še razpravljal o enotnem umiku v šolah, ki je tesno povezan s prevozi in še ne deluje. Občinska uprava je s svoje strani storila svojo dolžnost. Če zadeva ni stekla, so vzroki drugje. Svetovalec večine je predlagal, naj bi uprava poskrbela za dijake, ki hodijo v Gorico in se poslužujejo vseh vrst prevoza, eno samo prevozno sredstvo. Predlog je bil sprejet.
Zadnja točka dnevnega reda je bilo glasovanje o spremembah regulacijskega načrta. Gre za gradnjo majhnih obrtnih delavnic in za lokaoijo telovadnice.
■ V Vidmu je skupina prizadetih od potresa izvedla protestno akcijo v središču mesta, ker je bilo do sedaj postavljenih le 20 % od predvidenega števila montažnih hiš. Zaradi te zamude je še vedno 35.000 oseb prisiljenih živeti pod šotori, v prikolicah ali v zasilnih barakah, drugih 30.000 pa se je moralo začasno izseliti v obmorske kraje.
■ Neuradni rezultati jezikovnega popisa na Koroškem vedo povedati, da jih je od 495.827 prebivalcev Koroške glasovalo 452 tisoč 436. Veljavnih glasovnic je bilo 446 tisoč 098, neveljavnih pa 6.338. Nemški jezik je navedlo 439.927 oseb, hrvaški 584, madžarski 664, slovenščino 3.816, druge jezike pa 1.396.
DAROVI
V počastitev spomina dr. St. Vrčona
daruje Stojan Kertelj za tiskovni sklad Katoliškega glasa, za Zavod sv. Družine in za beneški časopis »Dom« po 20 dol.; v počastitev spomina ge. Milice Abramove Majda Giraldi 10.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: namesto cvetja na grob Ivanki Žvanut družina Dovgan-Tallandkii 10.000 lir.
V spomin Ivanke Žvanut daruje G. Fleiss za cerkev sv. Ivana v Gorici 5.000 lir.
Za skupnost Družina Opčine: Marija Žagar, Bazovica 46, ob obletnici smrti moža Srečka 5.000; inž. Milan Sosič, Opčine, 25.000; Stanko Zorko in nekaj drugih dobrotnikov iz Rojana 50.000; nekaj dobrotnikov iz Bazovice po Mariji iz župnišča 10.000; Marija Križmančič, Bazovica 15, 4.000; N. N., Bazovica, 6.000 lir.
Za Finžgarjev dom: pokojnikova družina ob prvi obletnici smrti Karla Sosiča
5.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Sila v spomin sestre Josipine 11.600; Lidija Štor v spomin moža Franca 3.800; Walter Pernarčič ob krstu Aleksa 28.000; N. N. 500; Sonja Čevnja-Mljač 3.000; razni 28.000; N. N. za ogrevanje cerkve 20.000 lir.
Za zastavo sv. Jerneja na Opčinah: N. N. 3.000; Ana Daneu v spomin Ivane Dancu 10.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda v Domju: družina iz Domja 10.000; Vera Turk 10.000; Antonija Černigoj 20.000; dobrotnica iz Trsta 100.000; dobrotnica iz Trsta 50.000; tržaški romarji v Padovo 137.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Olga Demark ob obletnici smrti sester 10.000; Gvido Brajnik, Log, 5.000 lir.
Za Baragov dom v Rlcmanjih: Vera Turk
10.000 lir.
Za žrtve potresa: B. Kosovel 20.000; N. N. 20.000; po salezijancu Gorkiču 200.000; N. N., USA, 100 dol.; N. N., USA, 100 dol.;
Za potresence iz Subida: Antonija Černigoj od Sv. Ivana v Trstu je darovala po skavtih iz Trsta 50.000 lir.
Za slovenske misijonarje: župnija Mav-hinje-Sesiljan 40.400 lir.
Za lačne po svetu: v spomin Ivanke Žvanut daruje Vida 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
DOPISNIKOM V VEDNOST. Prihodnji teden bo v sredo zapovedani praznik Marije Brezmadežne, zato bomo list sestavljali že v torek 7. decembra popoldne. Dopisi naj bodo na uredništvu ta dan vsaj do 10. ure dopoldne.
Nabirka za naša vzgojna zavoda Alojzi-jevišče in Zavod sv. Družine v Gorici bo na četrto adventno (bivšo kvatmo) nedeljo 19. decembra pri vseh slovenskih mašah na Goriškem.
Miklavževanje v štandrežu bo v soboto 4. decembra ob 19.30 v prosvetnem domu »Anton Gregorčič«.
Seja ZSKP bo na sedežu v Gorici v ponedeljek 6. decembra ob 20.30. Vabljeni vsi odborniki.
Ravnateljstvo gimnazije-liceja »Primož Trubar« v Gorici sporoča, da bo v četrtek
9.	decembra ob 18. uri roditeljski sestanek v zbornici šole. Vabljeni starši in njihovi namestniki.
Plesni tečaj južnoameriških ritmov se bo pričel v soboto 4. decembra ob 20. uri v mali dvorani Katoliškega dama. Tečaj bo imel 10 lekcij. Udeležijo se ga lahko le tisti, ki so obiskovali prejšnji tečaj klasičnih ritmov. Vzporedno s tem tečajem pa se bo vršil tudi nov tečaj klasičnih ritmov. Prijavi se lahko 40 oseb (20 parov). Za dan in uro vaj se bodo udeleženci zmenili z učiteljema ob prvem srečanju, o katerem bomo točneje javili v prihodnji številki našega lista. Učitelja sta tudi tokrat Alvds in Milojka. Tečaja priredi SKAD. Prijaviti se je treba na tel. 89531 ob večernih urah.
Slovensko ljudsko gledališče iz Celja bo gostovalo v Kulturnem domu v Trstu s Cankarjevo igro »Pohujšanje v dolini Šentflorijanski« sledeče dneve: v petek 3. decembra ob 16. uri abonma red I, ob
20.30	abonma ired A premierski in abonma red J; v soboto 4. decembra ob 20.30 abonma red B prva sobota po premieri in red F sindikalni; v nedeljo 5. decembra ob 16. uri abonma red C prva nedelja po premieri in red G okoliški.
Ljubljanska TV
Spored od 5. do 11. decembra 1976 Nedelja: 10.45 Otroška oddaja. 14.00 Slalom za moške. 14.50 Zlati cekin, posnetek. 16.20 Pisani svet. 16.55 Priština 76. 18.05 Okrogli svet. 18.25 Siva obala. 20.00 Spopad se začenja. 21.55 Šport.
Ponedeljek: 17.05 Nori besednjak. 17.20 Ribarite na Aljaski, film. 18.00 Prvih 365 dni otrokovega življenja. 20.00 Lej, kako se dan lepo začenja, tv igra. 20.45 Kulturne diagonale. 21.35 Kratek film.
Torek: 17.05 V zasneženi deželi. 17.25 Debelinko, film. 18.45 Zbori sveta: Italija.
20.00	Diagonale. 20.55 Balzac: Blišč in beda kurtizan.
Sreda: 16.10 Smuk za ženske. 17.10 Nina in Ivo. 17.25 Italijanski muzeji. 18.10 Na sedmi stezi. 20.00 Vincent Franfois..., film.
četrtek: 16.20 Veleslalom za ženske. 17.20 Mala čebelica. 17.35 Jole, Jole, nadalj. 18.20 Izumirajoči svet. 20.00 Pot v prihodnost, nad. 21.00 Četrtkovi razgledi.
Petek: 15.40 Veleslalom za moške. 18.10 Slovenski oktet. 20.05 že dobite?, nadalj.
20.40	Stroj, ki posnema človeka. 21.25 Rockfor preiskuje, film.
Sobota: 16.15 Košarka Beko: Brest (ex Olimpija). 17.50 Proučevanje potresov, film. 18.25 Disneyev svet. 21.10 In naenkrat tema, film.
1\ Mo MA
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob 11., 14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 12.45, 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15. Ob 17.05 Umetnost...
Spored od 5. do 11. decembra 1976 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Vera in naš čas. 10.00 Praznična matineja. 11.05 Mladinski oder: »Nenavadno pismo«. 1135 Nabožna glasba. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13.15 Slov. ljudske pesmi. 14.05 Glasba. 15.00 Šport.
Ponedeljek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Obletnica tedna. 9.40 Koncert. 10.30 Kulturni spomeniki naše dežele. ,11.00 Danes goduje dobri svetnik. 11.35 Glasba. 13.00 Sestanek. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina... 16.00 Simfonični koncert. 17.20 Emil Adamič. 18.05 Domači pesniki. 18.15 Glasba.
Torek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Nekoč je bilo.
9.40 Koncert. 10.30 Liki iz naše preteklosti. 11.35 Iz slov. folklore. 13.00 Sestanek. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina... 16.00 Simfonični koncert. 17.30 Za najiplajše. 18.05 Pravo-rečje. 18.15 Slovenski zbori. 18.30 Glasba.
Sreda: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.30 Dogodki iz naše zgodovine.
10.40	Koncert. 11.05	Mladinski oder:	»Botra«.	11.25 Glasba.	13.00	Sestanek.	14.05
Glasba. 14.30 Mladina... 15.30 Orgelski koncert	H. Berganta.	16.10	Čas in družba.
16.40 Glasba. 17.30 Za najmlajše. 18.00 »Lubenica«, enodejanka.
Četrtek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Nekoč je bilo.
9.40 Koncert. 10.30 Pogovori o slovenščini.
10.40	Popevke. 11.35	Naš	posnetek.	13.00
Sestanek. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina... 16.00 Oktet »Gallus«. 16.20 Glasba. 17.30 Za najmlajše. 18.05 Slovenski' znanstveniki. 18.15 Cecilijanka 76. .18.30 Glasba.
Petek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Slovenske žene.
9.40 Koncert. 10.30 Včerajšnji poklici. 13.00 Sestanek. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina...
16.00	Simfonična dela deželnih skladateljev. 17.30 Za najmlajše. 18.05 Pripovedniki naše dežele. 18.20 Glasba.
Sobota: 8.05 Tjavdan. 9.40 Koncert. 10.30 Družina. 11.35 Pratika. 13.00 Sestanek. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina. 15.45 Poslušajmo spet. 18.05 »Sereni-ssima«.
Maša za edinost bo v ponedeljek 6. decembra ob 18.30 v Marijinem domu v Trstu, ul. Risorta 3. Sledil bo razgovor ob predvajanju diapozitivov'.
Društvo slov. izobražencev v Trstu vabi na srečanje s ‘Pavletom Merkujem ob krstni izvedbi njegove opere »Kačji pastir«. Srečanje s skladateljem bo v dvorani Slovenske prosvete v ponedeljek 6. decembra ob 20.15.
Otvoritvena predstava SSG z igro Fran-čeka Rudolfa »Koža megle« bo v Kulturnem domu v Trstu v petek 10. decembra ob 20.30 za abonma red A premierski.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage sestre
Ivanke Žvanut
se iskreno zahvaljujemo vsem za izraze sožalja. Posebna zahvala župniku slovanske duhovniije msgr. Francu Močniku, prof. Mirku Rijavcu in prof. Stanku Jcriciju, travniškemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili k zadnjemu počitku.
Žvanutov!
Gorica, 3. novembra 1976