Glasilo Udruienja Jugoslov. UiltelJstva —
Poverjeništvo Ljv%. ¿ana,
Vm spise, v oeeno poslan« knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša t Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse poiiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 40"— Din, za naročnike v inozemstvu 60*— Din letno. Posamezna itevilka po 1'— Din.		Za ocaanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 1 Din. Inaeratni davek posebej. Osnanila sprejema npravniitvo lista.	
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 Din za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poitnine še 25 Din.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeniitva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Naročnino, reklamacije, L j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./L
Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poitnine.
Naše stališče k nezakonitemu razveljavljenju mandatov v šolskih korporacijah.
V	prosvetni upravi Slovenije se je dogodil slučaj, ki utegne uvesti zopet brezpravne razmere v državno šolsko upravo.
V	mestni šolski svet v Ljubljani so bili leta 1919. po § 23. kranj. dež. zak. z dne 23. oktobra 1912 štev. 66 izvoljeni štirje zastopniki mestne občine, voljeni od občinskega sveta. Prejeli so dekrete za dobo šestih let, t. i. do leta 1925, kakor veleva § 25. kranjskega deželnega zakona z dne 23. oktobra 1912, štev. 66, ki se glasi: »Vse po §§ 20. in 23. izvršene volitve in imenovanja veljajo za dobo šestih let in se morajo naznaniti deželnemu predsedniku.«
Leta 1921. je bil izvoljen nov občinski svet. Ta ie neoziraie se na dobo šestih let in dekrete hotel izvoliti nove zastopnike v mestni šolski svet iz svoje srede toda pokrajinska uprava kraljeve vlade ie to odločno zabranila češ da so veljavni dekreti starih zastopnikov v mestnem šolskem svetu za dobo šestih let in pred potekom te dobe nima občinski svet voliti novih zastopnikov, ker je zakon, po katerem so bili izvoljeni, še vedno v veljavi.
Ta občinski svet ie bil pa razpuščen, in leta 1922. (v dec.) ie bil izvoljen nov občinski svet, ki ie pričel v aprilu 1923. poslovati. Prvo ie bilo da ie zopet tudi ta občinski svet izvolil štiri nove zastopnike v mestni šolski svet kljub temu, na funkciska doba starim zastopnikom še ni potekla in da ie zakon no katerem so bili izvoljeni stari zastopniki, še vedno v veljavi.
Toda glej! — Topot pokrajinska uprava kralieve vlade ne stoji več na gori označenem -edino zakonitem stališču, ter dooušča. da se vabijo k seji mestnega šolskeea sveta novi zastopniki mestne občine kliub temu da funkcijska doba starim zastopnikom še ni potekla in da so zakoni, no katerih so bili izvoljeni še vedno v veliavi.
Pokraiinska uprava kraljeve vlade utemeljuje svoj ukrep »da ie izvolitev 4 novih članov in 4 namestnikov v mestni šolski Svet »zakonita«, ker zamore po smislu z dne 23. aprila 1912. dež. zak. štev. 66 n kr. naredbe z dne 23. januarja 1921, štev. 50 Ur. list št. 21 od leta 1921, funkcijska doba zastopnikov obč. sveta v mestnem, oziroma višjem šolskem svetu trajati le tol ko časa dokler traja funkcijska doba dotičnega občinskega sveta, ki ie te zastopnike določil.«
Iz zgoraj citiranega § 25. dež. zak. št. 66 z dne 23. oktobra 1912 ie iasno razvidno da veljajo vse v mestni šolski svet izvršene volitve nepreklicno za dobo šestih let. medtem ko traja funkcijska doba občinskega sveta po zakonu le tri leta. § 23. istega zakona, na podlagi katerega ie sestavljen mestni šolski svet govori o zastopnikih. vzdrževalcev šole. torei občine kot take, ne na o zastopnikih občinskega sveta.
S tem ie izključen vsak dvom da bi s spremembo občinskega sveta mogla nastopiti tudi nredčasna zamenjava zastopnikov občine v mestnem šolskem svetu.
Očita ie. da pokrajinska uprava kraljeve vlade ni postopala dvakrat enako in jasno ie da ie postopala pravilno edi-nole prvič, ko se ie opirala na zakon in zakonito oostooanie
Toda še drue brezpravni slučaj se ie dogodil hkrati! Ta je sledeč:
Med dobo. ko je bil občinski svet v Ljubljani razpuščen ie opravljal vse posle istega od vlade postavljeni vladni komisar. V tei dobi je potekla doba višjemu šolskemu svetu za Slovenijo, v katerem ie tudi en zastopnik občinskega sveta ljubljanskega kot zastopnik staršev. Pokrajinski namestnik ie dal nalog, da imenuje v imenu mestne občine vladni komisar zastopnika staršev v višji šolski svet in ie stavil komisarju tudi termin za imenovanje. Komisar je imenoval v smislu
odloka in zakona tega člana višjega šolskega sveta za dobo dveh let.
Toda glej! Novi občinski svet, ki se ie sestal že potem, ko ie imel medtem novi višji šolski svet že dve seji. je kljub pravilnemu imenovanju s strani komisarja izvolil drugega zastopnika staršev v višii šolski svet in pokrajinska uprava ie to izvolitev pripustila, kakor je pripustila popolnoma nezakonito izvolitev onih štirih članov za mestni šolski svet.
Pokraiinska uprava se pri tem sklicuje na kraljevo uredbo z dne 23. januarja 1921. štev. 50. Ur. list štev. 21 od leta 1921, ki pa določa ravno nasprotno od zavzetega stališča. . Kraljeva uredba o poslovanju višjega šolskega sveta z dne 23. januarja 1921 nravi:
Člen 2.: Člani višjega šolskega sveta v Ljubljani so: 1. predsednik. 2. podpredsednik itd. do 9. en zastopnik staršev, itd. do 11. — člen 5. pravi: »Občinski svet v Ljubljani voli eneea zastopnika staršev in enega namestnika«. — čl. 10. določa: »Poslovna doba višjega šolskega sveta traia dve leti«. — Predsednik, podpredsednik ter v točkah 5.. 6.. 7.. 8., 9. in 11. člena 2. imenovani zastopniki in njih namestniki se imenujejo, odnosno volijo za celo poslovno dobo. Če pa član višiega šolskeea sveta odstopi, umre ali izgubi pravico biti izvoljen v občinski zastoo in iz enakih vzrokov od-nade namestnik, se imenuie odnosno voli nov zastopnik in namestnik za ostanek poslovne dobe višjega šolskega sveta.«
Iz teh določb je iasno. da višji šolski svet ne vsebuie zastopnika občinskega sveta, temveč le zastopnika staršev. Funkcijska doba zastopnika staršev traja v višjem šolskem svetu dve leti medtem ko ie funkcijska doba občinskega sveta tri leta. Zastopnik staršev .ie izvo-lien no zakonu za celo noslovno dobo, torei ne morejo poslovne dobe izpreme-niti vmesne volitve v občinski svet.
Tudi v tem slučaju ie izključen vsak dvom. da bi s spremembo občinskega sveta mogla nastopiti tudi predčasna za-
menjava zastopnika staršev v višjem šolskem svetu
Gotovo je da tako postopanje ni v interesu državne uprave in tudi ne dviga niene avtoritete in nam vedno bolj kaže nujno potrebo popolne ločitve šolske uprave od politične državne uorave poleg drugih okolnosti ki se zagrešujejo s takim postopanjem špecijelno v tem slučaju.
Ker je učiteljstvo najbolj prizadeto in tudi za šolstvo ni vseeno, kateri zastopniki sede v mestnem in višjem šolskem svetu in ker slovensko učiteljstvo vidi v gorenjem postopanju zonet priče-tek one nasilne dobe. ki io ie klerikali-zem uganjal pod Avstrijo nad slovenskim šolstvom in učiteljstvom. apeliramo javno na varstvo zakonitega postopanja in ureditev te zadeve v smislu zakona.
V imenu včlanjenega učiteljstva izjavlja UJU Poverjeništvo Ljubljana sledeče :
1.	Učiteljstvo vidi v tolmačenju pokrajinske uprave kraljeve vlade da se zaradi iznremembe občinskih zastooov ukine zakonito določena funkcijska doba zastopnikov v šolskih korporacijah. kot kvarno in nezdravo postopanje za šolsko upravo.
2.	V gorenjem slučaju vidi učiteljstvo izročitev šolstva klerikalni stranki, ki ie znana po svoiih persekucijah nad šolstvom in učiteljstvom še izza Avstrije.
3.	V interesu notranje konsolidacije in varstva avtoritete zakona poziva učiteljstvo vlado da v vsakem slučaiu va-ruie predpise zakona kakor na drugi strani želi. da se obvaruie šolstvo vseka-kršnih absolutističnih vplivov s strani pol. strank. Sklepe mestnega in višjega šolskeea sveta ki jih napravit3 ti dve korpo-raciii s sodelovanjem nezakonito imenovanih članov, smatramo za neveljavne.
4.	Gorenji slučaj kaže zopet nujno potrebo pooolne ločitve šolske uprave od politične državne unrave in potrebe uoravne samouprave šolstva.
Poverjeništvo UJU v Ljubljani.
LISTEK.
Iz Humekove delavnice rokotvornega pouka.
Znani odlok višjega šolskega sveta, ki je uvedel — pa samo na papirju — rakotvorni pouk v naše osnovne šole, je provzročil. da se je pri nas mnogo razpravljalo o tem vprašanju bodisi na zborovanjih. kakor tudi v našem članskem in strokovnem časopisju. Po taktičnega udejstvovania na ni prišlo iz prav enostavnega vzroka ker nismo imeli in tudi še danes nimamo zato izvežbanih moči in se tudi ni prav nič storilo da bi se posamezniki. ki imajo veselje in zmožnost do te panoge, sploh mogli izvežbati. Saj še danes nimamo niti izpraševalne komisije. kjer bi se lahko delali tozadevni izpiti. Napravilo se ni nikakega tečaja v tem smislu,* in tako je ostalo vse na mrtvi točki kljub lepim besedam in vsestranskemu uvidevanju o notrebi takega pouka. Zakaj s samimi besedami in navdušenjem se na tem
* Lani ie imel tov. Blagajne tak tečaj v Ljubljani.	Uredn.
polju ne doseže prav ničesar. Predvsem ie potreba praktičnega znanja. In ker tega ni bilo, zato ie naravna posledica da je vse zaspalo.
Toda ne vse. Ravnatelj Humek v Mariboru je lansko leto otvoril tečaj za rokotvorni pouk in sicer vzporedno za učence in učitelje. Kdor ve, da se ie ravnatelj bavil že več let z rokotvornim poukom na meščanski šoli v Krškem in kdor količkaj pozna njegovo vsestransko temeljito praktično in teoretično na-obrazbo, ta si lahko misli, daj je ta pouk v pravih rokah, v rokah strokovnjaka, kakršni so med nami bele vrane.
K otvoritvi takega tečaja ga ie napotilo predvsem uvidevanie potreb, da bi se začelo na tem nolju res enkrat že d e -lati. ne na samo govoričiti in razpravljati s čemur se ne pride nikamor. Hotel ie pokazati da se da tudi na tem polju doseči marsikaj, če so le ljudje, ki hočejo in ima.io veščo vodilno roko. Tako ie nastal začetkom šolskega leta ta zanimivi tečai. ki se ravno te tedne zaključuje.
Vse leto nas je hodilo sedem tovarišev v njegovo delavnico dvakrat na teden. Vzporedno z nami pa je hodilo prav toliko nieeovih učencev ob drugih dnevih. Iz tega ie razvidno, koliko časa
smo žrtvovali mi in koliko ga ie žrtvoval naš. že itak z delom preobloženi mojster. In vendar nam ni žal in upam da njemu tudi ne.
Ej to vam ie bilo živjenje kadar smo se zbrali v njegovi delavnici! Ta vam je žagal, skobljal in dolbel, drugi ob stružnici stružil. tretji kartonažil, četrti vezal in šival knjige, neti modeliral in ulival, šesti rezbaril sedmi sestavljal geometrične like iz žice. Med nami pa ]e hodil naš mojster in kazal z besedo in roko. Padla je marsikaka karajoča a tudi pohyalna in priznalna beseda. Obe pa sta nas podžigali, da smo se še bolj potrudili, da smo še z večjo vnemo poskušali premagati vse raznovrstne težkoče in zadovoljiti moistra in sebe In šlo je. Kakor hitro ie kateri končal dano mu nalogo ie zamenjal delo Danes si se ukvar-ial z žago in obličem drugič z mehko ilovico, tretiič z dletom, četrtič z lepenko in papirjem itd. Vsak ie moral poskusiti vse nanoge vsai toliko da ie pridobil začetne poime in pa prvo prakso v vsaki panogi. In tako so minevale ure, tedni in meseci in sedaj se nagiba že leto h koncu. Značilno ie. da nam ni bil čas nikoli predolg ampak vsakokrat prekratek. Ako je prišel na ponedeljek ali sredo, ko se je vršil naš tečaj kak praznik, smo
že vnaprej godrnjali. Zahajali smo redno in točno, večkrat še prehitro in vzdržali smo vsi do konca.
Kaj smo delali tega ne morem tukaj naštevati. Ker ie naše mesto središče obrti in industrije in bomo vsi delovali še nadalje v tem kraju zato smo tudi pri izdelkih, kolikor je bilo seveda možno, predvsem to upoštevali. Na deželi bi naš vodja gotovo usmeril pouk tako. da bi odgovarjal potrebam kmetiškega prebivalstva. Rokotvorni pouk pa nima samo velikega pomena za učence ampak tudi za opremo šole soloh. Zato se ni pozabilo na ta moment ampak se ga ie povsod upoštevalo. V tem oziru ie notranja oprema zavoda našega mojstra nekaj posebnega in ie vse niegovo delo.
Zanimivo ie tudi vprašanje, kako smo delali Človek ne bi nikoli mislil da ie tako okoren in neokreten, dokler sam ne poizkusi. Ako gledaš izvežbanega mizarja. struearia. knjigoveza ali rezbarja, se. ti zdi stvar nrav enostavna in lahka. Ko na poskusiš sam pa uvidiš. da ne znaš niti oblica, žage ali dleta prijeti v roke. Kljub vsemu temu pa nismo izgubili niti veselja, niti ni popuščala naša vztrajnost. Z vajo smo premagali pod spretnim vodstvom tudi te težkoče in naši izdelki so se množili vedno bolj.
FRAN.IO ŽGEČ:
Še o „Pedagoškem Zborniku".
(Odgovor na drugo kritiko.)
V odgovor na moje misli h kritiki »Pedagoškega Zbornika« za leto 1922, je podal v. Šega zanimiv ortegled naslovov predavani, ki iih ie priredila na Jesenicah takozvana »Ljudska univerza«.
Sicer ne vem. na kak način sem izzval in kak smisel naj ima slično poročilo kot odgovor na moje misli kjer nisem ne izzival, ne napadal, temveč le konŠtatiral da ie kritika prvič prepovršna in se bistva sploh ne dotakne, in drugič, da ni ta kritika samo mnenje g. Šege, ampak velikega dela učiteijstva, ki si želi le praktično uporabne duševne hrane. katera naj služi najhujšemu utilita-rizmu. Da bi pisal kritik o tem utilita-rizmu sam v kritiki tega ni nikdo trdil, ker bi kaj takega bilo pač nemogoče za logično mislečega človeka. Pač oa kaZe to celoten duh kritike in tudi način kako ie ocenil posamezne članke in kai je cd Zbornika zahteval.
Tudi ne vem. zakai meša g. kritik dosledno »Akad. socialno-pedagoški krožek« z nekakim nejasnim pojmom »ljudske univerze«, ko ie ta krožek vendar nekaj popolnoma drugega ima druge naloge. druge cil.ie in drug delokrog. Kakor ie razvidno iz mojega članka o krožku v »Pedagoškem Zborniku« 1. 1922., str. 62. ima krožek dvoino nalogo: 1. tla skrbi za samovzgojo akademikov 2. da budi zanimanje za socialno - etično vzgojo ljudstva. Njegov delokrog je torej orecei natančno začrtan in normalno bi bilo nerazumljivo, da bi kdo. ki je čital poročilo o delovanju krožka bodisi v »Zborniku« ali v »Pučki Prosvjeti«, mogel istovetiti krožek s kakršnokoli »ljudsko univerzo«. Na ta način si g. kritik že vnaprej zapira pot do razumevanja vsega, kar je krožek delal tekom dveh zadnjih let in tudi do razumevania smernic, ki jih ie zavzel pri svojem delu. Tako se zbudi v človeku rahel sum ' da kritik sploh članka v Zborniku čital ni ker bi sicer moral tudi videti, da ie orecei različen od poročila v »Pučki Prosvjeti«. Zato ie tudi neupravičeno. imenovati Zbornikovo poročilo »ponatis«. .
Vendar pa se mi zdi poročilo o delu takozvane »Ljudske univerze na Jesenicah ali na Savi« zelo važno, in sicer važno ravno za iskanie tistih »smerni c« za vzgojo industrijskega oroletarijata in kmečkega prebivalstva, ki se jim g. Šega posmehuje. V prizadevanju ki ga jemlje v misel poročilo, ie zakopano mnogo požrtvovalnega dela, katero lahko služi za glasen opomin in zgled vsem onim ki zanikajo možnost izvenšolskega izobraževalnega dela med naiširšimi plastmi našega naroda. Istotako oriča o požrtvovalnosti nadaljevalna (obrtna) šola. o kateri poroča g. kritik.
Jaz bi sj želol le še podrobnejšega poročila o delovanju samem o težkočah in ovirah ki sta iih imela organizatorja
eri svojem delu 11 o načinu, kako sta jih premagala. Slične težkoče čakajo namreč vsakogar, ki hoče resno delovati mod narodom. Tudi bi rad poznal vod i-ne ,deje in misli, ki so preprezale vse delovanje tisto, kar spremeni navadna nesistematična predavanja v organično celoto ter j:m da tako vseb no. da res zaslužijo -me ljudske visoke šole ali če že hočete »ljudske univerze«. Poznal bi rad nadalje uspehe in eventualna razočaranja. k sta iih imela pri svojem delu. odziv delavstva na njuno delovanje itd. Za vsakogar ki hoče vršiti zobraževalno in vzgojno delo med narodom je vse to neprecenljive vrednosti.
Sploh nam bodo vse take izkušnje dragocen zaklad, če bomo hoteli začeti z resnim izobraževalnim in vzgojnim delom v velikem obsegu med najširšimi plastmi našega naroda. Obvarovale nas bodo mnogih zablod ter nam omogočile ustvarjanje vedno boljših in popolnejših oblik na polju ljudskega vzgoj-stva. Kakor se zida palača na ta način, da se polaga opeka na opeko, tako so tudi vse empirične vede plod dela mnogih ljudi in resnih raziskavam'. Izkušnja k izkušnji pripomore da se razvija in napreduje tudi pedagogi.ia. Ni treba vsakemu organizatorju tratit energije za napake. k so jih že drugi delali in jih spoznali za napake. To energijo lahko porabi za pozitivno delo ustvarjanja in ne za skanie tistih poti. ki so iih našli in eventualno že orešli drugi.
Gotovo je. da na vzgojnem polju ne moremo najti končnih popolnih oblik, ki bi veljale brezpogojno z(i vse čase in krajevne okolščine. Kakor se vse kulturno in družabno življenje neprestano razvija ter spreminja, tako se mora spreminjati tudi vzgojstvo ter se prilagati vsakokratni stopnji razvoja in vsakokratnim potrebam življenja. Velik del prizadevanja na vzgojnem poprišču je tako nujno posvečen iskanju novih, boljših in popolnejših oblik novih poti in novili smernic za vzgojo. ki bi nai bile v popolnem skladu s potrebami. kakor iih stavi človeku stopnja razvoja, do katere se ie povzpel.
G. Šega se sicer posmehuje naivni mladosti v svoji očetovski vlogi in tudi iskanju novih smernic za vzgojo. Vendar oa mora priznati, da ie v zadnjih desetletjih napravil ves razvoj tako ogromen korak naprej, kakor jih sicer ne morejo izkazati cela stoletja. Svetovna vojna in povojna kriza sta pravcati skok v vsesplošnem razvoju. Tako prinaša današnja doba človeku povsem nove naloge, ki iih je orei le malokdo slutil. Za te naloge oa mora človeka pripravljati ravno vzgo-ia katera se zato ima prilagoditi času. Ali ni torei povsem razumljivo da iščejo vsi tisti, ki vidijo ta razvoi in ki vidijo tudi nove naloge, v vzgoii novih smernic katerih doba pred oar desetletji Vi se na nio samozavestno sklicuje g. kritik še ni mogla poznati?
Kdor pa ie ta silni razvoi prezrl in prespal to dobo kdor ne vidi in ne čuti novega časa temu se seveda tudi o potrebnih potih in novih smernicah ne more niti sanjati. Ostal bo tudi zanaprej ori
svo;ih zastarelih in današnjim potrebam ne več odgovarjajočih metodah ter bo smatral nesistematična predavanja z bleščečim naslovom »ljudske univerze« za naivečii blagoslov, ki ga ie lahko deležno naše delavstvo in kmečko prebivalstvo Seveda lahko imenuje potem tudi nesistematična oredavama za »najpopolnejšo« ljudsko univerzo. Drugo vpraša-nie na je. kako dolgo bodo zadovoljne s tako duševno hrano in s tako vzgoio najširše plasti naroda same. ki pač potrebu-ieio globlje in resnejše izobrazbe.
Današnja doba zahteva drugih načinov izobraževanja najširših plasti za katere moramo šele iskati novih smernic v strukturi današnje družbe in duševnosti (mentalnosti), v stopinji kulturnega razvoja!, v načinu! p r o i z v a j a n j la, v kompliciranem sodobnem ž i v-Ijeniu.v značaju našega naroda, posameznih plasti našega naroda, našega človeka itd. Kdor se tako važnemu delu posmehuje. se sam obsoja.
Pred par dnevi sem prejel od dela-voljnega mladega učitelja, ki ga sicer niti ne poznam osebno, pismo katero jasno izpričuje jtovega duha med mlajšim učiteljstvom. Česar ne morejo aii nočejo videti starejši, to opažaio mlajši učitelji, ki uvidevaio pomen iskanja novih smernic za našo pedagogiko ki se je doslej slepo dala voditi od vzorov, kateri so se rodili iz potreb, iz duševnosti in iz značaja nam tujih narodov. Tega pisma ki ie prepoieno s svežim duhom sem bil vesel kakor jutranje zarje, ker mi dokazuje da se tudi med učiteljstvom svita in da se zlasti mlajši zavedajo, kako težke probleme in naloge bo morala rešiti pedagogika sploh in zlasti še naša. Oni hočeio pomagati ori iskaniu novih poti in novih smernic kar prezirajo in celo zasmehujejo drugi; ker vso ti mladi produkt današnje dobe. zato doživljajo vso njeno težo i v svojem delovanju i v svojem življenju. Oni so k v a s. ki bo prekvasil naše vzgojstvo kajti tudi oni so še delci tiste »ljube naivne mladosti« ki jo smeši g. kritik. Še vedno je bila mladina s p i r i t u s agens vsakega novega pokre-ta, novega duha in novega dela in upajmo da bo tudi sedaj. K mladini prištevamo seveda tudi vse one. ki so vzlic svojim 'letom mladi in čili po duhu ki čutijo potrebo po novih potih in novih smernicah pri vzgoii; in takih ni malo. Zato ie nekoliko neprevidno, metati tej »ljubi naivni mladosti« rokavico v obraz, ki poziva ni boj!
Že iz dosedanjega izvajanja jasno sledi da težnje 00 trdnih smernicah in novih potih kojih potrebo čuti gotovo vse res »napredno« učiteljstvo brez ozira na svetovni nazor in na politično prepričanje, pač ne moreio udušiti slični po-smehi in vzkliki o naivni mladosti, kakor to skuša g. kritik Seveda ie drugo vprašanje ali ie »krožek« s a m v stanu in upravičen dajati te smernice ali ie tega v stanu tudi sama akademska pedagogika ! Ne. gotovo ne! Te pravice o a si krožek tudi nikdar 1 a -
Toliko v splošnem. Ob sklepu šolskega leta se priredi dalj časa trajajoča razstava vseh izdelkov na deški meščanski šoli v Mariboru. Kdor bode imel priliko jo bode gotovo ogledal. Najbrže bode ž njo tako presenečen, kakor ie bila presenečena amerikanska gdč. Schönberger. organizatorka »Podmladka Rdečega križa« v naši državi, ko se ie nedavno mudila v Mariboru in ogledala našo delavnico in izdelke.
S prihodnjim šolskim letom namerava večina udeležencev odpreti vsak na svoji šoli podobno delavnico z.a r o k o t v o r n i o o u k. In tako se bode krog širil in širil vedno boli. zlasti če bodo merodajni faktorji razumevali to važno nalogo in jo tudi materiialno podpirali.
Še nekaj!
Ali ne bi bilo umestno, da bi se izdelki te delavnice razstavili o priliki državne skupščine UJU v Ljubljani? Mislim, da bi moralni dobiček daleč nad-krilil gmotne žrtve.	Hren.
Podmladek Rdečega križa v šolski veži.
(Konec.)
In nazadnje, program! Vzemimo, usmiljeni Samaritan sede na šolski prag
ter pripoveduje otrokom povesiti o življenju onkrai morja, o otrokih v raznih deželah, o stvareh, ki jih otroci lahko sami izvršo da pomagalo drugim. Kaj potem? Ali boš rekel da tu ni programa?
Toda ravno ta program nudi tudi Podmladek Rdečega križa. V njem vlada duh pomoči in upanja, navajajo se sredstva, da se naučiš natančnosti in spretnosti, pripravnih za silo toda predvsem obsega program delavnost, ki služi kot laboratorij v katerem se morejo otroci naučiti ne samo. kai ie treba storiti. temveč tudi. kako ie treba storiti in zakai ie treba tako storiti. Ne nudi teorijskega programa nikakor ne! Pripoveduje le kaj in kako delaio druge šole In kai so že naredile. Ne nudi samo enega programa, temveč i'h navaja mnogo. Niegovo delovanie ne uči mladine samo praktičnih stvari, kakor šivania ročnih del in dr. • temveč tudi v državljanski vzgoii. v zemlieoisiu računstvu in knjigovodstvu.
Predvsem pa uči etiko in moralo. Na zborovanju za moralno vzgojo v Ženevi sem imel v preteklem poletju priliko. da sem razlagal učiteljem vsega sveta kako je Podmladek Rdečega križa pravcata delavnica za moralo. Pritrdili so. da so ti nauki brez delavnice preče-sto padli na kamenita tla ter niso obrodili sadu. Moralno vzgojo ie treba napraviti praktično do tega zaključka je pri-
šlo na kongresu 600 učiteljev. In najboljše na vsej stvari ie. da niti en del programa Rdečega križa ni okorel ali ueizoremenljiv. V resnici ie to kar vi želite napraviti iz njega seveda dotlej, dokler delujete 00 njegovih načelih, ta pa so tako enostavna in spošna. da se dajo na mnoge načine prilagoditi. Vi sami lahko izbirate; mogoče izvršite, kar ste že davno želeli storiti a niste mogli jasno videti zaradi šolskih predpisov, krajevnega odpora ali ker niste poznali poti po kateri vam ie hoditi. Podmladek Rdečega križa ie ključ, ki odpira mnoga vrat t. i ie glas piščali ki gane mnoga srca. Vaš ie da ga iščete ter greste z niim.
Smemo vstopiti? Ali dovolite, da vam pomagamo da nudimo otrokom v vašem imenu priliko, da se oriuče najvišjim državljanskim pravom 00 praktični poti dela in smotrenosti in z najboljšimi sredstvi ki iih ie prineslo življenje temu problemu? likratu olajšate sami sebi stanovske težave s tem. da spravite raznoličnost in nove pobude v razredno delo obenem pa oomorete nekoliko tudi naši izmučeni dobi ako dopustite da ii pokaže Podmladek Rdečega križa oot k miru in k dobri svetopisemski novici: »Mir liudem na zemlji!«
stil 11 i i n s i i o lastiti 11 o č e. O n hoče le po svoje sodelovati 'i n. p o m a g a t i da res najdemo smernice ki bi nas vodile iz obupnega položaja. kamor ie zabredla vsa kulturna Evropa in tudi naš narod. Roko v roki hoče hoditi z resnimi praktičnimi delavci in vzgojitelji i i m pomagati, a tudi sam uživati njihovo pomoč. Mlajše učiteljstvo bo brez dvoma rado sodelovalo in se vzajemno tudi posluževalo pomoči, kakor že sedai kažejo znaki S tem na smo zavzeli najboljšo smer ki jo sploh moremo zavzeti pri reševa-niu problemov sodobne Pedagogike.
Želel bi. da se o teh problemih izreče tudi d r u g o. z 1 a-s t i mlajše učiteljstvo. ker so ti problemi vitalnega pomena za našo samobitno pedagogiko in za ves razvoi našega naroda. Ker smo že vprašanje načeli bi bilo dobro da ga skušamo tudi rešiti, seveda povsem stvarno in mirno, kakor se to snodobi za resne raziskovalce problemov današnje dobe in nalog ki iih nalaga ta doba današnji pedagogiki. Če se razvije stvarna diskusija, bo to velik korak naprej ki bo imel važr np posledice za nadalinie delo na vzgojnem polju. Vabim pa 'samo iskrene delavce ki iim ie le za dejstva in za izboljšanje našega v z g o j-s t v a kateri hočejo pomagati pri vzgoji najširših plasti našega naroda.
Ferijalni Savez učiteijstva
—f Koncert »mestnega udruženja Ferijalnega Saveza« v Ljubljani. V ponedeljek, dne 4. t. m. smo imeli v dvorani »Filharmonične družbe« lep glasbeni užitek. Na koncertu je nastopil mešani pevski zbor ljubljanskih učiteljšč pod vodstvom svojega učitelja in skladatelja prof. Emila Adamiča. Od lanskega leta je pevski zbor pokazal vsekako le» napredek. Z vso sigurnostjo je na pamet zapel vse pesmi: mladi sveži glasovi so prav dobro izvežbani v izgovoru in v dinamiki. Krasen pevski naraščaj! — Gimnazijski osmošolec. g. Tornec ie ob svojem prvem javnem nastopu zapel tri pesmi v baritonski partiji Ima sicer še neobdelan glasoven materijal. ki pa zna ob marljivem vežbanju postati lep. mehak bariton. — Pianistka, gdč. Orlova ima orikupljiv nastop: s čutečo dušo nam ie gladko zaigrala Ča.ikovskega »Nocturno« in Dvora-kov »Valček v A-duru«. Tudi kot spremljevalka na klavirju se ie vrlo dobro izkazala. — Konservatoristka. gdč. Avse-nikova. ie v treh samospevih pokazala dobro izučen mezzo-sooran. Vsi solisti in pevski zbor so želi za lepa izvajanja živahen aplavz med občinstvom posebno radodarno v navdušuiočem odobravanju ie bilo dijaštvo na stojišču in galeriji. Solistom so bili ooklonjeni lepi šopki cvet-ia. Obisk ie bi! na stojišču prav dober. Ie sedeži so bili oddani komai do polovice. Dobrodelna ta Prireditev bi pač zaslužila večie zanimanje od strani glasboljube-čega ljubljanskega občinstva!
Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo.
—t Polovična vožnja n popust pri Drevozu razstavnih Dredmetov po železnici. Ministrstvo Saobračaja v Beogradu ie dovolilo obiskovalcem »Industrijsko-obrtne vzorčne izložbe« v Mariboru 50% popusta na železniških progah naše kraljevine ter 50% popusta pri prevozu razstavnih predmetov. Vsled tega bode omogočeno vsakomur, da se te razstave udeleži bodisi kakor razstavljalec ali pa kot obiskovalec. — Vse informacije glede razstave daje uprava razstave v Mariboru. Aleksandrova cesta 22. kamor se ie obračati pismeno, osebno ali telefonično. (Telefon interurban 325).
Učiteljski pravnik.
—§ Potnine ekskurendnih učiteljev, vere učiteljev in učiteljic ženskih ročnih del. Višji šolski svet. Štev. 5720. V Ljubljani 31. maja 1923. Razglas. Glasom odloka pokrajinske uprave za Slovenijo, odd. za prosveto in vere z dne 19. maja 1923 št. 1940 ie ministrski svet s sklepom dne 7. marca 1923, D. R. št. 27.985, dovolil kredit za ootnino ekskurendnih učiteljev, veroučiteljev in učiteljic ženskih^ ročnih del za čas od 1 julija 1922 do 30. junija 1923. Da bo mogel višji šolski svet potnine za označeni čas nakazati, nai prizadete učne osebe takoi predložijo izkaze dejanskih potov od 1. julija 1922 do 30. junija 1923. Izkazi morajo imeti naslednje podatke:
a)	število potov (tja in nazaj se naj šteje za eno pot):
b)	razdaljo med uradnim sedežem (bivališčem in šolo na kateri ie učna oseba učila, v kilometrih);
c)	kakovost poti (ali je večinoma ravna in lepa ali strma in slaba);
d)	ali ie učna oseba učila samo pol dneva če ie razdalja manjša kakor 5 km.
Izkaze naj potrdi šolsko vodstvo, v slučaju pa, da ie prizadeta učna oseba šolski voditelj, okrajni šolski svet. Vsi izkazi se naj pošljejo neposredno računovodstvu delegacije finančnega ministrstva odd. za pokrajinsko upravo odsek II, (poslopie pokrajinske uprave). Posebnega razpisa višji šolski svet ne bo razpošiljal. zato naj prizadeti uradi in učne osebe vzamejo razglas na znanje. Predsednik- dr. Stanko Bevk 1. r.
—§ Rodbinske doklade za učit. abi-turijentke. Rodbinske doklade za otroke stare nad 16 let pripadajo po členu 32. zakona o draginiskih dokladah do dovršenega rednega šolanja. Matura na učiteljišču se smatra kot dovršeno šolanje zato pripada rodbinska doklada do dneva izpita odnosno do konca junija. Nameščenci so dolžni naznaniti vsako izpremembo glede zvišanja ali znižanja prejemkov nakazuiočemu računovodstvu.
—§ Za vštetie vojnih let v zmisiu člena 282. fin. zakona Ur. list št. 105¡22 in kraljevske uredbe Ur. list štev. 110/22 morajo prizadeti prositi. Pravilno kolko-vano prošnio ie opremiti z uradnimi dokazili o voiaškem službovanju.
Vestnik meščanskih šol.
PETJE IN GLASBA.
Oddaljevanje).
Dr. Krekova m sel o rednih šolskih koncertih ie pač vsega uvaževania vredna S prisostvovanjem svojcev prijate-teljev in znancev proizvajajočih. bi se glasbena izobrazba zanesla v najš rše kroee. V to svrho ter v podvig glasbene izobrazbe in estetskega čustvovanja mladine. bi bilo treba uvesti na meščanskih šolah obligatno zborovo petje. Ta zbor bi bil sestavljen iz dobrih in najboljših po pevskem učitelju izbranih moči. Pevskim nastopom bi se eventuelno pridružilo kako inštrumentalno oroizvajanie. Kakor bi bilo dobro — v dosego boljših uspehov — uvesti vsaj v višjih razredih meščanske šole 2urni pevski pouk. tako bi moral biti tudi zborovemu petju odmerjen isti čas.
Z uvedbo instrumentalnega pouka na meščanskih šolah ie dana marsikateri r€vni pa glasbeno nadarjeni učenki prilika naučiti se brezplačno igranja na klavir ali violino. Tu ni misliti na dosego kake virtuozitete. ptč pa da postane učenka — ob ugodnih razmerah po 3 do 4 letih vežbanja — zmožna zaigrati pri-oroste skladbe ali spremljati lahke pesmi pravilno in s primernim glasbenim razumevaniem. Seveda ie dosega tega smotra odvisna od števila učenk v eni uri, o tem ali ima učenka doma klavir ali ne o glasbeni nadarjenosti in marljivosti posameznih itd. Na teh šolah bi se bilo ozirati pri inštrumentalnem pouku zlasti na one učenke, ki imajo namen vstopiti na učiteljišče. Ta zavod bi potem nadaljeval delo ki ga ie započela meščanska šola ter na ta način dosezal na glasbenem polju že dokaj lene uspehe. In koliko glasbene sile bi tako izobraženo učitelistvo lahko zaneslo med narod!
Da pa se more vršiti pevski pouk z . uspehom in veseljem ni pozabiti glasbenega učitelja samega.
Pri pevskem pouku ne zadošča samo razlaga in podajanje navodil, tu je v prvi vrsti na mestu zgledno petje s strani učitelja in posnemanie s strani učencev. Kdor ie sam te stroke ve kolikokrat je treba »peti naprej«. predeni se pri neiz-vežbanih pevcih doseže to. kar se hoče. Vsled tega ie ta predmet zlasti pri razrednem pouku, kjer je združen dober in slab pevski material, zelo težaven. Pri razdeljevanju pevskih ur ie treba torej upoštevati dejstvo da utrujen in izmučen glas ne more biti zgled lepemu petju. Pa ne samo iz tega, temveč tudi iz razloga nadaline izobrazbe glasbenega uči-telja(ice) je pomisliti na primerno število učnih ur. Saj se mora učitelj petja tudi zamisliti v svoio tvarino se poglobiti v ustroj pesmi, se izpopolnjevati v harmoniji ter spoznavati in biti v stiku s tekočimi glasbenimi deli. Kjer ,na ni napredka. ie gotova stagnacija in končno nazadovanje, ki ni v korist ne učitelju, še mani pa učencem.
Kako na je z učiteljem ki je izurjen v tem ali onem inštrumentu? Znanje kla-
virja ali violine zahteva,vsekakor ved-nega praktičnega udeistvovania in zanemarjanje tega se maščuje v najkrajšem času. Učitelju(ici) kateremu je poverjen inštrumentalni pouk se mora oač pustiti še toliko časa da ie zmožen lotiti se s kolikor toliko svežim duhom in primerno fizično silo lastne vaje. s katero si skuša ohraniti vsaj približno ročnost, katero si ie pridobil s svojim študijem. Kaj pa bi bil n. pr. učiteli klavirja ki ga razumeva le še teoretski, ki pa ni več zmožen zgledne praktične igre?	F. S.
(Kon c). (
iz Jugoslavije.
POKRAJINSKA SKUPŠČINA V PTUJU.
Vsak udeleženec na pokrajinski skupščini naj se javi najkasneje do 5. julija pismeno na okrajno učiteljsko društvo v Ptuju. V dopisu naj točno navede, katere dneve ostane v Ptuju, kolikokrat prenočuje in glede prehrane. V to svrho objavljamo že danes približni dnevni red. V soboto dne 7. jul ia ob pol 11. uri se vrši seia širjega sosveta v risalnici Mladike. Na tej seii morajo biti navzoči poleg članov ožjega sosveta vsi predsedniki okrajnih učiteljskih društev in člani odsekov. Popoldne ob pol 2. uri začno v Mladiki zborovati odseki. Ob pol 5. uri začetek zborovanja delegacije v Društvenem domu. Dolžnost udeležbe na delegacijskem zborovanju: članov širjega sosveta, odsekov in vseh delegatov okrajnih učteljskih društev. Letos ie udeležba na delegacijskem zborovanju tembolj obvezna. ker se vrše volitve članov ožjega sosveta za nadaljno poslovno dobo 3 let. Pravico udeležbe na delegacijskem zborovanju ima pa vsak organizirani član, seveda brez glasovalne pravice. — V nedeljo, dne 8. julija ob 9. uri zjutraj začetek skupščine. Za oondeljek so projektirani izleti v Haloze in v Slovenske gorice (Jeruzalem) za kar je tudi prej prijaviti udeležbo. radi priprav. To bi bil približni razpored pokrajinske skupščine. Definl-tivni dnevni red prineseta zadnji dve številki »Tovariša« pred skupščino. — Kakor nas obveščajo iz Ptuia. bo tamkaj na razpolago večje število skupnih brezplačnih prenočišč v Mladiki Dijaškem domu in v telovadnici deške osnovne šole. Ker pa nedostaja posteljnega perila naj si do-tični. ki reflektirajo na ta prenočišča, vzamejo riuhe seboj. Stanovanjski in prehranjevalni odsek oosluieta v deški osnovni! šoli na Srbskem trgu nasproti okrajnemu glavarstvu. Vsak udeleženec skupščine naj se iavi takoi pri prihodu v Ptuj tamkaj, da se mu nakaže stanovanje in lokal glede prehrane. Treba je vzdržati točno disciplino, da ne nastane nered. Navodilom nrioravljalnega odbora se mora vsakdo brezcogoino pokoravati. Kdor se ne iavi pravočasno za stanovanje, zanj pripravljalni odbor ne prevzame nikake odgovornosti. — Imenik stalnih članov odsekov ie natisnjen zadei.
—	Razprave za kongres UJU. Prema odluci Izvršnog Odbora Udruženja Jugo-slovenskog Učiteljstva. na kongresu ce-lokupnoga učiteljstva naše zemlje, koja če se 6. i 7. avgusta t. g. održati u Ljubljani, raspravljače se ove teme: 1. O je-dinstva osnovne nastave u našoj državi (s obzirom na nastavne predmete u ko-iirna treba izvesti jedinstvo i jednoobraz-nost nastave u celoi zemlji): i 2. Više učiteljsko obrazovanje (u vezi s pitanjem
0	Višoj Ped. Školi pitaniem o prijemu učitelja na Univerzitet i pitaniem o reorganizaciji učiteljskih škola). Pozivaju se svi. koii bi želeli da za učiteljski kongres obrade koiu od ove teme da svoje referate izvole poslati Izvršnom Odboru Udruženja Jugosl. Učiteljstva (Beograd Učiteljski Dom) najdalje do 15. jula tek. god. Detaljan dnevni red i Gl. Skupštine
1	kongresa objaviče se naknadno.
—	Preselilo se ie strokovno tainištvo UJU in uredništvo »Učiteljskega Tovari- j ša« v Učiteljski tiskarni iz pritličja v I. nadstropje na štev. 16. v kateri bo od sedaj skupno poslovalo strokovno tajništvo, glavno blagajništvo pov. UJU. uredništvo »Učit. Tov.« in kjer je nastanjena tudi centralna knjižnica pov. UJU. V sosedni sobi ie nastanjena uprava listov pov. UJU. Tako je Učiteljska tiskarna preskrbela da je naša organizacija prišla do samosvojih poslovnih prostorov. Čast ii!
—	Kako ie bilo ko so klerikalci vladali? Vlada je sestavila nove šolske tiskovine in naročila Učit. tiskarni, naj jih ' natisne in pošlie eno kolekcijo v mapi vsem krainim šolskim svetom brezplačno. To je ta tudi storila, za kar stroški niso bili mali. Katoliška, sedaj Jugoslo-
vanska tiskarna ie te tiskovine enostavno ponatisnila in potem pritisnila na kraj-ne šolske svete in župnike kot predsednike da morajo le Pri njej naročati. — Enako ie deželni šolski svet sestavil »Glavno letno poročilo«, ki ga je dal v založbo »Katoliški tiskarni«. Hkrati ie pa deželni šolski svet ukazal vsem krajnim šolskim svetom da morajo »Letno poročilo« naročiti za vse šole kljub temu, da za šolska vodstva ni bilo nobene praktične vrednosti kar se o »Staležu« ne more trditi, ker ima praktično vrednost in je neobhodno potreben za šolska obla-stva in posebno za šolska vodstva ki ga neštetokrat potrebuiejo tVi uradovanju. — Toliko pristavka k umazani notici v »Slovencu« glede »Staleža«.
—	Za otroške vrtnar'ce. Udruženje Jugosl. Učiteljstva uputilo je predstav-ku G. Ministru Prosvete o poboljšanju plata i dodataka kvalifikbvanih državnih zabavilja. — N. P.
—	Razprave o programu UJU pri okrainih učiteljskih društvih naj pošljejo referenti direktno glavnemu poročevalcu za pokrajinsko skupščino tov. Pavlu F 1 e r e t u v Ptuj da jih bo upošteval pri svojem referatu. Tajniki okrajnih učiteljskih društev nai mu pošljejo vodilne misli iz debate.
—	Prijave z I. tečaj V šje pedagoške šole v Zagrebu. Pokrajinska uprava v Zagrebu ie sporočila z odlokom z dne 22. maia 1923. štev. 21.458 naši upravi, da sprejme v 1. tečaj Viš. ped. šole toliko učiteljev in učiteljic, kolikor jih .ii pošlie naša šolska oblast. V to svrho ie vlagati prošnie na višji šolski svet uradnim potom do 30. junija. Podrobnejši pogoji so razvidni v odloku, ki so ga prejeli okrajni šolski sveti in nai se prizadeti obrnejo tia.
—	Maturanti iz leta 1880. in 1881. mar borskega učiteljišča se kličejo po lanskem sklepu v Celju na sestanek v Ptuj. in sicer na 7. dan julija t. 1., na predvečer občnega zbora udruženja UJU. Javite se s primernimi predlogi, da se vse potrebno ukrene. Tovariške pozdrave! Sklicatelja: Mato Šmid — Podgorje; Ante Porekar — Hum p. Ormož.
—	Komenda. Vsak trezen politik bi se poglobil v stvar samo in šele potem bi spuščal »bombe« med svet. Člankar J. L. v štev. 22. »Tovariša« pa se je čutil poklicanega broditi po razmerah, ki še niso godne za iavnost in ki ga prav nič ne tangiraio in. katere le površno pozna. Tu velja reklo: Le čevlje sodi nai kopitar! Naj ie Komenda srečen ali nesrečen kraj. je stvar drugih in ne gre blatiti kraja, ki člankariu ne dela krivice. S svojim dopisom ie člankar J. L. zgrešil adreso in cilj. Lahko ie podirati! Predno je napisal, da se ie pevsko društvo, ki sem ga ustanovil. spuhtelo nad žarišče patentirano omejene narodne prosvete bi se vsestransko poglobil v razmere in prišel bi do pravega zaključka tako pa je pri dobri stvari več škodoval nego koristil. Kaj ne g. člankar: Kdor je delal, ta kratko vleče?! Nič ne de ali hlapcev ne bom igral. Res ie da se mora učiteljstvo na šolah medsebojno podpirati in to je sedaj pri nas. ne drži oa. da bi učiteljstvo. ki mu družinske ali gmotne razmere ne dopuščajo. brenčalo od veselice do veselice v teh dragih časih (na liubo komur si bodi). Moia naloga ie v šoli — za de-lovanie zunaj so sicer odredbe, a zakona še ne! Med narod nas vleče le prosta volja in njega potreba, a da se človeka z loparjem napada če nima slavčkovega glasu ie od sile S tem ie moia polemika pri kraju. Rečem le. da je veliko prote-žirancev. ki imajo zaščito in ki koristijo na prosvetnem polju mani od drugih. Clara nacta in pika!	I. V.
—	Nadučiteljska služba in služba za učiteljico je razpisana pri Sv. Duhu na Ostr. vrhu. okraj Maribor, ena najvažnejših postojank tik ob državni meji. Sv. Duh je lepa. znamenita planinska točka obmejnega Koziaka dve uri od postaje Fala Šolske in izvenšolske razmere" ugodne: dvorazrednica z enorazredno podružnico, meblirano stanovanje 2 sob in kuhinje s kurjavo brezplačno na razpolago tudi obstoja nov šolski oder za prosvetno udeistvovanie idealnih tovarišev. Tovariši(-ice). ki razumevate potrebe obmejnega šolstva vložite do 20. t. m. prošnjo pri krainem šolskem svetu. Eventualne informaciie daje: Ernest Vrane, začasni šolski vodja. Sv. Duh. p. Selnica ob Dravi.
—	Podpisano šolsko vodstvo se g.
hotelirju hotela »Štrukelj« v Ljubljani najlepše zahvaljuje za dobro, obilo in ceno hrano s katero ie naše učence-izlet-nike postregel ter ta hotel vsem izletni-
kom toplo priporoča. Nadalje se zahvaljuje g. profesorju Nandetu Marolt. kateri ie v istem hotelu pogostil naše otroke s slaščicami in trgovcu g. Mikuliču. kateri iih ie na njih povratku v Sodražici okrepčal z gorkim čajem. — Šolsko vodstvo v Loškem potoku.
' — Strokovni izpit za gluhoneme je napravil z odličnim uspehom tov. Mirko D e r m e 1 j pred izpraševalno komisijo v Ljubljani. Čestitamo!
—	Članom finančnega odseka za kongres naznanjam, da bom sklical prihodnjo sejo tega odseka po potrebi pismenim potom. — Načelnik.
—	Tovariši(-ce) iz leta 1903. Na tozadevni poziv so se doslej oglasili štirje tovariši, dva ustno dva pismeno. Ako ne dobim nadalinih predlogov, opustimo sestanek in čakajmo 251etnice. — R. D.
RAZPRAVE O PROGRAMU UJU.
-nm Učiteljsko društvo za Kočevski okraj ie zborovalo dne 9. junija t. 1. v Ribnici. Na zborovanju se je temeljito predelal »Program UJU«. kjer so udeleženci z velikim zanimanjem sledili globoko in dobro zamišljenim izvajanjem in izpreminjevalnim predlogom tov. ravn. A. Merviča in šol. vod. F. Ločniškarja. Po skupni debati katere sta se udeležila posebno ravn. Merliak in nadučit. Dore Be-triani ie bil sprejet predlog: Nai se o »Programu UJU« temeljito razpravlja in ne orehitevati s stvarjo. Referentie vseh društev pov. UJU Ljubljana nai se sesta-neio še pred skupščino v Ljubljani, kjer nai se o Programu temeljito razpravlja in orevdarijomai se vsi predlogi vseh društev še predno se odda cela stvar glavnemu poročevalcu za na skupščino. Poročevalec na skupščini pa naj bo potem zopet v zvezi z glavnim poročevalcem v Beogradu da pridejo tako zasnovani predlogi res do veljave in da ne bo delo brez vsakega uspeha. Opomba: Definitivnih sklepov na letošnii skupščini itak še ne bomo mogli napravljati. ker ie čas prekratek in ie potreba zato ožjega odbora, ki bo orei obdelal materijah Referenti od okrajnih društev naj takoj pošlieio svoie referate glavnemu referentu tov. Pavlu F 1 e r e t u v Ptuj tajniki pa nai ooišeio glavne misli iz debate in mu naj jih pošljejo takoi.
Književnost in umetnost.
PAVEL FLERE:
„PETA ČITANKA".
(Dalje.)
V dobi takega metodičnega in didaktičnega osvobojevanja pač ni kazalo, da bi stopala čitanka za najvišjo učno stopnjo nazai na stališče realistične čitanke; mislim oa da bi kai takega za svoio osebo tudi ne mogel zagovarjati pred svojo vestio. Tako se je torej zgodilo, da »Peta čitanka« ne prinaša nikakršnega gradiva za stvarni pouk kot tak, temveč poizkuša prinašati vsepovsod kolikor le mogoče dopolnilo in ilustrativno snov za stvarni pouk. T. i. snov za poglobitev otroških opazovani in spoznani po učiteljevi stvarni, nazorni obravnavi, še bolj pa za navodilo otroške samopri-dobitnosti.
S tem merilom bo moral meriti knjigo ki io bo rabil: snov za obravnavo stvarnega pouka v njej ne najde. Upam. da brez škode. Zakaj vsakdo, ki noče biti le učitelj v vulgarnem pomenu besede pač pa učitelj, ki vzgaja, goji In razvija duh otroški in ne le njegov spomin si bo iskal snov za svoje učno delo drugod v znanstvenih in ooljudno-znam stvenih knjigah ter se tako približeval onemu idealnemu učitelju, čegar znanje tje presega »le centimetersko« tistega znanja, ki naj ga nudi učencu marveč ki sam posega v bogato zakladnico lastnega znania in iz tega siplje v otroško dušo
S tega stališča priznavam čudi, da stavi »Peta čitanka« na učitelja velike zahteve in tem večje, čim mani je kdo korakal naprej z duhom časa. Mnenja pa sem. da mora vsako novo delo. namenjeno naši šoli te zahteve še povečati ker tudi sami stavimo za svoio izobrazbo vedno višje zahteve in stavi življenje vedno višje zahteve na nas z ozirom ra našo lastno nadaljno izobrazbo, hi za svoie učno delo se moramo zavedat1 oa sta absolutno obvladale snovi in psihološko poznanje temeljna pogoja vsakega pedagoškega delovanja. A še celo ta dva ki nam iih otrokom namenjena učna knjiga nikdar podati ne more. samo pogoja: zakaj pedagoško delovanje prične šele takrat, ko smo snov kulture spoznali in doživeli v sebi. tako pripravljeni
Da stremimo do tem. da z nio vplivamo na bodočega človeka ter ga navajamo na življeniapolno delovanje s to snovjo. To vse na more dati delov šoli — šola vzeta kot najširši pojem učno-vzgojnega delovanja — nikdar pa ne šolska čitanka, ki more služiti le kot dopolnilo oziroma časih kot navodilo za tajko živo delo nikakor pa ne za njegovo izhodišče. In učitelj, ki mu ie za tako delo in ki hoče biti v šoli produktiven, zlasti pa umetniško produktiven, mora knjigo ki bi ga vezala še s snovjo, občutiti kot breme, kot oviro delu. Kako pa bi se mogel danes sestavlialec šolske kniige zago-variati nred takimi učitelji ki so najboljši ki so kvas stanu?
(Dalje prihodnje.)
Naše narodno prosvetno delo.
Šolski odri in pevski zbori.
—po Prireditev deške šele I. in dekliške šole III. v Mariboru Zaznamovati imamo zopet sijajno uspelo prireditev omenienih šol v tukajšnjem gledališču dne 3. in 5. t. m. Kot nastopna točka se ie podala Finžgarieva otroška igrica »Ve-dež«. Skrbno pripravljeno in spretno re-žirano delo ie doseglo lep uspeh. (Naštu-diral ie igro tov. g. B. Ipavec režiral pa gledališki režiser g. Kovic). Naslednja osemletna solo-oevka bi bila s primernejšo skladbo izvrstno dosegla višji uspeh, nego pa z O. Devovim »Makom«. (Adamičeva zbirka vsebuie v 1« delu dovolj hvaležnega gradiva). Eksakten je bil telovadni nastop dečkov, ki je delal čast svojemu voditelju g. tov. B. Ipavcu. Višek cele prireditve na je bil brezdvoinno nastop tov. g. J. Nerata s svojim pevskim zborom učencev in učenk višjih razredov Tristo pevcev in pevk ie proizvajalo Petzove »Letne čase« s sprem-lievaniem orkestra, v katerem je isto-tako prevladovala mladina. Otroci so po-pevali in deklamovali. da ie bilo veselje. Lepa izgovarjava (osobito ie omeniti, ker so bile oevke in deklamatorice učenke nemške šole), ritmiška sigurnost in di-namska menjava ie v zvezi z vzorno zborovo disciplino pripomoglo temu, morda najlepšemu in najhvaležnejšemu delu izmed mladinske pevske literature, do popolnega uspeha Pripomogli pa so k temu tudi tovariši in tovarišice. ki so g. dirigenta v niegovem delu podpirali. G. Nerat napreduje s svojimi mladinskimi nastopi vidno in želeli bi le. ko bi se mu podala prilika, pokazati sad svojega s m o t r e n e g a in truda-oolnega dela ob priliki kake učiteljske skupščine v Mariboru.	H. Druzovič.
—po Barje (Ljubljana). V nedeljo, 10. t. m. je uprizorila barjanska šola dobro uspelo igro »V deveti deželi« ki jo ie priredil tov. Fr. L o č n i š k a r. Igra s svoio neprisiljeno vzgoino vsebino in tendenco ie zelo primerna za šolske odre: dva dečka-neoridiprava odideta skrivoma z doma v »deveto deželo«, kjer se cedi med in mleko kjer rastejo klobase na drevesih, splošno kier ie polno iela brez dela. Po mnogih razočaranjih in naporih se vrneta skesana domov. — Mladi igralci in igralke so se dobro postavili, nastopali so z nepričakovano gotovostjo, kar ie izzvalo burno odobravanje navzočih Barjanov in Bariank ki so napolnili šolsko sobo do zadnjega kotička. — Tovarišem G r č a r j u . B e 1 i n u in T r o-beiu kličemo: Le krepko naprej v za-početem delu! Ljubljančane in bližnje sosede oa opozarjamo na ponovitev igre v nedeljo 17. t. m. ob 4. uri popoldne.
Naša gospodarska organizacija.
—g Članar na in darila za učiteljski konvikt. Učiteljski zbor v Sevnici mesto venca na grob tov. Mariji Bovhovi. učiteljici ženskih ročnih del v Sevnici i 80 Din. Hvala!
—g Darila »Učiteljskemu konviktu« v Ljubljani. 7% obveznče državnega investicijskega posojila (kuponi od meseca marca 1923 dalje): Janko Kokotec, šolski voditelj v Osilnici, 1 a' 100 Din; prej izkazanih 101 obveznica a 100 Din, skupaj 102 obveznici a 100 Din = 10.200 Din. Srčna hvala!
—g Darila »Učiteljskemu konviktu« v Ljubljani. 7% obveznice državnega investicijskega posojila (s kuponi od meseca marca 1923 dalje): Janko Kokotec. šolski voditelj v Osilnici. 1 a 100 Din: (s kuponi od meseca septembra 1922 dalje): Milan Volk, učitelj v Ljubljani, 1 a 100 Din; (s
kuponi od meseca marca 1922 dalje): Josip Zakrajšek nadučitelj v Blatni Brezovici. 1 a 100 Din: Josipina Zakrajšek-Vercetova učiteljica v Blatni Brezovici, 1 a 100 Din; skupaj 4 obveznice a 100 Din in prej izkazana 101 obveznica a 100 Din = 10.500 Din. Srčna hvala!
Iz nase stanovske organizacije.
Iz poverjeništva UJU v Ljubljani.
IZPOPOLNJENI ODSEKI VSLED SKLEPA POKRAJINSKE SKUPŠČINE NA BLEDU DNE 3. SEPT. 1922 IZVOLJENI NA SEJI ŠIRJEGA SOSVETA DNE 28.
DEC. 1922 V LJUBLJANI.
Stalni člani za:
I.	Stanovsko - poitični odsek: Do-
stal Rudolf kot strokovni tajnik. Lapajne -Josip. Rajšp Josip; namestniki: Jatnšek Fran Brinar Fran.
II.	Gospodarski odsek: Fegic Mirko, kot glavni blagajnik pov. UJU, Petrič Ivan. kot načelnik »Rez. sklada«. Voglar Fran Dimnik Jakob; namestnik ; Šmaj-dek Ivan Klemenčič Josip.
NI. Kulturno-pedag. did. odssk: Flere Pavel, kot urednik ped.-znan. glasila Šega Ivan. Karbaš Fran; namestnki; Šilih Gustav. Martine Franc.
IV.	Tiskovni odsek: Dimnik Ivan, kot urednik stanovsko-pol. glasila. Hren Anton. Zupančičeva Vita; namestniki; Hude Drago Moderndorfer Vinko.
V.	Narodno - prosvetni odsek: Rus Vilibald kot član ožjega sosveta, Plesni-čar Pavel. Godec Marija. Ločniškar Fr.; namestnki: Grum Rado. Dominko A.
VI.	Odsek za stanovski naraščaj; Luiznar Fran, kot član ožjega sosveta, Kožuh Mirko in Bračičeva Milka za Maribor Škulj Andrej in Likozarieva Anica za Ljubljano: namestniki; Alt Aleksander, Milčinski Angela. Legat Stanko. Wasch-tetova lika.
VII.	Odsek za obmejno šolstvo :n ne-odrešeno ozemlje: Močnik Peter\ kot član ožjega sosveta. Mervič Anton za iužni del: namestniki; Štravs Karel. Do-bršek Karel za mariborsko oblast. Mencin Rudolf (Mežiška dolina). Peternel Ludo-vik (Prekmurie): namestniki: Pučelik Mir. Lešnik Mir.. Mavric Karel.
VIII.	Stanovsko - obrambni odsek: Gnus Anton kot član ožjega sosveta. Šu-mer Hinko. Knaflič Radoslav: namestniki» Ivanišič Ljudevit Majcen Mirko.
Dolžnost navedenih članov odsekov ie. da se udeleže pokrajinske skupščine v Ptuiu. Ako kak član ne more priti na skuoščino. mora pravočasno obvestiti namestnika, da se udeleži isti.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
+§ LJUBLJANSKO UČIT. DRUŠTVO zboruje celodnevno v soboto 23. jun. 1923 v prostorih I. mest. deške osn. šole na Ledini. Začetek zborovanja ob 9.
ur, dopoldne. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. O najmodernejšem pouku petja na osnovnih in meščanskih šolali. Predava g. profesor Kozina. 3. Volitev delegatov za pokrajinsko skupščino UJU v Ptuju. 4. Volitev delegata in namestnika za državno skupščino UJU v Ljubljani. 5. Blagajnikovo poročilo. 6. Gospodarski položaj učiteljstva in nabava življenskih potrebščin. 7. Slučajnosti. — Popoldne se vrši skupni sestanek s tovariši in tovarišicami litijskega okraja, ki imaio ta dan uradno konferenco. Kraj sestanka se določi na zborovanju. — Odbor.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LOGAŠKI OKRAJ sklicuje na dan okr. učit. konference ob 15. uri svoj redni občni zbor s sledečim vzooredom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagainika. 4. Volitev novega odbora. 5. Volitev delegatov. 6. Slučajnosti Udeležba ie stanovska dolžnost. — Odbor.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ je zborovalo dne 19. aprila t. 1. v Mariboru v mali dvorani »Narodnega doma« ob 10. uri oredpoldne pri zadovoljivi udeležbi. Pred prehodom na dnevni red se spominja predsednik umrlega tov. Leopolda Šerbi-neka iz Frama. Stanovske zadeve: Pretresa se ustanovitev podružnic »Fer. Sa-veza«. — Po kratki debati se sklene, preložiti ustanovitev iste na prihodnje zborovanje. Obširno debato v katero so posegli tov. Šijanec. Knaflič. Godec in Lesjak. ie izzvalo vprašanje eventualnega zopetnega oretresovania velikih počitnic po šolskih oblastvih. Večina se iz-
reka za sedanjo ureditev in ne za morebitne zopetne jesenske počitnice. — Simpatično smo pozdravili izvajanja našega zastopnika v višjem šolskem svetu, tov. Ivana Tomažiča. — Sklene se naprositi poverj. UJU. naj stori potrebne korake, da zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu ne bo zapisnikar sej, kajti vsled obremenitve, pisati pri sejah zapisnike. ne. more posvečati dovolj pažnje vsem sejnim zadevam, osobito pa v važnih personalnih vprašanjih učiteljstva. Za zapisnikarja nai se pritegne drugo pisarniško moč. — V zadevi našega obupnega gmotnega položaja se na predlog tov. Mohorka in Knafliča sklene, da se društveno predsedstvo obrne tudi direktno na šolsko oblast. — Toplo se priporoča članstvu pristop k »pedag.-didaktiškemu krožku v Mariboru« v največjem interesu nadaljnje samoizobrazbe. — Tov. R. Knafliču. ki ie bil zopet enkrat »Straži« trn v peti. izreka učiteljstvo zaupanje. Predavanja: »O kroniki našega društva« predava tov Mar. Godec. Riše postanek in razvoj društva, ki obhaja letos svojo 50letnico obstoja. 501etnica društva se bo praznovala na izletnein zborovanju v Limbušu meseca junija. V ta namen se izvoli pripravljalni odbor za skromno slavlje. (Predsednik. Vauda Godec, Roz-baud, Stubl..Lesiak). O »Gustavu Le Bonu in niegovih Psiholoških zakonih razvoja narodov« predava tovariš predsednik A. Spreitz.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
—lu V polemiki o »Pedagoškem Zborniku«« pripuščamo polno odgovornost avtorjem. — Sklepno besedo prinesemo še »Na naslov akademskega socialno - pedagoškega krožka«. Iv. Šega: »Bodimo resni!« ie zadnji moment zaradi prostora moralo odpasti za prihodnjo številko.
—lu A. Z.: »Gor čez ¡zaro«. Zbirke nismo prejeli od založništva. Plrincipi-ielno oa ocenjujemo samo ona dela ki jih prejmemo na ogled.
—lu F. R. — S. P.: Vašega dopisa v tej obliki ne moremo prinesti, ker nam nedostaie prostora.
Po sklepu lista.
— Književna tombola Jugoslo-venske Matice. Deveta in deseta številka je 29 in 16. S to številko bodo izčrpane vse kvaterne. Vsi. ki so s temi številkami dosegli kva-terno. nai nam karte nemudoma pošljejo, ker čakamo na nje samo še štiri dni. Dosedaj izžrebane številke so: 25. 64. 58, 13. 26. 50. 76, 54. 29 in 16. Obenem prosi pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani vsa šolska vodstva, ki so se udeležila književne tombole, da nam čimpreie pošljejo natančna poročila, koliko ie od prodanih kart odvzela šolska mladina. To rabimo v svrho določitve izrednih dobitkov ki jih mislimo poslati knjižnicam onih šol, ki imajo zabeležiti naičastrHšo udeležbo.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik; Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Štev. 1741.
RAZPIS UČNIH MEST V KONJIŠKEM OKRAJU.
V stalno zasedenje se razpisujejo sledeča lična mesta:
1.	Čadram, šestrazrednica, mesto učiteljice.
2.	Kebelj. trirazrednica. mesto učiteljice.
3.	Prthova. trirazrednica. mesto učitelja ali učiteljice.
4.	Sv. Jernej, trirazrednica. mesto učiteljice.
5.	Skomarje in
6.	Resnik. mesti učiteljev-voditeljev s službenim stanovanjem.
Pravilno opremljene in kolekovane prošnie nai se pošiliaio oo službeni pot: dotičnim krajnim šolskim svetom do dne 2. julija 1923.
Okrajni šolski svet v Koni cah
dne 3. juniia 1923.
Predsednik: Poklukar 1. r.
Štev. 289
RAZPISUJEJO SE V STALNO NAME-ŠČENJE NASLEDNJE UČITELJSKE SLUŽBE.
I. Šolski okraj Celje-okolica.
1.	Blagovna, pošta Št. Jurij. juž. žel, dvorazrednica. "za učiteljico.
2.	Dobrna, štirirazrednica, za učitelja.
3.	Dramlje. štirirazredn. za učitelja.
4.	Kalobje pošta Št. Jurij. juž. žel., dvorazredn.. za nadučitelja in učiteljico.
5.	Nova cerkev, pošta Voinik. štirirazrednica za učitelja in učiteljico.
6.	Sv. Pavel pri Preboldu, šestrazrednica za učitelja.
7.	Sv. Peter v Sav. dolini, trirazrednica za učitelja ali učiteljico.
8.	Svetina, pošta Štore, enorazredni-ca. za učitelja-voditelja ali učiteljico-vo-diteljico.
9.	Šmartno v Rožni dolini, pošta Celje. za nadučitelja.
II. Šolski okrai Laško.
1.	Dol, pošta pri Hrastniku, petraz-rednica za učitelja.
2.	Henina. krajni šolski svet Jurklo-šter. enorazrednica. za učitelja-voditelja ali učiteliico-voditeljico.
3.	Hrastnik, deška petrazrednica z dvema vzporednicama, za nadučitelja.
4.	Hrastnik, dekliška petrazrednica z eno vzporednico za učiteljico.
5.	Sv. Jedert. pošta Laško, dvorazrednica. za nadučitelja in učiteljico.
6.	Sv. Katarina, krajni šolski svet Trbovlje dvorazrednica. za učiteljico.
7.	Sv. Lenart pošta Laško, trirazrednica za nadučitelia in učiteljico.
8.	Reka pošta Laško, dvorazrednica, za nadučitelia in učiteljico.
9.	Trbovlje - Vode. deška, osemraz-rednica s štirimi vzporednicami za 3 učitelje.
10.	Turie. pošta Dol pri Hrastniku, enorazrednica. za učitelja-voditelja.
III. Šolski okraj Vransko.
1.	Braslovče. petrazrednica, za učitelja.
2.	Št. Jurii ob Taboru štirirazrednica z eno vzporednico, za učitelja in učiteljico.
3.	Vransko šestrazrednica za učitelja.
4.	Polzela, šestrazrednica za učiteljico ženskih ročnih del za Polzelo in Sv. Peter v Sav. dolini.
Pravilno opremljene prošnje se naj predložijo službenim potom dotičnim krainim šolskim svetom do dne 30. juniia 1923
Predsednik: Žužek 1. r.
Štev. 1741/22.
RAZPIS UČNIH MEST V KONJIŠKEM OKRAJU.
V stalno zasedenje se razpisujejo sledeča učna mesta:
1.	Čadram. šestrazrednica. mesto učiteljice.
2.	Kebelj'. trirazrednica, mesto učiteljice.
3.	Prihova trirazrednica mesto učitelja ali učiteljice.
4.	Sv. Jernei. trirazrednica mesto učiteljice.
5.	Skomarje in
6.	Resn. k mesti učiteljev-voditeljev s službenim stanovanjem.
Pravilno opremljene in kolekovane prošnie nai se pošiljalo po službeni poti dotičnim krajnim šolskim svetom do dne 2. julija 1923.
Okrajni šolski Svet v Konjicah.
dne 3. junija 1923.
Predsednik: Poklukar 1. r.
ZiKO
Pokusite......JblfVV^ -- in se prepričajte,
da ni okusnejše kave. Nadomešča pravo kavo ter potrebuje malo sladkorja, zato je tudi najcenejša. Priporočljiva je predvsem za otroke, bolnike in rekonvales-cente. Številna priznanja na razpolago. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Naroči se lahko tudi po povzetju najmanj 5 kg direktno v Pražarni „Zika", d. z o. z.
Ljubljana, Rož. dol.
priporoča
„Slov. Sol. Matica".
Zelo primerno za učence in učenke, ki koncem šol. leta zapuste za vedno ljudsko šolo.
Vsak list stane 50 p.
Naročila sprejema „S. Š. Matica" v Ljubljani.