67
Cena dragih ali žlahnih kamnov.
Po „Živi.«
Cena dragih kamnov se ravna po lepoti in enakosti barv, njih obliki in lesku in pa po njih velikosti. Velikost kamnov se določuje po vagi, in sicer po karatih; takošnih karatov gre 85 na 1 lot, in vsak karat se deli na 4 zernike ali grane. *)
Cena demantanebrušenega, 1 karat težkega, znaša blizo 20 gold. Hočemo pa ceno težkega nebrušenega demanta izrajtati, moramo teh 20 gld. s četvercom (kvadratom) karata pošteti; potem takem bode tedaj veljal ne-brušeni demant
dvakaratni 80 gold.,  ker 2 x 2 x 20 je 80, trikaratni  180 gold., ker 3 x 3 X 20 je  180 itd. Brušeni demant zgubi sploh polovico svoje teže; zavoljo tega brušeni demant,  1 karat težki, velja skor toliko kot neb ruše ni dvakaratni, namreč 80 gold.    Cena težjih brušenih demantov se izrajta,   ako teh 80 gold.  poštevaš s četvercom karatov;  potem takem bo brušeni demant veljal 2karatni    320 gold., ker    2 x    2 X 80 je    320 3karatni    720 gold., ker    3 x    3 x 80 je    720 lOkaratm 8000 gold., ker  10 x 10 x 80 je 8000 itd. To pravilo velja pa le za demante, kteri ne vagajo več kot 20 karatov.  Pri večjih demantih raste ta cena v manjši primeri, ker se redko kdo najde, ki bi toliko dnarja po  nepotrebnem potrosil.
Najdražji kamen za demantom je rubin, in če je posebno lep, je tudi tako drag kakor demant. Navadno se plača za brušeni rubin l/4 karata težki 3 gold. za 1 karat težkega 30 jjold., 2 karata 90 gold., 3 karate 250 gold., 4 karate 360. 5  karatov 500 gold.
Modri safir je cenejši, kakor rubin; brušeni navadno velja 1 karat težki 15, 2 karata 30 gold., 3 karate 45, 5 karatov 80 gold. itd.
Spinel ima po barvi in jasnosti različno ceno, najdražji je r o ž ni spinel (ru b i n bledi ali b a la s imenovan), ki se cen« za polovico manj kakor demant enake velikosti. Češki granat ali pirop je večidel majhen; velikost se šteje potem, koliko jih na 1 lot gre. Nebrušenih čeških granat o v velja 1  lot s 40 kamniči 5 gold. in pol,   s 60
*) Treba je pa razloček delati med karatom zlatim in med ka-ratom drago ti n ar s k i m (juvelirskim). Zlati karat je štiri in dvajseti del (Y24) marke, tedaj več kot pol lota, tako, da ie skoraj 48 dragotinarskih karatov obsega.
kamnički 3 gold. 25 kr. itd. Granati, kterih Lre več ko* 400 na 1 lot, se ne brusijo. 1 funt brušenih in za navle-kovanje ali nabiranje prevertanih najmanjših granatov (400 na 1 lot) velja 16 gold., 1000 nekoliko večjih brušenih pa že 140 gold.
Pravi smaragd je po jasnosti, barvi in lesku različne cene. Ce je lepo zelen in brez madeža, velja 1 karat (brušeni) 20 gold.; če je posebno žive barve in krasnega leska, pa velja 1 karat že 40 do 55, 2 karata čez 100 gold.
Beril (Aquamarin) se pogostoma nahaja, je blede barve in tedaj dosti dober kup. V Londonu so prodali 4 funte težkega za 6000 gold.
To pas i imajo po barvi in jasnosti različno ceno; najdražji so rožni (brazilijanski) in brezbarvini; zato včasih rumene topase žgejo, da bi rudeče naredili, pa to ne obvelja rado. Lepi rožni topasi imajo ceno demantov. 1 karat brezbarvenega (nebrušenega) topasa velja čez 15 gold. V7eliko cenejši je saksonski topas, blede rumene barve;  1  funt takih   nebrušenih   se kupi za 12 — 48 gold.
Dragi opal se šteje med najdražje kamne; velikih in čistih kosov je malo. Največji dosedaj najdeni vaga 34 lotov in se ceni na pol milijona gold.
Tir k is pravi (tem nosi nec, po rusko biruza) se nahaja le v Perzii; kamen grahove debelosti velja 8 do 10 gold. Mnogo cenejši je tir kis nepravi iz Sibirije; prav za prav so to kosci zobov predpotopnih žival; njih modra barva izvira od primešanega fosforokislega železnega kisljanca.
C i r k o n ali h i a c i n t nima velike ceue; kamen 5 čert v premerniku ne velja več od 20 gold.
Krisoberil je tudi dober kup; le če opalisuje, je dražji.
Kri sol i t (olivin) je mehek in je malokrat lepe barve; brušen 1  karat težek kamen velja 4 do 5 gold.
Strel ice (gorski kristal, Bergkrvslal) tudi češki demant imenovan, se brusijo na podobo brilantov; majhni, čisti pa lepo brušeni kamni veljajo 1 do 3 gold., večji 8 do 10 gold.
Ametist je dražji od strelic; cena njegova se ravna po jasnosti in živosti barve. Lepo brušen 1 karat težki ametist velja 1 do 10 gold., debelejši do 10 karatov težki se plačujejo  po  60 do  70 gold.
Mačje oko (Katzenauge) je zavolj izverstnega bleska zlo obrajtan kamen. Lešnikove debelosti velja 200 do 300 gold.; pa  tako  velik se redko najde.
Kri so p ras (kakor jabelko zelen) je drag, ako je žive barve in čist; veliki, lepo brušeni krisoprasi veljajo po  100 do  150 gold.
Karneol (kervave barve) in heliotrip (zelen z rudečimi pičicami) se ne rabita za lepotije, ampak le za tobačnice, pečatne kamne in take reči. Kakor sta čista in lepe barve, taka jima je cena. Lep pečatni kamen iz kar-neola  utegne do 50 gold. veljati; manj lepi so cenejši.
Od tiste dobe, ko so znajdli s pisanim steklom (glažom) žlahne kamne ponarejati, je cena njih zlo padla. Taki ponarejeni kamni so pravim včasi tako podobni, da se težko razločijo. Edino znamenje pravih žlahnih kamnov je njih terdost. Vsak ponarejen kamen je tako mehak, da se da z ojstrim robom strelic (gorskega kristala) ali kresivnim kamnom risati. Med žlahnimi kamni se dasta le opal in pa tir k is s kresivnim kamnom opraskati; vsi drugi so ter-dejši. Opalu pa ta mehkoba nič ne škoduje*, ker se opal zavoljo svojih spremenljivih barv nikakor   ponarejati   ne da.