4000 induplati LETO XXX konoplan glasilo delovne organizacije induplati jarše JANUAR 1982 Surovine Vse pogosteje se srečujemo s to besedo, ki zajema zelo širok pojem za stvari, ki jih rabimo v vsakdanjem življenju. Do nedavnega smo bili do večine surovin brezbrižni. Kadar jih je zmanjkalo smo dobili nove. Danes temu ni več tako. Nekaterih surovin je vedno manj in so zato neprestano dražje, druge je treba uvažati in zanje plačati račun v tuji valuti. O tem vprašanju želimo napisati nekaj več, ker nas bo stiska za surovinami in za devizami spremljala vseh dvanajst mesecev tega leta, ki se je komaj začelo. Le redki so, ki pri svojem delu ne uporabljajo surovin. Nekatere so že deloma pripravljene za uporabo. Pravimo jim polfa-brikati, ker niso več osnovne surovine ampak umetelno sestavljene. Nas tekstilce zanimajo najbolj tiste surovine, ki so za našo dejavnost potrebne. Narav- na vlakna (bombaž, lan ipd.) je potrebno gojiti, obrati ter spraviti v trgovsko obliko — bale. Podobno je z vlakninami živalskega izvora, ovčja ali velblodja dlaka, svila sviloprejk itd. Po drugi svetovni vojni pa se uvrščajo na prva mesta umetna vlakna, katerim so s kemijskimi posegi dali določene in željene lastnosti, ki jih tekstilci zahtevajo. Za izdelovalce teli vlaken so to končni izdelki, za nas pa surovine, ker šele iz njih izdelamo tkanino za takšno ali drugačno rabo. Surovine so tudi cement, premog in električna energija. Iz cementa naredi zidar ustrezno zmes za zidanje, s premogom kurimo in dobimo toploto, moč elektrika pa nam poganja stroje. Vse to, in še mnogo takšnega več, rabimo pri našem delu. Konec na 2. strani POSLANICA V novo leto smo zakoračili in pred vami je prva letošnja številka Konoplana — takšna kot je bila že marsikatera prej. 30 let že izhaja naše glasilo — junijska številka bo jubilejna. Si želite sprememb? Ali kdaj razmišljate, kakšen naj bi bil Konoplan, da bi ga prebrali od začetka do konca? Se kdaj vprašate, kako nastane — tudi takrat, ko članek obljubite, pa ga ne napišete? Ali ga iz meseca v mesec le preberete in uredniškemu odboru prepuščate vso iniciativo? Če je tako, potem bo Konoplan verjetno ostal več ali manj enak. Če pa boste tudi sami začeli pisati ali kako drugače pomagali pri ustvarjanju časopisa, bo drugačen. Ni boljše popestritve, kot čim več novih podpisov pod članki, kajti to zagotavlja tudi pestro vsebino. V delegatskem sistemu se vse bolj uveljavlja način sodelovanja, ki je sistemu lasten, se pravi, delegati sprašujejo oz. postavljajo tako imenovana delegatska vprašanja, strokovnjaki pa nanje odgovarjajo. No, vsa vprašanja, ideje, predloge, ki se porodijo v naših glavah, ne moremo posredovati kot delegatska vprašanja, lahko pa bi jih posredovali našemu uredništvu, mi pa bi poskušali najti ljudi v naši DO, ki bi nanje odgovorili. Gre torej za to, da vse predloge v zvezi s Konoplanom, ideje in vprašanja, ki se nanašajo na življenje in delo v naši DO, posredujete v uredništvo ustno ali pismeno, po pošti ali osebno. Zaže-Ijena so podpisana vprašanja, anonimna bomo upoštevali le, če bodo zadevala širšo problematiko. To pomeni, da bomo vprašanja obravnavali na uredniškem odboru in njih utemeljenost presojali (provokativna vprašanja bomo izločili). Ideja je vzniknila iz ankete o letovanju, kjer vas je zelo veliko pripomnilo, da naj bi bil dom v Umagu odprtega tipa. Vendar pa žal veljavni predpisi v SR Hrvat-ski tega ne omogočajo. Včasih namreč godrnjamo in se pritožujemo samo zato, ker premalo vemo in ne poznamo ozadja. S tem ne odpiramo kakšne nove stalne rubrike, želeli pa bi, da bi vendarle v vsaki številki imeli Nadaljevanje na 2. strani Voščili smo si, sedaj delajmo! SUROVINE . . . Nadaljevanje s 1. strani Nihče ne oporeka upravičenost, da nabavimo to, kar rabimo; gre za to, da mnogo tega porabimo preveč. Veliko tega porabimo za slab izdelek. Tako, kot sami želimo, da bi bile naše surovine najboljše vrste, želijo kupci naših izdelkov, da bi dobili prvorazredno blago. Največkrat tudi popust pri ceni ne pomaga, da bi slabše izdelke »obesili« lahkovernemu kupcu. Vedno več je ljudi, ki mislijo angleško: Nisem tako bogat, da bi kupoval poceni blago! Gospodarska kriza je že zajela večino držav na našem planetu. Težko je, in še težje bo, prodajati dobre izdelke za nizko ceno. Izbira je velika; nas pa tarejo bremena preteklih let. Zadolženost v tujini je huda stvar. Dolgove in obresti nanje je treba vračati. Potrebni denar za to si moramo prislužiti s prodajo naših izdelkov na tujih tržiščih. Države s konvertibilno valuto (plačilno sredstvo, katerega je mogoče medsebojno primerjati in menjati kot ameriški dolar, švicarski frank, nemška marka, angleški funt ipd.) so iskana poljana za naše trgovce. Pri tem je znano, da se kupci v teh deželah zavedajo naše stiske in zahtevajo včasih tudi nesprejemljive pogoje. Žal jih moramo največkrat sprejeti. Ti pogoji se odražajo v zelo nizkih cenah za naše prvovrstno blago. Kaj lahko pri vsem tem storimo, da bi se čimbolj vključili v voz, ki je obremenjen z zahtevo »izvažajte!« Izdelajmo samo dobre izdelke in izdelajmo jih, če le gre, iz domačih surovin. Vemo, da vsega doma ne pridelamo ali izdelamo, zato bodimo do teh predmetov še pozornejši. Ne odvrzimo nekaj, kar je še uporabno! Ne uničimo to, kar lahko še popravimo. Naš glavni direktor inženir Bergant je rekel v svoji novoletni poslanici kolektivu »... leto, 1982 bo še težje«. Spomnimo se tega opozorila vsak dan in pri vsakem delu. Pazimo na surovine, negujmo naše stroje, varčujmo z energijo. Tu so naše rezerve, ni jih več veliko, vendar nekaj jih je in primorani smo izkoristiti jih. Kdor meni drugače, ta se izloča iz naše sredine. Takšen nam postaja vedno težje breme. Če bi bilo veliko takšnih, bi se potopili, zato je edina rešitev, da se jih znebimo. Kdor ni za je proti! Sam se opredeljuje. Napovedali smo sestavo ekipe, ki bo popravljala stroje, ker novih zaenkrat ne bomo mogli kupiti. Posvetujmo se zatorej s predpostavljenimi takoj, ko bomo opazili okvaro stroja ali lom dela stroja. Ne polivajmo po tleh raznovrstnih razstopin pomožnih sredstev in ne ogrevajmo tistih prostorov ali strojev, ki jih ne uporabljamo ali v katerih se nihče ne zadržuje dalj časa. Aktivirajmo skladišča rezervnih in pomožnih delov ter sredstev in uporabimo vse, kar je uporabnega. Preveč cen je, da bi navajal, koliko nas to ali ono stane, če pa bi vse le odšteli, bi dobili velike zneske. Dodajmo še izgube, ki jih delamo s slabo kakovostjo izdelkov in še tiste stroške, ki nastanejo zavoljo zamujanja dobavnih rokov, pa bomo prišli na solidno osnovo, ki nam bo omogočala delati tudi letos tako kot doslej. Znak za preplah je dan; preostane, da poprime vsak tam, kjer je njegovo mesto. Pa na to ne pozabite: CELOTNA DELOV- NA ORGANIZACIJA JE ENA LADJA, KI PLUJE V DOLOČE NO SMER. ČE BI SE NA TEJ VOŽNJI POTOPILI JE Z NAMI KONEC. Otmar Lipovšek POSLANICA Nadaljevanje s 1. strani kakšno vprašanje in odgovor nanj. Upam, da smo se razumeli. To je ena stvar, ki sem jo želela napisati. Drugo je, da vas vse vabim k sodelovanju, se pravi k pisanju. Večkrat slišim, da tako neradi pišete in se še teže spravite k pisanju. Vendar se moramo zavedati, da je tovarniško glasilo najširši informator, saj ga dobi vsak aktiven delavec in upokojenec, in informirati je naša dolžnost. V uredništvu tudi ne moremo biti z vsem na tekočem, zato nas obvestite. Sami napišite, lahko tudi kakšno anekdoto z dela in podobno. Če ste prebrali do konca, se je gotovo tudi vam porodila misel, ki jo boste posredovali uredništvu. Mi vas pričakujemo. Bernarda Poudarek je na izvozu K ČLANKU »PLES V KROGU, KI SE MU PRAVI STABILIZACIJA« V zadnjem odstavku članka je informacija, ki jo je treba osvetliti. Najprej — glasilo slovenskih tekstilcev, katerega izdajatelja sta Zveza inženirjev in tehnikov tekstilcev in Splošno združenje tekstilne industrije, se imenuje TEKSTILEC. Vzroki za kadrovsko spremembo so bili objavljeni v razpisu del in nalog odgovornega urednika v letošnji peti številki revije, v številki 9—10/81 pa so bile objavljene in komentirane vse prijave. Pozornemu bralcu Tekstilca je torej potek znan. Cirila Černe POZOR Vse tiste člane našega kolektiva, ki ste v preteklosti dobili kredite iz sklada za stanovanjska posojila in so obroki odplačevanja spričo dolge dobe in velike inflacije postali zelo nizki, prosimo, da se zglasijo v kadrovski službi, da bi se dogovorili za racionalnejše odplačevanje posojila. Stroški položnic in administrativnega dela so namreč dostikrat večji od zneska obroka. Z dogovorom za skrajšanje odplačilne dobe bi tudi sebi prihranili vsakomesečno skrb za tako majhno obveznost (nekaj din), ne da bi enkratno (ali nekajkratno) odplačilo predstavljalo finančno obremenitev. Kaj, kako in koliko v letu 1982 Pred nami je naloga pripraviti in sprejeti osnovne smernice gospodarjenja v prihodnjem letu. Nehvaležna v toliko, ker so zelo negotovi pogoji gospodarjenja v letu 1982, katerim se bomo morali prilagoditi. Leto, ki je za nami, nam ni prizanašalo z vsemogočimi težavami od pomanjkanja materiala in surovin do čisto administrativnih problemov, kot je potrjevanje cen in ostalo. Na podlagi tega lahko rezimiramo, da smo težave še relativno uspešno prebrodili. Kot opozorilo je treba povedati, da se ne smemo zanašati na doseženo, saj niso izgledi v letu 1982 nič bolj rožnati, kot so bili v preteklem letu. Obetajo se nam še rigoroznejši ukrepi stabilizacijske politike (resolucija za leto 1982) in kot posledica tega tudi težave z oskrbo, kajti težnja za izvozno usmerjenostjo našega gospodarstva bo zagotovo še večja v prihodnjem letu in zaradi tega tudi slabša založenost domačega tržišča. Prav tako bodo še bolj zaostreni pogoji za uvoz materiala in opreme. Potrebno bo torej še bolj varčno gospodariti z materialom in še bolj paziti na čimboljšo kvaliteto naših proizvodov. Naši predlogi količinskih planov proizvodnje so realno izvedljivi, ker so sestavljeni na podlagi pre verjenih normativov za posamezne artikle z upoštevanjem obstoječih kapacitet strojnega parka proizvodnih TOZD. Pri obračunu osebnih dohodkov predvidevamo povečanje bruto vrednosti točke na vrednost 0,11 din do konca leta, kar predstavlja povprečno 12,5 % povečanje. Regres za letni dopust pripada delavcem v odvisnosti od vrednosti sestavljenosti del in nalog, in sicer je osnova iz- računa višine regresa povprečni OD na delavca v SRS v letu 5980 (8767,00 din). Predvideni višini regresa bosta 3945,00 din in 3070.00 din, prva do 755 točk in druga nad 755 točk. Nagrade za delo ob upokojitvi znašajo 17.500.00 din (dva povprečna OD) in 26.300,00 din (trije povprečni OD). Predvidene nagrade ob delovnih jubilejih so v letu 1982 sledeče: 5.260,00 din, 7.890,00 din in 10.750,00 din, in sicer za deset, dvajset in trideset let dela. Največji napori bodo morali biti vloženi v izvozna prizadevanja, saj predvidevamo precejšnje povečanje izvoza na podlagi že sklenjenih pogodb. Večje povečanje gre na račun izvoza na klirinško področje, saj zavzema delež izvoza na to področje 76,6" „ celotnega izvoza, delež izvoza na konvertibilno področje pa 23,4 °j, celotnega izvoza. V današnji gospodarski situaciji izvoz na klirniško področje ni aktualen, toda je nujen v našem konkretnem primeru, saj je dohodkovno dober in nam pokriva izpad dohodka pri izvozu na konvertibilno področje. Pri povečanju agregatov kot so celotni prihodek, dohodek, čisti dohodek itd. ne predvidevamo večjih sprememb rasti, saj so cene trenutno zamrznjene, naše zadnje verificirano povečanje cen pa je bilo 20. 5. 1981. Po programu o oblikovanju cen tekstilne industrije Slovenije v letu 1982 je potrebno, ko bo odlok o zamrznitvi cen prenehal veljati, vsako spremembo cen poslati v potrditev Republiški skupnosti za cene. Za primer navajamo obilico gradiva, katerega je treba predložiti ob zahtevku: — bilanco uspeha za tekoče in predhodno obdobje; — izvleček iz zapisnika samoupravnega organa o oblikovanju cen v skladu z zakonom; — samoupravni akt o razčlenitvi in uporabi meril za oblikovanje cen; — konkretno uporabo meril z obrazložitvijo; — datum in odstotek zadnjega povišanja cen po artiklih in povprečje; — količinski in vrednostni plan proizvodnje izdelkov in storitev, za katere se predlaga povečanje cen, z opredelitvijo deleža teh izdelkov in storitev v celotnem prihodku TOZD z izračunom povprečja cen. Zaradi vsega zgoraj naštetega predvidevamo akceptiranje cen s strani republiške skupnosti za cene, v katere pristojnosti so sedaj cene naših izdelkov, šele koncem prvega polletja, kar bo seveda imelo precejšen vpliv na dohodek. V zvezi s predlogi planov za leto 1982 po TOZD, ki jih je pripravil plansko-analitski sektor v sodelovanju s komercialno službo in pripravo dela, naj opozorimo še na to, da so iz indeksov, ki primerjajo plan z doseženim v letu 1981, vidna relativno velika povečanja fizičnega obsega proizvodnje. Ta povečanja moramo razumeti z rezervo, saj so predvsem rezultat neizpolnjenega plana v letu 1981. Glede na plan v letu 1981 se količinski plan proizvodnje v letu 1982 ni bistveno spremenil (povečal). Omeniti velja še nov zakon o amortizaciji, ki zelo povečuje minimalne stopnje amortizacije, kar bo precej vplivalo na manjši dohodek kot bi bil, če bi omenjene stopnje ostale nespremenjene. Franc Velepec V Mokronogu med letom Pregledovati blago ni prav lahko delo PLAN 82 — PLAN 82 — PLAN 82 — PLAN 82 — PLAN 82 — PLAN 82 — Količinski plan proizvodnje za leto 1982 PLAN 82 — PLAN 82 — PLAN 82 — PLAN 82 PLAN 82 — PLAN 82 Količinski plan proizvodnje TOZD I in TOZD 4 je bil izdelan na podlagi predloga komercialnega sektorja in TOZD Maloprodaja z upoštevanjem proizvodnih kapacitet proizvodnih TOZD. TOZD — PROIZVODNJA PREDILNICA Plan predilnice za leto 1982 je 766.500 kg preje. Povprečna planirana metrična številka preje je Nm 13,4. Plan za leto 1981 je bil 742.000 kg s povprečno številko Nm 14,1. 3,3^0 povečanje plana, glede na leto 1981, gre na račun znižanja metrične številke preje in dejstva, da ima leto 1982 2 delovna dneva več (255). Za normalno obratovanje naše tkalnice v letu 1982 potrebujemo 1788,4 ton preje, kar pomeni, da predilnica pokriva samo 43 “j, naših potreb. SUKALNICA Plan tega obrata za leto 1982 je 396.900 kg preje, ali 7,9 % več kakor je bilo planirano za leto 1981. Plan je postavljen glede na obstoječe kapacitete in potrebe. Sukal-nica ne pokriva naših kompletnih potreb, zato smo planirali nabavo 740.000 kg sukanih prej. TKALNICA OPLEMENITILNICA Plan oplemenitilnice bazira na planu tkalnice z določenimi korekcijami. Z ozirom na to, da je naš širinsko-razpenjalni stroj preozek za artikle v širino 260 in 300 centimetrov, moramo iskati usluge sušenja, termofiksiranja in apre-tiranja izven DO, in sicer v PLETENINI Ljubljana. V letu 1982 planiramo usluge za zgoraj omenjene faze v višini 517.000 t. m. Tovrstni naši kooperanti so še MTT Maribor (tiskanje artikla 2021/96 — plan 160.000 m) in OPREMA —- SINTEP Kočevje, plastifi-ciranje, mehove za avtobuse, zračne hale, blazine ELAN in podobne izdelke v ceradnem oddelku TOZD 4. K planu oplemenitilnice je prišteto še 100.000 m kupljenih surovih tkanin. V obratu oplemenitilnice je planirano dvoizmensko delo na vseh strojih in fazah dela, razen na širi nsko-razpen j alnem stroju AR-TOS, kjer je planirano štiriizmen-sko delo. Plan barvanja preje za letos je 590.000 kg. Za normalno obratovanje oplemenitilnice v letošnjem letu potrebujemo ca. 350 ton kemikalij in barvil iz uvoza in 365 ton kemikalij in barvil jugoslovanske proizvodnje. TOZD — KONFEKCIJA Kom. Izdelki za domači trg turistični šotori 5.800 kamp-oprema 14.200 šotori za J LA 920 šotorska krila 40.000 Izdelki za izvoz turistični šotori 17.000 šotor delavnica 120 cerada R 1 2.000 cerada R 2 3.000 Delež izvoznih artiklov v konfekciji šotorov je v primerjavi z lanskoletnim večji za 4400 kom. ce-rad R 1 in R 2. Iz plana ceradncga oddelka bi omenil najpomembnejše postavke: 64 kom. koridorjev 15x30 m, kontejnerji za razsut tovor 1000 kom., prevleke za blazine ELAN 2300 komadov, 70 kom. mehov za avtobuse, 2 kom. zračne hale ter varjenje vseh streh in dnov za turistične šotore. Plan oddelka kovinskih konstrukcij je v ozki povezavi s planom konfekcije šotorov in ceradnega oddelka: izdelava ogrodij in pribora za šotore in ogrodja za koridorje. Plan OE notranja oprema v letu 1982 je tudi postavljen na podlagi predloga komercialnega sektorja, usklajen z realnimi proizvodnimi kapacitetami. Prti za gospodinjstvo in gostinstvo — 105.400 kom. Garniture — 74.800 kom. Vsi količinski plani so realni, ker so postavljeni na podlagi preverjenih normativov za posamezne artikle z upoštevanjem obstoječih kapacitet strojnega parka proizvodnih TOZD. Pavle Stoimenovski Tkanine Plan 1981 Plan 1982 Indeks 1981 = 100 Tekoči metri 3,936.000 4,137.300 105 Kvadratni metri 6,012.840 6,213.270 103 000 vot. 4,793.370 4,842.660 101 Rustikal t. m 200.000 188.400 94 m2 586.000 540.700 92 V tkalnici predvideva plan triiz-mensko delo na 20 statvah (pica-nol, PGV 237 in somet) in na treh pletilnih strojih (rustikal zavese). Letošnji količinski plan je praktično enak lanskemu. Indeks 105 pri tekočih metrih in 103 pri kvadratnih metrih je treba pripisati spremembah asortimana artiklov. Število volkov je enako lanskemu če upoštevamo že omenjeno večje število delovnih dni. Od skupne količine tekočih metrov predvidevamo 1/4 za IZVOZ. mmiiiniimiiiiiimiiimmiiiiiiiiimmiimimmiiiiimmiimmiimiiMimiiiiimiiiiiiiiiimmimmiiimiimimimmiiiiiimmii Nagradna križanka V današnji številki objavljamo na 7. strani Novoletno nagradno križanko. Poskusite jo rešiti. Ni težka. Trem bo žreb prinesel dobitke — morda prav vam. Časa ni veliko, le do 31. januarja, zato kar začnite. Iz uredništva DOLENJSKI LIST O NAS S sej delavskih svetov 22. in 23. 12. 1981 so imeli delavski sveti TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija in DSSS ločena zasedanja, 23. in 24. 12. 1981 pa tudi zbora delavcev TOZD Maloprodaja in TOZD Restavracija in počitniški domovi. Sklepi, ki so jih sprejeli vsi TOZD in DSSS: — Predlog plana za leto 1982 sc posreduje v javno obravnavo in sprejem na zborih delavcev v januarju 1982 v obliki, kot je bil predložen; do tedaj pa naj tehnična služba prouči možnost prestavitve kolektivnega dopusta za TOZD Proizvodnja na poznejši čas. — Sprejme se Pravilnik o varstvu pred požarom. — Sprejme se Metodologija za periodične preglede in preizkuse delovnih naprav in priprav z vidika varstva pri delu. — Sprejme se Sklep o ustanovitvi Poslovne enote za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v Domžalah. — Sprejmejo se spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o združitvi v LB in statuta. — Sprejme se Samoupravni sporazum o letnem planu zaposlovanja združenega dela ter delovnih skupnosti. — Sprejme se Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih pri skupnem izvajanju vzgojno-izobraževalnih programov: TOZD Proizvodnja, Konfekcija in DSSS — za tekstilno stroko, TOZD Maloprodaja — za blagovni in denarni promet. — Ponovno se uvede dežurstvo v delovni organizaciji s 1. 1. 1982. — Sprejme se pobuda družbenopolitičnih organizacij, da se Samoupravni sporazum o enotnem novoletnem praznovanju ponovno obravnava in sprejema na referendumu, do tedaj pa vodijo akcijo družbenopolitične organizacije. DS TOZD PROIZVODNJA IN DS TOZD KONFEKCIJA — Verificira se podpis Samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev z »Inteks« Skopje in »Ohis« Skopje. — Sprejme se Samoupravni sporazum o varstvu spomenikov in spominskih obeležij v občini Domžale (spomenik pred vhodom tovarne v Jaršah in spominska plošča v Radomljah). DS TOZD PROIZVODNJA — Potrdi se predlog odpisa meničnih obresti in pravnih stroškov za »Grmija« Priština. DS DSSS — Sprejme se nova sistematizacija del in nalog šef kontrolnega sektorja z novo oceno. S šotori prodrli v V mokronoškem obratu Induplati bodo letos izdelali 18 tisoč šotorov — Vsa proizvodnja gre v izvoz — Povečali produktivnost in izboljšali kvaliteto. V mokronoškem obratu Induplati računajo, da bodo tudi letos uresničili zastavljene proizvodne načrte, čeprav imajo v načrtu izdelati 3 tisoč šotorov več kot lani. Vse izdelke izvozijo na zahodnonemški trg. Da so v Induplati dosegli take rezultate, ne gre pripisati nekoliko večji zaposlenosti, ampak predvsem večji produktivnosti. S preselitvijo v prenovljene prostore stare mo-kronoške osnovne šole so namreč drugače organizirali proizvodnjo, nekoliko pa so spremenili tudi proizvodni program. Zdaj delavke dosegajo take proizvodne čase, ki so med najboljšimi v Induplati, kosale pa bi se lahko kar z evropskimi normami. Vendar v Mokronogu niso povečali proizvodnje samo količinsko, zelo se je izboljšala tudi kvaliteta, poraba pa se je zmanjšala, kar je posledica prakse, ki so si jo pridobili, ko so še delali »Ion« posle za Nemce; ti so gledali na vsako krpico tkanine za šotore. Doseženi uspehi v mokronoškem obratu spodbujajo delavke k še boljšemu delu, k novim načrtom. Strojno opremo, ki je že naročena, bi radi dobili čimprej, morda bodo tudi zaposlili kakšno novo delavko. Za vse to pa imajo tudi pogoje. Ob devetmesečnem obračunu jim je v tozdu ostalo še 10 milijonov dinarjev ostanka dohodka, precej pa so sc izboljšali osebni dohodki delavk, ki že dosegajo 9 tisoč dinarjev. Potek proizvodnje je bil ves čas reden, čeprav jim j c tu in tam primanjkovalo materialov iz uvoza, kot so impregnacijska sredstva, barve in kemikalije. Vendar težav z uvozom niso imeli po lastni krivdi, saj je Induplati med delovnimi organizacijami, ki imajo pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco. Olga Nikolič Marička 26 III 11090 Beograd Pesnikovanje Beograjčanke Olge... Zavese i garniture domove nam kr ase, INDUPLATI ZAVESE, stolnjaci od INDUPLATI DOMOVE NAM KRAŠE prelepi su, zna se. Industrija INDUPLATI svuda je čuvena, za nju znade skoro svaka savremena zena. S toga želim INDU PLATI da još dugo cveta, da je prati radni uspeh jošte mnogo leta. PREDLOG PROGRAMA DELOVANJA 00 ZK ZA OBDOBJE 1982—84 1. Skrbeti moramo za nadaljno krepitev in razvijanje pridobitev socialne revolucije, negovanje in dograjevanje socialističnega sistema in samoupravljanja. 2. Pozornost moramo posvetiti kadrovski politiki in v svoje vrste pritegniti tiste člane kolektiva, ki s svojim aktivnim delom in pravilnim odnosom do samoupravljanja pozitivno vplivajo pri nadaljnji izgradnji samoupravnih odnosov v kolektivu in izven njega ter so voljni svoje interese podrediti skupnim, ki niso v nasprotju socialističnega sistema in samoupravljanja ter smernicami ZKJ. 3. Trajna naloga vsakega člana ZK je, da se samostojno izobražuje z individualnim študijem, kakor tudi, da se osnovna organizacija vključuje v izobraževanje v sklopu OK ZKS Domžale. 4. Skrbeti moramo za celovito in pravočasno podajanje informacij, ker so le te bistvenega pomena za preprečevanje dezinformacij in raznih vznemirjenj v kolektivu, saj bo s tem zagotovljena polna angažiranost kolektiva na nalogah in opravilih, za katere smo zadolženi. 5. Člani OO ZKS morajo aktivno sodelovati pri: — pripravi letnega plana, — pripravi plana investicij v DO in TOZD, — pripravi stabilizacijskih programov in kontroli izvajanja le-teh, — pri izvajanju in dograjevanju sistema nagrajevanja po delu, — pri analiziranju in spremljanju periodičnih in letnega obračuna poslovanja, — pri analizi in oceni materialnih stroškov poslovanja v TOZD in DO, — čimvečje prizadevanje za povečanje izvoza, — povečati delovno storilnost in izboljšati kvaliteto izdelkov. 6. Aktivno sodelovati z DPO in z delegati v samoupravnih organih v TOZD in DO. Izdelati program sodelovanja ZK z delegati DPZ, ZZD in inter. skupnosti. 7. Sodelovati pri kadrovanju vodstvenih struktur v DO in TOZD ter kadrovanju delegatov v samoupravne organe. S tem tudi večja odgovornost posameznika za krepitev samoupravnega političnega sistema. 8. Aktivno delovati na področju obrambe in zaščite, nadaljevati s podružbljanjem obrambno-varnost-nega sistema, kar mora biti primarna naloga ZK ter ostalih DPO. Sodelovati pri organizaciji izobraževanja vseh delavcev na področju SLO in DS. 9. Obravnava resolucij skih dokumentov 9. kongresa ZKS in 12. kongresa ZKJ. 10. Tekoče ugotavljati aktivnost Varstvo uri delu v leto 11 Iz zasledovanih statističnih podatkov je razvidno, da je bilo v preteklem letu v vsej delovni organizaciji 63 nesreč pri delu, od tega sc jih je zgodilo 15 na poti na delo, 6 na poti domov in 42 na delovnem mestu. Zaradi nesreč so bili ponesrečeni delavci v bolniškem staležu 791 delovnih dni, od tega 422 delovnih dni tisti delavci (21), ki so se ponesrečili na poti na delo ali z dela. Samo na podlagi evidentiranja števila nesreč pri delu v DO ne moremo objektivno oceniti stopnjo varnosti. Zato uporabljamo še druga merila. Pogostnost nesreč (P) je pokazatelj, ki pove, koliko nesreč se je pripetilo v določenem času in je obenem tudi glavno merilo za primerjavo stopnje varnosti v delovni organizaciji. To merilo uporabljamo- kot pokazatelj stopnje varnosti na leto in za primerjavo z drugimi delovnimi organizacijami ali gospodarskimi panogami. Drugi parameter, ki ga računamo, je resnost (R), ki pove, kolikšno je povprečno število izgubljenih dni na eno nesrečo. V našem primeru nam R pokaže, da je zdravljenje ene nesreče v povprečju trajalo 12 delovnih dni. Ob analizi nam R pove, da je trajalo zdravljenje nesreč na delovnem mestu 9 delovnih dni povprečno, zdravljenje nesreč na poti pa 10 delovnih dni povprečno. Te delovne dneve so bili delavci seveda v bolniškem staležu. mestu ali z delom oziroma z dejavnostjo, na podlagi katere ima poškodovanec lastnost zavarovanca. Za nesrečo pri delu se šteje tudi obolenje zavarovanca, ki je neposredno in izključno posledica kakšnega nesrečnega naključja ali višje sile med delom oziroma dejavnosti, kakor tudi poškodba, če jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega kraja ali nazaj, na poti za izvrševanje delovnih nalog ali poti, da nastopi delo, ki mu je odrejeno. Če primerjamo opisane statistične podatke za leto 1981 z letom 1980, so ugotovitve naslednje: V letu 1980 je bilo 59 nesreč pri delu (od tega 42 na del. mestu in 17 na poti), v letu 1981 pa 63 nesreč (od tega 42 na delovnem mestu in 21 na poti). Nesreče na delovnem mestu so bile letos lažje, nesreče na poti pa so terjale več časa za zdravljenje. Iz tega lahko sklepamo, da se je stanje na delovnih mestih nekoliko izboljšalo. Vzroki nesreč so različni. Še vedno prevladuje osebni dejavnik. Gre za kršitve predpisov o varstvu pri delu, slabo poznavanje nevarnosti, podcenjevanje nevarnosti, naglico pri delu, nedisciplino, malomarnost, neuporabo varnostnih naprav ter osebnih zaščitnih sredstev. Zanimiva je ugotovitev, da so se številne nesreče pripetile novim delavcem, kar kaže na premajhno Nesreče pri delu in trajanje odsotnosti 5 c dela po TOZD Skupaj TOZD Proiz. TOZD Konf. DSSS Nesreče v zvezi z delom 25 14 3 42 Nesreče na poti 13 8 — 21 SKUPAJ 38 22 3 63 Odstotek ponesrečenih delavcev glede na število zaposlenih je 6%. Za nesrečo pri delu velja vsaka poškodba zavarovanca, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, kakor tudi poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali kakšne druge nenadne spremembe fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela na določenem delovnem skrb za to, kako delavci obvladajo praktično varstvo pri delu (uporaba teoretičnega znanja). Nove delavce bi bilo potrebno pred razporeditvijo na delo testirati v zdravstvenem domu glede psihofizičnih in drugih lastnosti z ozirom na zahtevnost del, ki jih bodo opravljali. V nekaterih primerih namreč testiranje in poučevanje službe za varstvu pri delu ne zadošča. Ismeta Nikolič članov 00 ZK in po potrebi ustrezno ukrepati. 11. Skrbeti za kadrovanje v ZK, da se krepi številčno stanje OO ZK. 12. Člani OO ZK morajo s svojim delom v DO in KS pozitivno vplivati na okolje in delovati v smeri, ki je začrtana v smernicah delovanja ZK. 13. Program dela OO ZK se lahko še sprotno dopolnjuje, glede na ugotovljeno nezajeto vsakodnevno problematiko, ki je ni moč predvideti. NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA (a v ro a/ > DURMANSK! GENERAL iofioav/ 4M- P'3£C 7inž~- robot>efj SESTAVILA T>ORTUG,AL- PISATELJ (FRANCISCO /TNG LESKI UTOPIST (RODER.T') Kemijski SIMDOL za KAL/J vel iko MESTO v FRANCIJI FILMSKI IGRALEC. DELOM NEKDANJI KAMDOŠK/ voditelj AMERIŠKI PISATELJ C ot> rob VEČNOSTI, TELOVAb* OtODJE *S> •- NAPAD, NASKOK. boe, ZAHODNIM SEMITOV J 00,ENJ Ob PRAZNOVANJ - KR A J v Jv IMDIJI LA MODNO Ob LOHARbAGA EDEN OD staršev y<, ■< STAREJŠI SLOVENSKI SMUČA***, SKAKALEC SLAVNI LOVEC FfKŠIL I MITOLOGIJI Z AHObNI ICOLUHbUl DEL ŽE LEI AKAbSK/ ŽREbhC. Starejša POPEVKA SOLMIZAC- iLOČf ANG,EL V OOŽJ! bllŽINl JEDAČA, JE D/LA ru RČI j A Ji PRI TOK. FR. FILOZOF (H !?POLETE) VZbB VEK. Udj AJUi POEbOl %AUbOVE ARA 31 JE IZUMRLI PTIČI VELIKANI (N.ZELAHb) AVSTRIJSKI FILOZOF (FRIEMICH O Tl-t*o) SObObNMLA KELTOV UFRtSKA DRŽAVA PRIMESI ŽGANJU KDOR DA ODPOVED KORISTNA SESTAVINA CISTA TEŽA pristanku VRSTA 2. A Čl M D O SE DNI ZAIMEK. MEHKONED-V FONETIKI ARHITEKT saarinen ODNODn/CA NEMŠK/ PARNI IZRASTKI NA GLAVI NEKATERIH ŽIVALI L ATI N SR! VEZNIK. okamenela KRAJ' NA PIJAČA Starih SLOVANOV PIL H- IC,XMJL (HANE-J o SL) LjubKoVAOA ŽEPU A nur/c/\ TKITOK VOLGE TIHEM OC-( O’TU A MOTU DRSALEC (o udre j) T)£TL VOZA $EOMETR. Telo Ljubo NAHTIGAL RASTLINSKA bOb/CA TOVARNA V CELJU POVRSIUSK.A MERA AVGUST CESAR EC STARI Slovan/ NASA IN tuja ČRKA Pravilno rešene križanke bomo sprejemali v uredništvu Konoplana do vključno 31. januarja. Izžrebali bomo tri reševalce in nagradili vse enako z din 100. Prosimo, oddajte samo po en primer rešene križanke, ker jih več ne bomo upoštevali oziroma bomo tiste reševalce, ki bi jih žreb nagradil večkrat, zavrnili (ne more postati dobitnik nagrade). Uredništvo Investicije in investicijske vzdrževanje Ob koncu leta človek razmišlja, kaj je v preteklem letu naredil in kaj ni. Vsekakor je zadovoljen, če mu je uspelo uresničiti čimveč načrtov, ki si jih je zastavil v začetku leta. Prav tako se sprašujemo tudi v delovni organizaciji. Vsi delavci smo zadovoljni, če uresničimo čimveč nalog, ki si jih zadamo tedaj, ko sprejmemo plan. Ob tej priliki bi rad prikazal, kaj smo naredili v naši DO na področju investicij in investicijskega vzdrževanja. Že v začetku moram povedati, da v današnjih časih lahko naredimo ali kupimo le toliko, kolikor nam dovoljujejo sredstva, ki smo jih ustvarili s svojim delom. Povedati moram tudi, da smo v letu 1981 plačevali še anuitete (ki so bile zelo velike) za investicije, ki smo jih uresničili v preteklih letih in so bile življenjskega pomena za DO INDUPLATI. Brez tolikšnega vlaganja v stroje in proizvodne prostore si danes sploh ne moremo predstavljati našega dela in obstoja. Prav zato so bile naše investicije v letu 1981 razmeroma majhne. Od gradenj bi omenil adaptacijo skladiščne lope ob naši jedilnici v TOZD Proizvodnja. S to adaptacijo smo pridobili zelo lep skladiščni objekt, ki bo služil za skladiščenje tkanin za nadaljno predelavo. V primeru potreb, bi ga lahko koristno uporabili tudi kot proizvodni prostor. V TOZD Proizvodnja smo uredili deponijo premoga tako, da raztovarjamo premog s pomočjo stroja. S tem je odpadlo težko fizično Obnovljeni prostori DSSS delo, s katerim so bili obremenjeni dvoriščni delavci; hkrati smo zagotovili pravočasno razkladanje vagonov. Prestavili smo tudi deponijo za smeti, ki je bila precej oddaljena od proizvodnih prostorov, hkrati: smeti ne spadajo k jedilnici! V tem obdobju je dotrajal tudi naš vozni park, zato smo nabavili avto-furgon, vplačali pa tudi kombi. Od nabavljene opreme bi omenil še nabavo 6 kom. dok, ki jih nujno rabimo v oplemenitilnici in nabavo rezervnega toplotnega izmenjevalca. Kar se tiče investicijskega vzdrževanja, smo izvršili večja dela pri čiščenju Mlinščice in delnih popravilih oboka v kanalu pod tkalnico. S temi deli bomo nadaljevali tudi v letu 1982. Obnovili smo precej parovodov, toplovodnih instalacij, zamenjali dotrajane parne grelce pri škrobil-nem stroju in starem sušilno raz-penjalnem stroju. Na šedih tkalnice smo zamenjali razbita stekla. Veliko stekla smo zamenjali tudi na drugih zgradbah. Veliko stekla je razbitega tudi po malomarnosti ali kar je še hujše, namenoma. Ti stroški so bili zelo veliki, ker je steklo drago, hkrati pa ga je težko dobiti, nekaterih vrst stekla sploh ni! V prostorih DSSS smo obnovili tla, zamenjali dotrajana okna, prebarvali stene, obnovili elektro instalacijo, ki je bila že toliko dotrajana, da je prihajalo večkrat do kratkih stikov. Prav tako smo prebarvali škrobilnico in prepleskali vrata pri ograji in drogove za električno razsvetljavo. Velike stroške smo imeli tudi z obnovo žlebov in odtočnih cevi in s popravilom strehe na kotlarni in nad računskim centrom. V TOZD Konfekcija smo nabavili in montirali nov kotel za centralno kurjavo v obratu Mengeš, kar je bilo nujno, saj je bila stara peč dotrajana. V Radomljah teče investicija za ureditev prostorov, v katerih se nahaja preša in v katerih bo lakirnica; v teh prostorih so bili zelo težki delovni pogoji. V istem obratu smo preuredili in popravili streho nad lopama, pod katerima je vskladiščen material za obrat kovinskih konstrukcij. Od strojne opreme smo nabavili 10 kom. šivalnih strojev iz Nemčije in 2 kom. pri Bagatu. Pri naštevanju teh del ne moremo mimo TOZD Restavracija in počitniški domovi, saj smo morali obnoviti kuhinjo, urediti sanitarije na kegljišču in nabaviti precej opreme. Pisal sem samo o večjih investicijah in vzdrževalnih delih, manjših je bilo veliko in vse skupaj predstavlja kar velike stroške. V naslednjem letu moramo uresničiti dosti večje in zahtevnejše načrte. Najzahtevnejša naloga bo nabava in montaža novega kotla in ureditev kotlarne. Veliko pozornost bomo morali posvetiti vzdrževanju stavb, predvsem streham, vzdrževanju strojev in naprav. Vsi vemo, da strojev in opreme nebom o smeli uvažati. Tudi z nabavo rezervnih delov iz tujine bodo veliki problemi, saj bo borba za uvoz težka, težko bo z devizami. Zaslužiti jih bomo morali sami z izpolnjevanjem izvoznih obveznosti. Veliko deviz lahko prihranimo z dobrim vzdrževanjem strojev in naprav in z nabavo rezervnih delov pri domačih proizvajalcih, predvsem bo imelo pri tem važno vlogo malo gospodarstvo, ki že sedaj proizvaja veliko rezervnih delov, za katere bi morali sicer odšteti velike vsote deviz. Vodja službe za investicije Alojz Pušlar Investicije so odraz uspešnosti dela. Naši dosedanji uspehi to potrjujejo. V prihodnje bomo manj investirali, napačno pa bi delali, če bi vse investicije zanemarili. Dolg presledek je drag, predolg — predrag! Preurejena kuhinja v naši restavraciji Naši bodoči strokovnjaki... Komisije za delovna razmerja TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija in DSSS so na svojih sejah dne 16. in 17. 12. 1981 obravnavale prispele prošnje za dodelitev štipendij, ki so bile razpisane v Občinskem poročevalcu v mesecu novembru 1981. Ugotavljamo, da nam vseh razpisanih štipendij ni uspelo podeliti glede na to, da ni bilo dovolj zainteresiranih prosilcev, kar velja predvsem za šolanje na Poklicni kovinarski šoli smer strojni ključavničar in smer obdelovalec kovin ter na Poklicni oblačilni šoli smer šivanje. Po skrbni obravnavi vseh prispelih prošenj so bile štipendije dodeljene naslednjim prosilcem: Gabor Gordani, 2. letnik, Urankar Mileni, 2. letnik, Merela Anici, 2. letnik in Cerar Zvonki, 1. letnik za šolanje na Poklicni oblačilni šoli, smer šivanje (razpisanih je bilo 15 štipendij, podeljene 4, prosilcev za štipendije 4), Kovačič Franju, 2. letnik, za šolanje na Poklicni kovinarski šoli, smer strojni ključavničar (razpisanih je bilo 6 štipendij, prosilec je bil eden), Pavlič Tanji, 1. letnik, za šolanje na IC R. Maister, naravoslovno-matematična smer (razpisana je bila 1 štipendija, prosilcev je bilo pet), Oštir Ivici, 3. letnik, za šolanje na IC R. Maister, upravno-admini-strativna smer (razpisana je bila 1 štipendija, prosilci so bili 4), Lončar Marku, 2. letnik, za šolanje na srednji elektrotehnični šoli, smer jaki tok (razpisana je bila 1 štipendija, prosilci so bili 4), Ules Minki, 4. letnik, za šolanje na srednji tehnični tekstilni šoli, tkalska smer (razpisana je bila 1 štipendija, prosilec je bil 1), Bergant Kseniji, 1. letnik, za šolanje na srednji tehnični tekstilni šoli, konfekcijska smer (razpisana je bila 1 štipendija, prosilca sta bila dva), Tavčar Ireni, 1. letnik, Malež Lidiji, 3. letnik, za šolanje na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, smer kemija in kemijska tehnologija (razpisani sta bili dve štipendiji, prosilci so bili 3), Burja Heleni, 1. letnik, za šolanje na Medicinski fakulteti, smer splošna medicina (razpisana je bila 1 štipendija, prosilci so bili 4), Kokalj Mariji, 1. letnik, za šolanje na Ekonomski fakulteti (razpisana je bila 1 štipendija, prosilcev je bilo 5), Kosmač Janku, 2. letnik, Urankar Viljani, 1. letnik, Štebal Ireni, 1. letnik, Robavs Marjani, 4. letnik, Jerman Tanji, 1. letnik, Sitar Ani, 1. letnik, za šolanje na ekonomski srednji šoli (razpisano je bilo 6 štipendij, prosilcev je bilo 25). Razpisane so bile tudi 4 štipendije za šolanje na Poklicni kovinarski šoli, smer obdelovalec kovin, vendar nismo podelili nobene štipendije, ker ni bilo prijav. Štipendije bomo vsem štipendistom izplačevali za šolsko leto 1981 82 od 1. 9. oziroma 1. 10. 1981 dalje. Višina mesečnega zneska štipendije je odvisna od doseženega učnega uspeha v preteklem šolskem letu, in sicer za zadosten uspeh 400 točk, za dober uspeh 480 točk, za prav dober uspeh 590 točk ter za odličen uspeh 720 točk. Vrednost točke za leto 1981 82 znaša 4,63 din. Navedene štipendije veljajo za dijake srednjih šol, za katere je določena tudi enotna višina štipendije za šolanje v 1. letniku, ki znaša 480 točk. Za študente višjih in visokih šol velja za določanje mesečnega zneska štipendije naslednja točkovna lestvica: s poprečno oceno 6,0—6,5 oziroma 2,0—2,4 — 600 točk, s poprečno oceno 6,6—7,2 oziroma 2,5—2,9 — 650 točk, s poprečno oceno 7,3—7,9 oziroma 3,0—3,4 — 720 točk, s poprečno oceno 8,0—8,6 oziroma 3,5 do 3,9 — 800 točk, s poprečno oceno 8,7—9,3 oziroma 4,0—4,4 — 900 točk, s poprečno oceno 9,4—10 oziroma 4,5—5 — 1080 točk. Enotna višina štipendije za šolanje v 1. letniku znaša 650 točk. Matjaž Pavlin PROGRAMSKO VOLILNA KONFERENCA OO ZKS INDUPLATI V petek, 18. decembra 1981, smo se člani Osnovnih organizacij ZKS Induplati zbrali na programsko-volilni konferenci. Obravnavali smo poročila o delu ZK v preteklem dvoletnem obdobju in sprejeli program delovanja za obdobje 1982 84. 1.' Izvolili smo tudi nova vodstva OO ZK, in sicer: OO ZK TOZD PROIZVODNJA 1. Stane Jerman — sekretar 2. Lovro Givanelli — namestnik 3. Karolina Puhan — član 4. Gizela Rihtar — član 5. Ivan Šol tič — član OO ZK TOZD KONFEKCIJA 1. Franc Majdič — sekretar 2. Mimi Pollak — namestnik 3. Ivana Rems — član OO ZK DSSS 1. Mirjana Kavčič — sekretar 2. Danica Bleje — namestnik 3. Vinko Kurzvveil — član Evidentičar — Juš Lesjak Blagajnik — Danica Bleje Zadolženi član za IPUK — Matjaž Pavlin Za občinsko volilno konferenco so bili izvoljeni kot delegati: Gizela Rihtar, Marica Jerman, Franc Majdič in Mirjana Kavčič. Glede na težave, s katerimi se srečujemo v gospodarstvu in še posebno v naši delovni organizaciji, smo zavzeli stališče, da je potrebno varčno in smotrno delati z materiali, izboljšati delovno disciplino in osebno odgovornost in sprotno informirati kolektiv o vseh dogajanjih. Ker s 1. januarjem 1982 tovariš Franc Jeraj odhaja v zasluženi pokoj, smo mu v imenu vseh članov zaželeli zdravja in osebnega zadovoljstva ter nadaljnjega sodelovanja na terenu. M. K. Preveč sestankov ali premalo? Ob desetletnici elektronske obdelave podatkov V preteklem mesecu je minilo deset let od instalacije računalnika IBM S/3. December 1971 je torej za nas pomenil začetek novega načina obravnavanja informacij — elektronske obdelave podatkov. V desetih letih smo računalnik v celoti izkoristili, saj redno delamo na njem v dveh izmenah, dvakrat tedensko pa tudi ponoči. V prvih dneh meseca, ko delamo različne mesečne obdelave, obratuje računalnik redno v treh izmenah, včasih pa tudi ob prostih dneh. Poleg raznovrstnih obdelav za domače uporabnike, delamo precej za Občino Domžale in trgovsko podjetje ABC Napredek Domžale, nekaj malega pa še za Papirnico Količevo. Potrebe uporabnikov pa so že pred leti presegle normalne zmožnosti obstoječe opreme. Število podatkov je toliko narastlo, da je njihovo shranjevanje v računalnikovem magnetnem spominu komaj še izvedljivo. Željam, da bi še več podatkov obdelovali dnevno, pa že več let ne moremo ustreči. Računalnik, ki ga uporabljamo, imamo v najemu. Naša delovna organizacija se je za najem odločila, ker je bil za uporabnika zelo privlačen. Računalniške komponente se da z leti, ko jih uporab- nik potrebuje, po želji dodajati, iztrošene dele v okviru stalne najemnine zamenjati z novimi, največ j a prednost najema pa je vrniti vso opremo, ko ta tehnološko zastara in najeti novo opremo, ki jeza enako ali celo nekaj nižjo zakupnino vsaj petkrat zmogljivejša. In prav na področju proizvodnje računalnikov je tehnološki napredek med največjimi. Kakršnakoli oprema je doslej v petih letih zastarela. Induplati je zato že leta 1976 prvič poskusil zamenjati opremo, vendar nam to ni uspelo. Po takrat spremenjenih predpisih taka zamenjava ni bila več možna. Uporabljali smo torej staro opremo, redno plačevali najemnino in še in še poskušali z zamenjavo. Vse do danes zaman. Pri teh poskusih nismo osamljeni. V Jugoslaviji je v zakupu 141 računalnikov, večinoma starih od 7 do 11 let. Zanje plačujemo več kot 28 milijonov dolarjev najemnine letno. Od tega je v Sloveniji 51 računalnikov; plačamo pa zanje dobrih 12 milijonov dolarjev letno. Večji del teh uporabnikov prav tako že leta neuspešno poskuša zamenjati opremo. Vsi pozivi na pristojne organe v zvezi in republikah se končajo pri odgo- voru, da naj novo opremo kupimo pri domačih proizvajalcih ali pa jo po rednem postopku uvozimo. Domača računalniška oprema večini uporabnikov ne ustreza. Prešo! ati bi bilo treba kadre, na novo zgraditi prostore, prenos obdelav na bi trajal vsaj tri leta. Stroški bi bili ogromni, poleg lega pa bi vsaj še ta tri leta z dolarji plačevali tudi staro opremo. Drugi izhod — nakup v tujini — pa je prav tako za večino nerealen, ker bi ob sedanji dinamiki uvoz trajal tudi do deset let. S svojim predlogom, da za enako najemnino zamenjamo dotrajano opremo z novo, zmogljivejšo, ki danes nudi tudi terminalsko obdelavo podatkov, pa — kot rečeno — uporabniki ne uspemo. Med tem teče čas, dolarji pa tudi. Zaradi zastarelih računalnikov, za katere tudi ni več dovolj rezervnih delov (saj jih v svetu ne uporabljajo več) pa imamo uporabniki tudi že težave pri poslovanju, to se nehote odraža na proizvodnji in s tem tudi na izvozu. Po zamenjavi računalnikov bi torej lahko tudi več in uspešneje izvažali. In za zaključek: edino z. zamenjavo opreme za enako najemnino ne bi prav nič doclalno obremenili naših deviz.no plačilnih zmožnosti. B. Novak Prišel le chs Prišel je čas, ko smo začeli množično izgubljati dobre tkalke, pre-dice in druge delavce, ki so pri nas vztrajali po 30 let in več. V sredo, 23. 12. 1981, smo se poslovili od Julke Škrjanc, Fani Kimovec, Pavle Dimc, Antonije Čuk, Marije Friškovec in Ivana Slabeta. Treh upokojencev pa na srečanje ni bilo: Marije Kušar, Marije Ker- žič in Franca Jeraja. Tudi njim velja zahvala za delovni prispevek v skupnem prizadevanju v Induplati, ki jo je na srečanju izrekel Janko Ukmar, vodja TOZD Proizvodnja. JULKA ŠKRJANC: 28 let sem bila v Induplati — ves čas v tkalnici. Sprva sem delala na dva, kasneje pa na 4 stroje. Z mojstri sem se dobro razumela, v zadnjem času pa ne več, ker so premalo upoštevali starejše delavke. Najlepše spomine imam na neki prvi maj: ko smo prišle na delo v tovarno, so bili vsi stroji očiščeni, le povabilo na zakusko v menzi nas je čakalo. Sedaj sem že en mesec v pokoju in nič več mi ni dolgčas po službi. Pazim dva vnučka,^ obiskujem sestro. Še vedno pričakujem sodelavke, ki so mi obljubile obisk, do tedaj pa jih lepo pozdravljam. TONČKA ČUK: Leta 1946 sem prišla v mokro predilnico, potem sem bila v predpredilnici, nazadnje pa v sukalnici, kjer je bilo najbolje. Vmes sem bila nekaj časa doma pri otrocih. Kar rada sem hodila v službo, sprijazniti se je bilo treba z delom. Za enkrat sem še na dopustu, s L januarjem pa bom nastopila pokoj. Pazila bom vnuka, drugih posebnih načrtov pa nimam. FANI KIMOVEC je bila vseh 35 let pri nas. Vsa leta komaj čakaš, da ne bo treba več v službo, slovo pa je težje kot si misliš prej. V pripravljalnici sem delala najdlje kot pred-delavka. Dobro smo se razumeli, Nadaljevanje na 11. str. IL- Njim je čas potekel (z leve: Julka Škrjanc, Tončka Čuk, Ivan Slabe, Fani Kimovec, Pavla Dimc in Marija Friškovec) Ivan Slabe je odšel v pokoj Ivan Slabe PRIŠEL JE ČAS Nadaljevanje z 10. str. včasih pa me je tudi kaj /.dražilo. Včasih smo se delavke bolj bale mojstrov kot danes. Sploh je bilo zadnje leto težje, saj je ostal en sam mojster. Delavce preveč vsi gledajo postrani, vendar bi morali vedeti, da tudi drugega osebja ne bi bilo treba, če nas ne bi bilo. Zadovoljna sem, da mi ni treba več v službo, kar bala sem se letošnje zime še posebno, ker sem si lani zlomila nogo. Sodelavcem se zahvaljujem za darilo in jim želim srečo v novem letu. MARIJA FRISKOVEC: Nekaj let v mokri predilnici, potem me je dr. Kremžar dal v tkalnico — skupaj je zneslo 34 let v Induplati, prej pa eno leto v Semenarni. Zelo sem bila zadovoljna, ropot me ni prav nič motil. Vsi so imeli zamašena ušesa, le jaz ne. Pa tudi vidim še vse brez očal. (Zelo nerada bi jih nosila.) Na izlete nisem hodila, le letos sem šla na Dolenjsko. En teden sem v pokoju, nimam veliko dela, saj živiva s sestro sami. Lahko bi še delala, ker sem še pri močeh, je pa tudi fletno biti doma po tolikih letih. PAVLA DIMC: Preko 20 let delovnega staža sem preživela v mokri predilnici, potem pa v sukal-nici. Najbolje je bilo na »avtoko-nerju«, samo da bi bila boljša plača. Bilo je dobro, bilo je slabo — minilo je. Niti ure ne bi mogla več zdržati — noge bi me ne držale. Tudi izletov sem se udeleževala, menda sem zamudila samo enega in vedno sem se imela lepo. Upam, da nisem bila ena najtežjih (v jeziku). Že prvi dan pokoja sem si poškodovala oko, vendar gre že na bolje. Želim, da bi bile moje sodelavke in jaz zdrave. To vam vsi želimo, in da bi se po dolgoletnem trudu čimprej odpočile in uživale prostost. Bernarda Bila sva dolgo vrsto let sodelavca in prijatelja. Ko je odšel v pokoj, sem se zato namenil napisati teh nekaj vrstic. Dveh stvari si ločeno v Induplati skoraj nismo mogli zamisliti: elektrike brez Slabeta in Slabeta brez elektrike. Zato je tudi večina razgovora tekla okrog tega vprašanja. Tako je začel svoj »življenjepis«: V Induplati sem pričel II. avgusta 1947. Tiste dni sta prišla tudi inženir Grošelj in tehnik Kat nič. Grošelj je postal moj šef, s Katničem pa sva bila kolega. Vseh elektrikarjev nas je bilo v dveh delavnicah in eni pisarni 14. Ko sem prvič začel z delom, sem svoj suknjič obesil na obešalnik v II. nadstropju predilnice. Danes je tam garderoba, takrat je bila elektro-delavnica. Od tam sem se po 3 mesecih preselil v pritlične prostore, približno tja, kjer je danes izvoz-uvoz. Za začetek sem se najprej razgledal po tovarni in pričel spoznavati naprave in ljudi. Posegi v obstoječe stanje — to je razumljivo — so sledili. Treba je bilo zamenjati zastarelo odprto instalacijo na marmornih ploščah. Povsod smo nameščali zaprte baterije. Delali smo na tem dolgo vrsto let, ker ni bilo mogoče stopiti pred samoupravne organe in predlagati potrebno delo in prositi za milijone. Nakupili smo material kot za vzdrževanje in ob letu predstavili nov razdelilnik oziroma instalacijo. Leta 1953, pred praznovanjem 30-letnice Induplati, smo namestili prve fluorescentne svetilne cevi. K tej svetlobi je priganjal tudi direktor z besedami »Kaj še čakaš, Vata je že vsa razsvetljena s temi cevmi!« »Že res,« sem odgovoril, »toda njihove cevi so obešene na lesene remelnc. Naša instalacija pa bo sodobnejša.« Zato ker je šlo za novost, vsi tudi besede niso izgovarjali kot je treba. Za nekatere je bila to brzoscnčna luč, za druge morda še kaj zanimivejšega. Trafo postajo smo prvič razširili leta 1948. Takrat smo vanjo namestili UNRRIN transformator 400 kVA, vsa prejšnja moč je znašala skupaj 400 kVA. Iz domače elektrarne pa smo vzporedno dobivali v najboljših razmerah 60 kW moči. Včasih, pri slabem vodostaju pa tudi nič. V takšnih primerih je bilo treba vodo mešati z elektriko iz omrežja. Domače elektrarne pa nismo ustavljali, ker nam je dajala dragoceno jalovo energijo. Previjali smo tudi elektromotorje. V mokri so se vrteli številni veliki elektromotorji, ki so predvsem pozimi, zavoljo preobremenjenosti po- gosto pregoreli. Previjali smo jih sami, ker obrtniki zahtevnejših del niso hoteli opravljati. To dejavnost smo pozneje povsem opustili. Zelo smo se veselili selitve v nove prostore. Gradili smo namreč stavbo, kjer bi bile vse delavnice pod eno streho. V selitev smo verjeli, dokler zgradba ni bila gotova. Potem so se v njo vselili skladiščniki in tkalci. Včasih je bilo elektrikarjev 16, danes jih je manj. Izučili pa smo v naših prostorih preko 50 elektrikarjev, ki so zaposleni doma ali v tujini. Nihče ni brez dela. Elektrikarji smo spadali, je nadaljeval Ivan Slabe, pod razne komande, le kadar je bilo kaj narobe smo bili samostojni. Tako sva že prišla k neprijetnim spominom. Leta 1952 je izbruhnil v predilnici večji požar. Nikoli se nismo otresli suma, da je iskra požara izvirala iz električne naprave. Seveda sem se v tem dolgem času tudi veselil predvsem, kadar smo se opremili z novimi, sodobnejšimi stroji. Krona vsega pa je bila dograditev nove trafo postaje z novimi priključki. Vse je v redu, razen napeljave za zunanjo razsvetljavo. To bodo morali narediti tisti, ki me bodo sledili. Tako je potekal najin pogovor. »Hitro je minilo teh nekaj desetletij,« je naglasil moj sogovornik in trpko dodal, »čeprav so bili nekateri dnevi precej dolgi.« Konec, kot vedno, o energiji na splošno. Energija postaja središče našega načina življenja. Da bi bili po tem vprašanju čimbolj neodvisni, meni Slabe, bi bilo treba zgraditi neki vir za pridobivanje električne moči. Moč sončne energije zaenkrat še ne pride v poštev, meni, ker je potrebna aparatura predraga. In kaj v pokoju? Doma. Pri gradnji hiše je ostalo marsikaj nedokončanega, tudi na električnih napeljavah (saj poznaš tisto, je rekel z nasmehom, kovačeva kobila je največkrat bosa). Ob hiši je tudi sadovnjak, katerega sem kar preveč zanemaril, no, tem drevesom v njem bom posvetil v prihodnje več pozornosti. Posvetil se bom tudi svojemu konjičku — elektriki. Deloma za zabavo in deloma zares. Kadar se bom naveličal biti doma, bom pa sedel na novo športno kolo, za katerega bi se ob tej priliki rad še enkrat zahvalil svojim bivšim sodelavcem. Otmar Lipovšek iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii E Spoštovani bralci! = Z današnjo številko začenjamo 30. leto izhajanja Konoplana. Ponosni smo na to obletnico, veseli pa bomo, če se boste tudi E vi večkrat oglasili! obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA Vstopi: 1. Stanislav Zajc, not. tran. v priprav., vstopil 10. 12. 1981, 2. Rafko Rode, del. v skl. metr. blaga, vstopil 17. 12. 1981. Izstopi: 1. Marija Keržič, dvojenje, upokojena 3. 12. 1981, 2. Pavla Dimc, previjanje, upokojena 16. 12. 1981, 3. Zdenka Tratnjek, tkalka, izstopila 21. 12. 1981, 4. Antonija Čuk, previjanje, upokojena 31. 12. 1981. TOZD KONFEKCIJA Vstopov ni bilo. Izstop: 1. Vlada Urbanija, šivilja, izstopila 31. 12. 1981. TOZD MALOPRODAJA Sprememb ni bilo. TOZD RESTAVRACIJE IN POČITNIŠKI DOMOVI Sprememb ni bilo. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Vstopi: 1. Irena Rainer, koresp. v ko-merc. sektorju, vstopila 8. 12. 1981, 2. Marjan Mali, teh. ris.-priprav-nik, vstopil 10. 12. 1981. Izstopi: 1. ing. Franc Jeraj, šef teh. sekt., upokojen 31. 12. 1981, 2. Cirila Črne, dipl. ing., vodja marketinga, izstopila 31. 12. 1981. PREDPLAČILO VEZAVE V uredništvu Konoplana bomo do 31. januarja 1982 zbirali naročnike za vezavo Konoplana letnikov 1980 in 1981. Naročniki morajo prinesti te številke povezane v snop in plačati pri naročilu urednici Bernardi Pavlič din 300. Točni znesek bomo poravnali pri vrnitvi vezane knjige. Uredništvo ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta ANTONA ŽARGIJA se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem skupnih služb, posebno še najožjim sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje in denarno pomoč ter spremstvo na zadnji poti. Vsem iskrena hvala. Žalujoča hčerka Mimi Pavlič z družino POROČILO O GIBANJU OD ZA NOVEMBER 1981 Vrednost točke je znašala v bito vrednosti din 0,09. Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče: TOZD Proizvodnja TOZD Maloprodaja TOZD Restavracija in počit, domovi din 10.822.— din 13.266.— din 11.892.— TOZD Konfekcija din 10.434.— Delovna skupnost skupnih služb 17.006.— Pregled osebnih dohodkov za mesec november za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti del oziroma nalog: Razred TOZD Proizv. TOZD Malopv. TOZD Rcstav. TOZD Konfek. DSSS 7000—8000 16 29 1 8000—9000 78 1 63 1 9000—10000 95 2 68 1 10000—11000 125 3 5 48 5 11000—12000 79 6 4 27 7 12000—13000 47 9 4 20 5 13000—14000 21 4 8 11 14000—15000 24 2 7 11 15000—16000 12 I 1 7 16000—17000 5 1 9 17000—18000 2 1 9 nad 18000 5 3 1 12 38 Skupaj 509 26 19 285 105 Naj nižji OD 7159 10335 8726 7250 7982 Naj višji OD 26562 24360 20156 29196 35912 Povprečni OD 10822 13266 11892 10434 17006 Bolniški izostanki v mesecu n o v c m b i- u 1981 TOZD . 'i l a 55 3 g 1 = Nesreče pri delu % 2 ■° > 5g z s Sprem. druž. članov % Redni por. dopust "/» Podalj. por. dopust % O !. UD =- Proizvodnja izd. iz sintetičnih vlaken 543 5.35 0,64 0,76 0.08 1.09 1.38 9,30 Maloprodaja 27 8.89 1,71 1.52 12,12 Restavracija in domovi 19 3.79 1.26 5,05 Konfekcija 294 5.25 0,73 1.04 0.18 0.34 2.58 10,12 Delovna skupnost skupnih služb 110 3,93 0,41 0,37 0.04 2,19 1.74 8,68 Povprečni bolniški izostanki za celotno podjetje: zaposlenih 993 delavcev in dva vajenca. Izostanki zaradi bolezni 6,17 Izostanki zaradi nesreč 0,61 Izostanki zaradi noseč in por. 0,94 "i. Izostanki zaradi pod. por. dop. 1,75 % Skupaj : 9.47 " jiiimiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiimmimiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiHimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimi REDAKCIJO SMO ZAKLJUČILI 25. DECEMBRA 81 imiiiimiiiimiiiniimimiiiimiiiiMiiimiiiiimimmiiimimiimiiimiHiimiiimmmmmiimmmimimmmmimiimmmm Izdaja v 1400 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Hilda FRELIH, Gordana GARDASE-VIC, Otmar LIPOVŠEK, Janez KOSMAČ, Cilka MRDJ ENOVIC, Ingo PAS, Bernarda PAVLIC (urednica), Alojz PUSLAR, Matjaž PAVLIN, Janko UKMAR, Majda VRHOVNIK. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. 4. 1974).