112. ftnllta. I t*UK i j* A i« na. ULI*. •■■■i^______ ^^_____^_____ ^_______ __________ ___^l^^^,—MM^J^jM^jjs2fc^JL^AJ^^A^^^^^^^^^I^^^^^^^^^^^^^^^i^.^^k——„^^^.^^^.^^ji,^_____„„^JttEj^a^^lA Mil« mk ten po*ol4n*, lsvsmMI M4s||e 1b praolk«. •»Mrati i Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m visine 1 K. nad to vištno vsi oglasi 1 m/m X 54 m/m 1 K 50 v. Uradni razglasi ta poslana ter notice iiti prostor po 2 K, Ženitnc ponudbe in poroke pavsalao 80 K. — Pri naročilih nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Bftr^vniitvo »Slov. Naroda" in „Hsrodna Tiskara««1 3aalteva ulica *t 5f pritlićno. — Telefon it. 304. „SlotemsU ItHl1 vol^i v Li«hli*ai Sa po peMli v JtfosUvtils cdoletao naprej pUčtn . K 180 •—v polletno. ..,...„ 90 — 3 mesečno......„ 45 — 1 _ ........15- celolctao......K240 — pofletno ....... „120-— 3 tnesečno . . ....,, 60'— Pri morebitnem povi sanju st ma daljša naročnint doplačati. Novi naročniki nai posije to v prvie -naročnino vedrio J^f po nakaznici. Na samo pismena naročiia brez n i%tatve deturte se ne moremo ozirati. OrOMUSIVO ^U0VW InVOjHr* BMBBOVB SliOS •■• V; 1« BMUtPOpfO« Pommmsimi itovMIca veli« 1 kroito. PoitnliMi platana v gotovini. Koalicijska uiada - sestaollena. LDU Beograd, 17. maja. Pres-biro poroča uradno: Prestolona-slednik regent Aleksander je danes podpisal ukaz, s katerim je bilo imenovano novo koalicijsko ministr-stvo. Kabinet je sestavljen tako - Ie: Dr. Milenko Vesnić, ministrski predsednik; Stojan Proiić, minister za kon-sfituanto in izenačćnje zakonov; Ljuba Davidović, minister za votran je zadevc; dr. Anton Korošec, minister za promet; Marko Trifković, minister vra-vosodja; Pavle Marinković, minister vere; Košta Stojanović, Hnančni minister; dr. Ante Trumbić, minister za znnanje posle; Joca Jovanović, minister za zgradbo; Svetozar Pribičevič, minister prosvete; dr. Velizar Janković, minister za poljedelstvo in vode; dr. Momčilo Ninčić, minister za trgovino in industrijo; dr. Henrik Krizman, minister za agrarno reformo; general Branko Jovanović, minister vojne in mornarice; dr. Mate Drinković, minister pošte in brzojava; dr. Ivica Kovačević, minister za šume in rude; ttvojin Rafajlović. minister za narodno zdrav je; dr. Vekoslav Kukovec, minister za socijalno politiko, in Risto Jojkić, minister prehrane. LDU Beograd, 17. maja. Pres-biro poroča uradno: Clani nove vlade so danes ob 17. položili prisego v roke prestolonaslednika Aleksandra. Pri tej priliki je regent izrazil željo, naj ima nova vlada mnogo uspeha pri izvrševanju svoje velike naloge, v prvi vrsti glede državne ustave. Zatrjeval ie nove ministre, da bodo vedno našli podporo pri njem. Novoimenovani ministrski predsednik dr. Vesnić se je presto-lonasledniku zahvali! za zaupanje ter ga je zagotavljal, da more računati na to, da bo vlada za izvrševa-nje svoje važne naloge uporabljala vse svoje sile, toliko Iz vdanosti do prestola, kolikor za narod in iz pie-iete do junakov - mučenikov. LDU Beograd, 17. maja. Pres-biro poroča uradno: Regent Aleksander je podpisal ukaz, s katerim ministra zunanjih poslov dr. Ante _____ ------------— Trumbića zastopa za njegovega bivanja v inozemstvu minister za trgovino in industrijo dr. Momčilo Ninčić iit ministra vere Pavla Ma-rinkovića za njegove odsotnosti minister prosvete Svetozar Pribičević. . * . Po težkih porodnih bolečinah se je koneno vendarle rodila koalicijska vlada. S tem je za enkrat reše-na vladna kriza, ki je bila permanentna od avgusta lanskega leta in ki je že resno ugrožala obstoj države same. V tem času sta bili na državnem krmilu obe veliki politični skupini, v kateri se deli naše Narodno predstavništvo. Obe sta se prepričali, da nobena izmed njih ne more vladati in se držati na površju, naslanjajoč se zgolj na svojo lastno moč in svoje pristaše. Nadejamo se, da bosta tako parlamentarna, kakor demokratska zajednica iz te skušnje črpali nauk. da se da za se-daj, dokler se razmere ne urede in konsolidirajo, državo uspešno kr-mariti samo na temelju medseboj-nega sporazuma, ki ga sklenejo vse one stranke, ki jim je v resnici pri srcu dobrobit in razvoj naše države. Doslej so igrali v naši politiki, žal, strankarsk! in osebnl Interesi glavvto vlogo, državni interesi pa so bili vsem strankam samo postran-ska stvar. Nujna posledica te gre-hotne politike je bila, da je zastal ves državni organizem in da upravni aparat ni mogel funkcijonirati tako. kakor bi bilo v danih težavnih razmerah nujno potreba. Nastal ie splošen kaoz, ki so ga znali spretno in vešče izrabljati tako domaći so-vražniki naše državne misli, kakor predvsem naši zunanji sovražniki. Vsem tem življem so dajali neureje-ni notranji naši odnošaji dobrodošlo oporišče za silno protidržavno agitacijo in propagando, ki je v zadnjem času navzela že takšen razmah, da je že resno ugrožala obsta-nek naše države. Ne motimo se, ako trdimo, da je to dejstvo, ki ni moglo nikomur več ostati neprikrito, kolikortoliko vplivalo na merodajne politične kroge, da so uvideli, da je ipak treba prelomiti s staro politiko in postaviti v ospredje političnega življenja kot temeljno točko — državne interese. Sad tega spoznanja se nam zdi sedanja koalicijska vlada in kot tako jo z zadoščenjem pozdravljamo. Nadejamo se, da bo novi vladi najvišje načelo državna korist in njeno prvo gesti urejena, promptno poslujoča, do » ropuioznosti poštena in nepristran ka uprava. Samo, ako ^e bo nova vlada došle dno ravnt-a po teh načelih, ako jih bo z vsr energijo povsodi in vselej tuđi uvcjavljala in pri tem kot puncico v svojem očesu skrbno čuvala državno avtoriteto, potem napoci, o tem smo krepko uverjeni, tuđi za našo državo že toli zaže-Ijena in potrebna doba notranje konsolidacije in uspešnega razvoja. 'oso lurkovi": Vpr^Sanle teziha. Ce pogleda clovek pri nas nekoliko za različna pojavljena in pojav-Ijajoča se »vprapatija«, se ne more čisto otresti vtisa, da nišo to prav nobena vprašanja, torej nujne. skup-nosti se tikaioče zadeve, ampak ma-rote posameznikov in klik, izvirajo-če iz dolgočasia ali namenov, ki ne morejo reflektirati na javno pozornost. In tako vprašanje je danes vprašanfe skupnega jezika v Jugoslaviji. Potratilo se bo precej drago-cene^a in nedragocenega časa, popi-salo in prelilo mnogo tinte — in re^ zultat? Življenje bo šio svojo poti kakor je šio do sedaj preko podobnih enodnevnic. To vprašanje ne datžra od danes, ampak je mnogo starejše in se je pojavilo v tistem času, ko bi nam bilo lahko mnogro bolj škodilo nesro danes. Ko ie začela namreč pogan jati korenine ideja jugroslovanskega edinstva. so se načeli kar naenkrat pojavijati preroki. ki so hoteli videti to edinstvo v jeziku in kulturi — na-mestu da bi bili poudarjali politično edinstvo. No tisto jezikovno edinstvo je končalo svoje življenje z nekoliko članki, politično pa je živelo vsled svoje nujnostt dalje do svojega cilja. In danes smo se spet spomnili, da nimamo drugeg^a dela in smo $e vrgli z vso resnostjo na struženje kopita za enoten jugoslovanski ško-renj. Kako se da vendar vsaka stvar hitro narediti! Par paragrafov — enoten jugoslovenski jezik, še par socijalnih naredeb — ves svet gospodarski enoten, vpeljimo še kite hi pomažimo svet od ševera do juga in od vzhoda do zahoda s sivo barvo — in dopolnieno bo. In toliko tisočle-tij je bila treba za tako priprosto uvidevnost. Kaj pa je jezik? Pravzaprav jako malo: sredstvo za izražanje misli. Ne beseda ampak duša, ki se izraza v njej. je Havno. Jezik se !ahko dekretira, priuci. ni se pa mosroČe navzeti duše. ki je usedlina in rezultanta najrazličnejših komponent in dolgih stoletij. Ce bi začeli danes Disati vsi narodi en sam jezik, bi bilo navzlic temu prav toliko različnih kultur, kot jih je danes. Če se naučim danes kitajski in tuđi pišem v tistem jeziku, bo duh slovenski in mise! slovenska — in to }e riavno. S tem torej, če začnemo pisati v Jugoslaviji samo en jezik, nismo pridobili na kulturni skupnosti nič. Kdo pa forsira pri nas to nepotrebno vprašanje? Tišti, ki jim je je* zik vse, in tišti, ki jim ni jezik nič. K prvi skupini spada naša literatura« kar je umljivo — ali pa tuđi ne. Da ne bodo naši sedanji pesniki in pisa-telji nikdar tako obvladali srbohrva-ščine kakor slovenŠčino, je paČ umljivo. Kajti kreativno se ne da obvla-dati mnogo jezikov, najbrže se da samo eden. in kdor pravi, da jih štiri ali pet, je to samo nepobiten dokaz, da ne obvlada nobenega. Če bi torej v sedanjem času naredb hoteli urediti jezikovno vprašanje naredbenim potom po nasvetovanih predlogih, bi ubili pri nas s tem vsako kulturno gibanje za par desetletij. Ali tuđi v slučaju eventuelne take možnosti in častihlepja literatov, da bi se bali za svojo poznejšo slavo — naj bodo umetniki brez skrbi. Prešerna, 2u-pančiča.in Cankarja bo bral narod še poznih rodov neirlede na odredbe, mnogo, mnogo pa bo pozabljenega — makar da se začne danes pisati v jugoslovenščini! S tistimi. ki jim ni jezik nič. je odveč debatirati. Oni ni-majo v nobenem jeziku ničesar po-vedati. in če mislijo, da bo za njih možgane jugoslovenščina bolj plodo-vita, se najbrže motijo. Ker potemtakem ne zadeva stvar niti slovenske niti jugoslovan-ske kulture, ostanejo samo še državni oziri. Tukaj se spomni človek ne-hote dogodka med Dostojevskini ?n Merežkovskim. Dvanajst ali trinajst-letnega Merežkovskesra je pripeljal oče k Dostojevskemu, da bi ocenil fantove mladostne pesmi. Dostojev-skij je nekaj časa bral, nato se mu je nagubančilo čelo in je rekel nevoljno očetu Merežkovskega: »Stvar ni za nič. Kdor hoče kaj vstvariti, mora nafpreje trpeti.« Stari MercžkovskiJ pa mu je odvrnil: »Hvala za tak nauk! Naj bo sin raje srečen nego velik umetnik. - In je odšel s sinom. Tako bo pri državi: ne bo se ozirala niti na kake vrtoglave nasvete niti na užaljena samoljubja. ampak bo gledala, kaj bo nji prav. Uradovalo se bo. kakor bo bolj prikladno in bolj po ceni — kultura pa se ne vstvarja v Disarnah. Glede dekretov m komi- sij bi bilo mogoče najboljše, da se ne izdajajo in vstanavljajo, ker je že teh stvari za enkrat dosti. Čas bo naj-boljši kovač. Vse drugo bo ostalo samo dokument časa. Eni naj se brigajo za svoj poklič, drugi naj vstvarjajo namestu literature umetnost, s tem bo ustreže-no obojim in nam vsem. ker taka ne-bodisUihtreba vprašanja nam lahko še škodijo, ker delajo na eni strani konfuznost, ki je je že tako dosti — in bi znala zbuditi ćelo aniinoznost mesto ljubezni med nami ter Hrvati in Srbi._________________________ Dr. Hintiia Rijnovejie dela — BospoMi svet. Povsod na svetu je danes običajno, da vlade, predno izdado gospodarsko važne zakone ali ustanove gospodarski naprave ,vprašajo za mnenje strokovne in stanovske organizacije. Naša Protić - Korošec-Ninčićeva vlada je pa suveremna. ona nas kratkomalo postavlja pred izvršena dejstva. Po tem vz^ledu dela rudi naša takozvana pokrajinska vlada in osrečuje potrpežljivi slovenski svet z naivno zamišljenirni naredbami, katere navadno nimajo niti postavne podlage niti stvarne upravičenosti. Kako dotgo borno še trpeli ta eldorado za politične in administrativne diletante? Službene novine so nas razveselile s pravilnikom »Središnje zadruge« in pa s pravilnikom o ustano-vitvi in ureditvi gospodarskejra sveta (Privredni savet). Nobena korpo-raciia ni bila vprašana za mnenje. čemu pač? Mi smo pač v absoluti-stični eri. Gospodarski svet se ustanovi v okrilju trgovinskega mi-nistrstva ter bo poklican, da na za-htevo trgovinskega ministra podaia svoje mnenje in stavlja predlogc v vseh vprašanjih, ki se tičejo trgovine, industrije, obrtništva in strokov-nega šolstva. Svet ima pravico tuđi do iniciativnih predlogov. P r i s t 0-jenje zlasti tuđi. da povc svoje mnenje q akcijskih d r u š t v i h, kreditnih u s t a -novali, aravarovalnih stva-reh. Stel bo 44 članov. Od teli jih imenuje 15 trgovinski minister izmed oseb, ki jih predlagajo trgov-ske in obrtniške, industrialnc, obrtne in delavske zbornice, Zveze kmetij-skih in konsumnih zadrug, kakor tuđi ostale gospodarske korporacije, katere določi minister. Nadaljnih 1S članov hnenuje trgovinski miničiter po svojem preudarku izmed oseb. ki se teoretsko ali praktično bavijo z gospodarsko politiko. Ostalih 14 so 1 — — Frao Govekar: ^ Suifanje* (Dalje.) Profesorju se ie nevarno kolcalo, stekle-no so se mu bleščale oči, v obraz je bi! zaripel in z rokami Je zamahoval, se režal in kričal, kričal očividno silno navdušen in srečen. Toda Zois ga ni razumel ne besede. Kakor nagnusno zver Je gledal na profesorja. Konvulzivno se mu Je spačil bledi obraz, gra-bil se Je nervozno za glavo in si zatiskal oči In ušesa, »O, Caje Balbildel Beatus šum!« je kri-čal Pelzel, .zavihral, zaplesal, izpoddrsnll na gladkih parketnlh tleh ter ležal hipoma pred baronom kakor prazna vreča. In nezavesten je. grča! in hrope!, ne da W se gaidl. »Proste, ven, v«i!« Je zaječal Zois; skrO obraz med dlan! in drgetal. V sobo je pritekel sloga, za njim hlapec in pograbila sta nezavestnef a za rame in noge ter ga odnesla na hodnik na zrak . . . »NajostndnejSi reci na sveta sta uri plja-nec in riavl hroKSI« J« povedd l»ron, ko se Je amlril. »PUanee in rtavi hroK ,. . a o, zame neznosna, strašna, straSnaf« m * m Hipoma je počil po Ljubljani glas: Naša vojska je zopet premagana in beži razkrop-ljena čez Sočo preko Goriške in Kranjske! Padlo je Gradišće, padla je Gorica! — Fran-cozi oblegajo Trst! Povsod more, plenijo in požigajo, rušijo cerkve in kapele ter ne prizanašajo ne žen-skam in ne otrokom! Vsak polk vozi s seboj giljotino in ž njo sekajo ljudem glave tnunoma, kakor se prika-žejo. Kakor podivjane zveri mahajo na pol goli jakobind, kosmati, v blatne cunje zaviti in kakor tolovaji razeapani franeoski sanski-lotje po Ijndeh. Starci in deca, žene in dekleta, bogatind in reveži leže z razklanimi črepi-njami ali prestreUenimi, s krvjo oblitimi trupH po vseh cestah, dvoriščih in hisah, koder pri-hajajo mimo franeoske razbojnike tolpe. Go-reča metta, v J^amenfli te n&6& gradovi, trgl in vari raztvrtljujejo noS, da je svelMe nego pri belem dnera. Rjovenje, Jokanje, tuljenje in jecanje, hropeoje in blazno krobotanje se razlega kot orkan daleC naokoii, kjerkoU se pojavi BoonaiMUtova armada* ki je razuzda-nejša, krvoiočoejia in besnejia od Torfcov in Huaov. Najatrifoajn pa ravnalo franeoski dfv-jaU z Adianftf in s pterta. Tem ne sekajo glav ta m m strrtajo, nego jfli počast mbOJoJ iztikajo oči, režejo ud za udom ter ravnalo ž njimi kakor stekle zveri. Po Ljubljani je zavlada! zaradi takih vesti nepopisen strah. Ljudje so jokali in begaH okoli, molili in kričali brez jasnih misli in namenov. Možje so iskali voz. da bi pobegnili z rodbinami; toda voz ni bilo, ker pobrala je že vse gosposka; iskali so čolnarjev in plavičar-jev, da bi jih odpeljali po Ljubljanici čim hi-treje iz mesta, toda vse ladje, vsi čolni in vsi plavi so bili prenapolnjeni s tovori oblastev in uradov. Blagajnice in arhive so odvažali z lad-jami in s čolni po Savi, ž njimi pa so se vozili uradnflri in stražnikL Po Ušah so vezali prestrašeni Hndfe z nervozno na^ico svoje najdragocetiejšc Imetje y rjufce in velike robee, znašali vse na ulice in nestrpno čakatt voz, kt pa jih ni bflo od ni-koder. Otroci so lokali in cvmJi, matere so Uh tolažfle, možje na so tekaH tjainsem ter prtklt-Oiali iJobUanske zanflearne razmere. Clovek se mora torej dati brez odpora zaldati m pobiti kot pes. ker ni možao ptmm-atti iz tega revnega mesu? — Toda m. zbe-iati hočejo pei v hribe In mmfo zateći se na naivac «re. vzeti s seboj pdfre hi horitt se do ndoj«a traaotka. 99M9M mwml^mm, VOpHOl: FimMl0QUm& se . mGK?aif v bran, predno dospejo do Ljubljane, in razmišljali so, da je vendar še možna zrnaca. Naša vojska stoj med Razđrtim mi Postojno, a Fran-cozov ni čotiti. Mogoče je, da pojde franeoska armada Čez Gorico in Pontebo na Koroško, — ter naravnost proti Diinaju; potern se sovražniki sploh ognejo Kranjski in Ljubljana bo ne-prizadeta. Krvavih htstorij o franeoskih masakrih vsaj nafintelteentnejši Ljubljančanje pa tuđi nišo hoteli verjeti in dopovedovali so zmedenim so-meščanom, da so Francozi kultureti evropski narod z najrazvite^o umetnostjo in literaturo in pa z armado, ki je najstrože disciplinirana. Sklicevaii so se na poročila o prijaznem nosto-panjo franeoske vojske po vser Italiji, o vrf-skaniu in v«e«u, s katerim so sprejemala franeoske čete razna mesta. Žtipan dr. Podobnik, tovarnar DesseN hruMBet, i**Xf*y* Dam&m ki Alborchctti. dr. Repič, đr. Wagner, Valentin Vocteik m še razni pamtni modie so hodffi po Ljabliani, to-bdUi hi mMB B^dL A opravili nišo mnogo. Državni nradniki, na čehi Jim deželni Klavar grtf Hobeiiwart9 skoraj vse UUUtfansko plemstvo, tujfceeatetf* m#Wamđre obft«W in ćelo nttae so ie prve dri pohngnB^ % lM)m** L*TS4l£SSi^S4: ***?** * **** 2. stran. »SLOVENSKI NAROD-, dne 19. maja 1920. 112. štev. F nradnikf tu siccr načelnik! gotovth ministerialnih oddelkov ali njih na-mestniki. Članstvo je častni posel, vendar dobe vnanji člani potne stroSke In im po 40 dinarjev za. sejo. ako nišo državni ali pokrajinski uradniki. če ao uradniki* dobe po 20 dinarjev. Mandat traja 3 leta. Seje se vr$e na poziv trg. ministra, saj pa vsako pol-letje. Predseđuje jim minister. Gospodarski svet ima 6 strokovnih od-borov: za trgovinsko politika za. industrijsko in obrtno, za bankarstvo in zavaravanje, za transportno politiko, za vse vrste gospodarskega a&druževanja, za strokovno šolstvo. Odbori imajo načelnike, ki so dotični resortni Činovniki, ter si izbirajo referente. Za speciaine stvari se mo-rejo ustanoviti posebni odbori in kli-oati eksperti. Navedli smo le glavno. Pravilnik je objavljen v 102. broju Službe- nih novin ter ima 27 paragrafov. b tega, kar smo navedli se vidi, da Je ćela ustanova zelo činovniško zgra-jena in tuđi od ministrske Magona-Uonlenosti zelo odvteia. Ooapodu Minčiću menda ni veliko na strokov-njakih, sicer hi nlih delo vendar više taksiral nego po 40 dinarjev na dan, kar danes pri zelenaških cenah v Beogradu kotnaj za pošteno sobo za-došča. Pa kaj ministrom mari, kako žive ljudje, ki kaj znajo! Mi Slovenci bi si želeli gospodar-skega sveta, ki bi bil res gospodarski centrum. Središče gospodarskih prizadevanj bi si želeli, v katerem bi morali biti naravno v prvi vrsti zas topnik i našega kme-tijstva in gozdarstva. Ali gospoda Protić - Korošec - Ninčić nočejo menda nikdar onega, kar je utemeljena želja prebivalstva in resnih gospodarskih krogov. Tužna nam majka! Telefonska In brzojauna poroCIla. SEJA ZVEZE NARODOV. LDU. Rim. 17. maja. (OKU.) Svet zveze narodov je imel včeraj tajno, nato pa javno seja Predsed-»ik Tittoui je izjavil, da so bili vsi sklepi izvršeni v duhu pravičnosti. Dalje je naznanil. da bo armensko vprašanje tvorilo še nadalje predmet razpravljanja med državami. Omenil je tudL da Želi Luksemburška pristopiti k zvezi narodov. Nato je prečital Matsui poročilo o glasovanju v eupenskem in v malmedy-škem ozemlju, za katero je nemška vlada zahtevala posredovanja zveze narodov .Balfour je govori] o bram-bi proti razširjevanju kužnih bolesni v srednji EvropL Generalni tajnik je !porocal o mednarodnem stalnem 'razsodišču, za katerega je sodna ko-'misija izdelala poseben nacrt. Konč-no je poroča! Tittoni še o položaju nemških, ogrskih in romunskih vjetnl-kov v Sibiriji, katerih povratek je združen z velikimi težkočami. Svet zveze narodov pričakuje skorajšnje-ga poročila o tej zadevi. Vsa poročila so bila sprejeta sogiasno. ŠVICA ZA ZVEZO NARODOV. LDU. Benu 16. maja. (DKU.) '\Švicarska brzojavna agentura poro-ca: Danes se je vršilo po vsej Švici (ljudsko glasovanje o vstopu švice v svezo narodov. Glasovanja se le ttdeležflo 60%. Pristop je bil sklenjen s približno 410.000 glasovi proti 310.000 giasovom. FRANCOSKO - ANGLESKE KONFERENCE. LDU. Hythe, 16. maja. (DKU. t— -Havas.) Konferenca se je zaključila & nastopno skupno izjavo francoske fn angleške vlade: 1. Francoska in angleška vlada pripoznavata po em Istrani, da leži v skupnih interesih, ida se obnova po vojni povzroćene 'škode v najkrajŠem času zagotovi in :da se v ta namen kar najhitreje od-jj>ro pomožni viri, po drugi strani pa ije želeti. da se Nemčiji omogoči v Isvrho hitrejše izpolnitve svojih ob-jveznosti zopet pridobiti finančno samostojnost. 2. Sicer sta vladi mne-inja, da je za rešitev gospodarskih težkoč, ki obremenjujejo ves svet in za vstop v mirovno dobo, zelo važno priti do ureditve, ki bi obsegala vsa bremena, kar jih je ostalo po vojni, in zagotovila poravnavo voj-^nega dolga zaveznikov, kakor tuđi : obnovitvenega dolga osrednjih sfL 3. jVsled tega se bo francoskim m an-igleškim strokovnjakom naročilo, da inemudoma predlagajo svojim vla-;dam v protičevanje najmanjši znesek ;nem§kega dofea, kl bi bil sprejem-ljiv za zaveznike ter bi se tud! zlagal *s plačilnimi zmožnostmi Nemčiie, dalje da določijo najugodne&e modalitete za plačilo tega dolga, da se uresničijo poprej razlože«! sploSnl vidiki in da se postavi podlaga, na fcateri se bodo v zmislu že đogovor-jenih točk. kl bi se morebiti mozle §e iapopolniti. po NemČijl vplačevanJ zneski mogli razđellti med zave*-♦rtfce. _ LDU. Washlnetott. 17. mala. (D. icor. urad. — Brezžično.) Po poroČf-lih \% Londona sta se Lloyđ Georze ki Millerand sporazumela, da ima Nemčiia plača« 90 mfliiard od§kod-nfne v zlatfh markah. plačljivih v 30 fetnih obrokih. Nemčffi se bo dovdl-k>, pokrivati svote naftiufnej§e po-.trebščine z mednarodnimi posolili, za katere bodo jamčili zavezniki. VPRASAN.IE ORSMH OTOKOV. LDU. Rim. 17. maja- (DKU. — Brezžično.) Venizelos Je Iriavll v grški poslanskl zbornfet da Je b!l otok Rod priznan Italiji. OriBca dobi ostale otoke Dodekaneza. NEMCUA PLACA ODSKODNINE 120 nilOardt LDU. London. 17. maja. (DKU.) Zastopnfk Agence Havas ie dobfl od merodajnfli krogov nasJedide zanf-mive posameznostf o tispehib koo-ference v Hythe. NaivažneCH naudi te te. dk tti ^^f^* naknnnHo omb» šalno vsoto, ki jo mora plaćati Nem-čija kot odškodnino. Predsedniki vlad so se zedinili za vsoto 120 mili-jard zlatih mark, ki naj se ptačuiejo v 33 letnih obrokih. Nemčiji so pustili možnost da se oprosti dolgov s posojili. ki bi jih polagoma najemala, In ki naj bi služila v obnovo Nemčije, še boli pa v to, da plača svoie dol-gove. Radi tesra so predlagali fran-coski strokovnjaki naietje velikegra posojila, za kateregra bi jamčile Nem-čija, Francija, Anglija. Italija, Belsri-ja in morda tuđi nevtralne države. Od odškodnfrie, ki jo mora plačati Nemčija. bo prejela Francija 55% in Anslija 25%. NEMŠKO - MADŽARSKA ZVEZA. LDU. Budimpešta. 17. maja. (D. kor. urad. — OKU.) V nedeljo se ie konstituirala nemško - madžarska kmetska zveza, Smoter tej novi organizaciji bo ta. da prepreci, da bi patriotični Nemci prišli pod vodstvo nepoklicanih vsenemških agritatorjev in pa da se zasrotovi skupno delova-nje med Nemci in Madžari. REFORMA DUNAJSKE OĐČINSKE UPRAVE. LDU. ĐunaL 16. maja. (ČTU.) Reforma dunajske obcinske oprave stopi v veljavo 1. junija. Bistvo reforme je: Razpustitev mestnega sveta in ustanovitev mestnesra senata in osmih občinskih odsekov, ki bodo v lastnem delokro^u opravljali občmske posle. Mandati za odseke se bodo razdelili proporcionalno in jih dobe socialni demokrati 108, kršćanski socialci 54, Ćehoslovaki 8, nemški nacionalci in zionisti pa po 3. Ćehoslovaki bodo v vsakem odseku zastopani po enem mandatu. ZA ODCEPITEV OD NI2.IE AVSTRUE. LDU. DttnaL 16. maja. (CTU.) Kakor poroča Parlamentarische Korrespondenz, se opaža v okrajih Waidhoden an der Vbbs, Amstetten in Haag: separatistično gibanje, ki namerava doseči ločitev od Nižje Avstrije in priklopitev h Gornji Av-striji. Priprave za plebiscit so v teku. FRANCOZI SO IZPRAZN1LI FRANKFURT. LDU. Frankfurt ob MenU 17. maja. (DKU.) Francozi in Belfdjcf so Frankfurt nekaj čez deveto uro po-polnoma izpraznili. Pri tem ni bilo nikakih incidentov. Ko so bili zahte-vani talci izpučeni, je zapusti! mesto tuđi francoski štab. NEMSKO - POLJSKI SPOPADI. LDU Marlenwerder, 17. maja. (DKU) »Neue westpreussische Mit-teilungen« poročajo: Včeraj je bila tukaj velika poljska manifestacija, katere se ie udeležilo 1600 do 1700 Poljakov. PtiSlo je ponovno do tež-kih izgredov, pri katerih Je bilo več oseb poškodovanih. Mir so napravile čete itaUJanske posadke. ZA 2ENSKO VOLILNO PRAVICO. LDU 2eneva. 16. mala. Od 6. do 12. junHa bo zboroval v Ženevi ženski kongres, kl se sra udelef e žene Iz vseh držav in ki ima nameti, sloves-no izraziti zahtevo po ženski volflnl pravici BONOMUEVO MINISTRSTVO. LDU Đerfin. 17. maja. (DKU.) »Lokalan^eijrer« poroča iz Lagana, da se z veliko flrotovostjo lahko računa s sestavo BooomOev^ra ratnl-strstva, HOLANDSKA ZA ČEHOSLAVUO. LDU Pr*x** 16. mala. (CTU.) Nizozemska vlada se je na predio* svojega zastopnika v CehoslovaScI izjavila sa pripravljena, da bo do 1. avurusta t I dobavila Ceboslovafid 5000 ton pšenice. SOVJETSKA RUSIJA Uf DARDANELE. LDU. Moskva. 17. maja. (DKU. — Brezzična) Ljudski komisar za zunanje posle Cičerin ie angteficenni da leže morska oflne v intemaern obmofim dežeL id leže ob Črnem moriu, bi da Jih smejo opravljati te-daj le te dežele. in aicer Rusija, Ukrajina. RommMJa. Bolgarija, Tur-čija in ako dobi Armenija dostop do Crnega morja, tudt zadnja. Rusija ne pripoznava nikakega dražega stali-šča glede morskih oiin. Vrhovni svet ni razpravljal z Rušilo o vpra-šanju morskih ožin. Anj?liia se ni marala posvetovati o tem z Rusijo. Zato si pridržuje Rusija pooolno prostost pri svojem deiovanhi. Ražen tega zveza narodov svojega obstoja Rusiji ni naznanila, zato sa Rusija tuđi ne pripozna. ATENTAT NA VELIKEOA VEZIR.IA. LDU London. 17. maja. (DKU. — Brezžično.) Neki policist ie ob- streiil turškega velike^a vezirja v [ njegovem stanovanju v Carteradiu REVOLl/CUA V MEHOO. LDU. WashlwtiM. 17. mala. (D. kor. urad. — Brezžično.) Po vesteh iz Đ Tasa se general Carranza obupno bori proti ustašem in gene* ralu Sanchezu. General Obregon le predvčerajSnjim ttjel 600 mož Car-ranzove vojske. Carranza vendar boj nadaljuje. General Obregon je včeraj po parlamenterju obljubfl svoboden umik, ako se Carranza uda in zapusti deželo. Zabičil je uporniškim častnikom« da se ne pre- l ^reše nad ostarelim predsednikom. ' LDU. London, 17 maja. (DKU. — Brezžično.) Po zadnjih vesteh iz Mehike so se na meji Zedinjenih držav stojeće zadnje čete generala Carranze udale ustašem, ______ * PolltICne oesfl. r= Rekonstrukcija pokrajinskih vlad. Beograd, 17. maja. Rekonstrukcija pokrajinskih vlad se bo izvršila po predlogu demokratske zajednice v istem razmerjtu kakor se je izvršila rekonstrukcija centralne vlade. Pred-logi za sestavo uradniške vlade so bili odklonjeni. = Dr. Vesnie in demokratska zajednica. Beograd 7. m aja. Veenić je sprejel vse od demokratske zajednice mu predložene predlože, tako plede po-vmitve 20%, ki so se odtegnlli za časa kolkovanja, glede dovolitve kreditov za Invalide in za nabavo poljedelskih stro-jev, ki jih je dovolila že prejsnja demokratsko - socijalistncna vlada v me-secu februarju, nadalje zahtevo, da se ima v najkraisem čaBu resiti uradniško vprašanje. Glede ustave se je dosegel sporazum na ta način, da bo vsaka stranka v slučaju, da ne priđe v parlamentu do sporazuma, izđslala lasten nacrt in da bo o teh naftrtih razprav-ljala na to konstituanta. Nova vlada mora osic^irati svobodne volitve in redno delo v parlamentu. Iatotako je sprelel dr. Vesnić zahtevo demokratske zajednice glede izvedbe, oziroma spre-memb pri agrarni reformi. — Demokratska zajednica in Agrarna reforma. Beograd. 17. maja. Se-stava nove koncentracijsko vlade znači za demokratsko zajednico popoln uspeh. Demokratska zajednica ima v novem kabinetu resor aerarne reforme, kar znači veliko zadoščenje vsem demokratskim zahtevam. Meato ministra za agrarno reformo za,vzeroa zopet dr. H^nrik Krizman, ki je najizrazitejši zastopnik intereeov malih posestnikov. = Draikovi^ v 8abcu. Beograd, 17. maja. Včeraj je otipotoval na demokratski tabor v Sabra Milorad Draško-y\6. Za Čas ni^srove odsotnosti je pre-vzel vodstvo posraianK z dr. Vesničeia Svetoznp Pribicevi^. Draškori^ se vr^s v Beograd jutri. = Imenovani« rrhovnejm načelnika mesta Zagreba in zaffr*bški listi. Z ag r • b, 17. maja, Vlada je imenovala aa vrhovnega načelnika mesta Zagreba banskega svetnika dr. Tončiča. Radi tega nasilnoga akta vlade se fe vnela po za^rebskih ltetih huđa debata. Većina Hsiov obsoja ta akt vlade kot nov re-akcijonapen čin. s katerim pe je seda-nja zajedničar, vlada pregrešila proti vsem načelom svobode ter izvršila nasilje, kakor ga na Hrvatekem ni nihče pričakoval. Upostavitev vrhovnega načelnika mesta Zagreb spominja na Khuenove čaše in še ćelo Khuen si je npal pod madžarsko zaščito izvrSiti to nasilje le enkrat. Pozneje sta ga skuhala posnemati Se zloglasna Rauch in rhivaj. Tem oeebam. ki sd ostali hrvat-skenra narodu t najalabšem spominu, je sledi 1 v svobodnl Jugoslaviji kot prvi, ki je uveljavil načelo nasilj* sedanji ban dr. Laginja, katerenm »vesto po-inaga podban dr. Potočnjak. = Vatikan in Reka.« Zagreb, 17. majs. >Rijeć SHS< prinaia danes pod naslovom >Vatikan in Reka< daljii uvodnik, v katerem razpravlja o dejst-vut da je poslal papei na Reko poseb-tiega apostolskega vikarja v oeebi za-crrizenega laSkega nacijon^lista Con-stantimia> ki je dober prijatelj povelj-nika Reke generala Gigantea. Constan-tini i# snan italijanskl sagrizenec, ki je bil za časa vojne zaposlen na itali* janeki fronti in ki ljuto sovraži rse, kar Slov. Narode je dne 11. maja priobčil popravek poverjeništ-va za notranje zadeve z ozirom na noti co >Slov. Naroda« z dne 7. maja 1920 pod z.firorajišniim naslovom. V svojem popravku poverjenik Reroec trdi, da ni izrekel zgoraj navedenih besedi deputaciji, ki se je pri njem zglaeila radi gerentstva pri Dev. Mariji v Polju. Po točnih in zanesljivih informaoijah kOTi-statiramo, da poverjenik Remec v svojem popravku ni ffovoril resnice, kaj ti on je v resniei izustil napram deputaciji beseđe: >Le tiho in mirni bodi te, da je še vi kmetje ne dobiti po glavi!« Ako torej gospod poverjenfk Remec noče, da bi ostal na njem očitek neres-nice, naj nastopi edino možno pot in pred sodiščem dokaže, da ga čteni deputacije obrekujejjo. = Bonotni je odklonil misijo. Rim, 17. maja. Bonomi je ođklcnil eeatav« kabineta. Kralj po veri sestavo nove vlade najbrže zopet Nittiju. = Za sporazum in proti eporas-nmu. Rimski >Messaggero« in milanski >Secolo« sta polna nade, da ee skoro resi nesrečno zavlecena jadranska kriza. Prvi list poroča iz Beograda, da je Jugoslavija prožeta duha največje po-mirljlvosti in povdarja, da je predsed-rik Wllson v svoji noti 27. februarja izjavil, da on a priori sprejme vaalco rešitev, doseženo po medsebojnem sporazumu med Italijo in Jucroslavijo, samo ne sme sloneti na bazi kompenzacije na račun kttkega tretjega. >SectJo« pravi, da oni Ttaliiani, ki se obu a sa jo kot nekaki zaščitnifci pravice in ljudske solidarnosti na korist Nemčije, Madžarske in Avstrije, pozabljajo, da Italija, ako hoće biti dosledna, mora najprvo proglasiti in izvesti princip snošljivosti in sporazuma na Jadranu, doma, ne pa ob Renu in Dunavu. Italiji M bilo v Dalmaciji tako, kakor je bilo Avetro - Ogr«ki v Bosni in Hercegovini* vedno pripravljena na vojno, v ve-čni borbi in sovraštvu, v skrbi za kopnene meje, sama proti Wilsonovi opoziciji. List priporoča dosleđnost in iz-vaja, da je sporazum edina prava pot, kajti po vsaki drugi poti bi padli v na-sprotstva in v škodo, katere bi ne bilo mogoče nikdar popraviti. »Idea Nazio-nale«, glasilo nacijonalistov, pa rohni na Nittija in Scialoja, da sta izdajalea italijan&ke stvari Nittiju manjka itaK-janski animus, zato pa ponižuje Italijo pred vsem svetom. Jugoslavija ne zasluži nikakega obzira, njej se mora vzeti vsaka baza za ofenzivo z na-Hprotne strani Jadrana, napraviti okoli nje obroč eovražnikov. zlasti pa postaviti proti niej Albanijo, sigurno prija-teljico Italije. >Tdea Nazionale« je ogorčena in huda pa je v svoji sveti jezi pozabila, kako so prav italijanski listi pred kratkim tožili, đa Italija ne more v Albaniji nioesar opraviti. Obroč okoli Jugoslavije ostane le v sanjah razburjene >Idee Nazionale«. — Kriza italijanskih nnivenE. Profesor na univerzi v Piši Romolo C&g-gese piSe v rimski »Tribuni« o krizi italijanskih univerz. Izvaja: Štrajk po-metačev zbudi pozornost ministrstva, ali neuetavljiva dekadenca italijanske kulture, uničenje lepe bradicije, visoki interesi učeče se mladine, vse to ne zasluži ministrske pozornosti. Ko vlada dobi v parlamentu večino, kdo se briga pot em še sa ljudske, srednje in visoke Sole, eeprav jim grozi popoln polom. Ako »ojđa tako nanrej. bodo italijanske univerze km a hi pribeiali&e vseh mogočih nepotrebnih Deaposob* *ev. Kondicije pređavateljev in a«i-stentor so jako žaloetne. — Radi tega beže vsi boljei duhovi od znanstvenih studij kakor od kake jefts, kj«r se mni-ra glađu. Dobra tretjina univeraitetnih profesorjev odhaja na politično tribu-no, v parlament, v ministarstva, droga tretjina si oniciije svoi dom, da kupuje knjige, mikroskope in posveda se štu-dlju, dokler ne unifi vsega svojega ali dokler se ne naveUc«, pa vrže v kot knjige in ntfkroekope ter aledi svojim drogom na politično polje. Ostala tret-jina representira prave učenjake, kl so se povsem posvetili študijam. katerih pa caka le siromaštvo. Ob takih okol-nostih kdo more se ▼ Italiji znanstveno delovatif Primum vi vere... ss Knrto ravnanje Madžarov a Slo-vaki. >81ov. Denikc prinssa grozne podrobnosti o pre*anjanhi 81ovakov na Madžarskem. Po um«ku Romunov sa Tiso je nriWo pod mfidiarako oblast okoli 120.000 Slovakov, nad katerimi 90 bit« izvršene velike persekndje. Po-slanec Hrabovskv, isvoljen t romun-ate atomioo, kl > Ml aroldas od po- mnnske vlade poalan na mirovno kon-ferenoo v Parico, je bil aretiran in Madžari so tako kruto ravnali i njim, da ie umri, kakor poroča >RomanuU<. Tz Oabe in Komloia je bilo odpeljanih na stotine ljudi, naJreS slovasklh inte-ligentov, ki so kratkomalo izginlU. Hortyjevih band divjanje je bilo grozno. To je najlepši dokument za mirovno konferenco, kako bi bilo s Slovak! in drnuimi narodi, ako bi jim gospodovali Madžari. Ako hočejo Imeti svobodo za svoje ljudi na Slovaakem, morajo dati svobodo Slovakom na Madžarskem. Iz naSe kraljeofne. — Uradniki Avstro-ogrske banke. Narodna banka Je pozvala vse uradnike bivJe Avstroo^rrske banke in njenih podružnic v naš! državi, da se prijavijo v našo državno shižba, — Regent in dobrovoflcl. Dne 15. t m. Je sprejel regent prestolo-naslednik odposlance dobrovoljcev fz Like. Kakih 200 dobrovoljcev Je čakalo pred dvorom na povratek svojega r^poslanstva. Liski dobrovoljci so nepremožni ljudje in prosi-jo, da se jim nakaze zemlja. — Z beogradske univerze. Na beo-gradskem vseuSilišču so imenovani sa bonoramega profesorja Vladimir Di-mitrijević, profesor vseuĆiliSča v No-vorosijsku, in za lektorji rusčine Alek-sander Lvovič, profesor vsenlišča v Harkovu. Profesor filozofske fakultete na veeučilišču v Skopb'u đr. Tihomlr Osoji6 ostane knjižničar Srbske Matloe v Novem Sadu- — Zveza duševnih delaveev. Nedavno so imeli na beogradskom vseufti-liSČu dobro posečeno zborovanje Intelektualnih đelavcev, da osnujejo zveza, ki naj bi imela svrho varovati moralne koristi in pravice đuSevnih delaveev. Po obširni debati ae je izvolil iirši odbor, ki ima nalogo pripraviti predlože za ustanovni ob5ni zbor. Na folu tecra pripravljalnega odbora stoji vseučili-&ki rektor dr. Jovan CVijić; za Slovence je v odboru dr. Fr. Jež. — Ženska gimnazija na Cetinjn* Minister pr os veto je odredi 1, đ a se na Četi nju otvori ženska gimnazija s internatom^___________________________ IteDdref ena domo-olna. — Dalmatinci v Tf Annnnaljevi ar- madi. »Popolo d* Italia« poroča, da se nahaia v D" Amranzijevi armadi okoli 20 prostovoljcev \z Dalmacije, ki nišo ne Srbi, ne Hrvati, marveč bo pripad-niki dalmatinskega plemena, Morlakl« potomci Ilirov. Učeni »Popolo« pravi dalje, da je tretjina dalmatinskega prebivalstva morlaška, druga tretjina ita-lijanska in zadnja tretjina slovanska. Od te zadnje tretjine pa je koma} tret-l!na protivna priklopljenju k Italiji. Precej zaostal je list »Popokx, da pifte se sredi leta 1920. take izmišljotine o Dalmaciji. Menda vendar ne misli, da jo a temi budaloatmi priklopi k Italiji. — Italijani šikanirajo Dalmatince vedno bolj menda Ka to, ker vedo, đa bođo morali kmalu zapustiti Dalmacijo. Zađnjo svojo jezico stresajo sedaj nad ! njimi. V Vodicah so ustavili delovanje jugoelovenskega Sokola in Cltalnice; prostore so zaprli. — Italijanski stroiki sa okupacijo Dalmacije so veliki. Milanski listi pra-vijo, da stane okupacija meseciio 600 milijonov Hr. >Piccoluc to ni bilo vfeec pa trdi, da et&ne okupacija na mesec samo 10 milijonov lir. Dalmatinci pra-v1jot da je že verjetnejša prva svota, — Italijanska ljudska stranka hoće tuđi spoznati Dalmacijo. Zato posije v Zader svojega odpoelanca Vassalla, da na licu mesta prouči dalmatinsko vprašanje. Vassallo se bo mogel prepričati samo o tem, da Dalmacija ne spada k Italiji, seveda ako ljubi resni-co ln je stranici do reenice in pravice. Drugace bo poročal o >Morlakih«. — D* AnmmrHevl ptratf. Pred par dnevl je odplul iz tržaške luke parnik »Baron Feiervary« z različ-nim blagom proti SiciHji. Sredi Adri-je so ga zalotile tri D' Annunzijcve bojne ladje, zatplenile parnik in ga odvedle proti Reki. — Zopet nesreča z sranatou V Kostanievici na Krasu se je pone-srečil 411etni Stefan Trampuš. Pri zbiranju strešnejra materijala za svojo barako le zadel ob lasico ročno granato, ki se je razpočila. Bil je ves razmesarjen. Kaj delajo vojaške oblasti, da ne ođstranijo nevarnosti? Rajše zasledujejo in šikanirajo ljudi, kakor da bi se brfeale za javno vamost. — Na postat! v Prvačtal Je prosila neka gospodična vozni listek v slovenskem jeziku. Dobila ga je. Za njo pristopi vipavski fant, pa rudi prosi vozni listek v slovenskem jeziku. Uradnik; non capiseo. Fant: Jar tuđi ne razumem. Vmešala se !e neka gospa, češ da naj mu da listek, ! fant ne zna i talijansko. Uradnik: Ako ne zna, pa naj se naučf. Fant po tta- lijansko: Vi ste tukaj na slovenskih i tleh ln morate znati občevat! z ljud- j stvom slovensko. Ako znam jaz ita- ! lijansko, znam za svoje potrebe |n ne za laske uradnike. Uradnik je molčal in mu dal vozn| listek. — Stalna zah'eva slovenskni Aol v Oorfci. Tako je nrav. da «ori-§kl Slovenci neprestano zahtevajo slovenskih Sol v Gorio\ »Oorifta * Strate« piie: Ministrski pradtidaik 112. Saje. Kakšne tri kulture? Se ene ni vi-deti! ItaJiJani so nam vzeli v Oorlci vse Sole. Slovenci, ali ima v 20. sto-letfu sploh kdo pravico, vzeti nam sole? KJe je svoboda v državi svo-bode? \\\ bo res ves svet molčal k zatiranju manjšinskega naroda od strani Italije? Ali je to kultura, narodom zapiratl Sole? To se pravi, pljuvati kulturi v obraz. Dneone vesti. V Ljubljani 18. maja 1920. — ObclnsfcJ rolllnl red za Slovenlfo. Trk pred demisijo ie predložila Protićeva vlada regentu v podpis občinski volilnl red, veljaven za volitve v občinske odbore v Sloveniji Ta volilni red se v bistvu kTije z nacrtom, ki ga je svoječasno predložila demokratska ljubljanska pokrajinska vlada mfnlstrskemn svetu v odobritev. Spreme-njene so samo nekatere točke, ki so v prilog klerikalni stranki. Omenjamo tu pred-vsem določbo, da Imajo volilno pravico vs* 21Ietni državljani rn državljanke, dočim bi po demokratskem nacrtu imele volflno pravico samo tište državljanke, kl so ali gospodarsko samosvoje ali pa imajo gotovo šolsko ali strokovno predizobrazbo. Klerfkakl vedo, da bi Mio po voliln^n reda, ki so sa predlagali demokrati, njihovo stališe pri občinsidn volltvah nevamo o^rrožcno, zato so zgrabili za edino reiflno Mljko splo?ne ženske volflne pravice, o ka-terf se nadejafo, da jfft bo edina Se obva-rovala grozečega iim poraza pri občinskih volftvah. A odobrftev tega zzo\\ nlfhovfm ttrankarskfrn Interesom prikToienega vo-!Hne?a reda so si prltihotapill in prifurti-TnaSflf v zadnjem hipu, ko Je bfla nova koalicfiska vlada f.e takorekoč sestavljena. ?n prf tem furtimaStvu fffr fe podpfral Sto-'an Protfć, kf Je tik pred svojim padcem terinsioval reeentov podDls pod klerikalni vnlilnl red. Ni dvoma, da ie Men*ka!no-ra-diVatna vlada speHala regenta v zmoto, -»redstavljainč mu dotično naredbo, s kare™ se nveljaviia 7t občine v Sinvenffi nov vnlilni red. kot plod med strankami skle-"fenesa stjaraznma, ker je več Vakor go-*r>vo. da bi regent sfcer pod nobenlm vo-croferti ne podt>isa! onej?a ukaza. Menlmo, ovđarjatf. da bo<5o demokrati na ta 7ahrbtrtf In nelojalni čin on*-inemo reasriralf, ker pac* ne morefo trpetf. da Mselv Beogradu uv^lfavUafe tsVSne ^aVtfke, kf so bile v ntvad* v SuSteršiČevi đoM. — Nem?Tci notar v Ljubljani. Pra- roeodni minister je na nredlosr d^želne \ lađe za Slovenno podelil z ukazom z dne 7. t. m. po veri I o za izvrše van je no-tmrskih poelov bivšemn notariu v Izubijani Galletn. Galle je danes že otvoril svojo notarsko pišamo. Ze pod Avstrijo ptoo se borili proti imenova-njn Nemca za notenja v Ljubljani in to borb-j so iafcrat odobravali vsi narodni kropi brez razlike stranka seđaj pa je ]T2£oeIovenska vlada sama s pod^litvi-jo poverila istemu nemškenm notarju odobrila svoječasno imenovanje n<"-m-?kega notarja za Ljubijano. Konetatu-feroo to suho dejstvo z željo, da «e stvar pojasni vsestransko. — Današnji >Uradni List< obiavlja tozađevni raz-Slas poverjeniŽtva za pravosodje v Ljnbljani. ki se glasi takole: »Minlstr-stvo za pravosodje je z ukazom z dne 7. maja 1920 št. 13.333, sprejelo na znanje in si osvojilo sklep celokupne de-želDe vlade za Slovenjo z dne 10. aprila 19*20, s katerih je bila deželna vlada odrekla poverilo notar ju Galletn v Ljnbljani, reasumira in da se Anton Galle na podstavi naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 10. fe-bmarja 1919, Ur. L št 350, poveri za nadaljnje izvrševanje notarskih poelov na evojem notarskem mestu v Ljubljani«. Pri pom ini amo, da uvažaj emo princip clovekoljubja napram vsakomur, za to privoščimo tuđi svojemu nemSkenra sodežeLanu vaakdanji kruh. ki mu je potreben za eksistenco, zd5 pa se nam, da bi se dalo venđarle vprašanje re-aktivacije g. notarja Galleta. resiti na način, ki bi manje vznemirjal naSo javnost Priznarama pa radi, da 66 Galle ni nikoli ek^poniral v nemskonacional-iiem zmislu in se ni mešal v politiko. — TJpeđitev prejemkOT javnili iia-megčencev. Kakor znano, so zdruien© organizacije javnih nameičencev sredi aprila na shodu v dvorani Uniona skle-nile resolucijo, s katero eo pozvale vlado, da uredi aktivnim in vpokoienim javnim nam«Sčcncem prejemke nanovo in sice-r na podlaci razmerja z dne 1. novembra 1919 od L aprila, t L nadalje v razmerju 1:4 ter da se dovolljo nabavni pri&pevki za neoženjence po 2000 kron, za oženjene« po 4000 K. Svojo zabtevo je javno nameŠČeastvo termi-niralo do 15 maja t L Zaradi žele«ni-čarske^a štrajka pa je bilo organizad-jam onemo^očeno odposlati pismeno obrazložitev teh zahtev v Beograd. Zato se je zadeva zavlekla. Posebna de-putacrlja pri deželnem predsedniku đr. J. Brejcu v LJnbljari se je uveriU, đa smatra predsedstvo deželne vlade sa »lovenijo »ahteve Javnih nameMencev I za povsem upravljene ier đa jih je na- I ?a vlada tuđi oodprla in priporočila. \Ta evoje porodilo je prejsla naia vltr đa brzojavno odgovor, da sa le Imeoo-vala v ministrstrn poeebna komislia, ki se ima pečati z zahtovami slovenskih javnih naineSćenceT in s kon^rn-entnimi sAhtovaml hrvmteko - srbskih organi«usii zdmienlh r Savem v Z* pritom Zaradi nastopivi« miiiiatr»lta 1 kria#, kt m H t^MIm iste vtansj « •»- I ■top*«* sat« vlt4t» m J* mimrn m** vlekla snova. Na binkottne pramike, dne 2a. in M. 4. m. M nUdejo v Zagrebu delegate v»eh pokrajinskih «*ve-bov, to je U Beograda, Sagreb«, Sarajeva, Ljubljane in I« Splita, da obnove razpudčeni »Oitrabd Save. *r**ais»-Hja |av. BMjeiteiiikji SBfiU tor da ukrenejo vse, kar treba, da se prejemki javnih naateeftenc&v končno urede. — Deaar u Amerike in banke v Jugoslaviji. Opozarjamo vse, ki dobivaj o kak denar iz Amerike potom trnnk V Zagrebu ali Beograda, naj ?e sami 1' Ongajo pri banfeah, ker banke r.a-f-lovijencem pogiljatev ne nazn^njijo in iako denar lahko meseee in moeiece \v-žj pri bankaa, Ijudje pa se jezijo in pntožuiejt., ia ničesar ne dobo Pišite, vj.ra.4f»it**f pa se bo v»f pojasnile. — Po* tkosl Vtirtsar aopet prosta. Ka-kor nam javlja generalni komisaHUt u tujski promet so galerije in mostovi v vintgarju toliko popravljene, da Je postala ta naša najlepša soteska zopet dostopna, vendar se opozarja občlnstvo, da most nad šumom S© vedno n! popravljen m da na! se zaradi varnosti poslužuje raje železne-Sa mostu pri elektrarni Kranjske lndustrij ske družbe pod Sumom. — Zdravstveni odsefc za SlovenlJo in Istro or>ozarja, da je treba do novih tarifnih postavkah zakona o taksama kraljevine SrbUe, katerih veljavnost se je po členn 7 zakona z dne 6. aprila 1920 razsirlia na vse ozemlje kraHestva SHS vsako vloj^o kolelcovatl s 4 K. vsako refftev pa z 8 K Na vfoee, ki zahtevajo nhenem re^itev. to je pismeno odločbo odjeka, je torej tako! pritisniti kolek 12 K. To velja seveda samo za privatnike, ne pa za arade. bolnice ftd Občinstvo se na to opozarja, da si prihrani pristoibfnske kazni. — Vini5ki rerjnMikanH pred somva ie ciolo^ena na dva dn^ra. Za Dređmet ima aacer po-vsem lok^lnopoliti^ne r9 2rrnere. todn W vseh okolnosti izh^i«. kako so nekateri elementi netili po Dolen^skem protldr-ŽBvno in riroti'arbsko s-onjo. ^laeti kako po vtihot?»T>liali iz Hrvatske let?»kft Radifevesra lTrđaial^kepA progrrnma. Med vini?kimi kmeti je vladala Holero* časa lokalnODolirična n©^adovolino«t. ki je rri.51a do izbrnhfl na veliknnočrii i>onedeljek 21. aprila 1919. v obliki mile demo?nptraciie. Preiskavo je vodilo o tej zadevi državco oravdništr-o ▼ No-vem mesttt. Prva razprava bi se ime!* tuđi vršiti pred novomeSkim okrožnim sodiščem. Ker so usoćili predlosru zagovornika đr. J. Arl!e«i?a za delesncijo đnieeea sodi^ča. je bilo za to rarpra-vo delesrirano l^nbljan^ko deželno so-dilče. Posvetovanfa slede želenifSkesa prometa v Spiljo. V sobo to, dne 15. maja so bila v Špilju felezniškoprometna posveto^ vanja med zastopniki Jugoslavije, Čeho-slovaške republike in zastopniki generalne-ga ravnateljstva južne železnfee. Posveto-vanj so se med drnstfml udeležilf: vladni svetnfk gf>5p. dr. T. Š p o r n i« Ljubljane, okrajni glavar gosp. đr. L a n I 51 2 iz Maribora, obmejnl komisar gosp. dr. Radovan BrenčIC. carinarski in§t>ektor z- Košta iM. Jovanović, višji nadzornik juž. žel. gosp. A. P r e g e ! j, nadrevident z- Ivan Kelec za ministrstvo saobraćaja. Za Čeho - slovačko republiko generalni konzul iz Trsta gosp. Jan šeba !n gosp. L. Vondraček U Ljubljane. Za južno Železni-co gossp. inz. Josip Podhayski in drugi. Obravnavall so predvsem organizacijo prometa in železnfsico - prometne složne na progah južne železnice, zlastl med progo Maribor - Gradec, razpravljali so rudi o sedanjem načina carinskeza postopanja. — Konsersa na čast »Smetano« ne je oficijelno ndeležil tuđi kvartet Kozina ter zapel koroške narodne pesnni In Mirkovo Katrco. Pomototna je i&o-atalo to iz našesra porobila. — Koro$cf za sebe. Slovensko ljudstvo Podiane, zbrano 13. maja v PliberJra je so-glasno sklenilo nastopno resoluciio: 1. Slovenske Žene hi dekleta, kt smo najbrid-kejše občutfle ostudno sramotenje in zani-čevanj« našega Jezika, obljubUamo slo-vesno pred vsem rvetom, da bomo z vsemf silami branile domači rezik In stare naSe običaje kot naš največji zaklađ. 2. Vsa slovenska podjunska dolina In z nami vsl bratle fn sestre v coni A hoćemo ostati na tetn našem slovenskem delti Koroške samostojni gospodarji pod skupno streho Jugoslavije. 3. Protestiramo irrotf pisanju nemšTco-avstrijskega časopisja, ki hoče s potvarjanjem resnice vedomi m smotreno privesti naše ljudstvo do tega, da rata U svoj materinski Jezik in pretrpa naravna vez, ki ga veie z ostalim luroslovansMm narodom. — V v*r*d\im. PHjatelj naleers 11-«tta nam piSe: Govoril sem z N*»nc**m \% Gradca, ki se vozi po onravkth med Dnnajem !n T^fnbTiaiio. Glede na dra-arinjfo je dejal: »VI »te t«Va| T pmr*-^tfn- Na Dtmalri i»e ne r^oW ▼ ffo^tflnl nhod* izr»od 100 Kt. — To naj bi npo-StevJiM naM knro?5Vi Slovenci, da M no5teno eavrnili ti'te la*n?ke In huj-^kaSe, ki tako nearamno rnjejo aoper TngO8laviJo. — Kal mMte. dj m m*gm Honotufu?« tako je danes vskfilran DermafienCnt tiradnllr na ooHcPUfo Ic nrečfta! ova prfttf kmmnmeku M. M. zaradi lahke tele«i»e poSkodbe. Aretiranec: »Ja!« — »Kaj pa ste počeli včeral r>b 11. ponad pred ktvtr-no Central?* — »Oospod! NIC ne vem. Vem samo to. da sem đoMI eno rw> jrobcii. Kadar sem pHot, se nfl v jrtavf mešat ... »Pi pijte vodofe Pred kavamo Central Je stal neki ključavnlčar s svnlo saprrwra K aled-nf ja pHstopll HiRt»r ML damo- n m I nam- to m mM **** Jm je podrl na tla in pretepel. Pretepel Je pa ludi njeneta mota, ki je pri-•kočil ženi na pomoć. _________ Kaltara. lUpeHoir kr«Jlev»keg» »levemake-ga gU>4mX&** ▼ LJ»klJa*t Opera. 18. maja torek, Jev«enij Onjegin. Abo-um. D; 19. ereda, Poljaka kri. Abonm. C: 20. eetrtek, Trovatore. Abonm. B; 21. petek, Poljska Krt Abonm. E; 22. soboto, Jevgenij Onjegtn. Abonm. A; 33. nedelja. Poljak« kri. Izv. A tamna.; 24. ponedeljek, Trovatore. Izvan. A»k>-nem. Drama. 18- torek, Sneg. Abo-nem. A; 19. »reda. zaprto; 20. četrtek, Pohujlanje v dolini dtentflorianaki A bon. C; 21. petek, Vailjenka. Saloma. A bon em. B; 23. nedelja, Vrag, delav-cika predetava. laven. Abonem. Repriza slnfonfeasfa koncerta »Olai-bene Matice« se |e odigrala pri napol prazni dvorani, čeprav |e proizvajanje to-pot prekapalo prvotno, tako glede tehnlč-nega kakor tuđi izraznega prednaianja Vse vrline, ki sem Uh v oceni po prvem koncertu navedel, ponavljam s povdarkom Marljivost in občudovania vredna zmož-nost Interpretacije dirigenta g. Je ral a zasluži ponovno veliko pohvalo. Orkester, posebno godala, Je bil vzomo discipliniran in je precizno odsovarjal mestoma zelo težkim zahtevam igranih skladb. Obžalo-vati ie treba, da ie na$e ftirše občinstvo tako neprtetopno dobri b&sedi ter ostaia trdovratno v nlžfnl svojega veselicoljub-nega čustvovanja; zato smo po pravici v posmeb svojim sovražnim sosedom, ki ve-do ceniti lastno umetnost Olasbena Matica pa ie s tem koncertom stopila velik korak naorej v vrsto kulturno mislečih narodov. za kar se Ji v Imenu vsehf kj {lm Ie naša umetnost pri srcu, tem potom iskreno zahvaljujem. L. M. S. Akadumita dne 12 t mi prlrefena po odboru Primork je imela skrajno dobrode-len namen. zato Je ne gre rv~.?nievati kakor sicer podobne priredftve. Omenil bom Ie one točke, ki se v splolnem dajo hvaliti. Torej je treba navesti zdt. Cl rilo Med-vedovo, ki je zapela po večlnj pesmi Iz ruske glasbene literature (Arenskyt Mous-sorssky, Čajkovsky) ter Lisztovo pesem »Mladi ribič«, ki ji posebno dobro leži. Najholj zanimlv fzmed teh sktadatefjev je brezdvrvmno Moussorgsky, s katerim nas !e gdc\ Medvedova seznanila že lani po svoji neoporečno izvrstni interpretaciji. Tuđi to pot ie vsestransko dovršeno podala dve njegovi pesmi iz cikla »Pesmi in plesi smrti«, in sicer »Trepak« ter »Uspavanko«. Popolno Je bilo pr&đnaSanje dfalo-ga med materjo in smrtjo v poslednl pesmi: opombe vreden le njen fino Izde-lani »crescendo« od »pp« đo »p« Jn »mf-f«. Otožno-sanjavi tfmbre njenega glasu se Je posebno prilegel mehkemu Arenskemu j O RihardZfkaje za!jjral Svend«?enovo ; precej plitvo »Romanco« ttr staroklasično, zanseljivo ' lepo In tehnično lako težko Pusmani-Krelsle.rievo skladbo »Prelndio e Allegro«. Vse je podal s sebi lastnfml vrlinamf. zađnfo skladbo tudl Drav jrnrko fn občuteno. Malo manf mi je nsajal Cho-plnov »Nocrame« (op. 27. it. 2), kt se. kakor vse nfegove kompozicije, bojj orfTega Vlavfrju. Vse tehnične tfžkoCe v Nacher-ievem »Cteanskem plesu« le vfolfnist zma-eal z lahkoto in spretnost'o Vse te točke ie spremijal posebno fino in dellVarno g. .Tanko R a v n i k. Izmed »kvarteta Pri-morcev« je treba pohvalno omenltf tenor K. Banovca; podrobnef?o sodbo o nje-srovem, vseVakar tvrTre^bnem jflasu ne morem podari na podlagi te neznatne oro-đukclle. L. M. S. — Kale^ai *« Snvmn o Zrlnskcm tn Frunkopami. PoveHoniSfvo 7a r>rosvp. to in vero v Za«rrebu je razr»iaMo na-tečni za dramo, ki se nnriTori 30. »»r»ri-la 1921 na odm N»roHn^en k^z^lista v Z&srehn v snomin 250 letnioe odkir sta bila obsrlavljena Petar ZriPi«lri in Krsto Frankopan. Nagrada bo znafiala razen obltamezn hortorari** in ti»ntii«m ves dohođek pr**nrTer^. odbivji dnevne troske, t j. okoli 20.000 K. Avtor oeta-ne Iestnik evojeea dela. — Melfk Anton: Zrodovina Srbor, Hrvatov in Slovenrev. II. đel, 1. sno-Pič. Str. 168. Velja 21 K. V založbi Tiskovne zadrnsre jle ▼ zbirki poljndno-znanstvenih snisov z naslovom »Poia in rilii« izšel kot 2. zrezek kratek oris naSe jugoslovenske rirodovine, obeega* još dobo borb m Turki koncem XV. do doeodkov »početka XIX. veka. Na tako onsejenem prostora obdelati tako ogromno tvari no se je avtorjn posrečilo 7 neopore^no epretnostjlo, a eeveda tuđi z neizoeribno brezobzimoetio. 0 ka-tero fe moral pr^reti ali Jedva ome-r'fati tndi zelo v*žne oeebe In do<^odke. Kot pree-led zarodovine pa bo slazilo to delo vsakonmr lzrr«tiio. Pofflavja o 8r-r>ih in Hrvtih ob^esralo marsikaj, Se-ear se v elovenftoini se nfkđar ni ome-nilo. ker se pad ni smelo povedati. Knjigo tor»Io prinoro^ano. Drtiirl nio-pia II. dela iziđe tekom Jnnlja t L, 1 ^im^r dobimo oris v»e Jo^oslovenske rrodovine. Sokolsfvo. "" — fimprnl aML Ker Mnoge žapo io do 4mnm nlso Javile keiU] m Trio njih ftntmJ slett vm« pesivljajaov đa naa ta-koj Javite cas in krai ftnpneiea. sleta, k Sokol v žira* vaM ▼*• prfNitolJe So-Mstva na veliko iavno tefova4bo v Qo-renii visi na binkoitno leđ^ im U. maja ob a popokkM. k — Sokolsko irrttro ▼ Boj^Hah priredi na Binkoftal ponefetjek. dne fC maj« t L obi. ori Popolđne na> Trte rest»*r«elje Majeraik ob Vitmkvm Jfttera iaven naMon naraMsJtj hi ilae> stva, Po naotopa koncert tsjrtw»Jfco> 80> OOjMKas OjfiliiVft IM pMS3 ^F 'VMHBft m*1**:'' NASA NOVA VLADA« LDU. Bdsra* 17. maja. Nova vlada se bo predstavila parlamentu Iv sredo ob 4. popoldne. Od 286 po-slancev bo v opoziciji samo 5 repu-blikancev in 11 socialistov. SODNA PRIPRAVUALNA SLUŽBA. LDU. Beosrad« 17. maja. Podpi-san je začasen zakon 0 začasnem sk raj sanju sodne pripravljalne službe. 2BOROVANJC RUSKIH CAST-NIKOV. LDU. Bcocrad« 17. maja. Ruski vojaški zastopnik v Beogradu na-znanja vsem ruskim generalom in častnikom. ki se nahajajo na ozem-Iju naše države, da se bo 1. junUa vršilo v Beogradu zborovanje ruskih častnikov, na katerem se bodo razpravljala pravila zveze ruskih ćastnikov. NOVO MINISTRSTVO NITTI V ITALUI? LDU. Berlin, 18. maja. (DKU.) »Vossische Zeitung« javlja iz Luga-na: Parlamentarična skupina katoli-ške ljudske stranke je naslovila na Bonomija pismo, v katerem izjavlja« da je pripravljena podpirati njegovo ministrstvo, ako v socialno politiko ne bo uvajal novotarij in ako bo ne-pristransko postooal proti katolišklm delavskim organizacijam. Pismo od-klania aktivno sodelovanje v oolitl-kl. Z ozirom na te okoliščine je Bo* nomi zavmil sestavo novega kabineta in svetoval kraltu, naj poveri sestavo nove vlade Nittiju. Nitti ie kralju izjavil, da bi bilo treba pove-rlti to nalogo bivšemu delavskemu ministru Navi. Ko Nava tega ni hotel sprejeti, je kralj ponudil zopet Nittiju sestavo vlade, kar je Nitti sprejel. Kakor poroča »Secolo«. menijo me-rodajni rimski kroei. da se bo Nittiju nosrečHo, sestaviti vlado, ki bo vz-tratala do feseni, ko se prejkone raz-piSejo volitve. BOn Z BOL.TŠEVTKL LDU. Varšava. 17. maja. CDKU. — BrezŽično.) Vojno poročilo od 16. I t. m.: V Polesiu so bili v ozemlju Rječice uničenJ ostanki desete boli-ševiške armade. Južno od Dvine je zbral sovražnik moćne vojaSke site* Od 14. maja zjutrai se bije tod srdit bo^__________________ Tnristlka hi sport« — Tekma v Sarajevo. Nogometna tekma med B. S K. »Jugosla-vijo« In »Srbskim sportnim klubom« v Sarajevu se je končaTa z rezultatom 6:0 v korist B^ooradčanom. SK Slovaa (Liabliana) — Celjski Atletik Sportklnb (Celje) 4 : 2 (2 : 2). V nedeljo je odlsral ljubljanski Slovan v Celju z ondotnim klubom prijateljsko tekmo in dosetel rezultat 4 : 2 (za Slovan*). 2e početkom igre se Je vfdela premoć Slova* na, kljub temu, da je bilo nanovo urejeno IsriSče Se mehko. Moštvo je stalo navzllc slabemu terenu v dobri formi, kar ie bilo razvidno iz lepo kombiniranih napadov napadalske vrste. Tudl kriicl so vztrajno podpirali napadalce. Celjsko moštvo Ima korpulentno močne In stare teralce, ki pa n'malo skupne Igre. Dober ie vratar, kl Je rešil mnogokrat kritičen položaj pred goalom. Moštvo le nedisciplinirano in se ima le slabemu aodnlku zahvaliti, da ni bilo več Igralcev IrklJučenih iz igre, radi netaktnega vedenja na prostoru. Pod savezu M priporocall da si kmalu preskrbl dobrih sodnlkov, Id bi zamogli pravUno vo- I ditf igro. — U. I Dmitoene oeitl In PffrCfllfliML JsgosloTaiMko mfi^eoiio afcaoeniKno đraltTO »Jadran« ima svoj redni občnl zbor v torek, dne 18. maja ob 8. zvtčtr. Vabimo vse gg. stareSlne in pozfvljamo vse člane, da se zanesljlvo udeleže. — Odbor. k 2MMko telovadao đroltvo ▼ LJaMJao! priredi v sredo, dne 19. maja 1920 v veliki dvorani hotela »Union« ob pol 8. zvečer a sodelovanjem godbe dravske divizije telo-vadnl nastop pod vodstvom načelnice gd& Vldmarjeve. Spored: 1. Proste vaje malih. 2. Vale s iogaml (dekllSkl naraščaj L). a Prott«. vale (dekllSO naraSćaj n.). 4 Nogometne prost« vaje (dečld). 5. Tdovadni ples (gojonke). 6. Đraiflja (dečki). 7. Orod-nm telovadba deklic Vaje se prolzvalajo prvtfi. Sestavila gd£. Vidmarieva. — Cena prostorom: Sedežl v dvorani 1S krom; tal-krmskJ wdef 10 kroa; ftojtSce 6 kron. — Predprodaja vstopnle ▼ trgovini Skot Do-safska cesta, tn na večer teJorađbe prf blagajni PretHačfla te hvalefoo sprelemaja K obflnl odeleibl vabi odbor. k Vse one narodne dame, kl so bile na-proiene za aođetovanje pri veselici Org. vol. lovalidov se uljudno naprolajo, da pri-dek) na sestnnek vesetlcnega ođsekn ▼ sredo. dne 19. mala ob 5. popoMne, Oospo-sVa ulica 3, društvena oHarna na oVorlico. SptoiM org. roi tavtlidov. Vcteličirt od-sek. k _ ^%^^^^4ftft^^^^^^n^^^ en^ni^h^H^eunenk "en^nk ^f ^^^^WB-^^k_ n# trn elcelV« *M fm- etaM tia leeta ntk kuferi mwrMr nredo 19. t m k>&> m eb ajH ifgjgr nrt •> Amfim M* 1 krmLllSk rM\. eCtaJUra wL »Ani 1 i Tmiiioetl mesđnegm gibanje, ee npohio-fttftvilno ođelešite. — Odbor. k' »Vmnnfcn Vit« priredi ne bftakotat poneđelJek ob & popoldne koncert v pro-•torfli Citalaice ▼ Oornjem građo. k — Obeni zbor dmitva orotelftla ▼pekefeseev sa Slovenijo t T<|oliHnni Je dne a maja 1920 članarino od L nprl-le. 1990 neprej zvišal od 60 ▼ na 2 ET n*' meeee. Vpienina sa nove elane *^»nt» 2 K enkrai sa vselej. Vsi elani ee TliodVi so vabilo, kateri ao Članarino sa lte»' 1920 ie poravnan, da nemudoma dopla> čajo povldek 13^0 K» tUtl pa, kl Jo le nišo poravnali, pa sneeek 19^0 K ali pa svoj izstop is društva nasnanljo oi-' emeno predsedstvu đru&tvm, da «a p& ^rta. Predsedstvo. k GospodJDrsfee oesti. — g Naie denamlitTO. Kakor sdbd ie porocali, se fuzionirajo tri hrratake banke s eedanjo Jadraneko banko v' nov veliki baneni savod, kateri bo Imel 100 milijonov kapitala In pravico povi 6a ti glavnico na 250 milijonov. Tako preorao rana Jadranska banka bo imela sedei v Zasrebn. Glavni ravnate!) bo g. Stipanović, nameetnika njegora pa gg. Herzeg in pL Kostlal - 2ivano» vid. Ta transakcija ee izvrSi tako, đa dobe sedanji delnicarji jadransko banke x& vsaJco staro akcijo dre novi, dol-picarji LitoraDce za IX etare eno novo, delndcarji Hrvatske kreditne banke ! za dve stari delnlci po eno novo, doj-nicarji sagrebške lndustrijalne banke dobe za 6M starih đelnlc eno novo In ra vsako delnico 4*93 K ▼ gotovini. — ST Srbska semlledefikei banka. Mlmstrski svet je sklenfl, đa se vreo«! nostf. dokumenti hi knjtee Srpske zemljoradničke banke odstopijof. upravi fondov v vnrstm, trređtev b\ upravljanje. Ko bo uprava forWt rJova usrotovlla stanje banke, bo vflH da ođločila, ali bo banka nađallo 'x&>\ slovala kot zaseben avtanomnf » vod, ali pa bo prešla v sestav upf&» ve fondov. — g Novi avstrljski benkorei pe-1 10.000 kron. Avstro - ogrska banka otF>] javlja, da se bodo dne 17. mafa fell ir^ da jati nori žigosani n€mslEO-av«tri|4l| bankovci po> 10.000 kron. . * _____________________________ ■ v ■ k ji Hproolzaclla. "4- Prodaja petrole}a. Petrolej eej prodaja na A, B in C petrolejske n£ kaznice. Dobi se takoj po objavi te^i-razglasa. Liter petroleje stane 19 K 5 se prodaja v elededih trgovinah: Ka M] iztacnlee sa rodbine ee dobi 1 liter pe> troleja in sicer v I. okraja: It. 1 do. 175 pri Vrhovcn; St 176 do 350 pri Br«-1 zovarjn; H. 351 do 525 pri Menletfe-st 535 do 700 pri GroMJu; si 7D1 do 900 pri RavbekarjtL V EL ofcrala: na Itev. 1 đo 179 pri To-polavcn; na Stev. 176 do 350 pri Kosakir;, na itev. 351 do 525 pri Toroca; na itev. 036 do 200 pri Aržlovarju; na Stev. 701 đo 8Tf! pri Bahovca: na Itev. 876 do 1050 pri PtaSf! Mlin; na Itev. 1051 do 1200 pri ĐreocUSfcf V m. okrafn: Stev. 1 do 175 pri Pockać Stev. 176 do 350 pri Sokliču; štw. 851 đp 525 pri Svetelu; Stev. 526 do 700 pri KraaJ*j cu; šttv. 701 do 875 pri Steinerln; ftev. 876] do 1000 pri škerjancu. V IV. okrste: itev.! 1 do 350 pri JeSetu; Stev. 351 do 700 prjt1 Medici; Stev. 701 do 1050 pri Leftkovcu đt'j Meden: Uev. 1051 do 1225 pri Tavčarfn;, ttcv. 1225 do 1400 pri Jemen; Ster. 1401 6* 1500 pri Elbertu. -f Slađkorne ickasniee sa 8sjho-j pomoć, sploSno poepodarsko sadrogovj mestno aprovizacijo, dobe stranke, kl še nišo prišle po izkasnice, le ie v os-j trtek 20. in v petek 21. t m. Pozneje se bodo iadajale le bele Iskaznice sa tr^ govce, ker zađrngam ni mogode tuk^ zovati vsak kilogram sladlcorja pose-bej, kakor bi se zljnhllo posamexnin> zanrađnikom, temreč se bo sa samod-nike nakazal aladkor le enenra trgo^; cvl Edor 3e ni predloiil izkaznfc V **-; dni^i, kjer je včlanjen, naj to talccf storl, ker bo elcer sam odgovpren sa Škodo, ce bi valed lastne samnđe n# prejel sladkorja. + Oddaja msa r »IjvAkl sstsss-d« vnovcevalnioe na Sv. JakoSo Ar breijn. Ker ee je iskasalo, da imiei nvedbe caflornega reda, po katerem đo« bivajo stranke meso, ni već navala pred mesnico in popoldne prav malo stran«! priđe po meso, se od 19. maja daQe) i % od srede ostavi oddajanje mesa popoldne. Vrsta, po kateri bodo dobivale) o$> slej dalje stranke meso, je "j**it**tiyJ Ob ponedeijkih, sredah In pe4Wh O0-Mvsjo stranke meso s legithnaottsaol St ldo 380 od «. đo 7. nre; «. S81 do 760 od 7. do 8. nre; It 761 do Utf od a do 9. nre; It 1142 do 1521 od*. & 10. ure; It 1532 do 1900 od 10. *> It ore; ob torkih, četrtklh In sobotab ni đobivajo meso stranke s legiHinenlM* mi It 1901 do S281 od 6. do 7. ure; lt' 2282 đo 2602 od 7. do 8. nre; It Wm do 8041 od a do 9. nre; It 8042 đo Satt od 9. đo 10. nre; It 8422 do 8800 od 1& do U. ure. Nadalje se koncem te^M prenefaa s ođdajo legitimaelj In ee t* do vsa neoddane leghfa»acije tinlrpja/ PllIZIfCdlNL nsjabOsi se |e danasa svimeis wdm* ▼fca od Presersove uhee đo I ■Hnrnnsns v««a đrevoreds. Pbltss nsJoltsD a* fe roa rokavteo nsssi v Vofno jifcnjM 4 Presernovo nOco. eM (Bavol evtdfllk: Itmto FstIttlAsiltE O^BW^BB-l|fSip|npfc|-./''i<_ : t .'■■ ■ •nsBnespc 3f-9Mmm^9^ ■■-■■--• ■^-••^-'"■-—■■• 4« stran. .SLOVENSKI NAROD*. -U BBII vino z železnino v Ju-foslaviji, če mogoCe s brano in sobo. Spoaobcn sem treh )exikov v govoru in pinvi. Ponudbe aa uprav. Slovenskega Naroda pod „TfgtfskJ setndaik/ Vrt tesapjn se spretne tako] v trajno delo a\«iaai aliaiBUMrv Jitmii mt ti, HaaHiaa, 2773 Prala k Tttja ndiia inja ih strope (štukature): poiive se t %rt-kdf akt iHd 27, pri g. Merijaka. 3432 ■faJlU fg ^i izložbena oknain vrata nlli|l K z železnimi roletarai. beta oprava za trgovino (duIU in stelaže) pet novih orehovih dvojnih omar. pli-saste hotelske zofe itd. Bfolntr, Blad vila Wmwkm 335« TPimtffcrrfc novih rasnovrtl-AalOSB nHi dvoHol«s i ■»Jboljio »MviratHfO, pos««>«j a4aWat traCiMi Cr«va ki vsafco* vratm tf«H sa tfvokolasa In rasni atrojl. Vzamejo se tuđi stara dvoko-lesa in stroji v račun. F. L triorina i raziii M. Lfcbl'aa«, Steri trg žt. 18. Mirni dom prvi jugoslovanski sanatorij za no-tranje, žiwčne bolezni in za rekonvalescente. Pojasnila daje vodja D. Ceh. Pošta Gornja Kungota pri Mariboru. Predam vagon j tonuilira scbbib. vet vagoaov I kirizeeia zlroia m muke. Sapalna safftfe koi«. Gjorgie Grujić BcograD, j-Iilctiia ni. 15. I L^_______ __ ^i Za zeleno krmo priporo-čamo sledeča semena: grahoro čisto ali pomešano z ovsom po K 4*20 za kg lečo za krmo K 4-60 za V%. grah za krmo K 3*20 za kg. ffevtr * Komp.v Lfvaljaaa« Woh lova allca st. 12. 3302 trda, vsako množino na mero kupi Alofzll Planstelaer V St. Jnrja ob J«i. t«I. 2984 Kavo9 2al I Čokolado, I Kakao« I Kavnl prida*«*, I Roslno, I ParadlsnHcc, I iUIt I Sfthre, I Dliave, I Kon|a8«Y ) razpoSilja po vsem kraljestvu. ^5____________ E kfaliieiUiin Precernava ul. 54. | Irena baronlca Apfaltrer pL Aplaltrtrm, rof. baroalaa Millaoi pl. tai^hayra, naznanja povrnivša se iz Monakovega, potrta globoke žalosti v lastnem in v irn?Bj vseh so-rodnlkov prebridko vest, da je nje iskreno)jubljeni, nepozabni soprog preblagorodni Oloa baroB SpfiUrtr il. lililta fraifefc na Krit« pri laM»lini, MvH «. ta kr. arianraifc. irtotal posJanae ta daielni ođtoonik, «lam SIot. kmoHfiho šnito v soboto, 10. aprila 1929 po samo osemdnevni težki bolezni, previđen s sv. zakramenti za umirajoče v 63. letu starosti blaženo zaspat v Gospodo. Zemski ostanki dragega pokojnika so bili v nedeljo, 11. aprila v hiSi žalosti slovesno blagoslovljeni, v ponedeljek, 12. aprila pa na Južnem pokopaliSČ« v Monakovem provlaoriCno pokopani. Definitiven pogreb bo po oporoki pokojnikovi na Centralno pokopalilče aa Denajn v rodblnsko grobnico. Sv. posmrtne maše se bodo darovale v grajski kapeli na KrUa in v famfli cejtaraa v Komendi In v Kamniku. Ha Križu, 15. maja 1920. nBat MHB SaJvBg^"cMarf^L, C SMaaav a^ansajaoa« vPas«ava •!• 9-________ 3fcS______________ lrtiRlalM)iiKsii MBfTi Uiio žeieinice in prosim popis pose-stva, navedbo vrednoati ter najnttjo posudbo, lstotako kupim traama| aa» •ajlja Hi. Ponudbe z zadnjo ceno na vagon VaSe postaje pod .lmi Itsa — asafes* na AataCal tatsd Bfaf• lesetjak LjaMjaM, Cakarje?« aatrefje 9. 3238 Iratilaathf ^nv«# »koro nov, za pri MBIHni ini blilno 20 Inči. se ceno proda. Kje, pove upravništvo Slov. Naroda. 3508 Ittn at«! nlšto. Zt:rv3 po dogovoru. Va?s«tie, Stari Mg 30. 3536 ■^ đraia ieBhi r/UU boljši kuhi m pospravlianju sob i. t. d. dobi temu primerno službo; plača i hrana dobra. One, ki znajo Šivati ima-jo prednost. Obrniti se je na L Traav ftakf trg. v Dtbrepoljs. 3541 toni m itaufaija s krai ali brez hrane v mestu ali zunaj mesta Ponudbe Ra uprav. Slov. Naroda pod .Goss«d SižV4* Gospodična s Štajerske ga tiče čez poletje radi iz-premembe zraka službe k otrokom ali kot opora gospodinji na kako velcpo-sestvo na Stajerskem, samo h kaki fini rodbini. Plača postranska stvar. Ponudbe pod .Štajerska 35S7* na upravnlitvo Slov. Naroda. 3537 fiviliaVa vnaalra mirna dektfca iz illlqflk1 IfljfJMl Ljubljane ali okolice se takoj sprejme. Modil saloa Setiac-Bersfti, Kgagrtsrt trg 6. S528 N(II9 ? I1T9 za Prevoz koilov, zelo IlUlfl L IBU masivna, se prodasta. — Ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod »S*tM 352«-. LBHEubl elektriko, pripraven za cer-kev ali velik salon, se proda pri Jes. Trifcač, na Gliflcah 37. 3523 I aaalaBaf sltoraj nov, se proda pri J. LIHIKl, Trikoe, sa Onccah 87. 3522 hhlaaa Maaniaa (Wertheim) št. 4 se raiCM BtflffjHI proda. Naslov pove lMačai zavod Drago BeseJJtk, Lj«»ljaaa, Caakarjtvo aasr. 5. 3519 lUjtpA 2 leti star, se odda za svojega. RU1, Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 3518 Rezlla za oblice zsl dvoreznlk brez zaklopnice 42, 45, 46 mm, spahalnik brez zaklopnice 51, 54, 57, 60 mm, kosmač 27, 30, 33, 36 mm, ličnik 42, 45, 48 mm dobavlja Josaf Mstaa9 irsjomisja % to« lomataOi Bna( Slilo 27, Co-hoploraiko-___________3538 DvaJa §m lan luia enonadstropna, v riBlG R rePd Hm, Manboru, z veli-kim vrtom, dvoriščntm poslopjem in svinjskim i hlevi. Cena: D. 45.000— vpraša se pri gospođu OAka, Ttsna 98 pri Maribor«. 3539 Ibttdfl ffft 'talijanski violinČelo in mo-rfflM R ško kolo. Kje, pove uorav. Slov. Naroda. 3515 imm Jođaija. j^^Vt koj veležganjarna H. Rssaer i Co., Nasl. V. Medea, Ljebljaaa (Sp. Sftka) poleg pivo var ne .Union*. 3512 thflflbfa (flW ^e^er5ka komenda r>ro-r!uDfl]u lCwl. da na svojem posestvu na Jezcrskem 675 kbm smrekovega lesa kot golosek in 325 kbm pre branih d>r8ščenih, poškodovanih in podrtih dreves. Pismene ponudbe je nasloviti na Komenćo sa Reberei p. ŽitaraTasf SIot. Koroiko, kjer se zvedo tuđi pokoji pod kateiiint se les proda. 353o GPli ttKeU utođn Z£™' vse, Vajena sem tuđi nekoliko kuhanja. Ponudfcc ua upravn!5tvi Slovenskega Naroda poj w€orcnjka 3569". Entlidirita sarejša moč z večletao UVlpoulvffB, prakso za pisarn?5ka dela v manufakturni trgovini na debelo se sprejme. isto ta m tuđi sluga za trgovino. ' Maslit A gortfcmttu LjoaUama. 3S45 obstoječ iz trgovsicih lokalov, hleva, I vellkega dvorilča in vrta, primeren za vsako nodjetje, se proda, Ponudbe na Zastepttv« jvfMtoT. aoria. Maribor, Slo- I veatka alica 15. 3534 KEFIR. Nasaanjanv da se prodaja kefir r.a Dunavski cesti si 6, v slašaćarni Ja-alaaaa M^raaMA. Kefir jepripotnan kot najboljii pripomoček proti tttber- I knloii, ancflriji, žeiodčaim botemim itd I Kefir iraiCuje vs« v čtoreSkcm orgaalz- I ma Škodljive bacile. 3511 I - —J-» U 1. Uttsteia»-Weltxescoi- I ■Mi JI chte. flastrteafio 5, zvez, I I)Krmca»tr Wettall nad Mcascnait, fin- I s^uano, 4 mx. a> Btts-Hrasscbatz des I Wiss. u. Uasn. IlasataaoS tvtz 4) I Kari MiyRdaafescWchteii. ilustrirano I 30 »vez 1.) 2.) la a) teMkoaskl fonaat. I Cena po dogovor«. Poaodbe na uprav- I oiitfo Slov. Naroda pad .iajlfs AKT I ■sJaVajMlap 300- 400 voltov taako-MOMnir ioMoaU tok, od P/t-4 HP, se kapi. Dopisi pod JWW na Aaočao ekspedlcifo Al. Matellč. Lj«b. l|aaa. ____________3S4J MBtnitiim "» 2500 kg v porjotnoma dobi c u stanju z gw«lj*. Ponudbe pod .Tsvsrai vio 3625' na upravniltvo Slov. Naroda. 3525 Hh m Uha! ** skladišne -or todi HU K UH soba U tuđi . -na. — Ponudbe pod .Trgsvee 1S48U ; uprav. Slovenskega Naroda. 3548 llffliff keml^ara sa višegodišnjom llullĐ praksom u anorganskoj ke-kemiČKOj veleinđustriji traži .Danica đ. I. u Umitkn trslifsie Ktaritalca. 354) lxr#Jdno visoko nagrado dobi, kdor mf preskrbl zsl takoj ali naikasneje do ls. septembra moderno stanovanje 3 sob z vsem prrtikUnami v mestu. Ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod .Stanovanje tet-tisoč 3577' 3577 aVH a^ST saaa,^al^a\ a»M ana no pnoii hiša v sredini mesta na prometnem kraju, vsi trgovski prostori takoj na razpolago. Poizve se pri Aasnčnem zavoda Drago Beseljak, Ljibljana, Caakar-Jcto Bm»r. 5 3510 Mm v bUBnl LjabHaac ia ftttez« B nate postaje nOa, Mcv Iftd. z vrtom in njivo. VpraSati pod fct t. s+stas leieie. Jefica.____________3495 !! POSESTVO n Prav lepo posestvo na prometnem kraju M takal prošli Posestvo obstoji iz novo zidane bile, v kateri je dobio vpeljana gostilna, trgovina z melanim blagom in trafika, sobe za tujce, 3 lepe kleti za vinsko trgovino, en Cetrt ure od kolodvora. Pri hiSi je krasen gosfll-nlški vrt za 400 oseb prostora, dalje 2 orala velik sadni vrt s samo iUntniml drevesi, ledenica, 2 vrta z* zelenjavo, m maihna njJva ter fin vodnjak. Posestvo Ie2t v blizini 2 dobro obratujočih tovarn in dveh rudnlkov. Cena je 350.000 K. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. Brez znamk se ne od-govarja. 3516 Vabilo na občni zbor Posonmice za stan trt Lož in sosetstvo, bJ se boie vrill dna 30. mafa ob 15. vrt ¥ poaojilBlaU aamral SPORED: l.Potrdilo bilance za leto 1919. 2 Razdelitev čistega dobička. 3. Voiitev načetstva in nadzorstva- 4. Raznoterostl. Odbor. Itnj za cfmtK tHi, LVz°,"o™mS; itnj za temeitK Mi SrtSiiS; rtre&Ilsc kainia xyss%^t;* betonski rcodeli. in'^n;;'"' itrsi u Iretonste blrte, S^atT model za vriijalie teti: Ura nfvr,1; pmjita kmrafjica: tenestie banre: rani erodjei.t.d. n BTiia pri Joi. Trlbuž n mm M V pri linffljaiii. Una ia na veliko i malo ANO UJA OOLUBlC, Zagrab. Poslovnica : Jurišičcva u I 10 telefon 20—1«. Podrum : Nikolićera ol. 12 te-_ lefoo 10—76. — Prođafe vina, kao hrvatska, dalmatinska razne vrste i banatska na bačve od 50 1 dalje te stara moslavačka i vlastelinska vina u bocama. Bez konkurenciie?XAffi*£X Bez konkurencije! JiSSGSLA¥EMSKA INDUSTRIJA PAPIRA TeLEF. br. e-as CUSTAVSCIIGMJA^N teuef. br. e-38 BrzDjavh^lip^Nikolfceva 3. ZAGREB NiKoll&eva ul. 3. "*;cenejsa dstota i« bogsto jHađBCa: raznih vrst pasirja kafcor: ttsksimtai, pisahtfa, ^oaceatnesa. dofcsaMntntaa. ksnceptatoa bttega itd. papirnatih prior, papirja za poike (sttftze) trgtTskih In ki«c, omoto«. nap, katet in ostattfa v to stroko spada- iottfa blaga. M i ion kukuruz bezprikorae kvalitete, podesan, sa sijanje, nadalje pšenično brašno (moko) i zob (oves) dobavlja uz najjeftinije cijene franco stanica Zagreb „Sava" d. d. Zag*eb, Paromlinska cesta 1. 3532 *k§)^ amapAm^alAS Je ^c skoro novo os tres je gospodar-SlO PrOUaj skega poslopja, 16 m dolgo, 1080 m široko, zelo do- mm - , . .. v bro obranjeno. |f n^jeifl TSFJSZ&S K tel z vso opravo. — Cenjene ponudbe naj se vpošljejo na A. ?. Ziravnica, Gorenisko Nadgoidar________ lovski pristav, knjigovodja, vešc biiance, gospod ali gospodična, vešča slovenske in nemške stenografijc ter strojepisja, se išče 7a takoj. Obširne ponudbe pod „Ekonomija" na Anenifii zavod Dr®3© Seteljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 5. 3540 Naznanilo. Podpisani vljudno naznanjajo, da so otvorili v Ljubljani, Jenkova ulica št 7 s slrojl opremljeno mizarsfco đauav-nlCO4 kjer bodo izvrševali stavbeno in pohištveno mizarstvo, ter se p. n. občinstvu najtopleje priporočajo. — Postrežba točna in solidna. Istotam se sprejmeta dva ufetica. J. Petro^2!29 Oo-ieitc ttl OotOtl, sploSno mizarstvo, Ljubljana, Jenkova ulica 7. Pisara« sa ■Minu pisaratlsaio oaraaaa wr* Msraana ar ^ ■ aT ^p^^^^f a*w ■ ^wa ajaa«ia>sa* „TIMEX" ZaHNrebt NikdKeva ulica Stev. 8. Točno in na kratko dobo dobavna velika partija strojev za obdelovanje lesa in železa, valjčnih polno-jarmenikov, cirkularnih žag, trakovnih 2ag, strojev za oblanje, žagnih listov za jannenske in krožne žage ter pa, stružnic, ScbOpingovih strojev, vrtalnih strojev, precizijskega in grobega orodja. Točni stroji po stalnih cenab. * a^saaritoaavaasi^BaaBai Jm^^A m±^L«^m|ma^m^^m. a^v^^^^^^^^^a^^^ la ^^ ^^^ m% ^l ^^^.^^ alavB^aaBBj|aBBBjBBBji^«bjbbbb} ^a^ajBajB^ajpv^bbbj^vbbbb} ^^■^VapBV|HRB*a^B^r~'4laV'aB«aBB3BBRBa^B^BBa^Br