ZGODOVINSKI LISTI 2012 Zbornik Splošne knjižnice ‘Ljutomer Izdala in založila: Splošna knjižnica “Ljutomer, december 2012 ^a izdajatelja in založnika: Srečko “Pavličič “Letnik 20, številka 1, prva izdaja “Leto 2012 “Naklada: 250 izvodov “ISS^N: 1318'6795 “Lektoriranje: “Bernarda tMarinič “Na naslovnici: Grafika.“Vladimir “Potočnik, ak. slikar spec.: Trg “Ljutomer 1681, Q. M. “Vischer, Topographia “Ducatus Stiriae grafična priprava in tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o, CMurska Sobota ^a vsebino objavljenih prispevkov so odgovorni avtorji. ^Dvajseta številka zbornika Zgodovinski listi 1992-2012 Spoštovani bralci! 'Pred vami je dvajseta številka zbornika Zgodovinski listi, katerega začetnik je bilo Zgodovinsko društvo v'Ljutomeru. “Njegovo poslanstvo nadaljuje Splošna knjižnica 'Ljutomer, O'E muzej, ki izdaja zbornik enkrat letno. “Namen zbornika je, da z objavo prispevkov iz naše pretekle in polpretekle zgodovine do današnjega časa, spodbujamo zanimanje za krajevno zgodovino, to je, da širšo javnost - ljubitelje zgodovine, posebej pa šolsko mladino, učence, dijake in študente - seznanjamo z bogato kulturno dediščino in z dogodki, ki sojih ustvarjali naši predniki iz ožje in širše pokrajine “Prlekije. Številni avtorji prispevkov, zgodovinarji in strokovnjaki sorodnih družboslovnih strok, so v teh letih soustvarjali zbornik z različnimi prispevki - članki, poročili in ocenami. “Kazveseljivo je, da v zborniku sodeluje s prispevki čedalje več mlajših raziskovalcev, študentov, pa tudi dijakov. ‘V preteklih letih smo oblikovali zbornik v manjšem formatu, veliko prostora smo namenili tudi slikovnemu in drugemu dokumentarnemu gradivu kot enakovrednemu viru informacij, kar dela zbornik privlačen tudi za širši krog bralcev. Splošna knjižnica 'Ljutomer, O“E tMuzej 54nton 'Katiznojnik 5 ‘Kazalo Srečko Pavličič (4rhiv župnije “Ljutomer ......................................... 9 Pgfael ‘Pavličič To in ono o (Miklošičih.......................................... 25 Mag. ‘Dušan Ščap Tedinska imena v Tranciscejskem katastru iz leta 1824 za (3paško kotlino ................................................. 48 Mojca ‘Horvat »T)ružina “Kukovec« ............................................. 62 Melanija Markovič Akademik dr. “Dragotin Cvetko - starosta muzikologije na Slovenskem....................................................... 85 •%nton Pgtiznojnik ‘Volitve in politične razmere v srezu “Ljutomer 1929 - 1935 .... 102 Marijan (jerdej Oris začetka popisa arhivskega gradiva Okrajnega ljudskega odbora “Ljutomer »1945 - 1955« v “Pokrajinskem arhivu (Maribor . 134 'Pgdo Podgorelec “Industrija v “Ljutomeru v prvih letih šestdesetih let 20. stoletja. 155 ®lga Majcen Obletnica osnovne šole na Cvenu 171 Marijan P. “pranje general z rodovnikom (skica za avtobiografijo) ................. 176 7 Srečko 'Pavličič* 54rhiv ^upnije ‘Ljutomer “Da bi bolje spoznali domačo preteklost, velikokrat ni potrebno daleč med zbrane zahtevne strokovne arhivske ali druge podobne vsebine. “Včasih zadostuje, če dovolj glasno potrkamo na »sosedova« vrata, vstopimo, se razgledamo naokoli in povprašamo o tem, kar nas zanima. “Nekako tako in na takšen način mi je bilo dano spoznati tudi vsebino nam najbližjega arhiva, to je arhiva župnije “Ljutomer1. 'Pogled na ljutomersko cerkev; kolorirana razglednica s konca 19. stoletja Srečko 'Pavličič, višji knjižničar, Splošna knjižnica Ljutomer. rh i v se nahaja v prostorih župnišča na ^Miklošičevem trgu v 'Ljutomeru. 9 "Ko sem pred tremi desetletji prvič stopil v skromno in temačno sobico, ki je služila shranjevanju neštetih dokumentov domače župnije, me je zajel vonj po starem in zatohlem. ‘N prostoru natrpane omare in police so se šibile pod nepreštetimi listinami, porumenelimi od starosti in zaprašenimi, kakor se to pač z leti z njimi zgodi. "Vrvice, ki so povezovale neznane vsebine in zapise, so štrlele v prostor, čez nje se je raztezala pajčevina, ^a zastekljenimi vrati največje omare je bila stiska zloženih listin še večja. ‘Bežen pogled se je v poltemi izgubljal v veliki radovednosti, kaj se vendar v tem arhivu skriva. 54 izbrati med radovednostjo, dano možnostjo raziskovanja in željenimi vsebinami je bilo takrat nemogoče. "Kljub vsemu se bil zadovoljen, ker mi je bilo dano na vpogled nekaj dragocenega gradiva, ki se je hranilo izven prostora, ki je služil za arhiv2. "Kar se tiče infrastrukturnih potreb na nepremičninah tako velike župnije, kot je ljutomerska, so le-te vedno velike in trajno prisotne. "Tako se ne gre čuditi, daje za potrebe ureditve arhiva bilo potrebno več časa, a tudi več argumentov in volje. Qotovo je težko vsakdanjemu človeku ali nepoznavalcu pojasniti, daje potreba po ureditvi arhiva prioritetna tudi v primeru, če v zvoniku manjka kateri od zvonov ali je kateri od oltarjev že popolnoma izgubil svoj sijaj3. Ta smo dočakali tudi takšno odločitev, ki je za stroko in dejavnost lastnika več kot pomembna. Teta 2012 seje pod vodstvom g. ^rima, sedanjega župnika v Tjutome-ru, izvedla ureditev župnijskega arhiva. Trostor je bil popolnoma saniran, opremljen s sodobnimi in ustreznimi policami, primerno osvetljen in zatemnjen, ogrevan in zaščiten, ^a samo arhivsko in drugo gradivo pa je bila nabavljena ustrezna oprema, kot so arhivske škatle, stojala, Večina lokalnih arhivov je dolga desetletja bila v neprimernih prostorih. Šele urejanje ar- hivov na nacionalnem nivoju je spremenilo zadeve. £al pa razpršenost gradiva-ni ravno naklonjena raziskovalcem. Tako je recimo ljutomersko arhivsko gradivo najti vsepovsod, le na domačih lokacijah gaje malo (občinsko, trško, gospoščinsko, zemljiško, cerkveno gradivo). “Velikost ljutomerskih župnijskih nepremičnin zahteva nenehne obnove in popravila. Tudi zato seje težko odločiti, kaj je prioritetnega pomena. 10 podporniki in drugo. To je bil več kot odličen začetek tudi za spoznavanje samega gradiva, ki seje skozi stoletja v arhivu (in drugje) nabralo. 'V času župnika g. msg. ‘Veleberija je ^upnija ‘Ljutomer izdala zbornik4. “Poleg drugih vsebin je arhivist g. Ožinger predstavil tudi lepo zaokroženo in dokaj celostno vsebino župnijskega arhiva. Izkušeno oko arhivista je seveda zlahka prepoznavalo listine in zapise, tako da potrebe po bolj podrobni predstavitvi v tistem času še ni bilo. Slekovčeve omembe arhivskega gradiva župnije Ljutomer namreč tačas niso več služile svojemu namenu, še manj površno prepisane tovrstne “Kovačičeve navedbe. “Vsekakor pa je arhiv kot tak za raziskovanje ali v okviru dnevnih potreb kar naprej predstavljal bolj oviro kot pomoč, ko je bilo treba najti in uporabiti iskano vsebino. “Listine niso bile razvrščene ne po kronologiji in ne po vsebini, vsakokratni obisk in iskanje pa je povzročil le še večjo zmedo. Tako se je arhivsko gradivo lahko (in moralo) urediti takoj, kakor hitro je bil urejen prostor. Ker so vedno posredi tudi nesrečne finance, čas in še kaj, je ureditev arhiva župnije Ljutomer bila realizirana tudi z neverjetno iznajdljivostjo, dobro voljo, neumornim delom in trudom, izkušnjami in potrpežljivostjo. Spretna združitev vsega naštetega je botrovala, daje danes arhivski prostor na voljo tako s priročno knjižnico, bogato zbirko knjižnih raritet in drugega tovrstnega bogastva ter z desetinami škatel arhivskih listin in zapisov od začetka 18. stoletja do danes. Zbornik župnije sv. Janeza 'Krstnika v 'Ljutomeru, odgovorna: “Izidor 'Veleberi in mag. 'Peter “Pavel 'Klasinc, 'Ljutomer 1990. 11 ‘Kip angela, 19. stoletje, fotografija v arhivu Župnije ‘Ljutomer Preurejanju arhivskega gradiva sta najbolj zaslužna g. Štefan TCuhar, upokojeni duhovnik, in ljutomerski kaplan g. Pučko5. “Dolge mesece sta odpirala dokumente, kakor so bili prineseni iz arhiva, jih poravnavala, brisala z njih prah in odstranjevala skriti mrčes, jih kronološko zlagala in povezovala, pripisovala ugotovitve in označevala najdena dejstva. “Vmes je pritisnila zapoznela zima, a škatle so se polnile z bogastvom, ki ga bodo še dolgo proučevali in cenili domači zgodovinarji. CM oj slučajni obisk župnišča meje doletel nekje na koncu njunega dela. Dogajanje meje v strokovnem smislu nepopisno razveselilo, ^e sam po-gled na videno in spremenjeno stanje mi je kot ljubiteljskemu zgodovi' narju in domoznancu zastavil nova vprašanja in zaključke. “Predvsem Omenjena gospoda sta imela dovolj delovnih izkušenj z arhivskim gradivom na svojih do-sedanjih delovnih mestih, pokazala pa sta izreden občutek za ureditev arhiva predvsem v organizacijskem in izvedbenem smislu. 12 to, da bo največja škoda, če ne bo nihče tega prenovljenega arhiva obdelal tudi po vsebini, vsekakor pa v posameznih delih tudi v smislu zaključenih raziskovalnih tem. ‘Nehote sem se čutil poklicanega vsaj v prvem delu svojega razmišljanja, k drugemu pa sem že pletel načrte za študente in še kakšne raziskovalce6. "Ko smo se z omenjenimi gospodi dogovorili za ureditev zunanjih oznak arhivskega gradiva, kakor bi najbolje služile morebitnim raziskovalcem in seveda za potrebe delovanja župnije, je bil čas za vsebinski pregled razvrščenih vsebin. ‘Lotil sem se listine za listino in ugotavljal, kaj vsebuje, čemu je bila zapisana, s kakšnim namenom je hranjena in kako se jo bo dalo opredeliti v smislu zgodovinskega raziskovanja lokalne preteklosti7. Stari zapisi v nemščini, latinščini, medžimurski hrvaščini, celo madžarščini niso bili neka huda ovira pri prepoznavanju gradiva, prav tako ne vse različice gotice in drugih bolj ali manj pomešanih pisav. ‘Razvrstitev izključno verskih vsebin je bila že težja, saj je zahtevala dodatno poznavanje gradiva in njegovega namena8. LMlajše je bilo gradivo, več ga je bilo po številu listin in glede obravnavane tematike. "Posebno vlogo obdelave in prepoznavanja je zaslužilo vezano gradivo v zvezke, kije po starosti segalo celo v čas vladanja cesarice (Marije ‘Terezije. ‘Posamezni primerki so občudovanja vredni, nekaj jih je klicalo k začasni tehnični ureditvi in zaščiti. Manjša popravila v smislu dodatnega odstranjevanja prahu, zaščite ovitkov, izravnave listov in podobnega so bila še najmanj zahtevno delo9. 'Na oddelku za domoznanstvo Splošne knjižnice 'Ljutomer se kar naprej srečujem s potrebami študentov in drugih uporabnikov po raziskovanju in proučevanju lokalnega zgodovinskega gradiva. Qradivo v župnijskem arhivu je bilo doslej le malo znano, skoraj neobdelano in javnosti predstavljeno le v skromnih odlomkih (prim. Slekovec, 'Kovačič, tMakovec, Tu-conja, “Luknjar, “Katiznojnik, “Pavličič in še kdo so avtorji strokovnih zapisov, ki omenjajo tudi gradiva tega arhiva). ‘Domači priimki, lokacije, dogodki itd. so mi toliko znani, daje bilo prepoznavanje vsebin posameznih listin prijetno in tekoče delo. Q. “Kuharje odličen poznavalec tovrstnih vsebin in mi je bil pri delu v dragoceno pomoč. 9 Tovrstna popravila smo opravili kar v knjižnici 'Ljutomer. 13 £A lECHISMUS Sli mletjem ten hiltuiDtgm S„im 11W gH teni »Ohm ?3tunn M &<6mi, M« BnJir Kit« 85 ©cnuam , unb nifo ^rnutj aefAtoftt nurD; M mefet nur alkin Me Heict.t ant1 ju polten; fonbern aud^ Id$t unb nu#td) anjuljinn fcpn n>ict>, So mit bo. SlntfnvcifuniirH, »d) bett fftnf ^auptfJurftu R.P. Petri Canifii S. J. iti tem Fleinen gTatw rine, ftiffmt, uiib mn alfo, n>ii fr feicr oorfommcn, ;um oijrteninabl auijckgt, c/A ju |uib«Mirft .^ilf bcn vf*’nb«Turd> HAST1ANUM SCHMID, SS. Thcol. lUul. quidanquc »c SS. Canon, Cand. SJJfomttl s« ®I«0«1!><(»1, «, Jn itvtrin Tt>tiUn, ® trli, ti« m« «>• Um«MW‘’ • ' t Etr anMr« k. • Mnftr 6> UainM«”«'’’ SedlAte auM- tnn a.fiatnoj 0« Cbt".. ■_____________________ %nji^ne raritete so vredne ogleda, ta je iz leta 1736 ^z množine ohranjenega so se počasi prepoznavale prave lokalne dra' gocenosti: rokopisna Slekovčeva kronika, priložnostne kronike in zapisi drugih avtorjev, knjige bratovščin in društev, knjige dobrodelnih ustanov in podružnic, knjige različnih zapisov iz življenja in poslovanja župnije, knjige matičnih zapisov in vloženih listin, zapisi glede nadar-bin, zbrana poročila o gospodarjenju, poslovanju in verskem življenju v župniji po letih in na daljša obdobja in še veliko drugega. Tosamezno listinsko gradivo je zahtevalo več časa in potrpežljivega dela glede prepoznavanja vsebine. ‘Vsekakor meje pri tem delu vodila tudi želja, da bi prav to gradivo kot izbor iz celote lahko služilo novim spoznanjem glede strokovnega opredeljevanja lokalne preteklosti. ‘Več kot petdeset popolnoma napolnjenih arhivskih škatel listinskega gradiva tako vsebuje vsaj 40 odstotkov vsebinskega gradiva, ki ne opredeljuje verskih vsebin ali je z njim le v posredni povezavi. To pomeni, da predstavlja konkretne vsebine širšega lokalnega pomena, naj gre za 14 ljudi ali dogodke. “V dokaz temu gre omeniti kar nekaj duplikatov, kijih je najti tudi v drugih arhivih10. fjeima oein skotit d« OmKiiidr Rjmc Polilifdia Btrirk tvflilla« ipird. tUfi CfiacakKr j Bcfdjafitgung: , HH»r Stand in dfekr Goncindr das fjnmatsrcd)t Clfltnhand)ge UnHr^rift dtr Pariti: “Domovnica iz leta 1910 omenja, komu je bila izdana in kdo jo je izdal, ohranja pa tudi lep pečat nekdanje vaške soseske (občine) “Pristava Zanimivost svoje vrste predstavljajo številne listine, ki so se ohranile Po službeni dolžnosti ali tovrstni izredni skrbi tistih, ki so imeli z njimi opravke. “V aktualnem času te listine sploh niso bile opredeljene kot arhivska gradiva, danes pa jih zaradi minulega časa in navedene vsebine zlahka uvrstimo mednje. So svojevrstni utrip časa glede malih dogodkov in ljudi, kijih že zdavnaj več ni. Tinako arhivsko gradivo predvsem splošnih vsebin je najti tudi v'Deželnem arhivu v Gradcu, 'Pokrajinskem arhivu v CMariboru, Zgodovinskem arhivu na Ttuju in še kje. Seveda gre za posamezne primerke gradiva. 15 konec pa velja tudi predstaviti tisto gradivo, ki seje ohranilo v večjih ali manjših količinah in opredeljuje zaključene vsebinske celote za daljši ah krajši čas. Cesarski patent CMarije ‘Terezije iz leta 1746 je v prepisani obliki eden od ohranjenih duplikatov, kije za razliko onega v originalno vezan v trde platnice in skorajda nepoškodovan. Opredeljeni trški privilegiji, pravice, dolžnosti, določila glede cehov, župnije ... kar kličejo k celostni obdelavi in predstavitvi. ti, Gnti/icn, na«. 'rai. ^,1 ■Miitejn^f. . tfcu. tZ^in, unV gta-^ieJ Z. .Cn, iZt^in^eu . A10?t, 'i^csciMa, : tfi, 'Z^CcftnuCn ' z,.,7r^z^-»ut: d ' ^ic miaiflti unh ft^tuificS. teleti tetri, ju iinf^CIft ftitjl'iiefen s. Cesarski patent, 1746 Trg in župnija ‘Ljutomer, krajepisno - zgodovinska razprava iz leta 1896 je rokopisni zapis duhovnika CM. Slekovca, ki na več kot tisoč straneh podaja zgodovino ‘Ljutomera in okolice predvsem na osnovi trškega in nekaterih gospoščinskih arhivov11. 11 Tu velja omeniti, daje to gradivo digitalizirano in uporabnikom na voljo tudi v tej obliki. ■Predvidoma se bodo v letu 2012 in 2013 digitalizirale še druge izbrane arhivske enote. Poleg te kronike obstajajo še krajši kronološki zapisi različnih avtorjev, med temi tudi album fotografij. 16 KRAJEHS!«WG0DI\1NSM Slekovčeva kronika, platnica in naslovna stran ‘Knjiga bratovščine kovaških mojstrov 17 ‘Knjiga bratovščine kovaških mojstrov za leta od 1799 do 1819 navaja sezname in denarne prispevke kovačev od blizu in daleč. ‘Knjiga ustanov iz leta 1855 v glavnem povzema veliko starejše zapise na posameznih listinah, kar se tiče mašnih in drugih ustanov župlja-nov, kakor so jih zapustili domači župniji ali podružničnim cerkvam vse do prve četrtine 20. stoletja, gradivo je ob primerjavi letnih poročil župnikov pristojnim uradom izreden vir raziskovanja in publiciranja. “Vzporedno listinsko gradivo12 te vsebine sega v leto 1725. "Knjiga ustanov, 1855 ‘Knjige raznih družb, v glavnem iz 19. stoletja, so zanimivi seznami posameznikov z mnogimi drugimi navedbami, ki v marsičem pojasnjujejo lokalne dogodke. 12 Omenjeno gradivo zajema celotne sezname raznih ustanov, namen in gospodarjenje z njimi. gajema obdobje za več kot petsto let. “Nekatere so bistvenega pomena za širšo skupnost tako po obliki kot namenu in času delovanja (prim, ubožnica, nadarbinske ustanove itd.). 18 ‘Knjiga zapisnikov članov društva sv. Frančiška, 19. stol. ‘Nadarbinska knjiga iz 19. stoletja je prav tako nadaljevanje velikega števila listin, ki opredeljujejo isto vsebino. Toleg navedbe nadarbin samih je skozi čas podano gospodarjenje župnije s tem imetjem, kar vključuje številne druge podatke iz življenja v domačem okolju. 19 "Nadarhinska knjiga, 19. stol. Oznanilna knjiga s konca 19. stoletja vključno z oznanili v listinski ali priročno vezani letni obliki pomeni zapis dogajanj v župniji tako krono' loško kakor tudi iz drugih vidikov: cerkveno, gospodarsko, politično, celo ideološko in ne nazadnje zelo zasebno. 'V pregledu gre za pravo kroniko življenja v okolju, ki je še nihče ni ustrezno proučil in predstavil. 20 ‘Tina od oznanilnih knjig Matične zadeve, ki so kronološko zložene v škatlah, predstavljajo neizčrpen vir podatkov o ljudeh, ki so v okolju živeli. Ru velja posebej izpostaviti zapuščinske zadeve, ki so vedno znova prisotne v gradivu. 'Razni zapisniki in seznami so vir različnih možnih analiz, stanj in dogajanj, kakor so se skozi čas zvrstila v župniji in izven nje. 21 1850 1911 Arhivske listine so tudi pečatirane. Pečati so svojevrsten vir zgodovinskih podatkov. ‘Dopisi višjih cerkvenih ali posvetnih oblasti za več kot dve stoletji opredeljujejo dogodke, na katere se spomnimo le ob prebiranju strokovne literature, manj pa vemo, da so se zgodili tudi pri nas: prehod vojske, vojne dajatve, potresi in ukrepi v drugih nesrečah, živinska kuga, nalezljive bolezni, smrti državnikov, vojne škode, gospodarska navodila in ukrepi v sili, pogrešane osebe, tolovajstvo in kriminal, duhovna obno-var.. 'Pobotnica, 1883 22 ‘Posest nepremičnin, daril, volil, ustanov in drugega imetja župnije je kronološko zajeto tudi v smislu gospodarskega učinka. "V to je zajeto tudi delovanje ubožnice13 in podobnih dejavnosti, ki so zaživele v župniji in trgu skozi darovano imetje pokojnih župljanov. "Vzorni listinski pregledi so lep primer varovanja podarjenega imetja z namenom tudi za današnji čas in čakajo na strokovnjaka, ki jih bo povzel, obdelal in predstavil javnosti. ‘Lep primer računa za dimnikarske storitve, 1914 ‘Fotografije, načrti, časopisni izrezki, različni seznami, zapisniki, opombe posameznikov in skupin, računi, pobotnice za delo, mašne zadeve, korespondenca, dopisi vseh vrst, zaključnice, povpraševanja in ponudbe, reševanja zadev s pomočjo višjih instanc, prebivalstvo župnije, Podružnice, kapele in druga znamenja, pokopališča ter nešteto drugih zapisov zaključuje tudi ohranjen propagandni material za vse mogoče stvari, verski tisk, podobice inTTT dokumenti14. Qlej članek % Tavličiča o ljutomerskem trškem špitalu v Zgodovinskih listih 2011. Trav to gradivo je najbolj obširno. ‘Kot zbrana celota, ki se po vsebini ponavljala ali dopolnjuje, lahko izredno lepo opredeli tudi dogajanja, ki so se zgodila v župniji in širši okolici. "Vsebina je vsekakor izziv vsem raziskovalcem. 23 Arhivski dokument, kakršnih je na tisoče v arhivu Župnije Ljutomer Zaključim lahko, da danes vzorno urejen arhiv15 ^upnije čaka tudi na stroko, ki ga bo obdelala po vsebini na pripraven način ter ugotovitve predstavila javnosti, ^a to in za osnovni vpogled v arhiv pa moja iskrena hvala vsem tistim, ki so omogočili ureditev arhiva in dela v njem. Sdrhiv Župnije Ljutomer v času urejanja, junij 2012 15 “Kot že omenjeno, arhiv vsebuje priročno knjižnico in zbirko knjižnih raritet. Stare misale, brevirje, tiskane biblije vse od 18. stoletja dalje in druge publikacije, ki služijo za potrebe verskega življenja, velja predstaviti ob drugi priložnosti. 24 “Rafael “Pavličič* To in ono o (Miklošičih "Priimek SMiklošič1 je imenskega izvora in je nastal iz osebnega imena tMiklavž, v prleškem narečju CMikloš, torej sv. ^Nikolaj, ki ga še kako poznamo in praznujemo meseca decembra, ko kot dobri mož obdaruje pridne otroke. "Nastanek priimka v našem okolju bi težko časovno opredelili. ‘'Verjetno je iz 15. stoletja ali celo prej, ko je potreba po priimkih, torej po podvoji' tvi imena, postala dovolj izrazita tudi v vsakdanjem vaškem okolju. "Pri pregledu nekaterih arhivskih dokumentov iz navedenega obdobja, ki navajajo številne posameznike predvsem iz vinorodnih krajev, sicer ugotavljam skromno pojavljanje priimka SMiklošič, kar pa nikakor ne pomeni, da ga ni bilo. "Register moštne desetine križnikov komende "Velika "Nedelja iz leta 14952 ^Miklošičev ne omenja. Sicer je v dokumentu še zaznati večjo prisotnost poimenovanja gornikov le z enim imenom ali se namesto priimka navaja kraj, od koder je kdo izhajal. "Tudi druga navedba ob imenuje pogosta3. ‘Rafael ‘Pavličič, študent zgodovine, ‘Filozofska fakulteta (Maribor. O izvoru in nastanku priimkov piše veliko avtorjev. 'Priimek (Miklošič je nastal iz osebnega imena po uveljavljenem ključu: (Mikloš ((Miklavž, ‘Nikolaj) - (Miklošič (sin, potomec). ‘Kopije dokumenta se nahajajo v Zgodovinskem arhivu na ‘Ptuju. Ob osebnem imenuje pripis Suppan, (Muller, rWeber, Sohn .... kar seveda prej pomeni funk' cijo, odnos ali dejavnost kot pravi priimek. 25 ‘Naslovna stran Registra gorniških dajatev, 1505 “Kegister gorniških dajatev križniške komende "Velika "Nedelja iz leta 1505 je obsežen zapis posameznikov iz naših vinorodnih krajev, ki na-vaja okrog tisoč (!) gornikov4. "Tudi v tem zapisu je še najti le osebna imena ali imena v drugih povezavah, a večina jih je že s priimki, kakršne poznamo še danes. Čeprav dokument ^Miklošičev ne navaja, nikakor ne pomeni, da jih v bližini ni bilo, kakor to navajajo tudi nekateri zgodovinarji. Qre namreč le za seznam gornikov ene gospoščine, torej bo tMiklošiče v tem času treba ‘Dokument se nahaja v Centralnem križniškem arhivu na 'Dunaju fond komenda ‘Velika ‘Nedelja. TCoIikor mi je znano, javnosti še ni predstavljen. 26 ’ iskati drugje. “Daje bil priimek živ in prisoten, je smiselno sklepati, saj ga najdemo v urbarju in gorniškem registru gospoščine “Negova 1560-15625, ki navaja tMatijo ^Miklošiča (tudi tMiklaušiča) kot gornika v okolici “Kunove. “Podoben zapis priimka najdemo konec 17. stoletja tudi v župniji Štrigova. Stran iz urbarja, ki navaja priimek Miklošič "V kolikor upoštevamo, da so navedeni dokumenti le majhen del razpoložljivega arhivskega gradiva, kjer so (morebiti) navedeni ^Miklošiči, velja preskočiti stoletje in se ozreti v tačas že vzpostavljene cerkvene tatice6. Tu pa je ^Miklošičev veliko. "Priimek najdemo v vaseh križevske župnije, v vinorodnih krajih župnij Miklavž, Ormož, nekaj kasneje v “Ljutomeru in še kje. “Navedeni kraji “Dokument se nahaja v'Pokrajinskem arhivu v Mariboru, fond gospoščine 'Negova. Cerkvene matice (krstne, poročne in pokopne) so župnije v naši okolici v glavnem pričele voditi v 2. polovici 17. stoletja. 'Najstarejše knjige so povsod precej uničene, mnoge strani manjkajo, so nečitljive in z napačnimi vpisi, gradivo hrani 'Nadškofijski arhiv v Mariboru. 27 tudi kažejo, kako je življenje vodilo generacije in posameznike rodu jezi' koslovca “Franca {Miklošiča7. “Namen mojega zapisa ni vnovično iskanje korenin in rodoslovne podo-be velikega učenjaka, ampak želim ob {Miklošičevem letu 2013, kakor gaje svečano razglasila Občina “Ljutomer, predstaviti nekaj dogodkov, dokumentov in posameznikov {Miklošičevega rodu, ki morda javnosti niso povsem znani8. “Vsekakor pa je bil prvi {Miklošič iz tega rodu, priženjen v ljutomersko župnijo, “Urban, ki seje leta 1769 poročil na Cven z “Nežo, vdovo po Ju' riju “Kosiju. Mpis poroke vdovca ^Urbana Miklošiča in Marije Modišek, 1778 Andrej Miklošič 00 Eva Matija Miklošič l.0o1747 Ana Reisperger 2.°° Neža Urban Miklošič +1794 1°o 1769 Neža vd. Kosi 2.0O1778 Marija Vodišek *1752 Gregor Miklošič 001777 Elizabeta posv. Lukner n Janez Miklošič +1798 °°1783 Marija Dugan * 1753 OO1794 Gera Gornjak (28) Qenealoško podobo (Miklošičevega rodu je obdelalo več avtorjev, a vsi od 'Francovega očeta naprej. 'Nazadnje (M. 'Rugale in (M. Treinfalk v delu 'Blagoslovljeni in prekleti, 2011. Ta zapis v glavnem govori o (Miklošičih v župniji 'Ljutomer, ob strani pa pušča linije v ŽU' pnijah (Miklavž in Svetinje, prav tako tisto, kije nekaj časa v 19. in 20. stoletju živela na Todgradju. 28 “Urban je bil sin zakoncev SMatije SMiklošiča in njegove žene Une, rojene Reisperger, iz Zasavec v miklavževski župniji. Oče CMatija je bil vinogradnik, čeprav obstoječi vpisi tega konkretno ne navajajo. ‘Ker so se zakoni v tistih časih sklepali med stanovsko enakimi partnerji, lahko to sklepamo, saj je žena 54na izhajala iz znane vinogradniške družine9. Urban je imel še polbrata Cjregorja in Janeza, oba iz drugega očetovega zakona. Urban sije na Cvenu priženil kmetijo. ‘Rodje nadaljeval z otroki iz drugega zakona z tMarijo ‘Vodišek10. Urban Miklošič »1794 1 .oo 1769 Neža vd. Kosi +1778 (65) 2.°° 1778 Marija Vodišek * 1752 +1796 Anton Miklošič * 1771 Neža Miklošič Johan Urša Miklošič * 1778 Marija Matija Katarina Gcra Miklošič * 1791 O0>813 Marija vd. Čirič* 1767 oo Jurij Stergar »1773 oo 1797 Jakob Nemec * 1771 *1782 *I785 *H789 ‘ ool 818 Jožef Rojko (22) Jožef Miklošič * 1814 1 .oo Neža Slana * 1822 2.°°1866 Jakob Puconja vd.* 1821 Marija Miklošič *1842 Alojzija "1863 Tomaž Grat(?)’ 1830 '1845 Katarina MikloSiC * 1847 Janez Miklošič * 1855 ~l 874 Jožef Bračko (31) -”1879 Julijana Šnajder • 1857 Marija Elizabeta Alojzija Terezija Anton ♦1880 *I88I *I89O *I892 *1895 Teispergerji so bili veliko generacij vinogradniki v Releznih “Dverih, v 'Nunski Qrabi in na TUdomerščaku. Nasledimo jih tudi v župniji SMala 'Nedelja, v Miklavžu in v trgu 'Ljutomer kot tržane. gorniki 'Vodiški izhajajo z “Vinskega “Vrha v miklavževski župniji. tMarija je bila kmečka hči iz “Pristave 16, kamor seje priženil njen ded tMatija “Vodišek, ko je leta 1715 vzel “Uršo ‘Pavličič in zagospodaril na njeni kmetiji. 29 Od ‘Urbanovih osmih otrok v obeh zakonih seje sin 54nton poročil s so-vaščanko Čiričevo, hči ‘Neža s Stergarjem, prav tako s Cvena, hči Urša je vzela Ovenčana ‘Nemca, najmlajša Qera pa je šla za snaho k‘Rojkom v zaselek ‘Krčje v bližnji štrigovski župniji. Cvenski SMiklošiči so se obdržali s potomci Jožefa, kije bil nezakonski sin Urbanove hčere SMarije. Jožef tMiklošič seje namreč poročil z 'Nežo Slana. ‘Njunega sina in dve hčeri pa so poroke spet ponesle v vinorodne kraje, kjer so se jim otroci rojevali vse do izteka stoletja, rod pa je živ še danes. Zapis oklica Janeza Miklošiča in Julijane Snajder, 1879" Tloden je bil tudi zakon Urše SMiklošič in Jakoba ‘Nemca na Cvenu, njuni potomci pa v številnih priimkih živijo še danes in so daljni sorodniki Franca SMiklošiča. " ^Dokument se nahaja v arhivu Župnije rLjut°mer- 30 Urša Miklošič * 1778 001797 Jakob Nemec * 1771 n —- 1-----------------1 Marija Nemec * 1798 Gera Nemec‘1804 Jakob Nemec * 1808 Jožef °°1836 Tomaž Sever * 1807 °° 1823 Jožef Babnjak (19) 0ol 829 Ana Zemljič‘1811 ‘1812 Franc Matija Nemec * 1832 * 1829 00 Marija Kranjc Martin Jakob Julijana in Ana ‘1838 ‘1840 ‘1843 Marija Terezija Nemec * 1836 ‘1834 001860 Peter Pučko‘1835 Jakob Nemec ‘1863 Alojzija Nemec ‘1868 001889 Julijana Filipič ‘1869 00 Jakob Zemljak ‘1861 Peter Nemec ‘1858 OO1890 Julijana Rajh ‘1870 Tudi na Todba. pelje, mrzla kuhinja. pijače. prleške zabave in igre L L < Mjmii ,dik PilcLijv brez i vlike stanu. Naj vidijo naši krvni bratje is Severa in luga. H bodo d#" n im >vcjc najodličnejše zastopnike. da se Slovenci iz Panonije - Prlekije »MMfii« < . . .n demovm; u>icmh duševnih velikanov. iL i puhka in želja mnogih Hlebov Je dolgo časa, da se sestanejo k tej slavnosti ' ; V4 l’l'i ! KI. da tudi niid xboj sjxunajo in jH^kašejo. kako veliko Število narodnih delav* | : A , v V ■< v.ibiitu> in pulimo vsakega. ki vabilo sprejme, da požije vest o nameravanem se- i ® ' ’ । • . r • .. P; ki iHlKiru nisii po imenu in naslovu znani. e L mi p., dtavom! Z^ prtpravJjata* odbor • - j' * Dr. MATE! SEKČAft, l |U lomm. ) mio.. |..-.v odraMb to »UWW * Ptuhfe t w Mabilo38 na odkritje Miklošičevega spomenika v djutomeru, 1926 38 n . — vabilo se nahaja v arhivu ^upnije ‘Ljutomer. 45 £al pa spomenik v ‘Ljutomeru ni imel lepe prihodnosti. ‘V času okupacije 1941 so mu nasilneži najprej odbili nos, nato pa v ime' nu nacizma še glavo. Domoljub ‘Rudi Stegmiiller z bližnjega TCamenšča' kajo je skrivaj odnesel in zakopal v zemljo, kamor je priložil tudi svoje pisanje. To vojni so glavo odkopali, jo namestili na podstavek spomenika, Ste' gmiillerjevo pismo o tem dogodku pa je na ogled v ljutomerskem muze' ju. Stegmullerjevo pisanje, ko je zakopal glavo Miklošičevega spomenika, 1941 S poimenovanjem trga, kjer stoji nekdanja ^Miklošičeva hiša in sporne' nik, po Trancu ^Miklošiču, je še eden od dogodkov, s katerim smo pri' merno počastili spomin na velikega rojaka. 46 Ur. Tranc vitez Miklošič Miklošičeva številna strokovna dela se kljub oddaljenemu času še vedno tiskajo in so aktualna. Sam pa že veliko let počiva v družinski grobnici na častnem delu dunajskega centralnega pokopališča. Miklošičev grob, Uunaj, Centralno pokopališče, Qr. 41 b 47 Mag. Dušan Ščap * ‘Ledinska imena v Tranciscejskem katastru iz leta 1824 za 54paško kotlino “Uvod Apaška kotlina (tudi Apaška dolina oz. Apaško polje) ima bogato zgodovino. Apaško polje je ravnina na Štajerskem (severovzhodni del), ki se razprostira na površini 36 km2 in višini od 210 do 230 m ter sega na severu do tMure, ki tu predstavlja državno mejo med Slovenijo in Avstrijo, na jugu pa do Slovenskih goric. Celotno območje je izrazito kmetijsko. "N letu 2006 je nastala tudi samostojna (Občina Apače1. Tojem in pomen Tranciscejskega katastra Avstrijsko cesarstvo seje skoraj skozi vso zgodovino borilo s finančnimi težavami. S prizadevanji za povečanje državnih dohodkov je bila kot najbolj zanesljiv vir dohodka izbrana zemlja. 23. decembra 1817 je bil izdan cesarski patent o izdelavi novega stabilnega katastra, ki naj bi služil odmeri davka od zemlje - zemljerini2. hzdelava stabilnega katastra je za vsako katastrsko občino monarhije v osnovi obsegala natančno izmero SMag. 'Dušan Ščap, univ. dipl, pravnik. ' Središče občine je naselje 54pače, kjer je tudi sedež občine. Občina 54pače obsega 53,2 km2-“Leži na severovzhodu Slovenije in meji na občino Šentilj, Sveto 54 no in Qornjo “Radgono ter “Republiko Avstrijo. Obsega 21 naselij, in sicer: S4pače, Črnci, “Drobtinci, Cjrabe, Jan-hova, “Lešane, “Lutverci, tMahovci, “Nasova, 'Novi 'Vrh, “Plitvica, “Podgorje, “Pogled, Segovci, Spodnje “Konjišče, Stogovci, “Vratja vas, “Vratji 'Vrh, ^gornje “Konjišče, CePovc> >n Žjberci-Občina leži med reko tMuro na severu in Slovenskimi goricami na jugu in ima velike površine kmetijskih površin prvega območja. “V občini živi 3745 prebivalcev (vir: 2002). ‘Več na http://www.obcina-apace.si/. 2 Slovenska kronika XIX. stoletja, 1800-1860, “Nova revija, “Ljubljana 2005, str. 129. Obdavčena naj bi bila vsa rodovitna zemljišča, in sicer naj bi davek znašal vrednosti njihovega čistega donosa, ki ga dosežejo ob običajni obdelavi in običajni rodnosti. “Vsa dela so potekala več kot tri desetletja. “Na nov način določena zemljarina je vzbudila hud revolt pri plemstvu in pri kmetih, ki so grozili z revoltom. 48 zemljišč v merilu 1 : 2880 in določitev čistega donosa. “Navedene rešitve tega katastra se še dandanes uporabljajo pri opredelitvah določenih katastrskih podatkov. Tranciscejski kataster je tako neka vrsta davčnega popisa, ki seje v letih 1818-1828 (na Štajerskem med leti 1820-1825, za •Npaško kotlino v letu 1824) uveljavil v habsburških dednih deželah našega območja po reformah cesarja “Franca “I. “Navedeni kataster je risala vojska (geodeti in častniki). To je bil zadnji kataster, risan v celoti na terenu, hkrati pa prvi, kije bil risan s pomočjo merilnih instrumentov3. "Kataster vsebuje grafični del (katastrska mapa) ter spisovni del (zapisnik). “Nadzor nad izdelavo novega katastra je bil zaupan zemljiški komisiji za posamezne dedne dežele, Že takrat so parcele ločili na stavbne in zemljiške parcele (npr. njive). Tri zemljiških parcelah so opravljali oceno čistega katastrskega dohodka na podlagi tega, da so vsako zemljišče predhodno uvrstili v katastrsko kulturo, glede na različno rodovitnost pa v ustrezni razred. “Imeli so tri skupine katastrskih kultur4. Zemljiške mape ne prikazujejo reliefa, zato je prikaz izoblikovanosti površja omejen le na naravne in kulturne objekte v prostoru: vodotok, ceste in Poti, stanovanjska in gospodarska poslopja, cerkve, kapele in znamenja ter naravne in druge posebnosti5. “Na originalnih mapah je raba tal Prikazana z barvo, ki jo na parceli dopolnjujejo še preprosti topografski znaki. http:sl.wikipedia.org/wiki/Tranciscejski kataster. “Urška Osvald, Tvidentiranje zemljišč na podlagi zemljiškega katastra skozi zgodovino, diplomsko delo, Travna fakulteta v SMariboru, 2009, stran 27-32. Tranci Tetek, tAlimi Tlrbanc, Tranciscejski kataster kot ključ za razumevanje kulturne pokrajine v Sloveniji v 19. stoletju , 54cta geographica Slovenica, 44-1, 2004, stran 89-113. 49 Primer Občine Segovci (Sbgersdorf)6, ki je spadala pod katastrsko občino, št. 61 Tranciscejski kataster je tako pomemben vir za proučevanje tako arhi' tektov, urbanistov, jezikoslovcev, etnologov, zgodovinarjev, geografov idr. ‘Ledinska imena ali mikrotoponimi ‘Ledinska imena so zrcalo zgodovinskega in jezikovnega razvoja pokra-jine. ^Kulturna krajina seje izoblikovala skozi dolgo časovno obdobje z medsebojnim učinkovanjem narave in človeka. ‘Ledinska imena ali mikrotopomini so imena njiv, travnikov, gozdov (vse brez hiš), k njim prištevamo tudi imena pašnikov, dolin, sotesk, 6 h ttp:// arsq.gov.si/ Query/detail.aspx?n 'Hofacker (^V od Treudenau), Tleufeld (S od Treudenau), Tkuhhalt (5, počivališče za krave), Tenacker pod gozdom 54rda), Qartenacker (j) od centra), Tdo-facker (‘V), Tieuwiesenacker (J^V), Tangholz (j)4> kompleks ^rda), CMit-telstiick (J, srednji 51rda), Tuchstuckenwald (J^V, lisičji kompleks 54rda). Trav tako je zapisan Treudenau (dvorec Treudenau) z lepim pripadajočim parkom na njegovi južni strani. ‘Drobtinci (‘Proskersdorj) ‘N Tranciscejskem katastru so za vas T>robtinci zapisana 4 ledinska imena: “AViesenfeld (S), fMiihl (S, področje mlina), Qarten (4od centra), 54u-enfeld (S od centra). grabe (graben) “V Tranciscejskem katastru sta za vas Qrabe zapisani 2 ledinski imeni: tMiethsdorferwald (4, stogovški gozd), TVautschberg (grič na “V nakazuje na slovanski izvor poimenovanja). Janhova (Jauchendorf) Tranciscejskem katastru je za vas ^anhova zapisano 1 ledinsko ime: Teichtwald (J, vlažni gozd). ^gornje in spodnje ^njišče (‘Rpsshof, Hu) 'N Tranciscejskem katastru sta za vas TConjišče zapisani 2 ledinski imeni: tA4uhrwiesen (S), Tangacker (“V). Tla katastrski mapi je zapisan tudi mlin Sixt tMuhle (4, mlin družine Sixt) ter tMuhl Tach (mlinski potok). ‘Lešane (‘Haseldorf) ‘V Tranciscejskem katastru je za vas Tešane zapisanih 7 ledinskih imen: Tlart (54, ob gozdu 54rda), Thurnried (center), Tamried (“V), Tdaselried (j) pod hribom ter 4), TValdried (J^V), “Haltried ČV). 56 »Tjed« iz prevoda nemškega jezika lahko pomeni čreta. štajerskih narečjih čret ali čreta pomeni močviren nižinski svet, porasel s travo in nizkim grmičjem. ‘Lutverci (‘Leitersdorf) ‘V Tranciscejskem katastru je za vas Tutverci zapisanih 6 ledinskih imen: Cjartenacker (4 od centra), Ortsried (center), Qriestratten ('V), rWinklacker (J, na stičišču Tlitvice in Tomanoš), Tleufelder (5 od centra), Qrosswagner (J£j. Bahovci (tMarchersdorf) ‘V Tranciscejskem katastru so za vas CMahovci zapisana 3 ledinska imena: Teberacker ("V), Tangacker (J^J, Qrabenacker (J). Pasova (‘Nassau) Tranciscejskem katastru je za vas TJasova zapisanih 5 ledinskih imen: Tleinland (mali svet na fj), Sailerwald (gozd nad Sp- Tlasovo), Quttenta-gersberg (grič blizu centra), TJuss (Spodnja TJasova), Tdeln (S). ^Tovi vrh (‘Neuberg) ‘V Tranciscejskem katastru nima nobene zaznambe glede ledinskega imena. "Plitvica (‘Plipitz) "7 Tranciscejskem katastru je za vas Tlitvica zapisanih 6 ledinskih imen: TDorfgarten (S), TJeufeld (£), Steinried16 (J), Tachried (^V), Tlipi-tzvviesen (J), Tangacker (J). Trav tako je v katastru zapisan Tlipitz Tach (potok Tlitvica v centru). "Podgorje (Hbsberg) °7 Tranciscejskem katastru sta za vas Todgorje zapisani 2 ledinski ime-ni; Tlausholzer (£), hišna drva), “Krautacker (J^V). »1 “Bischofgries (S), Tangwiesen (S), Spitzwiesen (SV), TIeuwiesen (SV), Telderwiesen (SV), VViesenacker (V), “Kreuzacker (V), Qartenacker (J od centra), Qoldwascher (“V), To' litschacker (“V), Tensterruker (v bližini zaselja SMali Segovci), Scheibem stiick (V), Teberl (V), CMittelstuck (JV), Tarbenstuck (JV, barvni del), Verschitza (ime ima verjetno korenine v slovenski besedi in leži JV), Obere Tdartacker (£ od (Malih Segovc), Schrankenstuck (V od (Malih Segovc), “Hartacker (M od (Malih Segovc), 'Hart (J), Tleufeld (J). Stogovci (Miethsdorf) ‘V Tranciscejskem katastru so za vas Stogovci zapisana 3 ledinska ime' na: Qries (J), “VViesenacker (M od centra), Tonnigl (J). ‘Vratja vas (‘Frattendorf) “V Tranciscejskem katastru je za vas Vratja vas zapisanih 10 ledinskih imen: Steinbruch (^, lomljeni kamen, verjetno zaradi plazu), Tangacker (£od centra), “Kreutzacker (S od centra), (Mittelacker (S od centra), “Ne-uacker (SV), Qrunewiesen (S ob (Muri), (Muhrgang (S), “Neubruch (S)> 5^uwiesen (M od centra), “Kohlgraben (JV). ‘Vratji ‘Vrh (‘Frattenberg) V Tranciscejskem katastru so za vas “Vratji Vrh zapisana 3 ledinska imena: Steinbruch (£), “Hochtrattenberg (center, visoki hrib trate), “Nie' dertrattenberg (V, nizki hrib trate). Žepovci (Schbpfendorf) V Tranciscejskem katastru je za vas ^epovci zapisanih 11 ledinskih imen: Tangwiesen (54), V/iesenfeld (S), Treitacker (V), iduacker (S^od centra), (Jriesacker (S od centra), “Neuwiesen (S), Tangwiesen (S^V), tenwinkl (S), Tlipitzacker (J), CJernacker (JV), Tlipitzwiesen (J). 58 Žiberci (Seibersdorf) "V Tranciscejskem katastru je za vas ^iberci zapisanih 21 ledinskih imen: Thorwiesen (vrata na skrajnem S), Thoracker (skrajni S£j, Tdaa-genwiesen (skrajni S^V), TJeuwinkel (novi kot, S^), Trist (S), Qreitwiesen (S<0, “Neufeld (5£)> ^aunacker (S^J, Tdelacker (£), Steinacker (£j, “Ho-niggartenfel (£), Dorfacker (rV), “Neubruch (S*V)> Tkeufeld (S^V), Tlipi-tzacker (^V), Tlipitzwiesen (J^V), T)obetzacker (£j, Tlochturbesitz (£j, Treitacker (^J^J, Telsacker (J£), AVerchacker (J£j. Iz katastra je prav tako razviden zapis talite Tahn (5% stari rokav CMure). Hišna imena Hišna imena so posebna kategorija vzdevkov, ki so bili v preteklosti najzanesljivejše prepoznavno znamenje posameznika oz. družine v domačem okolju. Odišna imena zaznamujejo hiše, kmetije, domačije. Četudi se priimek nekajkrat spremeni, hišno ime ostane ali se redkokdaj spremeni. Ohranja ga ustno izročilo, faradi splošnega naraščanja prebivalstva zgolj hišna imena več niso zadostovala. Tako so sčasoma nastali pravi priimki17. Tranciscejskem katastru so v katastrski mapi samo za vas TJasova (Tlassau) zapisana hišna imena oz. priimki te vasi, dz navedenega podatka je razbrati, daje bilo v tej južni vasi idpaške kotline v tistem času kar precej hišnih imen (priimkov), ki so imeli svoj izvor oz. so bili slovenskega porekla, npr. Sparavec, Čuček, tMauko idr. £apis le-teh pa je bil v skladu z nemško pisavo. “Več: Janja 54danič, Tedinska in hišna imena v Občini Turnišče, diplomsko delo, Tilozofska fakulteta, 2009, stran 21. 59 Primer zapisov hišnih imen (priimkov) za vas Nasova ('Nassau)18 ‘Literatura in viri - “Dušan Ščap, Zgodovina vasi Črnci, Qlasilo, Zgodovinsko dru-štvo Q. “Radgona, 2010. - “Franci “Petek, SMimi “Urbanc, “Franciscejski kataster kot ključ za razumevanje kulturne pokrajine v Sloveniji v 19. stoletju, 54cta geographica Slovenka, 44-1, 2004. - Janja i4danič, “Ledinska in hišna imena v (Občini Turnišče, diplomsko delo, “Filozofska fakulteta v (Mariboru, 2009. - “Nadja Tenko Seidl, Tomen toponimov s poudarkom na ledinskih imenih za proučevanje kulturne krajine, 54cta geographica, 48-1, 2008. 18 http://arsq.gov.si/Query/detail. aspx?TD=209511. 60 ‘Natalija Stegne, ‘Ledinska imena v izbranih naseljih krajevne skupnosti Tinje, diplomsko delo, Tilozofska fakulteta v Maribo-ru, 2008. ‘Nataša Tončar, Tedinska in hišna imena v izbranih naseljih (Občine Cankova, diplomsko delo, Tilozofska fakulteta v (Mariboru, 2010. Slovenska kronika NIN. stoletja, 1800-1860, “Nova revija, Tju-bljana 2005. Tlrška Osvald, Tvidentiranje zemljišč na podlagi zemljiškega katastra skozi zgodovino, diplomsko delo, Travna fakulteta v Mariboru, 2009. http://arsq.gov.si. http:sl.wikipedia.org/wiki/Tranciscejski kataster, z dne 28. 12. 2011. http://sl.wikipedia.org/wiki/Tedinska imena, z dne 28. 12. 2011. http://de.wikipedia.org/wiki/Tlurname, z dne 28. 12. 2011. http://www.obcina-apace.si/, z dne 28. 12. 2011. 61 Mojca ^Horvat* »družina ‘Kukovec« Janko ‘Kukovec (1883-1968), predsednik ‘Ljudske univerze v tMariboru; ‘Klara ‘Kukovec (1883-1979), prva zdravnica v Trstu in tMariboru; ‘Vlado ‘Kukovec (1908-1992), odvetnik; ‘Kpbert ‘Kukovec (1910-1945), partizanski zdravnik Janko Kukovec seje rodil 9. decembra 1883 v “Ljutomeru. “Njegov oče je bil ‘Ivan “Kukovec, mama pa “Terezija Kukovec, rojena Jaklin. “Ivan Kukovec, politik in posestnik, seje rodil 14. maja 1834 v Tušencih pri Ormožu, umrl pa je 2. maja 1908 v Ljutomeru, gimnazijo je obiskoval v “Varaždinu, nato je študiral pravo, vendar študija ni končal. “Nekaj časa je bil odvetniški pripravnik v Ljutomeru, kjer je postal po odho-du Jakoba “Ploja vodja narodnega in gospodarskega gibanja Slovencev. Leta 1868 se je udeležil tabora v Ljutomeru, kjer je utemeljeval prvo točko resolucije o pravicah slovenščine v uradih, med leti 1870-1905 je bil načelnik okrajnega zastopa in predsednik krajnega šolskega sveta. Leta 1872 je ustanovil v Ljutomeru prvo slovensko (Okrajno posojilnico po Schulze-Delitschevih navodilih, jo 1874 spremenil v zadrugo in ji načeloval vse do smrti. “V štajerskem deželnem zboruje med leti 1870-1888 zastopal kmečke občine Ljutomer-Ormož, se zavzel za pravice slovenščine v ljudskih in meščanskih šolah (v letih 1878, 1885 in 1887), za rečne regulacijske zadeve, se trudil za železniško zvezo “Kadgona-Ljutomer (v letih 1883 in 1888) in bil do smrti odbornik upravnega sveta te proge. Sodeloval je tudi pri Slovenskem gospodarju.1 * SMojca Tlorvat, višja arhivistka, Tokrajinski arhiv SMaribor. 1 Slovenski biografski leksikon: http://nl.ijs.si/fedora/get/sbhlSžl/^VTE^/, datum pridobitve: 15. 10. 2012. 62 ' //k < /fari LUTTENBERO Ivan ^kovec (1834-1908) Janko ‘Kukovec (1883-1968) Janko Kukovec je po šolanju na domači osnovni šoli opravil nižjo realko v [Mariboru, na višjo realko pa gaje oče poslal v “'Ljubljano, da bi ga ubranil vpliva mariborskega nemškega okolja. “Leta 1904 je maturiral, gradbeništvo pa je odšel študirat v ^iirich na tamkajšnjo znamenito tehniško visoko šolo (^idgenossische ‘Technische ^Hochschule) na očetovo željo. Oče je namreč menil, da Slovencem primanjkuje tehničnih izobražencev. [Mladi Janko bi se sicer raje izobraževal v humanističnih vedah, blizu pa mu je bila tudi umetnost, zlasti gledališka, ^e od mladega seje seznanjal z leposlovjem, likovno umetnostjo in filozofijo. ^er je študiral v Švici, so se mu najbrž odpirala drugačna duhovna ob-ž°rja, kakor bi se mu na kakšni avstrijski univerzi. “Naučil se je vrste Jezikov in v njih bral literaturo, spoznaval je umetnost v Švici in Mvstri- 63 ji, pozneje pa še v ‘Italiji in ‘Rusiji, kjer seje, od doma navezan na vseslo-vanstvo, seznanjal z rusko družbo in njenimi problemi.2 SMed študijem je spoznal mlado študentko medicine iz carske ‘Rusije. ‘Klara (na začetku Taja/Chaja Tea), z dekliškim priimkom ‘Doktor (pb sano tudi ‘Doctor), seje rodila 12. 7. 1883 v “Hersonu, ki leži ob ustju reke ‘Dnjeper v današnji ‘Ukrajini. ‘Bila je iz premožne judovske dru-žine, njen oče ‘Naum ‘Doktorje bil gradbeni mojster, mati Tina pa go-spodinja. “Klara sije že v mladosti želela postati zdravnica. To končani gimnaziji leta 1900 ji oče sprva ni dovolil študija, a je zaradi njene odloč-nosti popustil in tako je odšla študirat medicino v ^enevo.3 “V ‘Rusiji so že od leta 1857 imeli dekliške gimnazije, ki bi naj poskrbele za izobrazbo bodočih učiteljic. Teta 1869 je car Aleksander TI. dovolil na univerzah organizirati tečaje za ženske, saj je hotel preprečiti odhod posameznic na študij v tujino, kjer bi se lahko navzele revolucionarnih idej, faradi pomanjkanja denarja pa so bili ti tečaji vprašljivi, poleg tega se tudi po kvaliteti niso mogli kosati s programi, namenjenimi moškim študentom, niti niso omogočali doktorata, ^ato so ‘Rusinje odhajale študirat v Švico, kjer so ob zaključku študija prejele spričevalo, ki jim je omogočilo pridobiti v domovini patent za izvajanje zdravniškega poklica.4 Teta 1867, torej že nekaj let pred “Klarinim rojstvom, je ‘Rusinja TJadežda Su-slova v ^urichu postala prva promovirana zdravnica na svetu. ‘Vseeno so se še dolgo pojavljala vprašanja, ali so ženske sploh sposobne študirati. Še leta 1900 je nemški zdravnik Taul Julius tMbbius izdal pamflet »O fiziološkem slaboumju ženske« (‘Uber den physiologischen Schwachsinn des ‘Weibes), leta 1910 pa se je nemški avtor fA4ax Tunke spraševal »So ženske ljudje?« in si s »strogo znanstvenim dokazi« odgovoril, da »žal ne«. Študentke pa so se tudi same oglašale v raznih publikacijah in tako je nastala živahna debata z argumenti »za« in »proti« ženskam, ki študirajo. ‘Vsekakor so prve akademsko izobražene ženske vzbujale pri ljudeh 2 “Hartman “Bruno: ‘Ljudska univerza v SMariboru (tudi na Studencih in na‘Ptuju) 1922—1941. “V: Časopis za zgodovino in narodopisje, JMaribor, 66 = 31(1995)1, str. 70-111. 3 ‘Horvat, JMojca: “Klara “Kukovec (1883-1979), prva zdravnica v “Trstu in tMariboru. “V: 'HistO' rični seminar 9, “Ljubljana: Naložba TR.C TRCS^TU, 2011. str. 31-53. 4 “Rpgger, “Franziska in “Bankowski, SMonika: (Janz Europa blickt aufuns! Das schweizerische Trauenstudium undseine russischen Eionierinnen. “Baden: hier + jetzt, “Verlag fur “Kultur und Qeschichte Qmb“H, 2010. 64 veliko začudenje.5 Tri študiju medicine je dodatni problem predstavljalo telo, ki je bilo glede na takratne mere spodobnosti skoraj tabuizirano, nekateri zdravniki so se zgražali že ob predstavi, kako študentka secira golo moško truplo. To drugi strani pa so prav puritanska načela govorila v prid zdravnicam, saj so odobravala, da se bolnice zaradi sramežljivosti pač lažje zaupajo zdravnici kot zdravniku. Tako so se številne zdravnice lahko zaposlile v osmanskem cesarstvu, kjer se ženska pred rnoškim, četudi zdravnikom, ni smela razgaliti. /a nekatere pa so pomenile ženske, ki so odhajale študirat, nekakšno novo upanje. “Kakšen velik dogodek je predstavljal odhod deklet (Tanny Terlinerblau in Tlnnette Tlerzenstein) prav iz Klarinega rojstnega kraja "Herson na študij v Švico, pričajo besede Solomona "Lazareviča (judno-vskega: »To sta bili prvi pionirki iz naše province, ki sta leta 1870 po vztrajnem boju uspeli prepričati starše in odšli v ^tirich. Ra mlade iz Tlersona, predvsem tiste iz krogov, ki so se zavzemali za izobraževanje, je postal ta dogodek pravi praznik, Rivo se spominjam, kako seje v pristanišču (Odese ves pomol napolnil z mladimi, v mislih vidim, kako s^je mladina s spoštljivimi pozdravi in prikloni poslavljala od ladje, na kateri sta bili mladenki, čeprav ju večina sploh ni osebno poznala.«6 "Nekaj let pozneje so “Kusi in "Rusinje v velikem številu prihajali v Švico. "Naval je potekal v valovih, pač glede na trenutno politično stanje v "Rusiji. S povečanjem represij - izključenost iz študija, zasledovanja in Pogromi - je na stotine ruskih in judovskih pripadnikov opozicije ali inteligence zbežalo v Švico. "Največjih je bilo v šolskem letu 1904/05, ko Je bilo od 600 študentov medicine kar 400 (torej dve tretjini) iz tujine. "V obdobju med leti 1867 in 1914 je v Švici študiralo 5000 do 6000 žensk 12 ruskega cesarstva.7 "Horvat, CMojca: “Klara Kukovec (1883-1979), prva zdravnica v Trstu in tMariboru. “V: ‘Historični seminar 9, Tjubljana: Naložba ^KC> 7%C S^7."U> 2011. str. 31-53. Togger, Tranziska in “Bankowski, tMonika: Qanz 'Europa blickt auf uns! ‘Das schweizerische 'Frauenstudium undseine russischen Pionierinnen. “Saden: hier + jetzt, “Verlag fiir Kultur und Qeschichte QmbrH, 2010. str. 49. "Prav tam. 65 Klara je torej odšla na študij v Švico približno v času največjega navala ruskih študentov, vendar njen študij ni potekal tako gladko, kot sije že-lela. To treh letih v ^enevi so ji namreč od doma sporočili, da so v rusko--japonski vojni izgubili vso premoženje, zato več ne morejo financirati njenega študija. 'Hoteli so, da se vrne domov, ona pa je bila prepričana, da ji bo tudi brez denarne podpore staršev uspelo doštudirati, pomoč je prosila dr. Kocherja,8 kije bil njen profesor, imel pa je tudi privatni sanatorij v Ternu. Kocher je bil znan kot odličen profesor, za razliko od nekaterih drugih pa tudi ni bil nasprotnik študentk. Tna od njih se ga spominja: »Trofesor kirurgije Kocher je imel že takrat ugled pravega vzornika. Toslušati njegova teoretična predavanja, ki so se začenjala zjutraj ob 7. uri, je bilo pravo zadovoljstvo, in nad umetnostjo, s katero je izvrševal operacije, smo kar strmeli. “Njegova vitka in krhka postava ter poduhovljeno in z dobroto navdihnjeno Kristusovo obličje pa sta pripomogla, da ga je vsak sprejel v svoje srce. “Njegove majhne skoraj ženske suhljate roke so delale s hladnokrvno natančnostjo in eleganco. Tega učitelja se spominjam v najlepši luči. Toslušati njegov glas v predavalnici, opazovati njegov mir ob operacijski mizi in njegovo dobroto do pacientov, je bil pravi estetski užitek. Od vseh tujih učiteljev je edini, katerega se ganjeno spominjam kot svojega vzornika in ideal pravega zdravnika ...«9 S temi trditvami seje morala strinjati tudi Klara, saj je odšla v Tern, kjer je ponoči skrbela za paciente v sanatoriju dr. Kocherja, “Emil Theodor Kocher (1841-1917) je bil švicarski kirurg, kije kot prvi prejel “Nobelovo nagrado za medicino (1909). Svojo znanstveno pot je začel s članki o hemostazah pri prepletu arterij. Ko je začel delati kot kirurg, seje ravno uveljavila nova - antiseptična metoda zdravljenja, ki jo je Kocher še izpopolnil z vrsto metod za celjenje ran z razredčenimi raztopinami klora. Kasneje je razvil prve aseptične načine nege ran. Ker je izobraževal tudi vojaške zdravnike, je svojo pozornost posvečal negi strelnih ran, obravnaval pa je tudi zlome kosti in osteomielitis. Kot kirurg je obravnaval bolezni želodca in črevesja, po njem se imenuje »Kocherjev manever«, s katerim se iz dvanajsternika odstranijo izrastki. “Razvil je tudi vrsto kirurških instrumentov, ki se še danes uporabljajo. “Pozneje je raziskoval možgane (epilepsija), moške spolne organe, ščitnico, katere fiziologijo in patologijo je predstavil s popolnoma novimi in kontroverznimi hipotezami. Slednje raziskave so mu leta 1909 prinesle “Nobelovo nagrado. (“Der Qrofie ‘Brockhaus, Zy. 10, str. 282 in “Wikipedia.de, geslo “Theodor Kocher, http://de.wikipedia.org/wiki/Theodor_Kocher, datum pridobitve: 15. 10. 2012). “Rogger, “Franziska in “Bankowski, TMonika: Qanz Buropa blickt auf uns! "Das schweizerische ‘Frauenstudium undseine russischen “Pionierinnen. “Baden: hier +jetzt, “Verlag fiir Kultur und Qeschichte gmb“H, 2010, str. 99. 66 podnevi pa nadaljevala z dvema semestroma študija.1” 'Naslednjo službo je dobila kot sekundarka pri prof. TCrbnleinu11 v ^urichu. 'Na tamkajšnji fakulteti za medicino je opravila en semester študija.12 9(lara “Jakovec (1883-1979) Zadnji semester študija je Tklara naredila v'Lužam, kjer je februarja 1908 tudi zagovarjala svojo disertacijo »Sang citrate«,13 takoj za tem je sledila •^rhiv “Univerze v “Bernu hrani vpisnico, kije dostopna tudi na spletu (“Universitat “Bern -'Universitatsarchiv - “Doctor Chaja 'Lea). 'Rudolf “Ulrich “Kronleinen (1847-1910) seje ukvarjal s peritonitisom. pomemben dosežek velja njegova operacija, v kateri je prvič odstranil vneti slepič, kar je leta 1884 omogočilo razvoj apendektomije. £a operacijo pankreasa je “Kronleinen opisal anatomsko pot. 'Velja tudi za pionirja resekcije pljuč. (“Der QroEe “Brockhaus, 7y. 10, str. 651 in “Wikipe-dia.de, geslo “Rudolf “Ulrich “Kronleinen, http://de.wikipedia.org/wiki/“RudoIf_“Ulrich_ 'Kr%C3%“B6nlein, datum pridobitve: 15. 10. 2012). ^rhiv “Univerze v £iirichu hrani vpisnico, kije dostopna tudi na spletu (“Universitat ^iirich ~ Universitatsarchiv - “Doctor Chaja “Lea). 'Diplomo hrani “Pokrajinski arhiv SMaribor, S“1„“P^141/1679 “Fond “Družina “Kukovec (1908-1981), škatla 1. 67 poroka z ‘Ljutomerčanom Jankom “Kukovcem, že konec marca istega leta pa je v Riirichu na svet prišel njun prvorojenec ‘Vlado. “Videti je, da so v tistem času napredni mladi Slovenci radi poročali ženske, ki so bile ambiciozne in izobražene. £ začetka 20. stoletja poznamo kar nekaj zakonskih parov, kjer sta tako mož kot žena odigrala v družbi pomembno vlogo (npr. CMarija in “Rudolf CMaister - borka za enakopravnost žensk in general; CMileva in Karl Zakrajšek - dramska umetnica in zdravnik; “Pavlina in Janko Tajk - pisateljica in literarni teoretik; Karla Kulovec CM rak in “Ivan CM rak - kiparka in pisatelj; ^pfija “Borštnik Zvonarjeva in “Ignacij “Borštnik - igralca; Pranja in “Ivan Tavčar - dobrotnica in pisatelj).14 Janko seje torej vrnil v domači “Ljutomer z ženo, rusko Judinjo, in otrokom, kjer so ga domači očitno vseeno lepo sprejeli, saj je njegova mama v prihodnjih letih precej skrbela za otroka. Klara je zaprosila za dovoljenje za privatno zdravniško prakso v Qradcu, vendar so jo zavrnili. Tlvstrija je imela namreč omejitve pri priznavanju izobrazbe ženskam. Svojo diplomo so lahko nostrificirale le, če so ponovile vse rigorozume. Od Klare so zahtevali, da poleg rigorozumov opravi tudi izpit iz grščine, in sicer v državi, kjer je končala gimnazijo. Tako seje bila prisiljena posloviti od moža in sina ter se odpraviti v “Rusijo, in sicer v Kazan, kjer je hotela narediti ne le izpit iz grščine, ampak tudi diplomo iz medicine, kar je predstavljalo dodatnih 26 izpitov. Ko je opravila izpit iz grščine in polovico medicinskih izpitov, je zbolela. “Diagnosticirali so ji tuberkulozo, zato si ni upala vrniti se k možu in otroku v Tjutomer, da ju ne bi okužila. Takrat se je odločila, da se odzove na poziv ruskih oblasti za »boj proti koleri«, kjer so sprejeli vsakega zdravnika. Toslali sojo v “Baku ob Kaspijskem jezeru na parnik »Turkmen«, kije plul iz “Bakuja v takratno Terzijo (“Iran). CMorska klima je bila tako ugodna zanjo, da je ozdravela. Spoznala je, da so se torej zdravniki zmotili v diagnozi, da nima tuberkuloze in se lahko vrne k svoji družini. Tot jo je vodila najprej v rojstni “Herson k staršem, nato k sinu v Tjutomer in na koncu še k možu, kije takrat služboval vTirencah. Tonovno je zanosila, zato se je z okrepljenimi močmi lotila nostrifikacije diplome v Avstriji. “Na 14 'Primerjaj SMelik, Živa: “Eleonora Jenko Qroyer (1879-1959): 'Prva slovenska zdravnica. “V: ‘Pozabljena polovica, Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. 68 TJunaj je poslala prošnjo in medtem v Qradcu delala pri ginekologu prof. Knauerju in pediatru prof, ^angerju.15 "Na univerzi v Qradcu je kot prva zdravnica promovirala fMaria Schul-meister leta 1905, istega leta sta sledili še dve. Kot naslednja (četrta) diplomantka velja Klara Kukovec (oz. Chaya-Kea) leta 1910.16 Čeprav je v resnici že dve leti prej diplomirala v Švici, so ji pri poznejših zaposlitvah vedno upoštevali le graško diplomo. Julija 1910 je v (Jradcu opravila rigorozum iz predmetov patološka anatomija in histologija, splošna in eksperimentalna patologija, farmakologija in receptologija, notranja medicina, pediatrija, psihiatrija in nevropatologija. ^Najboljše je bila ocenjena iz pediatrije.17 Tla graški univerzi so bili očitno precej nenaklonjeni študentkam. Klara je v svojih spominih opisala, daje le z neskončno vztrajnostjo dosegla pozitivni odgovor na prošnjo nostrifikacije. Tri tedne pred porodom sina Koberta je torej 6. 11. 1910 diplomirala še v (Jradcu. Od 26. 5. 1911 do 14. 6. 1915 je imela v Trstu (Tiazza della Torsa 7) zasebno ordinacijo za ženske in otroške bolezni.18 SMed 225 zdravniki je bila edina zdravnica v mestu, poleg tega je bila tujka, ki ni znala italijansko. ‘N svojih spominih je zapisala, da seje zato bala, da ne bo imela Pacientov. ^Vseeno sojo že prvi dan, ko je odprla ordinacijo, obiskale tri stranke, in sicer Slovenke. ‘V takratnem časopisju so objavili vest o prvi zdravnici v Trstu. K Slovencu so 31. 5. 1911 zapisali: »Trva zdravnica v Trstu, dr. Kaja Tea Kukovec, je dobila od namestništva pravico, da sme ^vrševati zdravniško prakso.« Tokrat je družina Kukovec prvič živela skupaj. Tudi mož Janko se je zaposlil v Trstu, z njima pa sta bila še oba sinova, ki sta dotlej preživljala otroštvo v Tjutomeru. Klarina zasebna ordinacija je dobro zaživela, na 'Horvat, Mojca: TClara TCukovec (1883-1979), prva zdravnica v Trstu in Mariboru. M: 'Historični seminar 9, 'Ljubljana: Naložba 7T-C 2011. str. 31-53. 'Karner, Stefan: Uie Steiermark im 20. Jahrhundert, Qraz, 'VVien, ‘Koln: Merlag Styria, 2000. str. 92. Steiermarkisches Tandesarchiv Graz, .flignerTleinhold, Sammlung, K6 *H75. Tdinost: glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice (6. 1.1912, letnik 37, številka 6). 69 dan je imela tudi po 50 ali celo 60 pacientov. ‘Vendar so zaradi izbruha prve svetovne vojne in posebej zaradi razmer, ki so nastale z odprtjem italijanske fronte med “Italijo in ^vstro-Ogrsko bili “Kukovčevi prisiljeni pustiti vse v “Trstu in pobegniti v “Ljutomer, kjer sta ostala otroka pri svoji babici. Janko je bil rezervni oficir, tako da je bil najprej častnik na fronti v “Volinji na “Hrvaškem, nato pa na italijanski fronti. “Klaro je pot vodila najprej na “Dunaj, kjer je bila od julija 1915 do februarja 1916 asistentka na ginekologiji v“Rotschildovi bolnici na “Dunaju,19 nato pa je bila do junija 1916 v vojaški bolnici v Šternberku na Češkem. 'Vlado in ^bert s svojo babico Terezijo ‘'Kukovec leta 1911 19 “Rotschildova bolnica na‘Dunaju je bila zgrajena leta 1873 pod okriljem židovske skupnosti, posebej bankirske družine 'Rotschild. “Bolnica je bila prvotno namenjena otrokom, mlajšim od 8 let, nosečnicam v zadnjih dveh mesecih nosečnosti in doječim materam. “Leta 1903 so dodali še kirurško-medicinski paviljon, zdravniki so v bolnici tudi prirejali predavanja za zdravnike in študente. “Kasneje so se iz tega razvili redni (mesečni) večerni seminarji, kjer so zdravniki razpravljali o zanimivih medicinskih primerih, ki sojih obravnavali v preteklem mesecu. (“Wikipedia.de, geslo “Rothschild-Spital http://de.wikipedia.org/wiki/“Rothschild' -Spital, datum pridobitve: 15. 10. 2012). 70 Od 15. 6. 1916 do konca avgusta 1918 je zdravila v begunskem taborišču VVagna pri "Lipnici, kjer seje ukvarjala predvsem z internimi in infekcijskimi boleznimi, kot so črne koze, trebušni tifus in griža. "Begunsko taborišče v "Wagni je bilo v času prve svetovne vojne prvotno zatočišče za begunce iz "Poljske, od maja 1915, ko je "Italija stopila v vojno proti Avstriji, pa sojo napolnili begunci iz "Italije, zahodne Slovenije in "Istre. Oktobra 1915 je taborišče štelo 21.300 beguncev, faradi prenatrpanosti in posledično slabih sanitarnih razmerje med decembrom 1914 in junijem 1915 za trebušnim tifusom zbolelo skoraj 600 ljudi, 49 jih je za posledicami umrlo.20 Od 1. 9. do 16. 12. 1918 je bila "Klara "Kukovec v Qorici, kjer je v sodelovanju z dr. Antonom "Brecljem21 zdravila nalezljive bolezni. /a največji dosežek vojaškega zdravstva proti koncu prve svetovne vojne ne velja oskrba ran, pridobljenih v boju, ampak uspešno preprečevanje epidemij 'n boj proti nalezljivim boleznim, ki so zahtevale še več (nepotrebnih) žrtev, faradi cepljenja se kolera skoraj več ni pojavljala, močno pa seje zmanjšalo tudi število obolelih za kozami, trebušnim tifusom, grižo in skorbutom. "Pri tem je bila ključnega pomena tudi postavitev kopalnic In »razkuževalnic«. Številne nove sanitarne ustanove pa so zahtevale tudi vedno več zdravnikov, ki jih je v drugi polovici vojne začelo močno Primanjkovati. Skupno je imela avstrijska vojska 7400 zdravnikov na terenu, torej približno dva zdravnika na 1000 vojakov. "Vendar ta raz 20 "Primerjaj Trampusch, "Franz: ^agna - eine wechselvolle geschichte. Spletna stran http:// www.integrationsfonds.at/wissen/integration_im_fokus/integration_im_fokus_ausga-be_32007/oesterreichischer_integrationsfonds/wechselvolle_geschichte/, datum pridobitve: 15. 10. 2012. triton 'Brecelj (1875-1943) je bil po študiju medicine najprej asistent na kliniki v Qradcu, od leta 1903 zasebni zdravnik v gorici, nato pa primarij v bolnišnici usmiljenih bratov. "V Sorici je ostal tudi med boji ob Soči do italijanske zasedbe v avgustu 1916. "V mesto' seje vrnil, ko so ga italijanske čete po kobariškem zlomu zapustile. Ob prevratu je bil imenovan za Poverjenika za zdravstvo v "Narodni vladi za Slovenijo. 4. 11.1918 je šel v "Ljubljano povedat, da tega imenovanja ne sprejme, ker želi ostati v Qorici. "Po letu 1920 seje moral umakniti v "Ljubljano, kjer je bil imenovan za voditelja invalidskega oddelka pri poverjeništvu za socialno skrbstvo. "Leta 1922 je izstopil iz državne službe, bil je zasebni zdravnik za otroške in notranje bolezni. (‘Enciklopedija Slovenije, (ur. Javornik, CMarjan), "Ljubljana: SMladinska knjiga, 1987-2002, /v. 1, str. 362 in T^C Ajdovščina osebnosti Anton ‘Brecelj - politik, puhli-cist in zdravnik, http://www.tic-ajdovscina.si/?vie=cnt&id=2006080-109502634&lng=slo, datum pridobitve: 15. 10. 2012). 71 delitev ni bila enakomerna, zato je pehotni polk s tremi bataljoni imel praviloma le tri zdravnike, artilerijski polk pa le enega.22 Od 28. 12. 1918 do 3. 10. 1919 je bila Klara 'Kukovec v vojaški bolnici v [Mariboru ([Melje). To obdobje je lepo opisala v pismu, ki gaje poslala generalu [Maistru v odgovor na njegova vprašanja o zdravstvu v času prevrata.23 ^Vojaška bolnica v [Melju je bila razdeljena na šest oddelkov, in sicer kirurški, dermatološki, oddelek za notranje bolezni (ki gaje vodila dr. Klara Kukovec), oddelek za malarijo, oddelek za kontumacijo in oddelek za infekcijske bolezni. Toleg štirih zdravnikov je bilo približno 40 strežnic in strežnikov (pol žensk, pol moških) za povprečno 600-700 bolnikov. “Bolnica je bila najprej v precej slabem stanju, saj Klara v pismu poroča o neredu glede razporeditve bolnikov, mrazu, nesnagi. Strežnice so bile popolnoma brez prakse, saj nekatere niso znale bolnikom niti izmeriti temperature ali dati zdravilo. Toleg tega je osebje bolnikom kradlo uniforme. (9 podobnih razmerah v rezervni bolnišnici na desnem bregu “Drave je poročal tudi general [Maister, kjer so menda ob prevratu lažji bolniki in bolniško osebje odhajali in jemali s seboj, kar jim je »državnega blaga prišlo pod roke«. Šele z orožjem so uspeli vzpostaviti red.24 Kazmere so se sčasoma izboljšale tudi v meljski vojašnici, zavladal je red glede razporeditve pacientov na posamezne oddelke. [Tačel je delovati tudi dezinfektor, tako da se je moral vsak novi bolnik okopati, ostriči, menjati oblačila, šele nato so ga sprejeli na oddelek. Trihajale so nove strežnice, ki so poznale delo, tudi prejšnje osebje je postalo bolj disciplinirano. “Hrana za bolnike je bila kar ustrezna, primanjkovalo je jajc in alkohola, kar bi potrebovali predvsem za zdravljenje bolnikov z grižo. Trav tako je bila kar dobro založena lekarna, zdravila je zdravnik naročal pri komandantu. Težje kirurške posege so sprva pošiljali v civilno bolnico, pozneje pa so ostajali v vojaški bolnici. 22 'Primerjaj Osterreich-Ungarns letzter “Krieg. (ur. ^laise-TIorstenau, 'Edmund), nVien: 'Verlag der militarwissenschaftlichen iMitteilungen, 1930-1938. str. 88-89. 23 Tokrajinski arhiv tMaribor, S“1_T14IM/1691 zbirka Trevratni dogodki na slovenskem Sta' jerskem (1887-1920), škatla 1, dokument št. 26. 24 'Borko, Tl ko, Tivec Qregor: Začetek in moralno etična načela sanitetne službe v ^Maistrovi vojski. ‘N: Zbornik referatov ob 25-letnici Maistrovih prireditev in 50-letnici Turističnega društva -Rudolf Maister Mojanov Zavrh / [avtorji SMarjan Toš ... [et al.]. - Tenart: Občina, 2011-str. 35. 72 "Po koncu prve svetovne vojne seje družina "Kukovec naselila v SMaribo' ru. "Klara je oktobra 1919 na (gosposki ul. 2 v tMariboru odprla privatno ordinacijo za ženske in otroške bolezni, tudi v tMariboru je bila prva zdravnica, o čemer priča seznam zdravnikov iz leta 1925.25 Janko je naj-prej delal na direkciji železnic v "Ljubljani, leta 1920 pa seje tudi on naselil v (Mariboru, kjer je kot gradbenik služboval na okrajnem glavarstvu, kasneje kot gradbeni svetnik na srezkem načelstvu (Maribor levi breg.26 Sinova "Vlado in "Robert sta obiskovala mariborsko klasično gimnazijo, "Robert pozneje še ljubljansko. Janko "Kukovec je bil medtem poleg službe aktiven pri "Ljudski univerzi ^Maribor, ki sojo ustanovili novembra 1921. To prvih predavanjih, v katerih je razglabljal o razmerju med tehniko in kulturo, o takrat silno aktualnih vprašanjih o "Rusiji, ki jo je poznal iz lastnih izkušenj, o kritiki evropskega nacionalizma indijskega nobelovca Tagoreja, ali pa tudi o individualizmu "Ibsenovih Strahov, seje mariborskemu občinstvu predstavil kot razgledan intelektualec in svetovljan.27 Teta 1924 so ga zato soglasno izvolili za predsednika Tjudske univerze (Maribor. "Njegova želja je bila pritegniti tuje predavatelje, poudarjal pa je tudi, daje ljudska univerza nadstrankarski, samo kulturni forum. Tri svojem delu se je želel opremiti s tehniškimi pripomočki, predvsem z epidiaskopom28 'n filmskim projektorjem. Teme predavanj je razširil, odločil seje tudi 2a kulturne prireditve »umetniškega in socialnega značaja«, glasbene večere in prireditve za otroke. Trav tako je uvedel strokovne tečaje za Posamična področja.29 "Pokrajinski arhiv CMaribor, 5n_rP54SM/OOO5 'Fond CMestna občina CMaribor (1528-1941), škatla 247 in 490. "Hartman 'Bruno: 'Ljudska univerza v CMariboru (tudi na Studencih in na 'Ptuju) 1922-1941. ("Die 'Volkshochschule im CMaribor (auch im Studenci und ‘Ptuj) 1922-1941.) Časopis za zgodovino in narodopisje, CMaribor, 66 = 31(1995)1, str. 79. "Prav tam, str. 78. "Priprava za projiciranje neprozornih slik ali diapozitivov (Slovar slovenskega knjižnega jezika). "Hartman 'Bruno: 'Ljudska univerza v CMariboru (tudi na Studencih in na 'Ptuju) 1922-1941. ("Die 'Volkshochschule im CMaribor (auch im Studenci und 'Ptuj) 1922-1941.) Časopis za zgodovino in narodopisje, CMaribor, 66 = 31(1995)1, str. 80. 73 Ob tretji obletnici delovanja ‘Ljudske univerze je v predavanju poudaril, da mora biti namen ljudske univerze in njena ureditev takšna, da zdru-žuje v sebi vse sloje prebivalstva. ‘V moderni racionalistični in materiali' stični dobi so bile porušene stare vrednote, zato se mora človeštvo dokopati do novih. Tri tem je za vzor postavljal Leva ‘Nikolajeviča Tolstoja, ki se je zavzel za pravo znanost — za znanost o človeški dobroti. Ljudske univerze morajo delovati v duhu Tolstoja, »v duhu dobrote, ljubezni in možate poštenosti«, tako da bodo zglajena silna nasprotja med narodi, plemeni in sloji, Jato mora biti najvišja naloga Ljudske univerze vzgojiti »etičnega človeka, človeka zjasnim razumom, finim sočutjem in krepkim, visokim stremljenjem«. ‘Velike uspehe tujih univerz je pripisoval medsebojnemu povezovanju in želel si je, da bi se podobno povezale v skupno dobro tudi ljudske univerze po Kraljevini Srbov, TIrvatov in Slovencev.30 Tosebnost, ki jo je uvedel predsednik Janko “Kukovec v delovanje mariborske Ljudske univerze, so bili ciklusi predavanj o določeni temi, ^a začetek sezone 1925/26 je mariborska Ljudska univerza npr. napovedala »velikopotezno zasnovano serijo zdravstvenih predavanj«, ^vrstilo naj bi se kar 17 predavanj priznanih zdravstvenih strokovnjakov. “Higienski zavod iz Ljubljane je dal na razpolago filme in diapozitive, da so z njimi poslušalcem še bolj približali obravnavane teme. Serija »higienskega tečaja« je trajala mesec dni in je imela izreden odmev, saj seje predavanj udeleževalo povprečno 200 obiskovalcev.31 Ob tuje predavatelje, ki so na mariborski Ljudski univerzi predavali v nemščini, seje leta 1927 obregnil Tlnton Lajovic, kije v Ljubljanskem zvonu zapisal, da bi morali Slovenci zatreti vse vplive nemške kulture. Janko Kukovec mu je odgovoril, da se po njegovem mnenju »noben narod ne more več odreči kulturnim ali gospodarskim impulzom drugih narodov; vedno mora spoznavati njih pridobitve in jih asimilirati, ker se sicer narodno telo bolj in bolj suši in izgublja prilagoditveno sposobnost /.../ ^a male narode bi bilo pogubno, če bi prezirali svetovni položaj, ki računa vedno manj z mejami posameznih narodov. Dokler nismo naro 30 Trav tam, str. 81. 31 Trav tam, str. 85. 74 dno docela konsolidirani, moramo napeti vse življenjske sile, da dohiti-mo na vseh poljih bolj razvite romanske in germanske narode. Individualizacija našega naroda naj se tedaj ne vrši po načelih delne izolacije. ^Moderno gospodarstvo podira vse umetno postavljene plotove in težko kaznuje izolirane narode«.32 ‘Vodstvo ‘Ljudske univerze v Mariboru leta 1933 (zgoraj levo: Aleksander Koprivec, ‘Hinko ‘Druzovič, ‘Vladimir Travner, Tvan ‘Bogovič; spodaj levo: Ivan ‘Kos, Marija Maistrova, Janko ‘Kukovec, ‘Franc Kovačič, Marija Ažman) 'Dokaj dober vpogled v družbo, ki seje zbirala okoli ljudske univerze Maribor, dobimo, če pogledamo seznam vidnejših članov. Todpredse-dnik je bil prof. dr. Tranc Kovačič in po Hartmanovem mnenju sta Kukovec in Kovačič oz. »razgledani svobodomiselni svetovljan in profesor bogoslovja bila znamenje uravnovešenega nadstrankarstva in svetovnonazorske strpnosti«.33 Tajnika sta bila več let akademski slikar prof. Kukovec Janko: 'Ljudska univerza v (Mariboru in »Namišljeni pogledi na naše kulturno življenje« SA. 'Lajovica. 1927, ljubljanski zvon, letnik 47, številka 6. ‘Hartman'Bruno: ljudska univerza v (Mariboru (tudi na Studencih in na'Ptuju) 1922-1941. (TDie 'Volkshochschule im (Maribor (auch im Studenci und Ttuj) 1922-1941.) Časopis za zgodovino in narodopisje, (Maribor, 66 = 31(1995)1, str. 97. 75 “Ivan Kos in prof. Stanko ‘Bunc. Osnovnošolska učiteljica Marija Až-manova (tudi knjižničarka) in učitelj na osnovni šoli v Žolgarjevi ulici “Ivan Matelič, vnet odbornik Sokola v kadetnici, sta bila blagajnika. “V odboru so bili: od leta 1932 Marija Maistrova, žena generala “Rudolfa Maistra, predsednica Slovenskega ženskega društva v Mariboru ter odbornica več drugih narodnih in strokovnih društev; odvetnik dr. ‘Vekoslav Kukovec, minister v več vladah, tudi v prvi slovenski leta 1918, politik kmetsko-demokratske koalicije in po letu 1936 opozicijske leve opcije; ter (Matija Senkovič, upokojeni šolski nadzornik in urednik pedagoške revije “Popotnik (kije po smrti prof. dr. Tranca Kovačiča postal podpredsednik društva). Odborniki so bili še: gimnazijski profesor dr. Anton “Dolar; pedagog in predsednik “Pedagoške centrale prof. Qustav Šilih; sodni svetnik dr. “Vladimir Pravner, po njegovi smrti leta 1939 ga je nadomestil pisatelj in odvetnik dr. Makso Šnuderl; strokovni učitelj na meščanski šoli, popotnik po “Evropi, po drugi svetovni vojni iniciator slovenske planinske transverzale Kan Šumljak; glasbenik prof. “Hinko Druzovič z učiteljišča; prof. “Leon Detela, naravoslovec in matematik z realne gimnazije; ravnatelj kaznilnice in kulturni delavec “Niko “Vrabl; prof. “Lojze “Bizjak s “I. državne deške meščanske šole; vadniški učitelj Aleksander Koprivec, kije bil časopisni poročevalec “Ljudske univerze. “Po letu 1935 sta se pridružila še profesorja mariborske realne gimnazije “Bogomir Stupan in dr. Tranjo Crnek. “Prvi je deloval v sindikatih in Svobodi, dokler ni bila prepovedana, drugi pa je bil lektor za srbohrvaščino na univerzi v takrat poljskem “Lvovu, kjer je leta 1927 doktoriral, od 1929 pa je bil srednješolski profesor v Mariboru. “Prof. “Bogomir Stupan je bil od leta 1936 tajnik “Ljudske univerze (njegov namestnik je bil slovenist prof. Stanko “Bunc) in ko je bil predsednik Janko Kukovec leta 1939 službeno premeščen v “Novo mesto, naslednje leto pa v Celje» je univerzo po predsednikovih zamislih vodil prof. “Bogomir Stupan ob pomoči prof. Stanka “Bunca.34 “V tem času je Klara Kukovec poleg dela v svoji ordinaciji sodelovala z Zdravniškim društvom v Mariboru. “Na seznamu plačnikov članarine 34 Trav tam, str. 98. 76 jo zasledimo vse od prvih vpisov v računsko knjigo leta 1921,35 ko so bila potrjena pravila društva za »Spodnji Štajer, “Prekmurje in “Koroško« s sedežem v (Mariboru, v članstvu pa je bilo zabeleženih 86 zdravnikov slovanske narodnosti, 52 nemške, 10 madžarske in romunske.36 »zdravniško društvo za mariborski okoliš« je bilo nato uradno ustanovljeno leta 1922,37 v njem pa so bili poleg mariborskih zdravnikov še tisti iz "Brežic, Slovenj Qradca, CeUa> "Ptuja in drugod. Občnega zbora seje leta 1922 udeležilo 40 članov.38 Ob ustanovitvi je bilo zaznati razočaranje štajerskih zdravnikov zaradi nerazumevanja iz “Ljubljane. “Pred prvo svetovno vojno je njihove interese zastopala dobro urejena zdravniška komora, imeli so bolniško blagajno, kije v primeru bolezni nudila pomoč in ugodne pogodbe z zavarovalnicami, ki so zdravniku in njegovi družini tudi v »izrednih slučajih« zagotavljali eksistenco, po vojni pa so ostali brez vsega. Zato so bili prisiljeni, da rešitev vseh perečih stanovskih vprašanj vzamejo v svoje roke. Pako so v (Mariboru ustanovili svoje društvo »vsled oddaljenosti od Pjubljane, vsled obmejnih narodnih Potreb, da se poglobi znanstveno delovanje in določijo smernice za pov-zdigo narodnega zdravja«.39 Kjubljanski kolegi štajerskega društva niso sprejeli, njihova izjava je bila: »Slovensko zdravniško društvo vPjublja-m je in ostane društvo za vse slovenske zdravnike v Sloveniji na podlagi dosedanjih društvenih pravil. “Ker je vstop in izstop iz društva prost, je vsakemu slobodno, ali ostane v društvu ali ne. Pač bodemo pa podpi-rali vsako znanstveno udruženje slovenskih zdravnikov in sodelovali njih znanstvenem stremljenju. “Vsako cepljenje slovenskega zdravniškega društva v samostojne sekcije se pa odklanja.«40 Štajerci tudi niso Popustili: »“Ko bodo ljubljanski tovariši uvideli, da si za vedno ne morejo lastiti hegemonije, bo med obema društvoma takoj nastalo prijateljsko 'Računska knjiga pravniškega društva v Mariboru, “Pokrajinski arhiv Maribor “Ukinitveni komisar za društva, organizacije in združenja na Spodnjem Štajerskem, S“I/P^M/0122, arhivska škatla 10, ovoj 3194. Straža, 29. 7. 1921, letnik 13, št. 84, str. 3. Tabor, 22. 7. 1922, letnik 2, št. 163, str. 3. Tabor, 14. 3. 1922, letnik 3, št. 60, str. 2. Pravniško društvo, Straža, 5. 12. 1921, letnik 13, št. 139, str. 4. Trav tam. 77 razmerje, med tem pa hočemo iti trdno dalje po začrtani poti.«41 Zaradi spravljivega nastopa predsednika ljubljanskega zdravniškega društva dr. posipa Tičarja na občnem zboru mariborskega društva so se razmere nekoliko umirile. Težnje po združitvi obeh društev so se pojavljale še pozneje,42 vendar je zaradi »posebnih mariborskih razmer« še leta 1934 mariborsko društvo ostalo samostojno, sta pa bili obe društvi včlanjeni v državno zdravniško organizacijo t. i. »Jugoslovansko lekarsko društvo«. 43 Zdravniško društvo v [Mariboru sije želelo, da bi se vanj vključili vsi zdravniki, s pobiranjem članarine so hoteli organizirati podporni sklad za vdove in sirote, pogrebni sklad, bolniško blagajno, gospodarski odsek, ki bi naročal za vse člane enake receptne listke, dnevno knjigo in druge tiskovine po znižani ceni, prav tako pa omogočil ugodna zavarovanja proti nezgodam. “Ustanovili so tudi strokovno knjižnico, za katero so dobili prostore v mariborski bolnišnici in se zavzeli za reorganizacijo jugoslovanskega zdravniškega društva. Zanimiveje, daje društvo določalo tudi enotne tarife zdravstvenih storitev pri privatnih zdravnikih, ki so bile nato objavljene v dnevnem časopisju.44 Teta 1930 je Zdravniško društvo v [Mariboru štelo 110 članov.45 “Klara Kukovec je bila leta 1932 izvoljena za odbornico.46 Zdravniška zbornica je leta 1934 uvedla kartoteko, ki je omogočala pregled, kako so javne zdravniške službe razdeljene med posameznike, kar bi naj poskrbelo za pravično razdelitev dela, torej bi preprečevala »da bi posamezniki imeli kopico javnih služb, dočim bi cela vrsta drugih ne imela ničesar«.47 Teta 1933 seje društvo odločilo prirejati še strokovne ekskurzije, pogrebni sklad pa seje vtem letu reorganiziral, saj je postal zaradi tega, ker je zdravniška zbornica imela obvezen pogrebni sklad, nekako odveč. Sinova 'Vlado in “Kobert sta med tem odrasla. “Vlado bi naj na željo staršev postal arhitekt, a je nato na raznih univerzah po “Evropi doštudiral 41 Tovariši zdravniki! Tabor, 5. 2. 1922, letnik 3, št. 29, str. 3. 42 Sklepi mariborskega zdravniškega društva, Slovenec, 11. 2. 1923, leto TT, št. 33, str. 3. 43 Občni zbor zdravniškega društva, Jutro, 27. 2. 1934, leto JK^V, št. 47, str. 5. 44 “Novi tarif mariborskega zdravniškega društva, Jutro, 5. 10. 1921, leto m, št. 235, str. 3. 45 zdravniško društvo v tMariboru, Jutro, 19. 2. 1930, leto št. 41, str. 5. 46 ^Mariborski zdravniki, Slovenec, 2. 2. 1932, leto T.X, št. 26, str. 5. 47 Jutro, 6. 3. 1935, leto ^4, št. 54. 78 pravo ter se vrnil v (Maribor, kjer je leta 1936 odprl odvetniško pisarno?8 "Robert bi naj postal odvetnik, vendar je študiral medicino vdnsbrucku in na “Dunaju, kjer je leta 1934 tudi diplomiral. Ra kirurga pa seje specializiral v “Parizu, Strasbourgu in pri dr. “Budisavljeviču v Ragrebu. “Leta 1940 je v “Parizu opravil specialistični izpit. “V začetku leta 1941 je postal asistent kirurške klinike v “Ljubljani?9 Ob začetku druge svetovne vojne je bila družina “Kukovec zaradi “Klare, ki je bila po rodu Judinja, za »Poljuda« (Halbjude) pa sta veljala njena sinova, v veliki nevarnosti, zato so bili prisiljeni zapustiti (Maribor. “Klara je 5. 4. 1941 s svojim avtom najprej šla v Slovensko “Bistrico, kjer je inštruirala sanitetno skupino, nato v “Višnjo Qoro, preko “Banje “Luke Jn Jajca v Sarajevo.50 “Lam ji je neki kapetan rekviriral avto. Ostala je v »Domu “Kola srpskih sestara« v “Beogradu, kjer je bil nameščen beograjski “Rdeči križ. “Nemci sojo deložirali iz doma, nato sojo znanci na volovski vpregi pretihotapili preko ustaške meje v Ragreb, od koder je v Djubljano, saj je upala, da bo tam našla svojo družino. “Ker jih je lskala brez uspeha, je šla na “Reko (“Rijeka), kjer je stanovala na Trsatu, dokler ni dobila sporočilo od svojega moža, kje v Djubljani jo čaka. “Iz domovinske kartoteke51 je razvidno, daje stanovala do 26. 7. 1941 na 'krnonski c. 10a/“l pri družini 54žman in nato na Tyrševi c. 15/“I“1 pri družini Jakič, vendar se zaradi judovskega porekla ni mogla zaposliti, zato sta vojno z možem Jankom preživela v pomanjkanju. “V (Mariboru Rje nacistična oblast medtem zaplenila stanovanje na “Krekovi ulici 18 *n ordinacijo z vso opremo. “Vojska je v njeno stanovanje namestila 12 ljudi, ki so odnesli dragocenosti, pohištvo in številne medicinske aparate ter inštrumente pa uničili ali poškodovali. Robert seje kmalu vključil v Osvobodilno fronto in je na terenu operili ranjene partizane. Deta 1943 je odšel v partizane in bil eden prvih ^0 "" --------------- Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, 18. 10. 1936, letnik 17, številka 242. Zdravniki in medicinci “NO“B, padli za svobodno Slovenijo. “Ur. “Pavla Jerina “Lah, “Ljubljana, 1997, str. 26. “Pokrajinski arhiv IMaribor, S“I_“PSW1763, fond “Pertl “Eman, arhivska škatla 60, ovoj 1. Zgodovinski arhiv “Ljubljana ^‘L, “Lju 500 domovinski listi za obdobje 1940-1943(45), črka “K - mikrofilm 591 (t.e.121). 79 kirurgov na "Dolenskem, nato je delal v partizanskih bolnišnicah v "Liki in kot korpusni kirurg pri 6. korpusu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije v Slavoniji, vendar seje želel vrniti v Slovenijo, zato je bil od jeseni 1944 glavni kirurg 4. operativne cone na Štajerskem,52 v partizanski bolnišnici Celje oz. (Mrzle vode. To bolni' šnico je začel iz smrekovih debel graditi dr. Teter "Držaj v začetku maja 1944 z gradbeno ekipo iz gorenjske, kije štela okoli 10 ljudi. "Imelaje dve bolniški baraki, operacijsko barako, upravno barako, barako za rekom valescente in strežno osebje bolnišnice, kuhinjo, drvarnico, pralnico, stranišče in dezinsektor. "V njih je bilo prostora za 45 težjih ranjencev in bolnikov ter za 10 rekonvalescentov. "Namestili sojo v smrekov gozd približno 1200 m visoko pod "Komnom ali "Kamnom nad "Ljubnim, naj' višjim vrhom Smrekovškega pogorja. Trostor sta v oddaljenosti 100 m omejevala hudournika s planine Travnik. To "Držajevem odhodu je na' daljnjo gradnjo in pozneje vodstvo bolnišnice prevzel dr. "Krasnik. Tila je to osrednja bolnišnica za vso Savinjsko dolino in "Koroško, zdravniški instrumenti so bili večinoma iz trboveljske bolnišnice, stene operacijske sobe pa so prevlekli z belo svilo iz zavezniških padal. Strokovnega ka' dra je primanjkovalo, zato je dr. "Krasnik usposobil bolničarko in dva rekonvalescenta za pomoč pri operacijah. Tod so operirali vse od težkih strelnih poškodb, zlomov kosti, operacij želodca in glave ter izvajali arm putacije, v bolj mirnih obdobjih pa so se ukvarjali tudi s hujšimi kilami (hernije), okvarami sečil in okvarami po strelnih ranah. (Operacije so vodili zdravniki "Virgil "Krasnik, (Milan Červinka in "Robert "Kukovec. Sicer je osebje bolnišnice štelo okoli 20 ljudi, ki so opravljali vsa dela v ekonomatu, vzdrževali zveze z javko in terenskimi organizacijami ter opravljali službo v opazovalnicah, ki so bile namenjene za zaščito bol' nišnice. Tosebna ekipa osebja je prenašala ranjence, hrano, kurjavo in drugo. Tribližno pol ure oddaljena je bila baraka za lažje ranjence, ki so jo imenovali »Todstrešje«. Sprejela je do 35 ranjencev, stalnega zdravni' ka pa v tej postojanki ni bilo, oskrbo je tako vodil bolničar po navodilih 52 'Kukovec, 'Robert v ‘Enciklopedija Slovenije (ur. (Javornik, tMarjan), 'Ljubljana: ^Mladinska knjiga, 1987-2002, Zy. 6, str. 66. 80 zdravnika, kije prihajal samo po potrebi. (Obe postojanki sta bili malo pred osvoboditvijo izdani in požgani.53 'Robert "Kukovec je v času, ko je bil v tej partizanski bolnici (torej od jeseni 1944 do aprila 1945), pisal dnevnik, kije bil leta 1956 objavljen v Zdravstvenem vestniku.54 Stane Terčak, ki je dnevnik objavil, je zapisal, daje redko kdo izmed partizanov pisal dnevnik, saj je bilo to strogo prepovedano zaradi konspiracije. Tako je dnevnik "Roberta "Kukovca eden redkih ohranjenih z našega področja. "Iz njegovih zapisov je razvidno, da se je dobro zavedal nevarnosti, da bi njegov zvezek padel v napačne roke: »Tlli bodo te vrstice sploh koga zanimale, ali bodo mogle predočiti vse ono, kar smo pretrpeli, kar smo čakali, kar smo upali? SMorda bodo Nekega dne ostale v hajki skrite pod kako skalo in če se ne vrnem, jih nemara nikdar nihče ne najde. Zakaj jih skrivam? Če bi ti listi padli v roke "Nemcem, bi preveč izvedeli. Ratejih imam stalno na varnem mestu in le kadar pišem, jih privlečem na dan.«55 Tudi arhivi partizanskih bolnišnic so bili v glavnem uničeni, saj so bile v R_gornji Savinjski dolini vse izdane. "Robert je v času osvoboditve ^gornje Savinjske doline s svojo kirurško ekipo delal na Tjubnem pri "Kolencu, ob napadu pa se K umaknil v bolnišnico Celje. Trav takrat je začel pisati dnevnik,56 v katerem opisuje težke razmere, ki so bile pozimi 1944/45. "Bolnica je iniela na širokem področju Smrekovškega pogorja poleg osrednjega dela še številne bunkerje in skrivališča za ranjence in osebje. Čutiti je bilo skorajšnji konec vojne, zato so zelo hrepeneli po vesteh, ki so jih Angleži občasno metali iz letal, še pogosteje pa so jih prinašali domačini iz doline. »Ta kaj seje vse včasih nakopičilo v nas! tMraz, glad, strah in brezdelje. "Ne vem, kateri od teh strašnih stvari bi dal prednost. (Mraz Angela Zdolšek: Partizanske bolnišnice na Štajerskem. "V: Obzornik zdravstvene nege, leto 1975, letnik 9, št. 1, str. 30-31. 'V Zdravstvenem vestniku so zapisali, da se dnevnik nenadoma zaključi z 12. 3. 1945, kar Pa ne drži, saj je zadnji vpis z dne 9. 4. 1945, le nekaj dni pred '[Robertovo smrtjo. Očitno so v dnevniku nekatere, za tisti čas preveč svobodomiselne besede, pa sojih raje zamolčali. "Prepis dnevnika dr. ^Kukovec Poberta, domači arhiv njegove nečakinje PJevenke Tlajčar, str. 21. Terčak Stane: Partizanska bolnišnica Celje. "V: Planinski vestnik, september 1956, letnik 56, št. 9, str. 455-464. 81 in glad te ubijeta telesno, strah in brezdelje pa duševno.«57 »Taka je pač vojna. Toliko in toliko mladih ljudi, željnih in potrebnih dela, mora v naporu svojih moči počivati brez dela ali pa imajo svoje sile naperjene samo v uničevanje vsega, kar si je človeštvo z muko skozi leta in leta zgradilo in ustvarilo. Tla drugi strani pa toliko dela čaka zaman rok, ki bi rade prijele zanj. Tle, ne, nismo vredni imena ljudi, dokler bodo vojne na svetu. TCo si bo človeštvo znalo organizirati medsebojne odnose tako, da bodo vojne izključene, takrat šele si bomo smeli nadeti ime: homo sapiens.«58 Zanimiva so tudi njegova razmišljanja o povojni ureditvi Ju-goslavije, saj je trdno verjel takratnim vestem, da bodo v »vladi zasto-pane vse politične stranke /.../ Slovenci imamo enega kraljevega namestnika in štiri ministre. Od teh je eden komunist, trije pripadajo prejšnji ljudski stranki, eden je zastopnik takozvanih predvojnih naprednjakov. (Mislim, da slovenski kmet, ko bo videl sestavo te vlade, se ne bo ustrašil pošasti komunizma, kakor vedno ponavlja sovražna propaganda.«59 S ponosom seje veselil, da bo prav Jugoslavija prva država na svetu, kjer bomo »lahko opazovali razvoj simbioze ruskega socializma in angleške demokracije«.60 Sredi aprila 1945 so “Koberta, ki je bil ravno pri bližnjem kmetu, ulovili Tlemci. ‘Peljali so ga v Tjubno. To pričanjih61 Tizike Todlesnik, sestre “Robertovega kurirja, ga je komandant Tjubnega prepričeval, da naj zdravi njegove vojake, vendar gaje “Robert zavrnil. “Nekaj dni pred popolnim polomom nemškega rajha so Tlemci vso noč streljali, komandant je popolnoma podivjal, streljal je v svojem stanovanju na stene in ogledala. Takrat so odpeljali tudi “Roberta in ga umorili. 57 Trepis dnevnika dr. Kukovec ‘Roberta, domači arhiv njegove nečakinje ‘Nevenke Dajčar, str. 24. 58 Trav tam, str. 26. 59 Trav tam, str. 45 in 46. 60 Trav tam, str. 47. 61 Tercah Stane: Tartizanska bolnišnica Celje. 'V: 'Planinski vestnik, september 1956, letnik 56, št. 9, str. 463-464. 82 ‘Klara in Janko ‘Kukovec Klara in Janko Kukovec sta se vrnila v [Maribor. Klari je ministrstvo za zdravstvo septembra 1945 obljubilo službo v deškem domu v [Mariboru, Vendarje takratni sanitetni referent dr. Teče ni vzel v službo, ker menda ni bilo dovolj denarja. Tako je spet odprla privatno prakso za ženske in otroške bolezni na Krekovi ul. 18 v [Mariboru. Kržava ji je nacionalizi-rala stavbo, tako daje postala najemnica v lastni hiši. Janko “Kukovec se je zaposlil na tedanjem ministrstvu za gradnje kot šef odseka za šolstvo, že po nekaj mesecih pa je bil premeščen na mesto šefa uprave javnih zgradb v [Mariboru. Teta 1946 seje upokojil. TImrl je 10. 5. 1968.62 Klara kljub visoki starosti ni nehala delati kot privatna zdravnica. M Nedeljskem dnevniku je izšel članek o njej, v katerem novinar na koncu Tep]y 'Bogo: “Ing. Janko Kukovec. 'V: 'Večer, 21. 5. 1968, str. 8. 83 zapiše, da so še na dan intervjuja prihajali k njej pacienti, čeprav je bila stara že 92 let.63 Umrla je 31. 12. 1979 v 97 letu starosti. Ur. Tman Tertl je v nekrologu zapisal: »S svojo vztrajnostjo, neupogljivostjo in junaškim ravnanjem je v svojem dolgem življenju marsikaj prestala, mnogokrat tvegala.«64 To-sebno karakteristična pa je misel, ki jo je Klara “Kukovec sama zapisala: »“V svojem življenju sem mnogo poskušala, se marsičesa lotila, a zmerom dosegla svoj cilj.«65 63 “Primerjaj “Pejič, “N. Slobodan: Uelovni dan, dolg 70 let. “Nedeljski dnevnik, 26. januar 1975, str. 8. 64 “Pokrajinski arhiv CMaribor, S1JPS5SM/1679 “Fond “Družina “Kukovec (1908-1981), škatla 1- 65 “Prav tam. 84 Melanija Markovič* akademik dr. ^Dragotin Cvetko (‘Vučjavas, 19. 9. 1911-Ljubljana, 3. 9. 1993) - starosta muzikologije na Slovenskem Spomenik D. Cvetku v Mačji vasi Septembra 2011 je minilo sto let, odkar se je v 'Vučji vasi rodil eden izmed velikih Trlekov, TDragotin Cvetko. Ob tem jubileju so se v štirih dneh zvrstili muzikološki simpozij ‘Nacionalna glasbena zgodovina. Preobrazbe v drugi polovici 20. stoletja, okrogla miza, razstava ‘Dragotin Cvetko - oče muzikologije na Slovenskem, dva koncerta, odkritje kipa na Melanija fMarkovič, absolventka muzikologije, “Filozofska fakulteta “'Ljubljana. 85 Tilozofski fakulteti in predvajanje portretnega filma1, ^ačetek slavja je bil simbolično postavljen pred njegovo domačijo, takrat stavbo Osnovne šole “Vučja vas, na dan pred njegovim rojstnim dnem, 18. septembra 2011, kjer je bil odkrit njegov doprsni kip2, v dvorani gasilskega doma pa je bila odprta razstava O/ prostoru in času ‘Dragotina Qvetka3. To so poleg na panojih predstavljenega življenja bogatile razstavljene Cvetko-ve knjige in izbrana priznanja ter medalje, ki sta jih posebej za to raz-stavo prispevali njegovi hčerki. “Poseben čar in pridih domačnosti pa je razstavi dajal del ohranjene muzikologove korespondence z domačini. “Razstava je bila ob slovenskem kulturnem prazniku 2012 prenesena še v Splošno knjižnico “Ljutomer, kjer seje odvilo tudi daljše predavanje o delu “Dragotina Cvetka in njemu posvečeni razstavi. “Dragotin Cvetko - »spiritus agens« slovenske muzikologije »“Doyen in do poslednjega diha spiritus agens slovenske muzikologije je bil izjemna osebnost naših muzikoloških prizadevanj4« so besede, ki jih je “Dragotinu Cvetko v spomin v “Letopis Si4^LI zapisal njegov učenec, asistent in dolgoletni kolega dr. Jože Sivec. Cvetko je zaradi svojega dela postal ikona slovenske muzikologije. Je človek, kije znanosti, katere osrednji predmet je glasba, postavil trdne temelje v Sloveniji in njeno ime, kot posledično tudi imena naših skladateljev, našo glasbeno preteklost in kulturno zgodovino predstavil mednarodni javnosti, jih s tem uvrstil na svetovni zemljevid in jim omogočil mednarodno prepoznavnost. To njegovi zaslugi so tako v ospredje prišli tisti (predvsem slovenski) veliki umetniki, ki so doprinesli k razvoju slovenske kulturne identitete. 1 Organizatorji prireditev: SMuzikološki inštitut SLli7“U, Oddelek za muzikologijo “Filozofske fakultete v “Ljubljani, “Narodna in univerzitetna knjižnica ‘Ljubljana, “Festival “Ljubljana, Slovenska matica, “Uredništvo za resno glasbo in balet “Televizije Slovenija, “RF“V S“LO in Občina “Križevci. 2 54vtor kipa: akademski kipar “Edo “Dolinar. 3 Avtorica razstave: iMelanija {Markovič. 4 J. Sivec, »“Dragotin Cvetko (1911-1993)«, letopis knjiga (“Ljubljana: S^RU: 199^): 111. 86 "Raziskoval je njihovo življenje in delo5, pisal o njih v raznih poljudnih, strokovnih in znanstvenih revijah, zapisal njihova gesla tako v domače kot v tuje enciklopedije in leksikone ter jih predstavljal bodisi na znanstvenih srečanjih, bodisi na univerzi, bodisi v sklopu radijskih oddaj, ^raziskovanjem slovenske glasbe in njenih glasbenikov ter primerjavo njihovega dela znotraj evropskega konteksta je pokazal kulturni razvoj slovenske glasbe in dokazal njene evropske korenine, saj je primerjava slovenske glasbe z drugimi zahodnoevropskimi »pokazala, daje slovenska tvornost z njim tekla več ali manj vzporedno, seveda pa po prostoru in številu ustvarjalcev kvantitativno manj uspešno«.6 "To je seveda razu-mljivo, ključnega pomena pa je vendarle dejstvo, daje slovenska glasba »v načelu in praksi potrdila, da je njen matični izvor zahodnega tipa, katerega sicer skromni del je bila tudi ona«. Ivan “Klemenčič meni, daje bila »ta Cvetkova ugotovitev idejno poglavitna, odločilna«.7 S tem je slovenska glasba izpričala »v kateri del “Evrope sodi, kje so njena izhodišča, kam jo je treba umetnostno in historično uvrstiti«.8 To “Klemenčičevem Mnenju seje “Dragotin Cvetko »s tem naziranjem kljub svojim širokim Mednarodnim razgledom nedvoumno in trdno uvrstil med zahodnoevropske razumnike, ne glede na povojni ideološki kontekst, železno zaveso med Zahodno in takratno “Vzhodno “Evropo. Totrdil je pripadnost ^ovenske glasbe in z njo svojega raziskovalnega dela Zahodni krščanski civilizaciji in s tem njeni kulturi.«9 dragotin Cvetko je užival zelo velik mednarodni ugled. “Do danes je edini slovenski podpredsednik ^Mednarodnega muzikološkega društva. tujini je prvikrat predaval leta 1939, in sicer na radiu Sofija (Tolgari-Ja)> kjer je govoril o slovenskih glasbenih ustvarjalcih 19. in 20. stoletja, zadnjikrat pa na ^Mednarodnem muzikološkem simpoziju v 54solu (“Ita-^ja), kjer je imel predavanje z naslovom Kulturne razmere območja 541- “D. Cvetko je prispeval monografije o Teistu Savinu, Davorinu Jenku, Jacobu Qallusu, Qo~ jmirju TCreku, Antonu Tajovicu in Slavku Ostercu. “D. Cvetko, ‘Vprostoru in času (Djubljana: Slovenska matica: 1995), 308, prav tako naslednja navedba. “I. “Klemenčič, "Dragotin Cvetko kot utemeljitelj slovenske muzikologije , De mušica disser-enda^m/^ (2012): 14. “D. Cvetko, 'V prostoru in času, 308. “I- “Klemenčič, “Dragotin Cvetko kot utemeljitelj slovenske muzikologije , 14. 87 pe-Jadran od konca 16. stoletja do začetka 18. stoletja. Skupno je samo v tujini predaval na več kot štiridesetih mednarodnih muzikoloških kom ferencah, kongresih, simpozijih, med katerimi so najbolj odmevna me' sta “New York, rWashington, “Berkeley, Tokio, “New Delhi, Teheran ... če naštejemo le nekaj neevropskih mest. Obiskal je več kot dvajset univerz in bil gost v več kot petdesetih radijskih oddajah. Častni doktorat so mu podelile italijanska univerza v Bologni, ameriška univerza v Arizoni, ob njegovi 80. letnici pa še TIniverza v Tjubljani. akademik dr. “Dragotin Cvetko je prejemnik kar treh nagrad za življenj' sko delo in sicer “Herderjeve nagrade na T>unaju (1972), nagrade “NOJ (1982) in “Kidričeve nagrade (1987) ter mnogih drugih priznanj in častnih članstev. “Njegovo temeljno delo za slovensko muzikologijo je nedvomno Rodovina glasbene umetnosti na Slovenskem, ki je izšla v treh knjigah med leti 1958-1960 in na skoraj 1400 straneh. Tden izmed pokazateljev pripisovanja visoke vrednosti temu delu že v času izdaje je “Prešernova nagrada, ki jo je “Dragotin Cvetko prejel na kulturni praznik, 8. febrm arja 1961. “Klemenčič pravi: »Še danes dragocena značilnost nacionalne zgodovine glasbe je, da avtor pred bralcem pregledno in dokumentirano razgrne obsežno gradivo, kar omogoča rekonstruirati vsakokratno sta' nje, ga preverjati in na tej podlagi z novimi viri snovati nove in podrob' nejše razprave.«10 akademik prof. dr. Dragotin Cvetko je avtor skoraj tridesetih samo' stojnih monografij, preko dvesto znanstvenih člankov in domala ne' pregledne množice leksikalnih in enciklopedijskih gesel. Ko govorimo o Cvetkovem izrednem pomenu za slovensko in nasploh muzikologijo takratne republike Jugoslavije ter s tem pomenu za svetovno muzikolo' gijo, ne smemo prezreti njegovega uredniškega dela, zlasti še dveh pU' blikacij, ki ju je začel izdajati na krovnih muzikoloških ustanovah: zikološki zbornik (1965) na Oddelku za muzikologijo Tilozofske fakultete v Tjubljani in zbirko znanstvenokritičnih izdaj spomenikov slovenske 10 T. ^Klemenčič, “TDragotin Cvetko kot utemeljitelj slovenske muzikologije”, 16. 88 glasbe Monumenta artis musicae Sloveniae (1983) na fMuzikološkem inštitutu £RC Ti dve ustanovi pomenita drugo vejo Cvetkovega delovanja in predstavljata osrednji del t. i. Cvetkovega »življenjskega načrta«.11 TCoje Cvetko 1932 prišel študirat v ‘Ljubljano, še ni imel na voljo študija muzikologije. "Vpisal se je na pedagogiko in psihologijo na Tilozofski fakulteti (Univerze "Kraljevine Srbov, "Hrvatov in Slovencev) v Ljubljani in hkrati študiral še kompozicijo na tamkajšnji "Visoki šoli državnega konservatorija, kjer je bil njegov mentor znanec iz "Veržeja, Slavko Osterc. Taje bil tako navdušen nad njegovim komponiranjem, da gaje želel za svojega naslednika in ga priporočil na "Inštitutu za muzikalno Vzgojo in na t. i. ^Mojstrski šoli državnega konservatorija v "Pragi, kjer je Cvetko res obiskoval predavanja v šolskem letu 1937/38, marca 1938 pa je že v Ljubljani zagovarjal doktorsko disertacijo "Problem občega muzikalnega vzgajanja ter izobraževanja. Študija v "Pragi ni nadaljeval zaradi začetka druge svetovne vojne, poleg tega pa so njegove misli bile vse bolj usmerjene v zgodovinsko raziskovanje glasbe kot v komponiranje. Tako je najprej začel predavati zgodovino glasbe in nekaj ostalih predmetov na ljubljanski akademiji za glasbo. Tam sta s Trancetom CMaroI-tom leta 1951 ustanovila Znanstveni odsek, na katerem je Cvetko vodil odsek za zgodovino glasbe, kar je pomenilo korak bliže k ustanovitvi muzikološkega oddelka, do uresničitve katerega je prišlo leta 1962. Oddelek je Cvetko vključil pod okrilje Tilozofske fakultete, saj je ta takrat že omogočala doktorski študij, ki na akademiji še ni bil mogoč. "Pouk je oblikoval po vzorcu, ki gaje spoznal po fakultetah po svetu, tako je dal Prednost glasbeni zgodovini, katero je podkrepilo analiziranje skladb m njenih oblik, partiturna igra, postopoma pa so dodali tudi številne druge tudi interdisciplinarne predmete, ki glasbo umeščajo v širši kulturnozgodovinski kontekst (npr. akustika, etnomuzikologija, sociologi-Ja glasbe ...). letu 1980 pa je "Dragotinu Cvetku uspel še zadnji velik cilj, saj je 9Uu-zikološki inštitut, ki je bil formalno ustanovljen v okviru Slovenske "D. Cvetko, 'V prostoru in času, 162. 89 akademije znanosti in umetnosti že leta 1972, končno pričel s svojim delovanjem. Tukaj so svoje mesto dobili raziskovalci, katerih temeljno področje raziskav zavzema glasbena dediščina geografskega prostora današnje ‘Republike Slovenije od srednjega veka do 20. stoletja. “Dragotin Cvetko in Prlekija “Kljub svoji mednarodni slavi in garaškemu delu, ki ga je opravljal v Tjubljani, je globoko v srcu vedno nosil “Prlekijo in ni nikoli pozabil omeniti, kam segajo njegove korenine. »“Na družabnih srečanjih in na znanstvenih simpozijih je najrajši sedel v družbi s svojimi prleškimi ro' jaki, [...] “Kocbekom, Slodnjakom, Trofenikom.«12 “Njegovo ljubezen in lepe spomine na “Prlekijo pa izpričujejo tudi pisma in fotografije družine Cvetko, kijih še hranijo takratni sosedje “Rosovi in potomci učiteljskih kolegic njegovih staršev: tMarice Tiirst, njene nečakinje Trezike Slavič in fMinke ^acherl. To obsegu razmeroma skromna za zdaj znana ohra' njena korespondenca13 je polna bogatih spominov, iskrenih izpovedi in je skoraj izključno zasebne narave. “Iz pisem se da razbrati, daje »“Dragec«, kot so ga klicali rojaki, največ' krat zahajal v Prlekijo v času Testivala sodobne komorne glasbe v “Ra' dencih14. »"Kadi bi videli ‘Tebe in Tvoje, da bi se spet to in ono, preteklo in sedanje, pogovorili, (je ne prej, bo za to priložnost ob koncu septembra ali na začetku oktobra, ko bom, tako vsaj upam, spet prišel v Tgdence in se oglasil tudi pri "Vas, saj me bo gotovo kdo potegnil z avtom.«'15 12 K. Qantar, “Qovor ob odkritju doprsnega kipa akademika univ. prof. dr. ‘Dragotina Cvetka ob stoletnici rojstva v ‘Vučji vasi”, Ob stoletnici rojstva akademika ‘Dragotina Cvetka (1911' 1993) (‘Ljubljana: in Naložba £RC 2012): 13. 13 ‘Korespondenca, kije bila najdena in pregledana za potrebe razstave O/ prostoru in času Dragotina Cvetka, obsega 8 pisem, ki jih je TDragotin Cvetko napisal tMinki £acherl iz “LjU' tomera, ter po eno voščilnico, eno dopisnico in dve pismi, ki jih je naslovil na ‘Terezijo in Janka Slaviča iz^Vučje vasi. 14 Testival sodobne komorne glasbe v ‘Radencih seje odvijal v letih 1962-1999 in je bil prvi tovrsten festival, kije predstavljal moderne glasbene smernice in skladatelje v Sloveniji. 15 ‘Pismo CMinki ^acherl, 13. 4. 1982. 90 #li na drugem mestu: »Jaz pa se rad vračam v mladost, v vse tiste, tudi lepe čase, ki smo jih pre-Živeli v naši lepi ‘Prlekiji. TJe so že! Tepa desetletja so minila, a vse mi je še živo pred očmi. Če bom letos z Nives16 spet v Tgdencih, Te bomo kajpak obiskali in spet obudili davne spomine.«17 “Ker, kot piše v pismu, sam ni imel avta, je bila pot iz 'Ljubljane do “Prlekije oz. do “Vučje vasi zanj izredno dolga, trajala vsaj enkrat dlje kot za pot Porabimo danes, in je vodila »na okrog« bodisi z vlakom preko “Ptuja, Ormoža in “Ljutomera ali z avtobusom preko SMaribora. “Nedvomno je laporna pot botrovala k, po Cvetkovem mnenju, preredkim obiskom rodnega kraja, kijih je še toliko bolj moral in želel vedno maksimalno izkoristiti in je zato obiskal kopico prijateljev. » [...] prisrčna hvala za vso ljubeznivost, ki ste nam jo izkazali, ko smo obiskali mojo drago Nučjo ves. Podi tako ljubezniva, pa se zahvali v mojem hnenu tudi vsem, ki jim vsakemu ne morem pisati, pa smo jih z veseljem obiskali: Markovičevim, Tgrdinarjevim, Tnafličevim, seveda tudi Čehu in tvojima kolegicama. Škoda, daje bilo vse to tako kratko, sicer bi jih obiskal še več in se kaj pomenil z njimi, f...] Ta bo nemara drugo leto. Takrat pa za 2 dni, tako da bomo kot goslači rajžali od hiše do hiše in se z vsakim pomenili. [■■■] Trosim, pozdravi vse moje prijatelje in sošolce, f...]«18 ‘Dragotin je v “Prlekijo rad pripeljal tudi svojo družino, kar je bila vsako-krat za vse velika dogodivščina in neizmerno gaje osrečevalo dejstvo, da Je tudi njim “Prlekija tako ljuba. ^s, rad vas imam vse, ki ste mi bili nekoč tako blizu in mi zdaj niste nič n^anj. 2n še posebej sem vesel, ker enako čutijo do vas vseh in do moje rodne vasi tudi vsi moji, žena in otroci, ki so se počutili tam kot doma.«19 ' “Dragotinova žena, roj. “Polak. “Pismo CMinki £acherl, 21. 4. 1984. “Iz pisma Treziki Slavič, 20. 10. 1957. “Iz pisma “Treziki Slavič, 20. 10. 1957. 91 (9 tem, da so tudi njegova družina, njegovi otroci spletli prijateljske vezi vTrlekiji, nam priča tale dopisnica iz Tjubljane, dne 21. maja 1958: $4.. U ? n«. j* •'***f*- J«- ’/»*'* ol*. £«. f&iM-C * t.*V v ; Q.p>.€X |V g, ^j£ U (k ►«. 4«. '**>» h. 5 ("Te. «4- «•£ 'M. ***^ Z*. C\, —4 GCAu.«.f Otf C-^-^ A-aa 7b £c4* *A^***. yG ^UU.^ Gj-^4.«-. k.«^W 4-ič * “-‘^ **-fy ■ 4««^$ »"UvJf *-c >*Jjv * * m >^v«. fc 'V>l.ac/>»/aJI . • «^C. *Z pu^^ve"^., { ^KfCG' Uraga Trezika, moj sinek letenje dobil pismo pionirjev vašega tretjega razreda z njihovo fotografijo. ^Bilje tako vesel, da je tekel s pismom kar v roki domov, d n smola: izgubil je po poti sliko. No, in zdaj je žalosten, kar se le more biti. Žba mu »potroštamo« to žalost, Te lepo prosim, če mi poslikaš še eno sliko in mi jo pošlješ ter mi sporočiš stroške, kijih bom takoj poravnal. Tom Ti zelo hvaležen in za uslugo vnaprej najlepša hvala. Tako ste v naši vasi? Mnogokrat se pogovarjamo o vas vseh, moji ne morejo pozabiti, kako lepo je bilo, dn me »pumpajo«, da bi spet šli. Morda kdaj spet! Tozdravi vse Mučence, posebno fiškove, Markovičeve, Tgrdinarjeve, pa fitkove z Tučečovac. Tebe in Tvojo družino vsi prisrčno pozdravljamo, “Vaš dDragec Toda Trleki niso zgolj bili veseli obiskov iz ^Ljubljane in sproščenega klepeta. Spremljali so Cvetkovo delo, ga spoštovali in se zavedali njegove 92 vrednosti ter občudovali, kako vesten in uspešen je kljub svojemu nenehnemu šibkemu zdravju. “V maju 72' bo tudi naš dr. Drago Cvetko - nekdanji vučenski Dragec ~ sprejel na “Dunaju svojo dodeljeno “Herderjevo nagrado za svoje zasluge na polju muzikologije. “Upam, da bo to zasluženo nagrado tudi v zdravem zadovoljstvu sprejel. “Boluje ta preveč delovni človek na želodcu in se mu ta bolezen tudi na obrazu pozna.«20 "Prijateljstvo med družinama Cvetko in ^acherl "Družini Cvetko in £acherl sta večkrat ubrali skupno pot, ki sta jo vseskozi povezovala glasba in poučevanje, na kateri so si zvesto medsebojno pomagali. "Prvič sta se poti srečali pri SMali “Nedelji, kamor je bil v začetku devetdesetih let 19. stoletja nameščen za učitelja Tran ^acherl. “Ustanovil je moški pevski zbor, v katerem je kot njegova »desna roka« sodeloval tudi sedemnajstletni Tranjo Cvetko,21 ki je bil takrat že vešč igranja na orgle, klavir in violino. Qospod ^acherl je opazil njegov talent in prepričal njegovega očeta, daje sinu dovolil na učiteljišče v (Maribor. Tranjo Cvetko Je tako od 1893 do 1898 študiral na mariborskem učiteljišču, potem pa služboval po raznih šolah predvsem v Slovenskih goricah in “Halozah. "V slednjih je spoznal Alojzijo22, s katero sta se poročila 1900. “V letu 1906 sta se preselila v “Vučjo vas, kjer je bila na novo zgrajena šola. “V '—____ ’ “Iz pisma SMarice "Fiirst (roj. "Ros) svoji nečakinji Tereziji Slavič. Tranjo Cvetko - rojen 1876 v Sitarovcih pri CMali "Nedelji, mati Ivana roj. Suhač iz Jamne, oče Jožef (mizar, mlinski stavbenik in želar). "VI ed 1923 in 1926 je v presledkih služboval v Vlurski Soboti in bil nekaj časa okrajni šolski nadzornik. "V letu 1926 seje celotna,družina Preselila v 9Vlaribor. Tam je tudi umrl 1939. "Vir: pismo namenjeno pogrebnemu govorniku (hrani ga Slika "Berce) in "Kronika OŠ “Vučja vas (del, ki ga je zapisal Tran Cvetko lastnoročno) (hranjeno v arhivu OŠ "Križevci pri Tjutomeru). Alojzija ("Vekoslava) roj. "Freuensfeld - rojena 1874 v "Veržeju, kjer je bil oče Jožef učitelj. “Njen starejši bratje bil pesnik Josip Treuensfeld "Radinski (1861-1893). Osnovno šolo je obiskovala v Ormožu, kjer je dobil oče službo orglarja. "Izobraževala se je na učiteljišču v Mariboru, službovala pa v Celju, pri sv. "Barbari v "Halozah, potem pa sledila po šolah soprogu Tranju. "Umrla je v Vlariboru leta 1937. "Viri: "N"U"K, glasbena zbirka, zapuščina “Dragotina Cvetka, "Kronika, "Personalije, št. 618; zapisi "Franja Cvetka (gl. opombo 11). 93 njej so imeli urejene tudi svoje bivanjske prostore. Tam se je zakonce-ma rodila večina njunih otrok, “Dragotin “Karl23 Cvetko 19. septembra 1911 kot sedmi, predzadnji otrok24. “Ker starša sama nista zmogla vsega, jima je pri gospodinjenju pomagala 541ojzijina sestra 5^na25. “Vaščanom sta ostala Tran in Alojzija Cvetko vtisnjena v spomin z zlatimi črkami, saj sta s svojim znanjem in aktivnostmi, ki sta jih uvedla (čebelarstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, bralni krožek ...) izredno pripomogla k razvoju vasi in njenega zaledja. “Ko seje začelo večati število razredov, so se poti ponovno srečale z družino ^acherl, in sicer s hčerama učitelja Trana. »Trvo pomoč sta dobila Cvetkova s tov. Slavico ^acherlovo iz “Ljutomera leta 1915, ko je postala naša šola trorazrednica. Sledila je tov. (Minka ^acherlova,«26 kije ostala do leta 1919. Slavica še dlje27. Tam je (Minko ^acherl spoznal tudi “Dragotin, kateremu naj bi prav ona nudila s prepevanjem pesmic najljubše naročje za zazibanje v sen. Sestri sta imeli v šoli svojo sobo in “Dragotin v enem izmed pisem piše: »Tgr vidim se, kako sem prihajal k Tebi na žgance in mleko.«28 23 'Njegovo krstno ime. “Vir: “Kronika župnije Sv. “Križ - “Križevci pri “Ljutomeru. 24 “Bratje in sestre: “Ljudmila (1901-1910); “Branko (1904-1971), univ. dipl, iur.; 54nton (1905-1992), univ. dipl. iur. odvetnik; iMartina (1905 - 1999), učiteljica; “Davorin “Radovan (1907-1937), učitelj; “Vladimir (1910-1988), učitelj; Ciril (jabrijel (1920-1999), dirigent, skladatelj in publicist. 25 ryjr. ■'Kronika Rupnije Sv. “Križ - “Križevci pri “Ljutomeru. 26 »Ob 50-letnici osnovne šole v“Vučji vasi«, 'Pomurski vestnik (1. 5. 1957), 5. 27 Ra natančne podatke o bivanju Racherlovih sester v “Vučji vasi bi bilo potrebno ponovno pogledati v “Kroniko OŠ “Vučja vas. 28 “Iz pisma tMinki Racherl, 13. 4. 1982. 94 “Družini /gcherl in Cvetko pred šolo v “Vučji vasi 1916/17 Z leve (zadaj): oče “Fran Cvetko, “Fran /gcherl, materina sestra S4na Treuensfeld, Edinka /acherl, “Branko (spredaj): VI n ton, “Davorin, “Dragotin, mati Alojzija, “Vladimir, Slavica /acherl 'Bilje radoživ in navihan otrok, ki bi naj marsikatero ušpičil, zato gaje mati ljubkovalno klicala "Dragec - vragec. £al med takratnimi sovaščani Cvetkovih ni ostalo veliko zgodb. 9Vled njegove vragolije se pripisuje plezanje po vaških dimnikih in tekanje po snegu v spalnih srajčkah, medtem ko staršev ni bilo doma. "Dragotin je sam zapisal v svoji knjigi spominov “Vprostoru in času: »"Užival sem [...], kadar smo v poletnih večerih pri odprtih oknih ubrano peli. Otroci z mamo [...] smo bili nešolan °ktet, vaščani so nas radi poslušali.«29 ® svojih otroških glasbenih potencialih je zapisal tole. »"Baje sem dobro Pel in bil nadarjen za glasbo. "Prepeval sem, koderkoli sem hodil. "Tudi klavir me je mikal, mislim, da sem se na njem poskušal že, ko mi je kilo pet ali šest let.«30 Cvetko je glasbeno znanje dobival predvsem od Staršev. "Verjetno pa je svoj delež k temu dodala tudi SMinka Cacherl, ki "D- Cvetko, O/prostoru in času, 7. ‘D. Cvetko, “Vprostoru in času, 6. 95 je bila ravno tako spretna s klavirjem. To študiju na konservatoriju v Tjubljani (1919-22) je do 1940 živela v ^Mariboru, ko so Cvetkovi prišli leta 1926 iz kučje vasi v krčevino pri SMariboru, je bila klinka tam že uveljavljena učiteljica klavirja in priljubljena korepetitorka. T9ič čudne-ga, da seje “Dragotinov devet let mlajši brat Ciril hodil učit glasbe prav k njej in ji čez vrsto let še pisal pismo: Uraga Minka! Najprej Ti moram od vsega srca čestitati k odlikovanji, ki si ga trdo zasluži' la. Spomnil sem se svojega dela pri Tdri, spomnil sem se dolge procesije, ki je dnevno romala k Tebi v Mariboru, da ji odpreš okno v svet muzike, dn vesel sem bil, da si se Te spomnili, kar je danes že redkost! Telim Ti še dolgo vrsto let glasbenega dela, saj muzikonterji se baje nikdar ne postaramo ... dDraga Minka, dolgo časa se že odpravljam v Trlekijo, da bi preveril neke napeve, ki so mi zelo potrebni, (je Te preveč ne morim, Ti jih bom zapisal, kakor sem jih Tupil, Tebe le prosim, da jih pregledaš in ugotoviš event. napake v melodiji, ritmu ali taktovskem načinu, kar vpiši v te note, da bom vedel popraviti. Qre za svatovske prleške pesmi. Trva bi bila tale: Tešem svoterce: 96 Verjetno pa seje po kakšen nasvet k svoji dragi SMinki zatekel tudi T)ra-gotin in še kateri izmed njunih sorojencev. ;/ - Dr. Vladimir Maček, Ljuba M. Davidovič, Joco Jovanovič, Dr.Mehmed Spahd, br.AnteTrumbič ■ ? •■■■■ J p:' -'S' - - , - - > TISKAAKKfAUOHMA, flAOSOHA , . . ■ ’ - - vvv v-.:-."--' -■? ' ”■ ^Kandidati Mačkove združene opozicije (‘Letak ima tiskarsko napako; pravilno je 1935) 124 Jugoslovani! Volile!! Kakor operacijski nož je posegla roka vlade g. Jevtiča v dosedaj nevzdržno stanje, v katerem je propadalo celokupno gospodarstvo v državi, v katerem stanju so trpeli vsi stanovi brez razlike, po največ pa kmetovalec, mali trgovec, obrtnik, še bolj pa delavec. Blagodejnost tega dela je že očividen, kakor znižanje potnine na železnicah, znižanje raznih taks, pocenitev soli, vžigalic in drugo,- dočim so na vidiku še vse polno novih ukrepov, kakor reforma davčnega zakona, ugodnejši pogoji za vnovčenje kmetskih pridelkov itd., da se končno približamo zopet vsaj vznosnejši boljši bodočnosti. Dolžnost tebe volilca je, da s svojim glasom dne 5. maja 1935 podpreŠ to započeto delo in oddaš svoj glas za listo g. Bogoljuba Jevtič predsednika ministrskega sveta, katera Ti edino jamči za izvajanje navedenih stvari. Pri tem pa ne pozabi, da moraš imeti v novi skupščini svojega zastopnika, kateri bo zastopal lokalne potrebe tega sreza, toraj tudi Tvoje težnje. Jasno je. da si moraš izbrati takega, kateri se bo posvetil z vso ljubeznijo in največjo voljo tem stvarem, ter nikjer in ničesar prezrl, za katerega si prepričan, da Ti ne bo obljuboval samo sedaj, ko rabi Tvoj glas vsemogoče, pozneje pa na Te kratkomalo pozabil. Biti pa mora to tudi tak zastopnik, katerega samega zadevajo vse omenjene potrebe, ker le tak bo imel tudi interes, da se zavzema za izboljšanje stanja v svojem kraju. V skupščino ki bo izvoljena dne 5. maja 1935 kandidira na listi g. Bogoljuba Jevtiča tudi po celem srezu in izven njega znani kmetovalec, član banovinskega sveta, dolgoletni predsednik Križevske občine, ter član vseh patrijotičnih, kulturnih in gospodarskih društev g. Franc Skuhala KRIŽEVCI z namestnikom g. Zemljič Jakobom dosedanjim narodnim poslancem. Ker je omenjeni kandidat splošno poznan kot nesebičen in pošten javen delavec, z polnim zaupanjem vsega ljudstva, boš tudi Ti oddal svoj glas pri volitvah, dne 5. maja 1935 za tega kandidata. 0 potrebi in vrednosti te kandidature dobro razmišljaj! Ne daj se zavajati po raznih protiagitacijah in obljubah! Le v listi Jevtič z kandidatom Skuhala je jamstvo za boljšo bodočnost in napredek! Kandidati vladne Jugoslovanske nacionalne stranke Skromna volilna udeležba v'Dravski banovini, najnižja med parlamentarnimi volitvami, je tudi v “Ljutomeru pokazala na nezadovoljstvo volivcev, ki niso podpirali uradne politike države poosebljene v ^NS, tako s strani desne opozicije, ki jo je poosebljala bivša 5TS, kot leve pisane opozicije. 125 Volilci! Kasacijsko sodišče v Bel gradu je potrdilo državno kandidatno listo z nosilcem Dr. Vladimirjem Mačkom. To je lista Združene Opozicije vso države, in sicer srbijanske opozicije Ljube Davidoviča in Joče Jovanoviča, bosenskih muslimanov Drja Mehmeda Spaha, vsih doslednih Slovencev in vsega hrvaškega naroda. Kaj hoče Združena Opozicija? Združena Opozicija pod vodstvom Drja Vladimirja Mačka hoče to, kar hoče vse ljudstvo. Hoče, da bodi v državi red, pravica in enakost za vse, k _r naj velja zakon za vse enako. Hoče, da se povrne svoboda besede in tiska, zrx> ruvanja in združevanja, hoče da bodi država urejena tako, kakor zahtex .jo življenjske koristi Slovencev. Hrvatov in Srbov, ki naj postanejo zadnjič resnično zadovoljni. Združena Opozicija hoče za kmečko in delavsko ljudstvo človeka v: dno življenje, zakar naj se zlasti podpre zadružništvo ter izvede razbremenitev malih kmetov. Prenehati mora protežiranje industrije in velike trgovine na škodo delavnih slojev. Združena Opozicija hoče da dobe Občinarji po volitvah svobodno izvoljene načelnike uprav, da se davki znižajo na najnižjo stopnjo, ter državni denar investira po resnični potrebi po vseh krajih države. Kdor hoče to, naj glasuje za kandidate opozicije, ki je načeluje Dr. Vladimir Maček, ter naj sc zaveda, da pri teh volitvah ne gre toliko za osebe kan-didamv, kakor za načela ki jih zastopa Združena Opozicija. Volitve so v nedeljo, dne 5 maja 1935, in vaša državljanska dolžnost je da greste volit in glasujete za kandidate na Usti Drja Vladimirja Mačka ki bo korisa malega slovenskega človeka enako vestno branil, kakor koristi delavnih slojev pri Hrvatih in Srbih. Kako boste glasovali? Na volišču poveste najprej svoje ime, priimek, poklic in bivališče. Na predsednikovo vprašanje za katero listo glasujete, odgovorite v volilnem okraju Ljutomer I. takole: »Glasujem za državno listo, kateri je nosilec Dr. Vladimir Maček a okrajni kandidat Štampar Vjekoslav“ Voli se od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Tačas poslujejo volilne komisije brez presumka. Volilec si mora dobro zapomniti ime nosilca liste Drja Vladimirju Mačka, ter kandidata, oziroma kandidatov za svoj volilni okraj, kjer jih mora preti volilno komisijo gladko povedati. Kjer je glasovanje javno, je predsednik volilne komisije dolžan pokazati vsakemu volišču vse kandidatne liste ter ga vprašati, za katero listo in katere kandidate bo glasoval. Sleherni volilec naj glasuje tako da bo njegov glas obveljal. Glasujte čim prej zjutraj, ali zgodaj dopoldne, da ne bo volil kdo drugi na Vaše ime. ŽIVELI SLOVENCI! ŽIVIL DR. VLADIMIR MAČEK! ŽIVELA ZMAGA ZDRUŽENE OPOZICIJE! Volilni odbor združene opozicije. iumparn iCratika«. Z-itftb kandidat združene opozicije Štampar Jjekoslav To petomajskih volitvah seje politična kriza v Jugoslaviji še stopnjevan la. "Vlada Jevtiča je padla. S tem je bilo tudi konec režima J"NS, kije bila v manjšini in je prešla v opozicijo. "Korošec je postal v novi JtojadinO' vičevi vladi notranji minister. Stojadinovič je julija 1935 ustanovil novo režimsko stranko Jugoslovansko radikalno zajednico (JTZJ, sestavljeno iz treh vladnih strank s politično tradicijo. "Nova vlada seje opirala na 126 srbske radikale, Jugoslovansko muslimansko organizacijo in Slovensko ljudsko stranko.55 Sredi tridesetih let se je okrepilo politično kmetsko-delavsko gibanje (združena opozicija) proti vladajočemu režimu. TJjihov politični program je obsegal zahteve po politični in gospodarski demokraciji, razpust skupščine, razpis svobodnih in tajnih volitev, preureditev države na podlagi svobodnega in enakopravnega sporazumevanja med narodi v Jugoslaviji, spoštovanje jezikovnih in kulturnih pravic narodnih manjšin, zavzemanje za boj proti fašizmu in za svetovni mir.56 Združena opozicija je kljub prepovedi oblastnih organov avgusta 1935 organizirala shod v ‘Ljutomeru.57 O shodu v Ljutomeru in o dogodkih, ki so sledili, je bilo že veliko zapisanega v različnih publikacijah. "Priprave na shod so potekale pod vodstvom partije (komunistov) sporazumno s ptujsko organizacijo in člani iz Trekmurja, kot piše dvan LCreft, eden od sodelavcev opozicije, predvojni aktivist partije. Trvi shod dne 15. avgusta 1935 je sklical Tavel ^Horvat na glavnem trgu v Ljutomeru. "Ker shoda oblast ni dovolila, so shod razgnali orožniki. "Na prepovedanem demonstrativnem drugem shodu dne 1. septembra 1935 pa je prišlo do tragičnega dogodka. Da bi razgnali več tisoč zborovalcev na (Jlavnem trgu iz Trekmurja, CMedžimurja in Slovenskih goric, so orožniki posegli tudi po orožju in ob streljanju v množico ubili Udeleženca shoda viničarja Alojza tMavriča iz Tolfenka, še dve osebi pa ranili.58 "V spomin na protestno zborovanje združene opozicije in žrtve oblasti je Občina Ljutomer leta 1975 postavila spominsko ploščo na pročelju "Hotela Jeruzalem v Ljutomeru. Slovenska kronika XX. stoletja, 1900-1941, 'Ljubljana, str. 395. Tinciklopedija Slovenije, 5. zvezek, Ljubljana 1991, str. 112. Drago 'Novak, 'Prlekija, 1941-1945, 'Ljubljana 1987, str. 41. Ivan Kreft, To 'Dragatušu 'Kovor, 'Ljutomer in 'Bizeljsko, 'Borec, 1965, št. 5, str. 513. 127 Pr. Mačkova združena opozicija priredi samo konferenco s prostorih velike dvorane g. Strasser ja V LJUTOMERU. Govorili bodo: gg. narodni poslanci la Mvžl kandidati Združene opozicije g. dr ja Vladimirja Mačka, kakor tudi: kmetje, viničarji, agrar interesenti, kolonisti, sezonski delavci industrijski delavci kmetice, industrijske delavke, obrtniki, mali trgovci in akademik' To bo prvo javno zborovanje, kjer skupno nastopi slovensko kmetsko-delavsko ljudstvo pod zmagoslavnim praporom Združene opozidje. Združena opozicija je vrgla tiranski Jettičav režim Združena opozicija bo ludi v bodoče »trmoglavila »sak ražim, ki bi nasilno vladal v Škodo ljudstva Združena opozicija hoče lo kar hoče ljudatvo. - se bori za nato »amoatojnost. svobodo, pravico, ravnopravnost. - za tajna In svobodne volitve. ■ za svobodo zborovanj m tiska rad in zakonitost. • za končna ureditev kmetskih dolgov, hranilnih slog lc< za zbdfjianje zasebnega In ertevnego gospodarstva Hrvatsko jdnihmolfi •» junatko bori za svoje pravice premaguj? »se oviro - vrtežko zmaguje in ča^no napreduje žaljenemu olju naproti Slovensko delovno l|odsfvo! Nade maslo |t MM v Ždntieaf o»oi&|ll Kakor naSt bratje Hrvat!, tako tudi mi SkvCkd stopimo pod prapor Združene opozktfe, da take nastane skupna hi mogočna fronta k met »ko-delavskega ljudstva Slovencev, Hrvatov In Srbov, ki ae borijo za Iste pravice. čel« p Mjj«,, »rt: ta Haske M to prva stMe**«K|« zanetene •pmtlrii*. da Imi lava« BusntleellraHiii MM. > l»MW HM Hm«. M M MHHHaM W«M »1w. IM.M . SMrn* Mm*"1 ODBOR i ■ / Združene opeslclfe drja Mečka ‘Vabilo na zborovanje združene opozicije v Ljutomeru, 15. 8. 1935 To poročilu oblastnih organov, ki gaje povzelo časopisje, je Tavel “Hor vat prijavil političen shod, ki ga oblast ni dovolila, zato naj bi množica, zbrana na glavnem trgu, protestirala proti prepovedi. Tavel “Horvat naj bi bil od orožnikov na shodu pozvan, da množico obvesti o prepovedan nem shodu in da se mirno razide. “Ukaza ni sprejel, hotel je celo imeti političen govor. “Ker sta iz množice na orožnike padla dva strela, so spr' va streljali v zrak. “Nato je priletelo nanje kamenje, zato so ustrelili v množico s puškami. 128 "V poročilu je bilo tudi navedeno, daje policija organizatorja shoda "Hor-vata že nekajkrat kaznovala, njegov pomagač je bil nepoznani študent, kije bil komunistično usmerjen. (9ba sta pobegnila. "Krvavi dogodek je preiskovala banska uprava.59 Sicer pa naj bi oblast po pričevanju organizatorjev shoda prikrojila tra-gičen dogodek, ker je Tavle "Horvat pozval udeležence, da se mirno razidejo, a so orožniki pričeli streljati na množico brez povoda. "Ker se zborovalci po tragičnem dogodku niso umaknili, so orožniki poklicali gasilce, ki so škropili demonstrante z gnojnico.60 Jože Kerenčič govori na shodu združene opozicije 15. avgusta 1935 v ‘Ljutomeru To tem dogodku je oblast aretirala "Viktorja "Kukovca in sina Saša. "Ku-kovecje bil kot udeleženec shoda obtožen, daje sprožil strela iz pištole 'n povzročil krvavi dogodek, kar mu niso uspeli dokazati. Aretacije je oblast razširila tudi na vidne člane partijske celice na "Ptuju.61 ” Slovenski gospodar, 4. 9. 1935, št. 36. Tlrago TMovak, n. d., str. 41-42. 61 Ivan ‘Kreft, Trogresivno usmerjanje političnega razvoja v ‘Pomurju? ‘Prlekija - spominski zbornik ob 10-letnici osvoboditve, ‘Ljutomer 1955, str. 16. 129 glavnima osumljencema prepovedanega shoda, Jožetu "Kerenčiču in Tavlu "Horvatu, je sresko načelstvo v "Ljutomeru policijskim postajam in sreskim načelstvom v "Dravski banovini izdalo okrožnico za pregon.62 "Kot premožen posestnik v "Ljutomeru, pristaš kmečko-delavske demo-kratične koalicije, je "Viktor "Kukovec finančno podpiral časopis opozicije ^Ljudska pravica. "Bilje povezan s partijskim gibanjem v "Pomurju in na "Ptuju.63 "Na njegovem domu so potekale tudi priprave za shod v "Ljutomeru, kjer so se sestali glavni organizatorji: Jože "Kerenčič, dr. Jože "Potrč, "Rudi Čačinovič in drugi sodelavci.64 "Viktor "Kukovec je bil že v mladosti eden najvidnejših socialdemokratov v "Ljutomeru. To prepričanju je bil socialist. Tostal je prvi slovenski župan v "Ljutomeru po prevratu leta 1918. faradi narodnih zaslug pri obrambi "Radgone pred "Nemci in (Madžari v Trekmurju ob koncu L svetovne vojne je bil imenovan tudi za častnega občana "Ljutomera. Teta 1932 je bila proti njemu vložena anonimna obtožnica pri državnem tožilstvu in sodišču za zaščito države, ki ga je obtoževala komunistične dejavnosti. Obtožba je povzročila ogorčenje meščanov, župana Trica Zemljiča in nekaterih članov občinskega sveta mesta "Ljutomera, ki so "Kukovca vzeli v zaščito.65 Oblast je sledila delovanju in preganjala komuniste. Sreska načelstva so pošiljala banski upravi redna politična poročila o razpoloženju prebivalstva, o vplivu komunističnega delovanja, komunistih in njihovih podpornikih. (Medtem ko v 3O-letih ni bilo zaznati večje dejavnosti in posameznikov osumljenih komunizma, dokument iz leta 1940 vsebuje daljši »seznam komunistov«, ki so kakor koli delovali ali so bili povezani s komunističnim gibanjem. Tako najdemo iz leta 1940 v poročilu banski upravi "Dravske banovine spisek imen: "Deutschbauer "Feliks, "Kukovec Sonja, (Magdič "Ivan, Sunčič Josip, Jandl Tlnton, "Kovačič (Milan, "Kreft 62 S"KL, Sresko načelstvo v “Ljutomeru, 3. 9. 1935, št. 631/8. 63 Trav tam. 64 “Drago “Novak, n. d., str. 41. 65 S"! “P54CM, 0076, Občina “Ljutomer, Sejni zapisniki 1933-35, Zapisnik seje mestne občine “Ljutomer, 25. 3. 1932, št. 48. 130 “Ivan, Kukovec ‘Viktor, ‘Kukovec Aleksander, Kukovec Alfonz, Kukovec “Reli, “Poredoš Josip, Samec “Dominik, Talany “Franc, CMisja Jakob, “Horvat “Pavle, “Najberg Jakob, “Bauer “Leopold.66 “Pavle “Horvat iz “Bratonec v “Prekmurju, trgovec in posestnik pri fMali “Nedelji, je bil agitator SMačkove skupine kmečko-delavskega gibanja. “Imel je veliko podporo pri dr. Odiču v (Jakovcu, predstavniku mačkov-cev v Vledžimurju in pri samem voditelju gibanja dr. SMačku.67 Kot politični agitator naj bi “Pavel “Horvat že po prihodu v “Prlekijo leta 1934 postal moteča osebnost oblastem v “Ljutomeru, saj je bilo mesto “Ljutomer kakor tudi celoten srez po volitvah v narodno skupščino trdno v rokah J“NS- Kot eden vodilnih predstavnikov opozicijskega kmečko-delavskega gibanja naj bi povzročil razkol znotraj vladne stranke, saj seje podpora gibanju med ljudmi zelo okrepila.68 “Proti “Pavlu “Horvatu, glavnemu obtožencu za izgrede v “Ljutomeru, je višje državno tožilstvo o zaščiti države v Beogradu dne 1. oktobra 1935 zavrnilo vse obtožbe kot neresnične in ustavilo uradno postopanje, prav tako gaje okrajno sodišče v “Ljutomeru dne 25. februarja 1936 oprostilo vsake krivde in kazni.69 “V posebej natisnjenem letaku »Slovenskemu kmečko-delavskemu ljudstvu« je “Horvat v izjavi o »Krvavem dogodku v “Ljutomeru« navedel sodna dokazila o njegovi nekrivdi, neresnične izjave oblasti in poročanja medijev o shodu v “Ljutomeru, kakor tudi zmotno prepričanje oblasti, da je bil shod sklican brez vednosti dr. fMačka in na pobudo komunistov.70 66 S“154S 68, ‘Politični spisi, “B54‘N “I“I„ 1929-, Sresko načelstvo ‘Ljutomer, Seznam komunistov in komunistično orientiranih, 26. 2. 1940. w “Kokolj tMiroslav, “Prekmurski Slovenci 1919-1941, “Ljubljana 1984, str. 37. 68 S“K“L, “Pismo “P. “Horvata “V. “Kukovcu, 8. 5. 1934. 69 Slovenska zemlja, 31. 3. 1936, št. 6. 70 S“K“L, “Letak Slovensko kmečko-delavskemu ljudstvu, 1936. 131 Tolicija je letak zaplenila, Okrožno sodišče v (Mariboru pa uvedlo kazenski postopek proti “Horvatu, ker naj bi vsebina letaka omajala zaupanje v državno oblast in njeno postopanje.71 “Leta 1935 je Horvat postal član konzorcija Slovenska zemlja, mačkovskega “Lončar- “Doboviškovega glasila Slovenskega kmečko-delavskega gibanja. To vzoru iz Hrvaške je organiziral stanovsko kmečko-delavsko zadružno gospodarsko Slogo za Slovenijo in bil njen predsednik.72 “Kot izredno sposoben in neumoren organizator in agitatorje imel Horvat v Trekmurju in delu Štajerske, zlasti v ljutomerskem srezu, velik vpliv.73 “Kot znani predvojni politični avanturist in špekulant naj ne bi bil vreden zaupanja med političnimi sodelavci na ljutomerskem območju. “V Trekmurju je prva leta po vojni kot izseljenski agent izkoriščal svoje rojake. “Iz strahu pred prizadetimi rojaki, od katerih je pobiral provizijo, je moral zapustiti Trekmurje in seje leta 1934 naselil pri (Mali “Nedelji. “V Magrebu je pri dr. (Mačku odprl svojo pisarno kot zastopnik mačkovega gibanja, kar je negativno vplivalo na slovenske mačkovce. Teta 1941 seje pridružil celo ustašem in po vojni emigriral v Avstrijo. To neuspešnem prizadevanju, da bi se legalno vrnil v domovino, se je nato razglasil za političnega emigranta kot nekdanji voditelj slovenskih mačkovcev.74 14. septembra 1935 se je klerikalni politik, minister brez listnice, dr. (Miha “Krek s sodelavci udeležil »ljudskega tabora« v “Križevcih pri Tju-tomeru, ki gaje v Slomškovi dvorani tamkajšnjega prosvetnega društva priredil okrajni odbor JTJ? v Tjutomeru.75 “Na shodu naj bi se zbralo okoli 2000 ljudi. “Dr. “Krek je kot glavni gost in govornik na taboru govoril o političnem stanju v državi in o pomenu nove vladne koalicije za državo, katere del je postala tudi nekdanja “Koroščeva STS.76 71 S"KL, Okrožno sodišče SMaribor, "Kazenski postopek proti "P. "Horvatu, "Kzp 294/37-44, 25. 5. 1937. 72 SMiroslav "Kokolj, "Prekmurski Slovenci 1919-1941, "Ljubljana 1984, str. 379. 73 "Ivan "Kreft, "Po "Dragatušu "Kovor, Ljutomer in "Bizeljsko, "Borec, št. 5, Ljubljana 1965, str. 507. 74 "Ivan "Kreft, Spori in spopadi, tretja knjiga, Ljubljana 1984, str. 30-31. 75 Slovenec, 14. 9. 1935, št. 211. 76 Jutro, 17. 9. 1935, št. 215. 132 "Ljudi na shodu naj bi bilo bistveno manj, ker se tudi pristaši režimske 3%? niso strinjali s postopanjem policije na krvavih dogodkih v "Ljutomeru na shodu združene opozicije dne 1. septembra 1935.77 "Nekaj dni kasneje, v mesecu septembru 1935, je v "Ljutomeru potekala velika slavnost - proslava 10-letnice "Katoliškega doma in 35-letnice delovanja prosvetnega društva, kije pričelo znova delovati, ko je notranji minister dr. "Korošec preklical uredbo o prepovedi katoliške "Prosvetne zveze. "Na slavnosti v "Ljutomeru so razvili novi društveni prapor, katerega boter je bil dr. "Korošec, ki se prireditve ni udeležil. Qlavna govornika na proslavi sta bila dr. "Hohnjec, predsednik "Prosvetne zveze iz CMaribora, in dr. Ciril ^bot. "Društvo je ob jubileju imenovalo častne člane: Andreja "Lovreca, župnika v "Ljutomeru, 9\4ihaela "Perka, župnika v Cezanjevcih, "Ferda ^Magdiča, posestnika s Cvena, in Jakoba "Rajha, posestnika in občinskega odbornika v "Ljutomeru.78 ^novo oblastjo, ki jo je poosebljala J"RC,, so se tudi v ljutomerskem srezu pričeli ustanavljati krajevni odbori ^J"R^, večinoma iz pristašev po diktaturi leta 1929 ukinjene S"L5- "Na ljutomerskem območju sta bili prvi krajevni organizaciji ustanovljeni konec oktobra 1935, in sicer krajevna organizacija J"RRza mesto "Ljutomer in okolico ter krajevna organizacija "Križevci pri "Ljutomeru.79 "Konec novembra 1935, ko je novi ban dr. SMarko "Natlačen obiskal "Križevce, gaje ob pozdravu množice sprejel predsednik krajevne organizacije J"RRNlojz Štuhec, posestnik iz Stare "Nove vasi, z ljutomersko godbo in pevci križevskega prosvetnega društva.80 Originale in kopije dokumentov, fotografij in tiskovin objavljenih v prispevku hrani (9tM"K "Ljutomer, O"E 9\4uzej. 77 Ivan “Kreft, “Progresivno usmerjanje političnega razvoja v “Pomurju, “Prlekija - spominski zbornik ob 10-letnici osvoboditve, “Ljutomer 1955, str. 16. 78 Slovenski gospodar, 25. 9. 1935, št. 39. 79 Slovenski gospodar, 16. 10. 1935, št. 42. 8" Slovenski gospodar, 27. 11. 1935, št. 48. 133 Marijan Qerdej* Oris začetka popisa arhivskega gradiva Okrajnega ljudskega odbora ‘Ljutomer »1945-1955« v‘Pokrajinskem arhivu CMaribor ‘Izvleček Arhivsko gradivo Okrajnega ljudskega odbora Ljutomer »1945-1955«, ki ga hrani Pokrajinski arhiv CMaribor pod signaturo PPtM/0436, obsega 469 škatel in 125 knjig, to je 49 tekočih metrov. Pokrajinski arhiv CMaribor je gradivo prevzel leta 1963 od Okrajnega ljudskega odbora SMaribor. M članku je predstavljen popis vsebin do 33. tipske škatle ali tehnične enote.1 učne besede Tond, popis gradiva, tipska škatla ali tehnična enota, evidentiranje, uporabnik ali raziskovalec, okrajni ljudski odbor, Ljutomer. žlbstract Prchival material of District peoples committee Ljutomer “1945-1955”, which is supported in the Pegional archives tMaribor under the signature TP9V1/0436, comprehends 469 archival boxes and 125 books. Prebival records were taken to regional archive in the year 1963. Lhe author presents his making an inventory about first 33 archival boxes. words Tond, making an inventory, archival box, to keep a record, user. fMarijan Qerdej, arhivski svetovalec, ^Pokrajinski arhiv CMaribor, enota 'R.avne na 'Koro' škem. 1 pradivo hranimo v tako imenovanih tipskih škatlah, kijih imenujemo tehnične enote. Ln°' traj enote pa so dokumenti v srajčkah, kijih imenujemo arhivske enote. 134 "Uvod Da sem želel v tem zborniku predstavili gradivo (Okrajnega ljudskega odbora "Ljutomer, je to zaradi tega, ker arhivisti med delom pri urejanju, popisovanju in hrambi dokumentacije želimo dokumente tudi evidentirati, to pomeni, da vsebine postanejo javnosti znane. (Menim, da je to ena od pomembnih nalog vsakega arhivista, da seznanja javnost, kje in kakšna dokumentacija se kje nahaja. "Na ta način, ko se vsebine objavljajo v lokalnih revijah, zbornikih in časopisih, imajo raziskovalci ali uporabniki lažji dostop do predmetov svojega raziskovanja, po drugi strani pa se z objavami popisanega gradiva veča vednost, kje se kaj nahaja, saj mnogokrat prav te objave raziskovalce spodbudijo, da pričnejo raziskovati in da vedo, kje bodo kakšno gradivo našli. Topiš arhivskega gradiva (Okrajnega ljudskega odbora "Ljutomer je pričel nastajati v letu 2007.2 Takrat je bilo popisanih 33 tipskih škatel ali tehničnih enot.3 ^ato je v tem prispevku predstavljena vsebina le za to popisano gradivo, ostalo vsebino od 496 škatel pa se delno vidi iz popisa v "Vodniku po fondih4 in zbirkah "Pokrajinskega arhiva (Maribor, kar bodo morali raziskovalci tega fonda Upoštevati, dokler ne bo narejen celoten popis in se bodo morali spoprijeti z vsebino z raziskovanjem v arhivski čitalnici. To sicer podaljšuje raziskovanje, a žal v teh časih pač nimamo na razpolago 2 "V letu 2007, ko sem se vrnil v ‘Pokrajinski arhiv SMaribor, sem dobil poleg mestnih in krajevnih ljudskih odborov v urejanje tudi Okrajni ljudski odbor ‘Ljutomer. ‘Vsebina tega fonda je bila še posebej zanimiva, ker seje v njem nahajala med drugim tudi Štrigova, kije pozneje postala hrvaška. Žal sem moral prekiniti s popisovanjem, ker sem moral očiiti v enoto "Pokrajinskega arhiva SMaribor v "Ravnah na ‘Koroškem. 'Upam, da bo kdo nadaljeval popis tega fonda, ker imajo dokumenti okrajnih in krajevnih ljudskih odborov takšno vsebino, ki nam je vedno manj znana, je pa zanimiva in lahko z njo vsaj okvirno spoznamo, kaj so takrat delali in kako so živeli. 3 glej skenirani strani "Vodnika po fondih in zbirkah "Pokrajinskega arhiva IMaribor, Maribor 2009, strani 87-88. 4 fond: celota dokumentov, ne glede na obliko ali medij, kije nastala oziroma so bili zbrani in uporabljeni pri dejavnosti posamezne fizične osebe, družin ali pravnih oseb v času njihovega delovanja. 135 večjega števila arhivistov, ki bi mogli hitreje popisati gradivo in ga evidentirati javnosti. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR LJUTOMER Signatura: PAM/043> ^r"/; Ljutomer Ohranjeno gradivo: 1945-1955 Količina: 469 arhivskih škatel, 125 knjig Tekoči metri 49,9 Informativna pomagala: arhi vski popis jezik: slovenski Vsebimi. Zapisniki: sejni 1945-1950, učiteljskih konferenc 1950, KLO 1945-1951; gradbena dovoljenja 1946-1948; spisi: tajništva 1951-1952, invalidski 1950-1952, posvojitveni 1947-1954, gozdarski 1948, skrbstveni 1943-1951, poverjeništva za delo 1948-1951, razveze zakonov 1947-1954, mladoletnih prestopnikov 1947-1954, razlastitveni 1946-1949, agrarne 88 A. 100-A. 161 UPRAVA reforme 1953 (spisi KZS), likvidacij kmetijskih zadrug 1950; dopisi: obrti 1945, 1947, industrije 1945, 1947, gospodarstva 1948-1952, kmetijstva 1950-1951, o zaščiti mater in otrok 1951-1953, o personalnih zadevah 1950-1954, veterine 1949, 1953, prosvete 1946-1952, o agrarnih zadevah 1946-1948, zdravstva 1948, 1950-1954, gozdarstva 1950-1951, o disciplinskih zadevah 1951, planske komisije 1948-1950, trgovine in preskrbe 1951; plačilni seznami učiteljev 1951; delovodniki in indeksi: tajništva 1950-1952, personalnega odseka 1946-1952, odseka za delovne odnose 1949, splošni 1945-1947, prosvetnega odseka 1946-1952, socialnega skrbstva 1946-1949, komunale 1949-1950; skrbstveni vpisniki 1948, 1954-1955; matična knjiga zaposlenih 1950. Sistem ureditve: Gradivo fonda je popisano do nivoja tehničnih enot. Urejeno je kronološko in po vsebini. Hifivriatfotida: PAM je prevzel gradivo OLO Ljutomer 26. 2.1963. Predal ga je OLO Maribor, ki ga je prevzel po ukinitvi OLO Murska Sobota. Hi+iorint ustvarjalca OLO Ljutomer je bil ustanovljen na podlagi odloka predsedstva SNOS o krajih, okrajih in okrožjih ter njihovih narodnoosvobodilnih odborih z dne 21. 5. 1944. Aprila 1946 razglašeni in kasneje preklicani Zakon o upravni razdelitvi LRS je predvidel 21 KLO, medtem ko je zakon iz septembra istega leta uzakonil 40 KLO: Bolehnečici, Branoslavci, Bučečovci, Bunčani, Cezanjevci, Cven, Globoka, Godemarci, Gor. Ključarovci, Gresovščak, Grlava, Ivankovci, Ključarovci pri Ljutomeru, Križevci pri Ljutomeru, Kog, Kurinci, Lahonci, Ljutomer, Logarovci, Lokavci, Mala Nedelja, Noršinci, Presika, Radomerje, Radoslavci, Razkrižje, Savci, Sejanci, Selišči, Slamnjak, Stara Cesta, Stara Nova vas, Stročja vas, Miklavž pri Ormožu, Tomaž pri Ormožu, Trnovci, Veličane, Veržej, Vučja vas in Žerovinci. Vse do leta 1952 ni bilo bistvenih sprememb. Tega leta je Zakon o razdelitvi LRS na mesta, okraje^ občine razdelil okraj Ljutomer na občine: Apače, Bučkovci, Cezanjevci, Ivanjci, Ivanjkovci, Kog, Kostanj, Križevci pri Ljutomeru, Radenci, Razkrižje, Veržej, Videm ob Ščavnici, Vinski Vrhovi ter na mestni občini Gor. Radgona in Ljutomer. Ostali kraji so prešli v okraj Ptuj oziroma občino Ormož. Z ustanovitvijo občin (komun) leta 1955 je bil okraj Ljutomer ukinjen, občine in kraji pa so bili priključeni k okraju Murska Sobota. ‘Vodnik po fondih in zbirkah ‘Pokrajinskega arhiva Maribor, Maribor 2009, strani 87-88 136 ‘Vsebina popisa5 "V članku obravnavam predmete ali vsebine, s katerimi so se srečevali na okrajnem in v krajevnih ljudskih odborih (OTO, "KTO) v času po drugi svetovni vojni. Ta opis vsebuje predmete in vsebine iz let 1945 in 1946 ter se jih pojmovno dotika. "V tem članku gre v prvi vrsti in v grobem za besede, ki naj dajo raziskovalcem namige, kako bodo prišli do vsebin za agrarno reformo, zaplembo in delitev zemlje, popisov obrti, učencev in vajencev, do zelo dobrih popisov viničarjev, njihove problematike in do dejavnosti, s katero so se ukvarjali uradniki OTO Tjutomer in njegovih TTO. "V začetku popisa se nahajajo popisni listi za tovarne in rudnike. To so bili tako imenovani izredni popisi za obnovo države. Ohranjeni so popisi za naslednja podjetja: Opekarna Tukavci, Qor-njeradgonska občinska opekarniška podjetja, mlin Tranc ^itek, usnjarna "Ignac Šinigoj, tovarna usnja SMartinušič Tvo, premogovnik Qloboka, premogovnik Ciganjščak v Štrigovi, premogovnik Tresika, premogovnik "Ključarovci, prostosled "Kralj Jožef; stavbno podjetje Joško (Jožko) Trelog; "Ivan "Palčič, zidarski mojster; IMarinič Tranc, gradbeno podjetje, "Novak Joško (Jožko), stavbeno (stavbno) podjetje; Slavič Tranc, tesarski mojster, "Bratina 541ojz, izdelovanje cementnih izdelkov in studenčarstvo, "Velner 54nton, mizarstvo, žaga Tečar, 541ojz Žnidaršič, parna žaga; "Kunc Jožef, mehanična delavnica; Tdvin "Vrbnjak, elektropodjetje Tjutomer; "Ribič Janko, mlin in oljarna v Cezanjevcih; Sadi Tranc, mlin, Qra-be 13. J Tehnična enota 2 (škatla) pa vsebuje načrte gradenj: Štampar Julijana, "Kog 89. "Horvat "Ivan, Tahonci. "Vogrin Štefan, Sv. tMiklavž 5 Topiš arhivskega gradiva v skladu s standardom 1S^"Dg je izdelal SMarijan perdej. 'V ta namen je uporabil programsko orodje Tnfo54rh. Topiš je nastal leta 2007. faradi racionalizacije tehnične opreme so bile oblikovane razširjene popisne enote na nivoju spis-zadeva-dosje. ■V popisu so bili implementirani tudi deskriptorji, ki v tem primeru predstavljajo dopolnitev vsebine popisnih enot. 137 7. Čeh Tranc, Tačaves 53. Kolarič J. in “Kolarič M., Jastrebci; Čeh Stanko, Tačaves 49. “Havlas Ormož. Ozmec Qustav, “Vuzmetinci. Ralig Tranc, Tugarovci. 54lojz Ritek, Todgradje (“Rinčetova graba). “Ivan in Karol Pelec, Qomila (pogorišče). Tranc “Dolinšek, Jastreb' ci; “Havlas “Rihard, Ormož. “Nedog Tranc, Tučečovec 23. Tranc “Polanec, Rasavec 62. “Vezjak (Marija, Risavci 41. Qran 5dlojz, Ka' jžar 40. Tomažič Jožef, Kog 54. Tomažič Jože, “Vizmetinci. Keček Tomaž, Savci. “Viničarija Ormetz (Justav. Tolman Tina, Rasavec 36. “Rojko Tetra, ^asavci 43. KošnikTranc, Tristava, novogradnja svinjskih hlevov. Tranc Rrnjan Šalovci. Turk Tort.(unat). Tranc Štampar, Kog 48. Teršak Tranc, Kokoriče. Tiško Jože, “Nunska (Raba. “Rodiga Jožef, Kog 42. Ratem gre za dokumente o obrti in industriji, kjer gre za dodelitve gradbenega materiala. “Izdaja lesa (Trelog Jože). “Nakazila gradbe' nega materiala. “Nakaznice. Trošnje za dodelitev gradbenega ma' teriala ((Marinič Tranc). Sedmak Karel, les od bunkerjev. “Izdaja lesa (nalogi). Tesno skladišče. “Izvrševanje del na javnih zgradbah in dodelitev kreditov. Dodeljevanje gradbenega materiala (opeka, les, barake). Toročilo gradbenega odseka (gozdarske hišice, delo na javnih zgradbah, delo obnove). Seznam neizplačanih delavcev -(Miklavž. “Barake na Cvenu. “Izdaja opeke (“Vogrinec (Martin), kom tingenti strešne opeke. Toročilo gradbenega odseka v “Ižakovcih in na Sp. (Moti. Dodelitev stavbnega lesa (Todgorelec Ciril). Stre' šna opeka (Kramar (Marija). Tesno skladišče. Toročilo gradbene' ga odseka. Toročilo o udarniškem delu. Stroški obnovitvenih del za javne zgradbe: periodično poročilo. Topravilo šole na ^elezni gori. Toročilo o delih na javnih zgradbah. Toročilo gradbenega odseka. “Rosina Stanko, osebni podatki. Toročilo odseka za gra' dnje in obnovo od osvoboditve do 19. 12. 1945. Toročilo o delih na javnih zgradbah. Toročilo gradbenega odseka. “Rosina Stanko, osebni podatki. Toročilo odseka za gradnje in obnovo od osvobo' ditve do 19. 12. 1945. 138 K nadaljevanju prikaza so vsebine dokumentacije, kjer gre za de' javnost prosvetnega odseka (9TO (Okrajni ljudski odbor) Tjutomer iz let 1945 in 1946. Ti predmeti so naslednji: Opravljanje praktič' nega izpita. Trepisi razrešitve in namestitve učiteljev. “Navodila, okrožnice (ljudske knjižnice, tečaj za zborovodje, pomen oddelkov za ljudsko prosveto). T)rva za šolo. TIporaba šolskih prostorov za kulturne prireditve. “Navodila, okrožnice. “Premestitve, dopusti, odsotnosti učiteljev. Teze k obletnici Teninove smrti, zdravstveni primer učitelja 54ntona “Kosija. “Karakteristike. Okrožnice (Predla' ganje učiteljstva za Slov. Trimorje), “Imenovanja, razrešitve učiteljev. O pozdravljanju. Zidava šole na “Kogu. Skrb za vojne invali-de. Karakteristike (Zalar SMarija). Okrožnice. Kongres prosvetnih delavcev. Qrilec “Hedvika, prošnja za službo. Seznam šol. Primer Žalezine “Berte. Organizacija okrajnih prosvetnih odsekov. KTO (krajevni ljudski odbor) Štrigova (sluga Klanfer Tranc). “Učiteljska tiskarna. “Navodilo o pregledu arhivov in prevzema dokumentov. Uspeh učencev v “I. polletju 1945/46. Tenko “Ivan, premestitev. Poročilo o zboru volivcev (16. 4. 1946). Kazenske prijave. Spisek učiteljskih pripravnikov. “Navodilo osnovnim šolam o pisanju matičnih listov, razrednice, tednika in dnevnika. “Razrešitev upra-viteljskih poslov (Penko “Ivo). Statistika o učencih in učiteljih po vseh ljutomerskih šolah. Križevci, spopadi med učenci. Pretep Ted šolarji na Qrlavi. Prelog “Ljudmila, nastop službe. “Izkaz nadaljevalnih tečajev. “Izkaz o stanju pionirjev. Pritožba o kaznovanju šolskih otrok. Primer Sovila Torisa. Primer S- P., pretep. Patronati dijaških domov. “Navodila učiteljem ob prehodu v službo “N“R Tirvatske. “Ustanovitev srednje gospodarske šole (trgovske akademije) v SMurski Soboti. Plačilni seznam osnovne šole Štrigova (4. 6. 1946). Prošnje za brezplačen les za obnovo šol. Prijave za opravljanje praktičnega učiteljskega izpita. “Ribolovstvo - opozorilo učencem. Poučevanje verouka. “Logrovanje pionirjev. Seznam osnovnih šol okraja Tjutomer, 1946. Zaposleni na prosvetnem odseku. Privatni izpit (Jandl “Vlado). Prošnja za dopust v svrho zdra 139 vljenja (“Kolar “Vilko). “Poročilo o evidenčni službi na terenu (“Regor-šek “Bogomir). “Dopusti uslužbencev. Tečaj za učitelje pripravnike (Šalamun (Matej, “Koren Janko, “Hvalič Tllbin, (Megla Zvonimir). “Navodilo za zbiranje divjega kostanja in odkup. Personalne zadeve ob pričetku šolskega leta 1946/47 (šola “Razkrižje priključena “Hrvaški). Tatem se nahaja dokumentacija o davčnih razporedih v letu 1945. Ti zajemajo “K“L(9 (“Krajevni ljudski odbor): “Bolehnečice, “Branislave!, “Bučečovci, “Bunčani, Cezanjevci, Qven, Cjoboka, (Jodemar-ci, “Ključarovci, Qresovščak, Qrlava, “Ivanjkovci, “Ključarovci, “Kog, “Križevci, “Kuršinci, Tahonci, Tjutomer, Togarovci, “Lukavci, (Mala “Nedelja, “Noršinci, Presika, “Radomerje, “Radoslavci, “Razkrižje, Savci, Sejanci, Selišči, Slamnjak, Stara cesta, Staranovavas, Stročja vas, Sv.(eti) (Miklavž, Sv.(eti) Tomaž, Trnovci, “Veličane, “Veržej, Vučja vas, Žerovinci. “V 13. in 14. tehnični enoti se pojavijo dohodnine, za njimi pa popis /in cenitev zapuščin,6 potem dopisi “Kmečko nabavne in prodajne zadruge “Dražen vrh. Qre za obvestila (Ministrstva za gradnje -uprava tehničnih baz, za gradbena dovoljena - gradnje 1. 1946, za seznam poljedelski traktorji, uporabo za prevoz lesa, pregled zaključnih in tekočih gradbenih del, poročilo o sestanku okrajnih gradbenih referentov; dobava cementa, S- Tl., falzifikat podpisa. Poročilo gradbenega oddelka za september 1946. Prijave gradbenega materiala. “Dodelitve lesa, stekla, pločevine. Oddaja zemljišč ob (Muri. Čuvanje uradne tajnosti. Seznam prodane strešne opeke 1945. Podgorelec Tlnton, plačilo za delo v Osnovni šoli Štrigova (16. 2. 1946). Vozlič (Matija, kleveta organov ljudske oblasti, gradbeni program za leto 1946. “Kosi Josip, razširitev usnjarske delavnice v Veržeju. “Dopisi “Kmečke nabavne in prodajne zadruge za 6 V tem zapisuje popisanih veliko imen in priimkov, ki ne sodijo sem. 'Vsak, kdor bo hotel raziskovati zapuščine in ljudi ob tem, bo našel podatke v Pokrajinskem arhivu v CMariborU in verjetno tudi na spletni strani SiraTMet, vendar se mora o tem dogovoriti z arhivisti. 140 šoli Šafarsko in Strigova. "Ustanovitev gradbenega podjetja Tjuto-grad. "K. d., gradnja neodobrenih zgradb. Toročilo obnovitvene zadruge Qibina - "Razkrižje. Obračun dotacij osnovnim šolam ("Nižja gimnazija, Šafarsko, Strigova). "Prepis zakupne pogodbe (uprava za regulacijo Mure in Movrin, "Franc iz "Hrastje-Mota 36). Oddaja zemljišč ob Muri v najem. "Dopisi "Kmečke nabavne in prodajne zadruge "Dražen vrh: Seznam pogorelcev in njihove potrebe po strešni opeki. Obnovitev porušene šole v "Kogu. Seznam računov, ki jih poravna gimnazija. Obnova državnega posestva ^elezne dveri. Seznam strešne opeke na nakaznice. "Dodelitev grada »železne dveri« in »"Lukavci«. "Postopek pri gradbeno-pravnih zadevah. Uredba o parcelacijskih, gradbenih in uporabnih dovoljenjih. Toročilo gradbenega referenta za mesec januar 1947. "Uredba o parcelacijskih, gradbenih in uporabnih dovoljenjih (prepis, kopija). Spisek krajev, ki imajo regulacijsko osnovo. "Razdelitve žičnikov in stekla. Smernice za gradnjo daljnovodov, električnih naprav itd. Toročilo gradbenega oddelka za januar 1946 ("Rosina "Branko). Toročilo o delovanju odseka za gradnje in obnovo v letu 1945. "Poročilo gradbenega referenta za mesec februar in marec 1946. "Poročilo gradbenega referenta: 15.-31. marec, 1.-15. april, 1.-15. Taj 1946. £ične ovire in mine - odstranitev (Miklavž, "Logarovci, sola "Kog). "Razdelitev obnovitvenega fonda (Trevalje, Maribor -okolica, Ttuj, Slovenska "Bistrica, Tjutomer). O popisu gradbenega podjetja »Tjutograd«. Težkoče in problemi v gradbenem sektorju. Smernice za gradnjo daljnovodov. Toročanje - QM obrazec. "Dopisi "Kmečke nabavne in prodajne zadruge "Dražen vrh (»1946«): Zbirno in kritično poročilo za maj 1946 (Simonič Stane). "Branko "Rosina, poročilo o tednu cest. "Navodila za gradbene referente. Sestava gradbenega odbora ("Rosina, "Branko, "Kolar, "Vilko in Teto-Var, Marija). Tostopek pri gradbeno-pravnih zadevah (kopija, prepis). Zapisnik o predaji aktov OTO Čakovec. "Vključitev tehničnih baz v ljudske odbore. Trepis okrožnice Ministrstva za gradnje (o Pomanjkanju zidarjev). "Komisijski zapisnik - ogled Qornjerad- 141 gonske opekarne v “Borečih. Zapisniki sestanka gradbenikov (1. 7. 1946). Tospešitev pripravljalnih del za gradnjo šole na “Kogu. “Pismo “Vlada “Reka “Rozini. Zapisnik sestanka okrajnih gradbenih referentov 9. 7. 1946. “Navodila okrajnim gradbenim referentom. “Poročilo gradbenega referenta na konferenci (14. 8. 1946). “Poročilo gradbenega referenta za junij 1946. Zapisnik sestanka okrajnih gradbenih referentov (16. 8. 1946) - “Prevalje, {Maribor - mesto, (Murska Sobota, “Ljutomer, “Ptuj, “Radgona, “Lendava, Slovenska “Bistrica. Seznami gradenj po mesecih 1946. “Ljutograd - seznam nepremičnin, obračun izgube in dobička. Strešna opeka za obnovo. “Pregled predvidenih gradbenih del. Steklo, strešna opeka. “Dopis: Qornjeradgonska opekarniška podjetja (“Boreči, Črešnjevci). Cement, bitumen. Strešna opeka (razdelitev, “Pavličič Jožef). Stoti (Mihael, zavrnitev uporabnega dovoljenja. Šušmarji “HanžekoviČ, Janez, Simonič, Tllojz. “Učni načrt predavanj za delovodski tečaj. “Podatki o gradbenih strokovnjakih. “Podatki o gradbenem podjetju “Ljutograd. “Kapaciteta gradbenih podjetij. “Dodelitev stekla. “Tečaj za priučene zidarje in tesarje. “Pregled gradbene dejavnosti 1946. Zadravec Janko, mesečni prejemki. “Poziv k pouku (gradbene šole (“Ivanuša 54vgust, “Rob “Ivan). “Navodila za gradbene referente ob razpustu okrožja. “Razdeljevanje strešne opeke. “Ustanovitev državnih gradbenih podjetij. “V 15. tehnični enoti se zatem nahajajo dokumenti (Ministrstva za gradnje, “Uprava tehničnih baz “Ljubljana. Qre za obvestila (tehničnim bazam) št. 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22. Zapisnik “I“I“I. konference tehničnih baz 1. 6. 1946 v “Ljubljani in za gradnje. “Navajam nekaj gradenj: “Volaj (Matija, “Vitan 11; tovarna sadnih sokov v Celju, pulpne naprave (postaja) “Ljutomer (načrti, zapisnik komisijskega ogleda, odločba o gradbenem dovoljenju), načrti pre' ureditve gospodarskega poslopja (Marije “Petek, “Precetinci 34, načrti preureditve gospodarskega poslopja (Marije “Petek, “Precetinci 142 34, načrt za stanovanjsko in gospodarsko poslopje vinogradniške zadruge »Kerenčič«, Hermanci 11, načrt za gradnjo skladišča trgovine Perenyi ‘Ljutomer, načrt za delno obnovo stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja posestnika Tomažič Jože, “Kog 54, načrt pritlične hiše gdč. [Matilde Žgajnar, “Rinčetova graba 35; klet, Kolbl [Matija, Cven, dvostanovanjska hiša Ivan Škerbec, “Veržej, Zamuda 541ojz, gradnja stanovanjske hiše, Stara “Nova vas,7 adaptacija stanovanjskega poslopja in prizidava gospodarskih prostorov, Slavič Stanko in Antonija, Koračice 33, šolsko poslopje - Osnovna šola Cven; klet, [Miško Tvan, ‘Vitan, načrt za obnovo hišnega in gospodarskega poslopja, Snajder Alojzija, Zasavec 42, načrt gospodarskega poslopja Q. SMikl, ^asavci, načrt za pogorelo gospodarsko poslopje, “Podgorelec Ciril, Jastrebca 15 in stanovanjske hiše “Do-branjšak Prane; Kramar Jožefa, [Mekotnjak. Ostala gradbena dovoljenja se pa nahajajo v škatlah 16 in 17 vse tja do “Napreza - nabavna in prodajna ^adruga v Križevcih, adaptacija skladišča, Stolnik Stanko, Selišči 11, preureditev gospodarskega poslopja v stanovanje in [Marinič “Elizabeta iz Ključarovec,8 o stanovanjskem in gospodarskem poslopju.9 V naslednjih škatlah gre za dokumente o preselitvi “Hrvatov iz Štajerske v času “N“DH (“Nezavisna država Hrvatska), o kolonistih za "Vojvodino, o odstopanjih od kolonizacije in o podržavljanju imo-vine narodnih sovražnikov in o primerih agrarne reforme ter poročilih o razlastitvi. Tukaj se pojavi veliko imen: Štor “Rozina, dodelitev posestva KPS Ljutomer (Poljanec, Hilda Šinigoj); poročila o razlastitvi gitek [Matija, Podgradje; Seršen Pojan, Seršen “Ivo, Ljutomer; dr. Lebar Peliks, Križevci; “Rihtarič Parbara, Panfi; "Henigman Osvald, “Razkrižje, Pečar Leopold, “Rebadje; dr. Skri- 7 Stara “Nova vas so pisali na ta način in tudi Staranovavas. “Pustil sem zapisovanje imen, kakor jih pišejo domačini, ker se mi zdi to pravilno. “Raziskovalci ali uporabniki arhivskega gradiva bodo morali za posamezne gradnje poiskati popis arhivskega gradiva 0“L0 “Ljutomer, ki ga hrani “Pokrajinski arhiv v tMariboru. 143 lec Trna, "Rebadje; "Krauthaker 541bin, "Rebadje; "Vaclavek Tlmalija, "Rebadje; Železne dveri: "Kodolič Tdvard in Tibi, Tresika; Šmidt Antonija, "Nunska graba; "Vrbnik Teodor, "Nunska graba; Seršen "Ivo, Tresika; ^itek Tllojz, Todgradje. Samostanska posestva St-Tldmont in "Dominikanski konvent St. "Rein in "Karel Qferer (to je dobila "Vinogradniška zadruga Tresika); razlastitev cerkvene na-darbinske posesti (Slamnjak, "Ilovci); prepoved prodaje živega in mrtvega inventarja iz cerkvenih posestev ("Križevci), prepis sodbe o odvzemu veleposestva "Lavantinske škofije "Betnava ("Radvanje, Slivnica, Čreta). Zatem se nahajajo seznami posestev in zemlje, seznam cerkvenih posestev, 24. 1. 1946, seznam posestev, ki so brez lastnika, 24. 1. 1946, seznam veleposestev, 24. 1. 1946 ("Križniški red "Velika "Nedelja, "Varda Carlotta, Ozmec Qustav), seznam zemlje raznih ustanov, dopis državnega posestva Železne dveri, o razpolaganju z inventarjem {Ministrstva za kmetijstvo, dopis državnega posestva Železne dveri o razdelitvi, predaja posestev "N"I (narodne imovine) ■v zemljiški sklad, dopis okrajne komisije za izvedbo agrarne reforme v Tjutomeru o razlastitvah posestva in odgovor ormoškega krajevnega odbora. ("Nadarbinska cerkev Središče ob "Dravi; "Kau-tzhammer Tritz, ŠefTranc, dr. "Kodelič Teliks, graščina "Dornava, "Diermayer). "V nadaljevanju se nahaja dokumentacija o naslednjih zadevah: Zapisnik o ustanovitvi druge vinogradniške zadruge v ljutomerskem okraju in resolucija, 18. 1. 1946. Člani upravnega in nadzornega odbora. "Dopis o zemljišču osnovne šole na Qomili, 23. 1. 1946. Trepis dopisa o zidanju šole na Qomili, 25. 9. 1931. "Kupna pogodba, 14. 3. 1934: Šalamun {Martin in {Marija in Občina "Rucmanci-"Dopis podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva v Tjutomeru, 21. 1. 1946, o nameravani ustanovitvi zadruge in gradnji sadjarskega doma. Agrarna seja odbora agrarnih interesentov, 31-3. 1946. Člani odbora. "Dopis "Narodne vlade Slovenije o izločitvi 144 posestva “Watzlawek Amalije v Tresiki iz zemljiškega sklada, ker so zemljišča potrebna za rudnika Tresika in Qloboko. 15. 1. 1946. “Lebar “Danijel, prijava terjatve na zaseženo posestvo “Hermana “Vargazona iz Tristave. 19. 1. 1946. “Izjava “KTO v Srednji ‘Bistrici, 20. 12 .1946. Bosvetne ustanove, ki so podvržene agrarni reformi in kolonizaciji. 16. 3. 1946. Izločitev nepremičnin - objektov iz sklada: Stanovanjska hiša Angele “Herdel, stanovanjska hiša Stra-ser, trgovina z barvami Tranc “Wirtha, najlepša hiša fdne in 541ojza Zavratnika. 54na Zavratnik, razveljava (=razveljavitev) najemnine, 26. 2. 1946. “Vičar “Ignac, pojasnilo k prošnji za dodelitev zemlje izven zadružnega sektorja. Jastrebci, 21. 3. 1946. “Dopis uprave državnega posestva Jeruzalem - Svetinje: Tosestvo “Wipler in Sterr “Edith, državni sektor. 22. 3. 1946. Bregled samostanov in drugih verskih ustanov, (Maribor 21. 8. 1946. Qozd šolskih sester v k. o. Bamenščak. ‘Velika “Nedelja, 22. 8. 1946. “Pregled zemljišč samostanov in drugih verskih ustanov. “Dopisi o osebnem avtomobilu fiat lastniku “Bauman Josipu, Št. dl v Slov. Qoricah (20. 3. 1946, 3. 4. 1946, 10. 1. 1946, 29. 3. 1946 itd.). “Dopis okrajne komisije “Ljutomer okrožni agrarni komisiji [Maribor v zvezi z okrožnico štev. 489/001 dne 1.4. 1946: vrnitev zemlje veleposestnici “Varda (Jarlo-ti, Štefki in (Justavu (Ozmecu. “V spisu še zadeve: dr. Stajnko (Marko, ing. “Urbančič Josip, Seršen Bojan. Odpoved svojemu poklicu: Simonič Josip, (Jolenko 54nton, Bratina Janez, (Mursa Josip, ^itek (Matija, Sonaja (Martin. “Ljutomer 3. 4. 1946. Brepis izdatkov iz blagajniške knjige za mesec marec 1946. “Vabilo “Vekoslavu Štamparju k sodelovanju. 29. 3. 1946. J Dokumentacija v 17. škatli: “Izkazi zemljiškega sklada, blagajniška knjiga, okrožnice, navodila, tedenski izkaz zemljiškega sklada, razlastitve, kolonizacija - do 15. 3. 1946; navodila, prepis blagajniške knjige, “Kolonizacije. “Navodila o poslovanju. Dodelitve zemljišč. “Navodila o razlastitvi. Okrožnica o sečnji lesa. “Ustanovitev četrtne zadruge Svetinje. Zemljiški maksimum kulturnih spomenikov. “Navodila. Opravičila in odstranitev napak. Zemljiški maksimum kulturnih spomenikov. “Navo 145 dila. Opravičila in odstranitev napak. Razlastitve - pregledi. Seznam gozdov. Poročilo o razlastitvah (pregled razlaščene zemlje, 30. 5. 1946, poročilo o razlastitvi cerkvenih oz. samostanskih pos.(esti), 5. 6. 1946 - Ronvent salezijanske družbe v Veržeju; Simonič Stane, pregled cer kvenih posestev v okraju “Ljutomer; pregled kmečkih posestev; dopis okrajne komisije krajevnemu poveljstvu narodne milice Robidje, da vi' nogradniška zadruga Presika prevzame vsa posestva v okolici Štrigova, 25. 5. 1946; seznam gozdov v okraju Ljutomer, ki so zapadli pod udar zakona o agr.(arni) reformi (seznam imen); dopis o prevozu vsega vina v klet Lemlar, širjenje napačnih vesti odbora agrarnih interesentov v Pre' brovniku in “Vinogradniška zadruga v Cerovcih, da vinogradi ne spa' dajo več pod upravo drž.(avnega) posestva Ormož, temveč da pripadajo Viničarski zadrugi v “Ivanjkovcih, 16. 5. 1946; V. S- iz (Male “Nedelje, dodelitev posestva (Milferlner (Maks iz Radomerščaka, 20. 5. 1946. “Priključitev vinogradniških posesti. Uradna potrdila o zemlji, ki ni za' padla agrarni reformi. Odvzemi dodeljene zemlje. “Dopisi in navodila okrožne komisije (Maribor. “Navodila, okrožnice okrožne komisije za agrarno reformo (Maribor. “Kolonisti za Vojvodino. Poročilo o agrarni reformi pri cerkvenih posestvih in posameznikih. “Dodelitve posestev. Pregled posestnega stanja. Prošnje in pritožbe agrarnih interesentov. Poročilo o problemih. Seznam zaplenjenih posestev. Zaplembe, delni odvzemi zemlje. Seznam nezaplenjenih posestev. Prošnje za dodelitev zemlje. Podatki vinogradniških zadrug. Prošnje za zemljo. Podatki o kolonistih. Okrožnice. Vojna škoda po (Madžarih in “Nemcih. Letno po' ročilo okrajne komisije za izvedbo agrarne reforme. Pritožbe. Zemljišča, zaplenjena po zakonu AVNOJ (Antifašistično veče narodne osvobodi' tve Jugoslavije). Razlastitve. Viničarski odnosi. Pritožbe zaradi odvze' ma dodeljene zemlje. Seznam gozdnih parcel. Okrožnice. “Nakupnine zemljišč, najemnine poslopij - navodila. Prošnje za zemljo in rešitve. Seznam agrarnih interesentov za kraje Puncani, Qabrovnik, PranislaV' ci, Staranovavas, ^elezna gora, Sv.(eti) (Miklavž itd. ^atem prihajajo se' znami z imeni in priimki agrarnih interesentov. Sledijo spisi zaplembene komisije 1945-1946 (narodna imovina, odloČ' be, zaplembe, poročila in podobno) z navedbo imen in priimkov in usta' nov (na primer salezijanci v Veržeju), pregledi udarniškega dela s sezna' 146 mi udarnikov, prošnje okrajni komisiji za agrarno reformo za dodelitev zemlje, in seznami agrarnih interesentov po krajih. Od škatle 23 do 27 se nahajajo naslednje zadeve: Topravilo pogorele zgradbe (pošta ‘Veržej). ‘Načrt strešnega stola salezijanskega zavoda v ‘Veržeju in popis posestev, ki zapadejo pod agrarno reformo. PAM457/030/014 Spis/Zadeva/Dosje: Seznam viničarjev in njihovih družinskih članov. Obdobje nastanka gradiva: 1947; Obseg popisne enote -1 mp; Deskrip-tor oseb: Geč, Otilija /01894;Geč, Stanko /01943;Geč, Vilko /01933;Geč, Vladimir /01939;Horvat, Marija /01944;Horvat, Marija /01919;Voršič, Marija /01947;Zamu-da, Terezija /01921;Senčar, Viktorija /01943;Cedula, Alojz /01924;Cedula, Marija /01885;Cedula, Karel /01927;0edula, Feliks /01919;Lukačič, Albin /01914;Krajnc, An ton /019O2;Kosi, Elizabeta /01934;Kosi, Edvard /01938;Kosič, Jožef /01936;Kosi, Franc /01904;Plajnšek, Marija /01923;Pušenjak, Peter /01900;Pušenjak, Franc /01906;Sta-nič, Marija /01936;Stanič, Marija /01901;Stanič, Ljudmila /01941 ;Pihler, Ferdo /O191O;Kosi, Alojzija/01898;0zmec, Slavko/01927,Ozmec, Jožefa/01931 ;0zmec, Elizabeta /01929;0zmec, Ana /01920;Kralj, Viktor /01944;Kralj, Veronika/01942;Erhatič, Jožefa /01902; Erhatič, Janez /01881 ;Makovec, Alojzija /01911 ;Kralj, Urška /01907; Kralj, Matija /01945;Kralj, Marica /01938;Kralj, Janez /01946;Jesenik, Štefka /01936;Jesenik, Stanislava /01939;Jesenik, Slavko /01931 ;Jeseni Marjeta /01943;Jesenik, Marija /01902;Jesenik, Ivan /01944;Lipovec, Rudolf /01913;Lipovec, Alojz /01933;Lipovec, Angela /01944;Lipovec, Franc /01938;Lipovec, Marta/0194O;Pučko, Ivana /01939;Žni-darič, Julijana /01930;Žnidarič, Jožef /01943;Žnidarič, Janez /01940;Žnidarič, Angela /01908;Žnidarič, Alojzija /01931;Žnidarič, Alojz /01901;Potočnik, Marta /01943;Po-točnik Franc /01937;Potočnik, Alojzija /01912;Mavrič, Štefan /01875;Mavrič, Peter /01879;Pučko, Krista/01940;Pučko, Marica... ^Primer seznama viničarjev iz popisa Zemljišča agrarne reforme 1946: Ameriški izseljenci. Zadruga Svetinje. Skupna masa za zadruge. Zadruga ‘Ljutomer. TJarodna imovina. Topiš posestev, ki zapadejo pod agrarno reformo (‘Narodna imovina zadruge Svetinje, Cerkvena posestva zadruge Svetinje, ustanove, banke, hranilnice, posojilnice, zadruge, skupnosti zadruge Svetinje, privatna imovina zadruge Svetinje, zadruga Tresika, zadruga Tog. Spiski članov zadrug. "Vinogradniška zadruga Terenčič Tog, Sv. TUiklavž. Seznam zadružnikov (‘Vinogradniška zadruga ‘Ljutomer). ‘Vinogradniška zadruga Tresika. Zadruga Svetinje: Seznam agrarnih interesentov. Tregled nepode-(jene zemlje. Topiš posestev, ki ne zapadejo pod agrarno reformo. Topiš trgovinskih obrti v TT. Sloveniji po stanju z dne 1. oktobra 1946: ‘Vprašalni list za trgovinsko firmo. SMatični listi obrti. Topiš rokodelskih in industrijskih obrti v TT Sloveniji po stanju z dne 1. oktobra 1946. 147 “V škatli 28: “Kupne pogodbe. Sodbe. Topisi taks. Treživnine. Odločbe o odmeri davka na darila in dediščino. Tregled (izkaz) zapuščin. Cenzure odmere davka na dediščino in darila. Od škatle 29 naprej: Agrarna reforma: 'Razdelitev zemljišč po sklepu A“VNOJ. CMilavec 'Ema, Ormoška c. 14, 'Ljutomer. tMuhlfellner fAdaks, “Radomerščak. Skrbnik 'Korošak /Josip. Šmit (Šmidt, Šmit, Šmid) Antonija, “Nunska graba, 'Ljutomer. Tuchesi “Palli 'Beatrica, grofica, r. princesa “Burbon Tarma, 'Italija, posestnica na glamnjaku 45, 'Ljutomer. 'Rimsko katoliška škofija geckau - gekavska škofija - Qradec (Qraz). Rupna cerkev (nadarbina) Sv. CMiklavž. 'Dominikanski konvent Qradec. “Kodo-lič 'Edvard, Qresovščak. IMitterlehner'Ljudmila, zaplenjeno premoženje, 'Bučkovci (tMala 'Nedelja). 'Verbnik Teodor in “Rozalija, Tjutomer. Šreter (“Wagner) Tlza, Trecetinci, Tjutomer. 'Kleinošek Olga, “Radomerje, Qre-sovščak, Qradec. “Bratje “Kleinošek ('Bratje 'Kleinoscheg), Qradec, “Plešivica, Qresovščak, “Radomerje, železne dveri. Od škatle 30 naprej se nahajajo popisne pole10 za viničarje. Qre za zelo dobro ohranjeno in pomembno gradivo o viničarjih, kjer gre za sezna 10 “Primer besedila popisne pole za viničarje. “Prva stran: “Popisna pola za viničarje 1/0 “Priimek in ime:.................................2/0 “Datum in kraj rojstva:................... 3/0 Sedanje bivališče: ..................4/0 Toročen, samski: ...........5/0 Imena in starost otrok:..................6/0 “Imena otrok, ki mu pomagajo obdelovati vinograd:..........7/0 Ime gospodarja, katerega vinograd obdeluje:............. 8/0 “Poklic in točen naslov gospodarja:.................9/0 “Koliko meri vinograd, katerega obdeluje:.........10/0 “Koliko zemlje ima vsega skupaj lastnik vinograda:.............. 11/0 Od kedaj je viničar pri nejm: ................... 12/0 “Kje stanuje: .. ime kuhinje: ..., koliko sob:..ima živino, kakšno in koliko /Okrave, svinje/0......... 13/0 “Kolikokrat na dan kuhajo.....14/0 “Koliko delovnih dni je imel viničar.....................koliko pa ostali člani družine v vinogradu v 1. 1946...15/0 “Koliko so plačani /Ona uro, dnevno, mesečno/0 ........koliko je zaslužila družina v letu 1946 skupno............ 16/0 “Kaj imajo za deputat /Otočno koliko oralov zemlje/0......koliko delovnih dni se računa za stanovanje........17/0Pili je član sindikata....ali pozna uredbo o plačevanju viničarja...... 18/0 “Kako je z zdravjem družine .......“Podpis viničarja: ..................... “Vse točke od 1 -18 izpolni viničar sam pri “K“L(9 in resničnost gornjih navedb potrjuje z latno-ročnim podpisom, ^adnja stran: 1/0 “Koliko in kakšne živilske izkaznice prejema družina .......2/0 “Koliko nakaznic /Oza tekstilije in čevlje/0 je dobila družina.....3/0 “Kratka karakteristika “KDO o omenjeni družini .........“Tajnik: “Predsednik: ........ .......“Vse točke od 1 - 3 izpolni “KDO. “Podpisnikje odgovoren za resničnost podatkov. 148 me viničarjev in njihovih družinskih članov. Tu se nahajajo tudi plačilne liste okrajnega podjetja 'Vino. viničarji se nahaja gradivo o učencih in vajencih, kjer gre za statistične podatke, obstajajo tudi seznami učencev in vajencev ter poročila o sodelovanju krajevnih ljudskih odborov pri izvajanju zakona o učencih v gospodarstvu, o tečajih za učence (skupaj s seznami učencev). Tu se nahajajo tudi popisne pole gospodarskih pomočnic in pomočnikov,11 prav tako pa tudi za vajence. “V 32. škatli se nahajajo dopisi referenta za delovne odnose iz leta 1947, kjer gre za dopis z vlado in drugimi okrajnimi službami, nanašajo se pa na različne zadeve (viničarji, šolanje učencev, zaščita poljskih delavcev, večerni tečaji, plače, mezde itd.). 'V tej tehnični enoti se nahajajo tudi spisi okrajnega sodišča v Tjutomeru, kjer gre za sklepe in vknjižbe lastninske pravice, za dovoljenja, izjave in potrdila, odločbe, kupne in izročilne pogodbe, sklepi o dovolitvi vpisov na podlagi darilnih, kupnih in izročilnih pogodb ter priso-jilnih listin (zemljišča, nepremičnine). ” "Formular popisne pole za gospodarske pomočnice - pomočnike: "Popisna pola gospodarskih pomočnic-pomočnikov 1. "Priimek in ime .... 2. "Rojstni datum, kraj rojstva .... 3. "Imena starišev in njihovo bivališče.... 4. Število bratov, sester, ki so še pri stariših .... 5. "Koliko premoženja imajo ... 6. "Pri kom služi /Opriimek, ime, bivališče... gospodarja).... 7. Od kedaj je že po službah ... 8. Od kedaj je pri sedanjem gospodarju .... 9. "Koliko plače ima na mesec .... 10. "Kje spi /Ov sobi, kuhinji, hlevu/0.... 11. "Na postelji, klopi, peči .... 12. "Kakšno delo opravlja .... 13. "Koliko je preskrbljen s perilom, gornjo obleko, čevlji.... 14. "Kako se počuti pri gospodarju .... 15. "Tukaj se naj navede vse ostalo - če je poročen, če ima otroke, kje so, kako živijo, kdo jim je oče, ali skrbi za nje in kako.... "V.dne.1947. "Podpis: "Vse točke od 1-15 mora izpolniti gospodinjska pomočnica, gospodarski pomočnik sam osebno na "K"LO. £a točnost podatkov jamči sam z lastnoročnim podpisom. "Na hrbtni strani: 1. "Premoženjsko stanje gospodarja /Ovsako kulturo posebej v ha, koliko goveje, konjske živine in svinj/0.... 2. Število in starost gospodarjevih otrok.... 3. 541i je bil imenovani gospod, pomočnik, pomočnica prijavljen-a na "K"LO.... 4. Mnenje "KRO o gospod..pomočniku - pomočnici .... 5. "Koliko in kakšne nakaznice je dobil 1. 1946 .... "Tajnik: £ig: "Predsednik "Točke od 1-5 mora izpolniti "K"LO. £a resničnost podatkov je odgovoren podpisnik. 149 Sklep Qradivo fonda Okrajnega ljudskega odbora ‘Ljutomer spada med tista gradiva, ki nam kažejo na življenje ljudi v tem koncu Slovenije po drugi svetovni vojni. Spisi ali dokumenti so nedvomno priča takratnega delovanja prebivalstva, kar bo nedvomno dober pripomoček za raziskovalce (zgodovinarje, sociologe, pisce itd.). ‘V članku sem prikazal glavne pojme (predmete), kijih spisi ali dokumenti nudijo. Qre za evidenco, s katero lahko zaznamo vsebino in menim, da bo članek zadostna podpora uporabnikom (raziskovalcem), kajti gre za to, da arhivisti pokažemo vsebino, raziskovalec bo pa moral seveda sam presojati vsebino po svojih znanstvenih metodah in principih. Tokrajinski arhiv CMaribor ima ogromno arhivskega in dokumentarnega gradiva, v katerem je ogromno podatkov o življenju in delu ljudi štajerske regije skozi zgodovino. “V tem gradivu je skrita resnica o preteklosti. ‘Kes je, da je v dokumentaciji mnogo plev, toda v tem kupuje tudi mnogo zrnja, ki bi ga morali ljudje, ki raziskujejo, mnogo bolj uporabljati pri pisanju splošne zgodovine, zgodovine osebnosti, dejavnosti (obrt), navad, običajev itd. Tri študiju dokumentacije se navadno pokaže bolj pristna slika tistega, kar raziskujemo, da ne gre samo za prepisovanje že poznanega. CMenim, da bo z objavo tega članka koga vzpodbudilo, da bo rad segel po dokumentih, kijih nudi fond Okrajnega ljudskega odbora ‘Ljutomer, in da bo našel v njih zanimivosti iz prikaza takratnega življenja. Qre le za evidentiranje vsebine tega fonda, kar je ena od nalog arhivistov. ‘Upam, da bo ta članek koristen. 150 Summary The outline of the beginning of making an inventory of archives for Okrajni ljudski odbor Tjutomer »1945 - 1955« (THstrict peoples com-mittee) in Tpgional archives in IMaribor. The fond of Thstrict peoples committee Tjutomer is deposited in "Regional archives CMaribor. The beginning of making an invento-ry was in the year 2007, when 33 archival boxes were registered. The documents and records of TDistrict peoples committee Tjutomer began after the end of the second world war in the year 1945 when began new authority of Yugoslavia. 9n glovenia were foun-ded district peoples committees to direct and administer peoples matters and every day life. That is organizing the industry and tra-de, commerce, schools, traffic, šale and purchasing, employment, etc. The fond include many important data about the life and its orga-nization around Tjutomer after the world second till the year 1952, when organization changed. There are also data about the life of vinedressers, who lived in on hills of vineyards, nevertheless, re-searchers and users will have a good Information of many matters that this fond offers from the time between 1945 and 1952. 151 Marijan Qerdej O avtorju (Marijan Qerdej, rojen Tonkovič, rojen v‘Vinarju 60, občina Slovenska ‘Bistrica, je sin pokojnega zidarja Janeza Tonkoviča in pokojne gospo' dinje ‘Neže, rojene (Mlakar. Osnovno šolo je obiskoval na ‘Prihovi in v Slovenskih ‘Konjicah. V letu 1963 seje vpisal na ‘N. gimnazijo ali gim' nazijo Tabor v (Mariboru, kjer je leta 1967 maturiral. To končani gim' naziji je študiral teologijo s filozofijo pri Antonu Trstenjaku in Janezu Janžekoviču na Teološki fakulteti v Tjubljani in v (Mariboru, kjer je pri TCarlu Tedernjaku diplomiral 1. 1996. Teta 1972 seje zaposlil v Tokrajinskem arhivu (Maribor kot arhivist, nato pa v železarni Travne na ‘Ravnah na ‘Koroškem kot arhivar in po osemnajstih letih leta 1993 zopet kot arhivist v Tokrajinskem arhivu v (Mariboru, kjer je urejal in popisoval fonde in bil aktiven v (Mednaro' dnem institutu arhivskih znanosti ((MdA^J. ‘V devetdesetih letih je bil predsednik Arhivskega društva Slovenije. Topisoval in urejal je gradivo v Tokrajinskem arhivu (Maribor in tudi v nekaterih koroških podjetjih (Trevent, zavarovalnica Triglav, ‘Rudni' 152 ki svinca in topilnica (Mežica, študijska knjižnica na “Ravnah na “Koro-škem) in cerkvenih arhivov (v Šentanelu in (Mežici). ‘Ves čas je pisal strokovne in poljudne članke iz arhivske teorije in prakse v slovenske in tuje arhivske časopise in revije (Sodobni arhivi, Slovenski arhivski časopis, Atlanti, publikacije Arhivskega društva Slovenije, Črjanske cajtnge, “Ravenski razgledi itd.) in bil tudi član uredniških odborov. “Popisi arhivskega gradiva so izšli v “Koroškem obzorniku in v knjigi Šentanel: kraj in ljudje. Sedaj je arhivist (arhivski svetovalec) in vodja enote “Pokrajinskega arhiva (Maribor na “Ravnah na “Koroškem. “V letu 2011 je postal arhivski svetovalec. About the author: (Marijan Tonkovič Qerdej, was born in “Vinarje 60 (134), Slovenska “Bistrica. “He was at primary school at “Prihova and Slovenske “Konjice and then in Secondary grammar school at gimnazija Tabor in (Maribor from 1963, where he graduated in 1967. After then he studied psychology and philosophy (Anton Trstenjak, Janez Janžekovič) and theology at Teološka fakulteta v Tjubljani in (Mariboru, where he graduated in 1996. “In 1992 he is employed as the archivist in “Regional archives of (Maribor (“Pokrajinski arhiv v (Mariboru), after then in Steel factory in “Ravne na “Koroškem (železarna “Ravne na “Koroškem) as archivist, and after 18 years of archival theory and practice of the archive of the factory he was employed again in “Regional archives in (Maribor making inventories of many industrial fonds and activating in the “International “Institute for Archival Science (TIAS) (Maribor. “In nineteens he was the president of The Slovenian archival Society in Tjubljana and managing archives and repositories of “Prevent, Triglav insurance company, (Mineš of lead in (Mežica as well as of church archives in Šentanel (“Prevalje) and (Mežica. 153 “He wrote articles from modern archival theory and practice published in many archival and historian publications (Atlanti, Sodobni arhivi/ SModern archives, publications of Slovenian archival society, Slovenian archival newspaper, Koroški obzornik, Šentanel: “Kraj in ljudje /Šenta-nel: Tlace and people/, etc. “His present activity is the managing and being the archivist and archi' val councillor at the TJnit of ‘Regional Archives CMaribor in “Ravne na “Koroškem. 154 'Pgdo 'Podgorelec* Industrija v ^Ljutomeru v prvih letih šestdesetih let 20. stoletja “Uvod “Današnje gledanje na gospodarstvo in na možnost zaposlitve v gospodarskem sektorju je skorajda klavrno. “Podjetja, ki so nekoč v drugi Jugoslaviji nekaj pomenila, (da se tako izrazim) so propadla. “Dediščina Slovenije, ki smo jo od nekoč skupne državne tvorbe Jugoslavije dobili, je zapravljena. “Veliko je k temu pripomoglo preoblikovanje v tako imenovane »d. d.«,1 od takrat naprej se začne krivulja uspeha pomikati pri teh podjetjih navzdol. Zgodba je po letu 1996 izgledala še do neke mere optimistična, medtem ko je z iztekanjem prvega desetletja v začetku tega stoletja bilo jasno, da realne rešitve očitno ni. “Kaj se je zgodilo z analizo dogodkov, prepustimo strokovnjakom in zanamcem (čeprav gre priti do zaključkov in spoznanj o dogajanju v državi zadnjih dvajsetih let). “Ni namen tega članka kritizirati ali pesimistično gledati na situacijo. “Kot glavni cilj sem si zadal (kot pove že sam naslov) prikaz dogajanja v industriji v “Ljutomeru v začetku šestdesetih let. “Danes so številna takrat delujoča podjetja že stvar preteklosti, spet druga se borijo za obstanek. “Kako bo v bodočnosti, bo pokazal čas. Članek bo razdeljen na dve manjši poglavji, in sicer se bo prvo nanašalo na dogajanje v gospodarstvu med leti 1945 in 1960. “Namen tega poglavja je predstaviti glavno dogajanje na področju gospodarstva v opredeljenih letih in se tako približati vpogledu na lokalni ravni ob začetku šestdesetih let. “Drugo * "Rado Todgorelec, študent zgodovine, filozofska fakulteta tMaribor. 1 d. d. je kratica za delniške družbe, ki so nastajale od osamosvojitve države naprej in tja do leta 1996. T)o te letnice seje večina podjetij preoblikovalo v d. d. Sloje za proces, kije trajal določeno obdobje. 155 poglavje članka pa bo posredovalo nekaj malega informacij o industriji v ‘Ljutomeru med leti 1960 in 1962. “V tem poglavju se bom posvetil tudi začetkom delovanja obravnavanih podjetij. Članek lahko ponudi le bežen vpogled v to temo, ni pa namen članka nadomestiti obsežnejših strokovnih in poljudnih del. Qre le za skrajšan prikaz dogajanja na po-dročju industrije v začetku šestdesetih let. ‘Vsebina članka bo zasnova' na na podlagi časniškega [Pomurski ‘Vestnik2) in knjižnega gradiva. ‘Vpogled v gospodarsko stanje države med leti 1945 in 1960 Qlavni namen tega poglavja je, da si ustvarimo splošno sliko gospodarstva v novi Jugoslaviji. Qre za prikazovanja primarnih zakonitosti, ki so takrat narekovala dogajanje. ‘Ni pa namen podajati podrobnih značilnosti. ‘Pomembno vprašanje, ki seje pojavilo v povojnem obdobju, je bilo vprašanje gospodarske ureditve. ‘Nova oblast je svojo (že) uveljavljeno prevlado na političnem področju skušala prezrcaliti še na gospodarstvo. Skopo rečeno: sledilo je spreminjanje lastništva, potrebno pa seje bilo čim bolj približati doktrini komunistov. SMed leti 1946 in 1948 so se kazali prvi negativni indikatorji gospodarskih in političnih ukrepov nove oblasti. ‘Državni aparat je v bistvu narekoval dogajanje v gospodarstvu/’ 'Pomurski 'Vestnik je začel izhajati 18. februarja 1949, in sicer pod naslovom ljudski glas-'Vestnik so začeli tiskati do 10 000 izvodov. Qre za obliko tednika. Tematika se (je) nanašala na politično, gospodarsko, kulturno in vse družbeno dogajanje. Prostorsko je časnik zaobjemal območje ‘Pomurja. Čepič Zdenko, Organizacija gospodarstva, (gospodarska pomoč Slovenije pri obnovi drugih delov države, Posnemanje sovjetske družbene ureditve, T)oba druge (Jugoslavije 1945-1992, v: Slovenska novejša zgodovina 1848-1992, 2, Naložba (Mladinska knjiga, Tjubljana 2005, str. 878 (dalje: Čepič. Organizacija gospodarstva). 156 DRŽAVNA PODJETJA 'V zgornjih oblačkih je prikazan ustroj delitve državnih podjetij, £a Slo-venijo je bil predviden razvoj in delovanje (predvsem) tekstilne industrije. ^Nekako do leta 1949 je deloval gospodarski ustroj, katerega temelj je bil načrtno gospodarstvo. Cene v industriji so bile razmeroma visoke, razlog temu pa so bili visoki stroški. Tako imenovano obdobje petletke (na področju Slovenije) je predvidelo gradnjo številnih novih industrijskih obratov? Trva petletka je predvidela stabilizacijo gospodarstva do take mere, da bi se Jugoslavija po končani petletki lahko uvrščala med srednje razvite industrijske države. Tlel sredstev, ki so bila namenjena za investicije, so predvideli vložiti tudi v elektrifikacijo in industrializacijo. TJiso pa pozabili niti na vlaganja v premogovništvo, rudarstvo, težko industrijo, kmetijstvo, promet, gradbeništvo in drugo.5 ^a lažje razumevanje razvoja in delovanja industrije na lokalni ravni je dobro ovrednotiti tudi filozofijo same države do industrije. ‘N senci petletnih programov (predvsem prve petletke) državno gospodarstvo ni imelo velike tolerance in razumevanja za manjša podjetja. To dejstvo je pomembno in gaje potrebno pravilno ovrednotiti in razumeti, ^akaj? 4 Trav tam, str. 879-880. 5 Trinčič Jože, 'Načela gospodarske politike v prvi petletki, gospodarska pomoč Slovenije pri obnovi drugih delov države, Tosnemanje sovjetske družbene ureditve, Doba druge Jugoslavije 1945-1992, v: Slovenska novejša zgodovina 1848-1992, 2, Naložba {Mladinska knjiga, ‘Ljubljana 2005, str. 881-882 (dalje: Trinčič, 'Načela gospodarske politike). 157 “Preprosto zato, da lažje razumemo, v kakšni situaciji so se znašli števil' ni mali obrtniki in proizvajalci. ^elo poenostavljeno rečeno je nova filozofija gospodarskega delovanja stremela k eliminiranju kapitalističnih odnosov in na splošno vsega, kar je spominjalo na prejšnji sistem. “Korak, kako to doseči, je bil s pre-oblikovanjem zasebne lastnine v državno in zadružno lastnino. “V drm gem valuje sledilo (že omenjeno) plansko gospodarstvo. Ob uresničenju omenjenih dveh glavnih gospodarskih točkah je bilo potrebno, da se razvija industrija6. “Razvoj in pospeševanje industrije je na veliko žago' varjal “Boris Kidrič. “Takšna politika se je vodila vse do njegove smrti leta 1953, takrat pa je prišlo do razhajanj odnosov v partijskem vodstvu do takšne politike. Primarna značilnost obdobja med leti 1947 in 1951 je bila, da seje slovensko gospodarstvo po večini popolnoma podredilo potrebam na zvezni ravni. “Ni zgrešeno trditi, daje bilo slovensko gospo' darsko življenje (precej) zapostavljeno (v primerjavi z drugimi državami znotraj TK“RJ7).8 “Do izteka prve polovice petdesetih let je že obveljal nov gospodarski sistem9. “Docela seje spremenila dotedanja miselnost, daje država edini lastnik državnega imetja, (gospodarsko vodenje se je začelo prepuščati delavskim svetom. Kljub temu pa so morala podjetja in proizvajalci še vedno delovati v okviru planskih načel. Omenjen gospodarski sistem se je deloma preoblikoval leta 1954. Pomembneje poudariti, daje obraV' navano obdobje bilo v znamenju hitre gospodarske rasti (ta seje začela leta 1953 in trajala do začetka šestdesetih let).10 6 Ob razvijanju industrije je dejansko šlo za pospeševanje razvoja glavnih industrijskih panog-“V glavnem je industrializacija zajemala kreiranje energetskih virov, strojev, surovin, orodij in drugih polizdelkov. Industrializacija je sovpadala s sovjetskim zgledom. Značilno je bilo, da bi naj industrializacija potekala izredno hitro (vsaj v teoriji). 7 TT/RJ: “Federativna ljudska republika Jugoslavija. 8 'Prinčič Jože, Slovensko gospodarstvo v drugi Jugoslaviji, Obdobja gospodarskega razvoja v drugi jugoslovanski državi, SModrijan, 'Ljubljana 1997, str. 5-13, (dalje: “Prinčič, Slovensko gospodarstvo v drugi Jugoslaviji). 9 “Nov gospodarski sistem: nova gospodarska politika uvedena med leti 1951 in 1953. “K temu je pripomoglo dejstvo, daje planski sistem prve petletke odpovedal, ko so se reševale večje težave. Nastavljene so bile spremembe, ki so ubirale nekakšno srednjo pot v gospodarstvu. 10 “Prinčič, Slovensko gospodarstvo v drugi Jugoslaviji, str. 8. 158 Ob razmišljanju o gospodarskem življenju druge Jugoslavije je nemogoče, da ne bi omenili drugega petletnega gospodarskega plana. “Le-tega so sprejeli leta 1957, predviden je bil do konca leta 1961 (predčasno pa je bil zaključen že leta 1960). drugi petletni planje značilno, daje bil bolj realen kot prvi. Togledi na gospodarstvo so se bolj izostrili in prilagodili. Konec petdesetih in začetek šestdesetih let so zaznamovale (nepredvidene) gospodarske težave. Tilozofija petletnih programov v gospodarstvu seje pokazala kot neustrezna. “Kljub temu je za to obdobje značilno, daje industrija ostala najpomembnejša gospodarska panoga.” Qlavni namen tega članka se pravzaprav prične s tem poglavjem. Trvo poglavje gre razumeti kot »nujno zlo«, da lahko vidimo, kako je stvar delovala na lokalni ravni. “V “Ljutomeru je od konca druge svetovne vojne (1945) pa do začetka šestdesetih let (in še pozneje) delovalo več podjetij in obratov. “Njihova proizvodnja je obsegala takšen obseg, dajo uvrščamo med industrijske obrate. Tovarna usnja “Ljutomer “V “Ljutomeru so leta 1888 odprli obrat proizvodnje usnja. Obseg proizvodnje je bil v začetku majhen, saj je delo opravljalo 8 delavcev. SMed leti 1908 in 1929 je z obratom upravljala tovarna Šinigoj. “V tem času se je proizvodnja širila. To letu 1945 so tovarno nacionalizirali. “Do leta 1961 je v tovarni delalo 64 delavcev. “V letih 1960 in 1961 seje tovarna razširila z delovanjem dveh novih obratov sklejarnico in dlakariiico. “Večinoma so predelovali goveje kože. Trg izvoza je bil predvsem vzhodni del “Evrope.12 11 Trav tam, str. 9. 12 “Industrija v občini, 1961, 0“E tMuzej “Ljutomer, Splošna knjižnica “Ljutomer, str. 10, (dalje: “Industrija v občini). 159 Agrotehnika - servis ‘Ljutomer Todjetjeje bilo ustanovljeno leta 1954. ‘Domet njihovega dela seje nana-šal predvsem na izdelavo poljedelskih strojev in popravljanje motornih vozil. Tlela so se sprva izvajala v enem delovnem prostoru. Tri leta po odprtju pa so pričeli z gradnjo drugega. Leta 1960 so izgradili še tretji delovni prostor. Tekom svojega dela so se srečevali z različnimi težava' mi. Še najbolj jih je obremenjevala prostorska stiska. Soočali pa so se tudi s pomanjkanjem surovin, kar je dodatno obremenjevalo njihovo delo. ‘Izdelke so prodajali po vsej Jugoslaviji.13 I sem prebivalcem občine čestita k občinskemu prazniku kolekt iv podjetja „Agrotehnika-servis“ Ljutomer | Oglas Agrotehnike iz časnika ‘Pomurski ‘Vestnik ‘Pomurski Vestnik, Murska Sobota, 1. junij 1961, letnik SCSI j, št. 21, str. 7 Tndopol - Industrija oblačil in prešitih odej Ljutomer Todjetje je leta 1952 ustanovil OTO Ljutomer. Toslovanje se je nana' šalo na industrijsko proizvodnjo in prodajo ženske, moške in otroške 13 Trav tam, str. 1. 160 konfekcije. 'Izdelovali so za domače in tuje partnerje.14 Todjetje seje sprva imenovalo 'Konfekcija 'Ljutomer, pozneje pa je svoje ime spremenilo. Svoje delo so širili na podlagi kupovanja novih strojev in proizvajanjem ter kreiranjem novih artiklov. 'Leta 1960 je bila predvidena gradnja, ki bi omogočila razširitev proizvodnje, a do gradnje zaradi finančnih razlogov ni prišlo. 'Na začetku je v proizvodnji delalo 25 delavcev. 'Do leta 1961 pa že preko 120 delavcev.15 ^ica - 'Ljutomer 'V začetku leta 1952 so ustanovili podjetje ^ica. Todjetje je imelo kar nekaj težav, najbolj jih je oviralo, da niso bili vsi obrati združeni v enem kraju (o težavah poroča tudi časopisje). »ŽICA« ljulomer Novi serijski Izdelki: iieni in tapecirani posteljni vložki, ttfnu pletivo »Univerzah, mreže za gramoz In malto vseh dimenzij, Siene ograje raznih oblik in drugi izdelki za gospodinjstvo in gradbeništvo. pri porogamo in Čestitamo vsem delovnim ljudem Pomurja ob delavskem prazniku 1. majul Oglas podjetja Žica "Ljutomer "Pomurski "Vestnik, (Murska Sobota, 27. april 1961, leto JCPPL, št. 17, str. 7 14 “Pokrajinski arhiv CMaribor, "Vodnik po fondih in zbirkah “Pokrajinskega arhiva fMaribor (2009), tA gospodarstvo in bančništvo, http://www.pokarh-mb.si/fileadmin/www.pokarh--mb.si/pdf_datoteke/vodnik2010/“R,edakcija_vodnik-celota_5P‘K^'Nd_063l-0793.pdf, datum pridobitve: 19. 10. 2012. 15 Industrija v občini, str. 8. 161 T)o začetka šestdesetih let je sicer podjetje imelo dovolj zaposlenih, a primanjkoval je strokovni kader, praven proizvajanja žičnih izdelkov so se med drugim ukvarjali tudi s tapetništvom.16 (Med drugim so proizvajali: žične in tapecirane posteljne vložke, žično pletivo, mreže za gramoz in malto vseh dimenzij, žične ograje raznih oblik ter še druge izdelke, kijih gre uporabiti v gospodinjstvu in gradbe-ništvu.17 Težave proizvodnje so imele svoj izvor v pomanjkanju delovnih prostorov. Teta 1961 je bilo predvideno povečanje proizvodnje, kar je nakazovalo na optimistično gledanje na bodočnost podjetja. Tredvide-naje bila uvedba proizvodnje na tekočem traku.18 Omenjeno podjetje je vzbudilo pozornost časnika in je v gradivu moč najti pomembno vlogo omenjenega podjetja.19 ^Delovanje takšnega in podobnih podjetij je bilo pomembno, saj je do neke mere omogočalo samozadostnost. (Marsikaterih izdelkov tako ni bilo potrebno uvažati v tolikšnih količinah, kot bi jih sicer. Sočasno je delovanje podjetja ljudem nudilo možnost zaposlitve. (Mizarstvo Tjutomer Todjetje je bilo ustanovljeno leta 1949. Takrat je delalo v podjetju le 9 ljudi. Čez desetletje pa seje kapaciteta delovnih mest povečala na 52 delavcev. Tudi to podjetje seje soočalo z že prej omenjeno težavo, in sicer z neprimernimi delovnimi prostori. Todjetje je sicer leta 1961 imelo več prostorov, od skladiščnih do delovnih. 54 tudi ti niso zadoščali proizvodnji. Še več. ‘Neprimerna je bila tudi stavba. Sicer sojo za silo preuredili in obnovili, a ne v zadostni meri. Tredvsem prostori niso bili primerni za izvedbo in uvedbo tekočega traku. Tla horizontu bodočnosti seje sicer v šestdesetih letih pojavljala ideja o izgradnji objekta, ki bi zadoščal pogojem proizvodnje. (Osebje seje primerno posodabljalo v smislu semi 16 Industrija v občini, str. 13-14. 17 Tomurski 'Vestnik, SMurska Sobota, 27. april 1961, leto-XTTI., št. 17, str. 7. 18 Industrija v občini, str. 13-14. 19 ‘Praznovanje velikih obletnic in občinskega praznika v Ijutomeru, 'Prikaz gospodarskih uspehov, CMurska Sobota, 9. junij 1960, leto št. 23, str. 1. 162 narjev in drugih različnih izobraževanj. Todjetje se je povezovalo tudi s šolo. 'Učenci so tako imeli vpogled, kako poteka delo v takem obratu (morebiti bi jim to pomagalo pri izbiri svojega poklica).20 Tremogovnik v Tresiki Sicer gre za izkope, ki se ne nanašajo direktno na ‘Ljutomer, gre pa bližnjo okolico in gre ga vključiti v to skupino človekovega delovanja v gospodarstvu. ‘V bližnji okolici “Ljutomera se je nahajalo več najdišč rjavega premoga in sicer v globoki, “llovcih, ‘Veličanah, (jresovščaku in drugje. “Najobsežnejše nahajališče je bilo v Tresiki, kjer je izkopavanje potekalo od konca prve svetovne vojne. 'Premogovnik v 'Presiki v petdesetih letih Do leta 1961 je v rudniku delalo že 90 rudarjev. Sloje za premog dobre kakovosti, a je bila plast premoga ozka. Tonekod je dosegala od 80 do 90 centimetrov debeline. ‘Rudarji so se soočali s številnimi težavami. 20 Industrija v občini, str. 6-7. 163 'Največ težav je povzročala podtalna voda, kije vdirala v izkope. TlneV' no so rudarji izkopali do 30 ton premoga, kar mesečno nanese približno 750 ton. “Tedanji izračuni so napovedovali, da bo zalog premoga (na tem območju) še za 22 let. Premogovnik Presika pri Ljutomeru M* k Mnrvr m ta*** —M Oglas premogovnika iz Vresike ‘Pomurski Mestnik, Murska Sobota, 27. april 1961, leto Mieri., št. 17, str. 7 Tedanjo jamo so odprli leta 1953. “Kopanje in prodaja premoga je bila v glavnem namenjena za jugoslovanske železnice in tedanjim gospodinj' stvom. “Nekakšni takratni ideal je bil, da bi se letno izkopalo 10 000 ton premoga.21 ^a leto 1961 so premogovniku v Tresiki bile napovedane zelo optimistične številke. Tudi proizvodnja je bila zadovoljivo izpolnjena.22 SMarles - “Lesna in pohištvena industrija tMaribor-TLimbuš “Industrijsko pohištveno podjetje je bilo ustanovljeno leta 1945. Sprva je podjetje nudilo zaposlitev 20 ljudem. “Povpraševanje po tovrstnih izdek kih je vplivalo na razširitev industrijske dejavnosti. Sprva je deloval le en obrat, pozneje dva, do leta 1961 pa že 16 tovrstnih obratov. Od leta 1960 je začelo podjetje delovati pod imenom tMarles. “Izdelovali so vse 21 Industrija v občini, str. 11. 22 “Prvo polletje v ljutomerski občini, povečanje osebnih prejemnikov v industriji in obrti, 'Po' murski “Vestnik, tMurska Sobota, 17. avgust 1961, leto št. 32, str. 5. 164 vrste pohištva: kuhinjske mize, fotelje, kotne klopi, sedeže drugih oblik, omare ipd. Troizvodnja je namenjena domačemu kot tudi tujemu trgu, dzvažali so na 'Nizozemsko, 'Nemčijo, Švico, tMaroko, ^D54, Anglijo in 'Tunizijo. ‘To je precej pomemben podatek, ki nam priča o obsegu proizvodnje. 'Nekaj malega številk za vpogled. 'Letno so proizvedli 11 000 kuhinjskih garnitur, 8 000 kosov forniranega pohištva, 100 000 kubi-kov žganega lesa. ‘V celotnem podjetju je bilo leta 1961 zaposlenih skoraj 1900 ljudi, od tega 76 v'Ljutomeru.23 fMlekopromet Omenjeno podjetje je bilo ustanovljeno eno leto pred iztekom druge svetovne vojne, leta 1944. £ ustanovitvijo je podjetje zaposlovalo 68 ljudi. Sprva je bila sama mehanizacija precej skopa. Do šestdesetih let pa seje podjetje moderniziralo. Zgradbo so povečali in priskrbeli nove stroje, ki so služili k povečanju proizvodnje. 'Njihovi glavni produkti izdelave so bili tedaj: mleko, sir ementalec, edamec, topljeni sir, skuta, maslo, kisla in sladka smetana,jogurti in podobni izdelki. Troizvodnja seje nanašala na potrebe v tujini kot na domačem trgu.24 Opekarna v “Ljutomeru Zametek oziroma prvo zasnovo je opekarna dobila leta 1905. ^graditi jo je dal ljutomerski trgovec 541ojz Krajnc. ^grajena sta bila tudi žaga in mlin. Troizvajali so zidno in strešno opeko. 23 Industrija v občini, str. 1 A-15. 24 Industrija v občini, str. 16. 165 Opekarna ‘Ljutomer ‘Pomurski ‘Vestnik, Murska Sobota, t. junij 1961, leto ASLL., št. 21, str. 7 Tako so pred začetkom druge svetovne vojne proizvedli okoli 900 000 kosov zidne opeke in 180 000 kosov strešne opeke, £a časa vojne opekan na ni bila poškodovana, pletom 1945 je obrat prešel v državno last. Spr' vaje delovala kot samostojen obrat, pozneje leta 1947 je bila vključena v skupino ljutomerskih opekarn25. Samostojno je znova začela obratovati od leta 1950. Stekla je mehanizacija obrata, kar je povečalo proizvodnjo. V podjetju je bilo zaposlenih 70 ljudi (1961).26 “Na splošno o industriji v Tjutomeru med leti 1960 in 1963 Teta 1960 je časnik “Pomurski “Vestnik poročal o zadovoljivih rezultatih proizvodnje v industriji. V veliki meri je šlo za to, da so podjetja bila pre' skrbljena z zadostno dobavo materialov in produktov za proizvodnjo. Tl 25 'V to skupino opekarn so bile vključene še tista iz ‘Lukavec, ‘Borec, “Radgone in “Puconcev. 26 Industrija v občini, str. 17-18. 166 večanju proizvodnje je vplivalo večanje števila delovnih mest, kar je v bistvu v sorazmerju eno z drugim. “Povečanje proizvodnje namreč vpliva na povečanje števila zaposlenih.27 Predvidevanja glede zaposlovanja so bila precej optimistična.28 Šestdeseta leta so definitivno bila plodna tla za širjenje industrije, saj začnejo tedaj graditi številne nove obrate. Pako so leta 1960 začeli graditi novo tekstilno tovarno v Pjutomeru. Omenjeni obrat je dala graditi ^Mariborska tekstilna tovarna (SMPP).29 gradnja omenjene tovarne je tekla po rekordnem času.30 Še več. Pl hitri izgradnji obrata so pripomogle tudi prostovoljne delovne ure (to je z današnjega vidika precej nedosegljivo).31 “V začetku leta 1961 so bili v obratu stkani prvi tekstilni izdelki.32 fMarca 1961 so v Pjutomeru odprli obrat 9MTT ^Maribor. “Nova tovarna v Pjutomeru je bila izrednega pomena za lokalni pomen. “Vrednost bruto proizvodnje bi se naj v Pjutomeru povečala za milijardo dinarjev. “V novem obratu je v začetku začelo delovati 68 statev.33 “Ko razmišljamo o dogajanju v industriji in na splošno o gospodarstvu, ne moremo mimo zelo pomembnega dejavnika, ki je vplival na stanje oziroma na širjenje ali pa nazadovanje gospodarskega sektorja, to so krediti. “Krediti namreč omogočajo, da pride na novo do vzpostavitve delovanja nekega novega obrata. “Na splošno so leta 1960 bili ugodni pogoji za pridobitev kreditov, razen nekaj malega v mesecu juliju. “Ve 27 Industrijska proizvodnja v prvem polletju, £a četrtino več kot lani, Tomurski “Vestnik, Vlurska Sobota, 21. julij 1960, leto Vil., št. 29, str. 2. 28 “Preveč rok in premalo strojev, “Pomurski Vestnik, tMurska Sobota, 26. januarja 1961, leto Xm„ št. 4, str. 1. 29 Še letos bo začela v “Ljutomeru obratovati nova tekstilna tovarna, “Pomurski “Vestnik, “Mur-ska Sobota, 18. avgust. 1960, leto ,XTL, št. 33, str. 1. 30 Več družbene kontrole, Tomurski Vestnik, IMurska Sobota, 27. oktober 1960, leto .XTL, št. 43, str. 5. 31 Trebivalci opravili pri gradnji 5200 prostovoljnih delovnih ur, “Razgovor s sekretarjem občinskega komiteja £KS “Ljutomer Štefanom Tompo, Tomurski Vestnik, SMurska Sobota, 27. november 1960, leto .XTL, št. 47-48, str. 4. 32 Trvi metri tekstila stkani v “Ljutomeru, Tomurski Vestnik, Vlurska Sobota, 19. januar 1961, leto ^“1“M., št. 3, str. 1. 33 Šest mesecev od temeljev k proizvodnji, V soboto popoldne so v “Ljutomeru odprli nov obrat V1TT Maribor. Vrednost proizvodnje že letos milijardo dinarjev, Tomurski Vestnik, tMurska Sobota, 23. marec 1961, leto št. 12, str. 1. 167 čala seje industrijska proizvodnja, dajmo za primer industrijo usnja in obutve, ki seje povečala za 110 %. "Povečanje živilske industrije je zraslo za 56,6 %.34 (Obeti za konec leta so bile precej optimistične, in sicer so napovedovali, da bodo industrijska podjetja do konca leta presegla planirani bruto proizvod za okoli 13 %.35 "Pomembna plat izvajanja industrije je tudi situacija, v kateri so se znašli delavci. “Največ težav, s katerimi so se delavci v industriji soočali, je povzročala preskrba s hrano. "V veliko podjetij industrijske narave namreč ni bilo poskrbljeno za tople obroke (danes malice). "Prvi odgovor na to problematiko je dala ljutomerska opekarna, kije organizirala za delavce topel obrok. Sledili so podobni ukrepi v drugih podjetjih, a sojih hitro opustili, saj je bila izvedba in organizacija toplih obrokov draga.36 "V duhu tega so iskali rešitve, ki bi ponujale večjo skrb za delavce.37 "Viri in literatura - Čepič ^denko, Organizacija gospodarstva, gospodarska pomoč Slovenije pri obnovi drugih delov države, “Posnemanje sovjetske družbene ureditve, "Doba druge Jugoslavije 1945-1992, v: Slovenska novejša zgodovina 1848-1992, 2, Naložba (Mladinska knjiga, "Ljubljana 2005. - "Prinčič Jože, "Načela gospodarske politike v prvi petletki, (gospodarska pomoč Slovenije pri obnovi drugih delov države, "Posnemanje sovjetske družbene ureditve, "Doba druge Jugoslavije 1945-1992, v: Slovenska novejša zgodovina 1848-1992, 2, Naložba (Mladinska knjiga, "Ljubljana 2005. 34 To podatkih Okrajnega zavoda za planiranje Še večji porast industrijske proizvodnje, To-murski “Vestnik, SMurska Sobota, 6. oktober 1960, leto ,XTI., št. 40, str. 1. 35 £adnja prizadevanja za izpolnitev letnih planov, Tomurski Vestnik, Vlurska Sobota, 8. december 1960, leto Xcn., št. 49, str. 1. 36 “Kje je zmeda, Tomurski Vestnik, SMurska Sobota, 27. april 1961, leto .Km., št. 17, str. 3. 37 “Letna skupščina Občinskega sindikalnega sveta v “Ljutomeru, Večja skrb za delavca, Tomurski Vestnik, SMurska Sobota, 11. maj 1961, leto XIII., št. 18, str. 1. 168 Trinčič Jože, Slovensko gospodarstvo v drugi Jugoslaviji, Obdobja gospodarskega razvoja v drugi jugoslovanski državi, {Modrijan, "Ljubljana 1997. Industrija v občini, 1961, Splošna knjižnica "Ljutomer, O"E (Muzej. Časniško gradivo - "Pomurski "Vestnik leto 1960, 1961, 1962 in 1963 "Pomurski "Vestnik, (Murska Sobota, 27. april 1961, leto X"ITL, št. 17. "Pomurski "Vestnik, (Murska Sobota, 1. junij 1961, letnik št. 21. "Praznovanje velikih obletnic in občinskega praznika v "Ljutomeru, "Prikaz gospodarskih uspehov, (Murska Sobota, 9. junij 1960, leto XTL, št. 23. "Industrijska proizvodnja v prvem polletju, ^a četrtino več kot lani, "Pomurski"Vestnik, (Murska Sobota, 21. julij 1960, letoATL, št. 29. Še letos bo začela v "Ljutomeru obratovati nova tekstilna tovarna, "Pomurski "Vestnik, (Murska Sobota, 18. avgust. 1960, leto XTL, št. 33. To podatkih (Okrajnega zavoda za planiranje Še večji porast industrijske proizvodnje, Tomurski "Vestnik, (Murska Sobota, 6. oktober 1960, leto XTL, št. 40. "Več družbene kontrole, Tomurski "Vestnik, (Murska Sobota, 27. oktober 1960, leto .XTL, št. 43. Trebivalci opravili pri Qradnji 5200 prostovoljnih delovnih ur, "Razgovor s sekretarjem občinskega komiteja £"KS "Ljutomer Štefanom Tompo, Tomurski "Vestnik, (Murska Sobota, 27. november 1960, leto XTL, št. 47-48. Zadnja prizadevanja za izpolnitev letnih planov, Tomurski "Vestnik, (Murska Sobota, 8. december 1960, leto X"I"L, št. 49. 169 - Trvi metri tekstila stkani v Tjutomeru, Tomurski “Vestnik, SMur-ska Sobota, 19. januar 1961, leto JKTIT, št. 3. - Treveč rok in premalo strojev, Tomurski “Vestnik, fMurska Sobo' ta, 26. januarja 1961, leto .XT1T, št. 4. - Sest mesecev od temeljev k proizvodnji, V soboto popoldne so v Tjutomeru odprli nov obrat V1TT SMaribor, “Vrednost proizvo' dnje že letos milijardo dinarjev, Tomurski Vestnik, Vlurska So' bota, 23. marec 1961, leto W, št. 12. - Tje je zmeda, Tomurski Vestnik, IMurska Sobota, 27. april 1961, leto VTIT, št. 17. - Tetna skupščina Občinskega sindikalnega sveta v Tjutomeru, Večja skrb za delavca, Tomurski Vestnik, fMurska Sobota, 11. maj 1961, leto .XTIT, št. 18. - Opekarne Tjutomer, Tomurski Vestnik, tMurska Sobota, 1. junij 1961, letoJCITL, št. 21. - Trvo polletje v ljutomerski občini, povečanje osebnih prejemnh kov v industriji in obrti, Tomurski Vestnik, Vlurska Sobota, 17. avgust 1961, leto JKTIT, št. 32. Spletna stran - Tokrajinski arhiv SMaribor, Vodnik po fondih in zbirkah To' krajinskega arhiva Vlaribor (2009), 54 gospodarstvo in bančni' štvo, http://www.pokarh--mb.si/fileadmin/www.pokarh--mb. si/pdf_datoteke/vodnik2010/T.edakdja_vodnik'celota_SfTT^' TH_0631-0793.pdf, datum pridobitve: 19. 10. 2012. 170 Olga Majcen * Obletnica osnovne šole na (Venu “V letošnjem letu smo obeležili 130-letnico šolstva na Cvenu. 'V organizaciji OŠ “Ivana Cankarja 'Ljutomer, podružnice Cven, smo v tednu otroka, 5. oktobra 2012, pripravili skupno slavnostno prireditev. “V kulturnem programu so sodelovali učenci naše podružnične šole. Slavnostna govornica je bila predstojnica ^avoda za šolstvo območne enote SMurska Sobota, ga. drena 'Kumer. Tanja Trstenjak'je tako spregovorila o zgodovini šolstva pri nas: »Začetek šolstva na Cvenu sega v obdobje pred letom 1880, v čas pred gradnjo današnje šole. Takrat je bila v ^Makoterjevi »kuči« (danes na hišni številki 15) na Cvenu zasebna, neformalna šola, nekateri otroci pa so obiskovali šolo v Tjutomeru. “Posamezni kmečki gospodarji so svoje sinove pošiljali tudi v Avstrijo, da se tam naučijo nemškega jezika, predvsem pa brati in pisati. Ti otroci so bili v odrasli dobi nosilci napredka v našem kraju. Sredi ravnega polja so leta 1882 zgradili lepo poslopje »Cvensko narodno šolo«. To je bila šola enorazrednica, ki sojo obiskovali otroci s Cve-na, fMote, Spodnjega in ^gornjega 'Krapja. Šola je svoja vrata odprla 16. oktobra 1882. £e naslednje leto sojo razširili v dvorazrednico, leta 1884 pa v trirazrednico. Trvi učitelj in pozneje vodja šole je bil Tomaž Tušenjak. ^a njim je to mesto prevzel Jožef'Velnar, kateremu so sledili mnogi drugi. Olga tMajcen, samostojna raziskovalka. 1 Tanja Trstenjak, učiteljica in vodja podružnične OŠ na Cvenu. £brala je podatke o OŠ Cven in so tukaj objavljeni z njenim soglasjem. 171 Šola na Cvenu pred stoletjem Tri gradnji šole seje kakor pri gradnji zasebnih hiš v tistem času zelo iz-kazala vaška solidarnost. Tjudje so strnili vrste in delali skupaj, genske so na glavah v svitkih nosile opeko, v škafih malto, vaški mojstri pa so sodelovali pri gradnji. "Vaška skupnost je v celoti izkazala pripravljenost in aktivnost za dosego zastavljenega cilja. "V šoli so otroci dobili temeljna in primerna znanja v branju, pisanju in računanju. Toleg tega so se praktično usposobili pri delu na šolskem vrtu, "Imeli so tudi drevesnico s čebelnjakom. "Dečki so se učili obrezo' vanja in cepljenja dreves ter rokovanja s čebelami, dekleta pa so se učila opravil na vrtu in se preizkušala v ročnih delih. Touk seje začel ob deveti uri in je trajal do dvanajstih. Totem so otroci šli domov. "Nadaljeval se je ob dveh popoldne in trajal do paše. "V času jesenskih spravil poljskih pridelkov so imeli otroci počitnice, da so lah' ko pomagali pri domačih kmečkih opravilih. 172 To cvenski šoli so nekateri kmečki otroci šolanje nadaljevali na meščanski šoli v Tjutomeru, nekateri pa so se podali še dlje, mogoče v Maribor ali tudi čez mejo. 'Vrnili so se kot izobraženi kmetovalci in pustili pozitivne sledove v svojem okolju, kar je posebej vplivalo na razvoj zadružne zavesti na Qvenu in okolici. 'Ves čas obstoja je bila cvenska šola kulturni center, kjer je deloval pevski zbor, bralno društvo, knjižnica, ustanovila seje prva kmetijska zadruga na nekdanjem Štajerskem, tamburaška skupina in še kaj. “V šoli pa so pripravljali tudi odrske predstave. 'Nosilci celotnega lokalnega kulturnega utripa so bili tedanji učitelji. Šola na £venu ob obletnici 'Ned vojno je šola prišla pod nemško oblast. Touk seje izvajal v nemškem jeziku z nemškimi učitelji. Tred koncem vojne, ko so 'Nemci šolo zapustili, sojo zasedli 'Kozaki, ki so popolnoma uničili notranjost zgradbe. 'Razbili so šolske klopi in kar s tem ogrevali prostore. Takoj po drugi svetovni vojni je nova oblast s pomočjo domačinov za silo uredila šolske prostore. Touk je lahko normalno stekel. 173 To vojni je bilo v tem okolju veliko medžimurske populacije, saj so starši svoje otroke pošiljali sem za pastirje, njihovi gospodarji pa so jim omogočili tudi šolanje na cvenski šoli. Tla sedanjem igrišču je bil nekdaj sadovnjak, čez cesto pa vrt. Tirana za dnevno malico šolarjev seje skoraj vsa pridelala kar tu. “Vaške gospodi' nje - matere in sorodnice šolarjev - so zvečer prihajale v šolsko kuhinjo, kjer so kuhale marmelado, pospravljale zelenjavo z vrta in jo spravljale za zimo. praven drvarnice je bila tudi stanovanjska hiša za učitelje. Število otrok v razredu je bilo mnogo večje kot danes. Samostojnost je šola na Cvenu izgubila leta 1967. Tostala je podružnica Osnovne šole dvana Cankarja Tjutomer. “Učenci na tej šoli še danes končajo prve štiri oz. pet razredov, nato pa šolanje nadaljujejo vTjutomeru. Teta so tekla in šola je dobivala drugačno, novo podobo. 1975 leta so pri šoli naredili asfaltno igrišče. V bivši stanovanjski hiši za učitelje so leta 1978 ustanovili dva oddelka vrtca. 1983 leta je bila šola v celoti obnovljena (streha, stropi, okna, vrata, pre' delne stene), od prejšnje zgradbe so ostali samo zunanji zidovi. ^ivahno je bilo leta 1998, ko seje začela gradnja vrtca in telovadnice, pa tudi šolska zgradba seje ponovno uredila. “V teh prostorih se tudi danes uči mladi rod. “N zadnjih letih skušamo ob pomoči občine učilnice posodobiti z novo opremo, skrbimo pa tudi za urejenost šolske okolice. ^Vrtec, šola, telovadnica in šolsko igrišče so prostori, kjer se naši otroci igrajo, pridobivajo nova znanja in spretnosti, si oblikujejo svojo oseb' nost in razvijajo pristne medsebojne odnose. 174 "Naša naloga pa je, dajim pri tem pomagamo in vzpodbujamo. »depoje učiti otroke šteti, toda še bolje jih je naučiti tisto, kar šteje« (učitelj "Bob Talbert). Ob poslušanju zgodb iz preteklosti šole na Qvenu smo veseli, da smo lahko tako pomemben dogodek, kot je častitljiva obletnica obstoja in de-lovanja, priredili v našem Zadružnem domu na Cvenu, katerega obnova je prav tako stekla junija letos. Tako smo ponovno dokazali, da prav ti dve zgradbi povezujeta krajane vseh štirih vasi. S skupnimi močmi nam je uspelo obdržati podružnično šolo, ustanoviti in zgraditi vrtec in si izboriti celostno obnovo prvega zadružnega doma v Sloveniji. Nastopajoči, učitelji in gostje ob obletnici (95 Qven "Dobre volje na šolskem, kulturnem in športnem področju pa nam tako in tako nikoli ne zmanjka. 175 Marijan T. Kranjc* Qeneral z rodovnikom (skica za avtobiografijo) S^vtor, ob povišanju v čin generalmajorja, ‘Sitolj, 1989 fMorda je neskromno, da sem se lotil tega zapisa, ^ato moram najprej razložiti, kako seje ta zamisel sploh porodila. Til sem član Tpdoslovnega društva Slovenije (STT>), pa meje predse' dnik Teter Llawlina nagovoril za tematsko predavanje dne 24. marca 2009 v dvorani Slovenskega svetovnega kongresa v “Ljubljani z našlo' vom general z rodovnikom, v katerem sem predstavil: zanimive epizode iz svoje generalske kariere, rodovniške (genealoške) izkušnje ob sesta' * SMarijan T. ‘Kranjc, generalmajor v pokoju. 176 vljanju genetskega rodovnika in svoje »upokojenske« publicistične dosežke. 'Tudi naslov ni moja zamisel. 'Namreč, ena od članic ST^D seje ukvarjala z zbiranjem »generalskih rodovnikov«, zato sem se lotil njegove izdelave ... 'Ko sem leta 1994 rodovnik sestavil, seje zbirateljica nekam izgubila. Tako je ostal v zasebnem arhivu. Tozneje sem ga sicer objavil na svojem spletišču ^Vojaštvo (tudi svojo avtobiografijo), pa v intervjuju z naslovom &d ministranta do generala, na ovojnicah publicističnih del, tudi na Ta-cebooku. Zanimive epizode iz kratkotrajne generalske kariere Spadam v povojno generacijo častnikov in generalov - admiralov JT54, t. i. »akademcev«, kar pomeni, da smo končali gimnazijo z veliko maturo in vojaške akademije različnih smeri, ki so imele zahtevnost fakultete. 'Do polkovniškega čina je vodilo dveletno šolanje na višjih vojaških akademijah, do čina generala - admirala pa doktorat znanosti (predvsem vojaških) in pa končana enoletna 'Vojna ali Šola ljudske (nacionalne) obrambe. 'Vse to sem uspešno dokončal, zadnji dve z odličnim uspehom, seveda ob zelo pozitivnih službenih ocenah na službenih dolžnostih. 'Večino svojega službovanja sem prebil v ‘Varnostni službi JTV4, le zadnja tri leta sem bil načelnik operativno-učnega oddelka poveljstva 9. armade in glavni vodja za ukinitev 9. armade v 'Ljubljani, nazadnje pa sem bil leto dni na dolžnosti načelnika štaba in namestnika poveljnika 41. korpusa v 'Bitolju v ^Makedoniji. Tn tu se začnejo moje generalske dogodivščine, ki so nenavadne in tudi poučne. T)o takrat sem namreč mislil, da sta samo šola in delo garancija za uspešno napredovanje. Ta ni bilo tako! 'Na koncu je o vrhu kariere odločal t. i. »republiški ključ«, bolje rečeno nacionalna pripadnost, pa tudi pripadnost določenemu klanu, predvsem udbovskemu! SMedklic: čeprav sem v vojaško akademijo odšel kot Slovenec, sem se zatem prelevil v Jugoslovana, leta 1966 (Trionski plenum!) pa sem spet 177 postal Slovenec. “Vedel sem, da spadam po republiškem ključu med 8 % Slovencev v JrLN, nisem pa vedel, kakšna je cena, da pridem med teh osem odstotkov slovenskih generalov! “No, tudi to sem kmalu izvedel. “Kot načelnik vojaške varnosti 9. armade sem bil pogosto pri “I. “E., načel' niku ST9V Slovenije, seveda zaradi sodelovanja med obema službama. “Nekega dne me pokliče kolega in mi pove, naj se naslednjega dne zgla' sim pri “Ivanu CMačku - (Matiji, upokojenemu predsedniku republiške skupščine, ki naj bi me rad spoznal kot bodočega slovenskega generala. “Bil sem nemalo presenečen nad to veselo novico, še posebej tudi zaradi navodila, da ga moram obvezno pozdraviti s »tovariš predsednik«! “V praznični uniformi sem se ob določeni uri javil v neki vili sredi gozdne' ga kompleksa ob izviru reke “Krke, gostitelj me je čakal na stopnišču, pristopil sem in strumno zdrdral: »“Tovariš general, polkovnik tapata se javlja na vaš poziv!« Seveda sem ga polomil, pa čeprav sem mislil, da bom gostitelja tudi presenetil. "Poročna slika mojih staršev, "Videm ob Ščavnici, 1929 “Ponudil mi je konjak, nato pa sva se začela pogovarjati, a seje pogovor hitro končal. “Na prvo vprašanje, kaj je bil pokojni oče, sem povedal, daje bil avstro-ogrski vojak, izučen trgovski pomočnik, zatem pa jugo' slovanski in nemški orožnik,1 da je sodeloval z O“F in umrl naravne “Pavle Čelik, Slovenski orožniki 1918-1941, “Ljubljana, “Borec 2001 (objavljene očetovo foto' grafije in dokumenti). 178 smrti februarja 1944. Totem pa je T. M. - SMatija nenadoma preskočil na povsem drugo temo in dejal, da pozna vse generale - načelnike vojaške varnosti, predvsem lovce, ki naj bi na veliko tihotapili lovske puške iz avstrijskih Torovelj. Tla vprašanje, ali sem pripravljen pričati proti generalu T)., bivšemu načelniku Tlprave vojaške varnosti ^slj, ki naj bi pred nedavnim tako nabavil lovsko puško iz Torovelj, sem odvrnil, da glede postopkov navedenih generalov nimam nobenega komentarja, zagotovo pa vem, da general T). lovskega orožja ni pretihotapil, saj je po puško prišla njegova hčerka, ker pa ji je zmanjkalo denarja, sem ji celo posodil takratnih 5.000 din. Tdino uslugo sem generalu ŠD. naredil s tem, daje njegovo hčerko vozil vTorovlje in nazaj voznik - podčastnik generala Totočarja, seveda z njegovo vednostjo. Tla ponovno vprašanje, ali sem pripravljen pričati, in mojem odgovoru, da ne, je gostitelj vstal, jaz pa sem brez pozdrava odšel, prepričan, da nisem nasedel provokaciji. Ta ni šlo za nobeno provokacijo! Tako sem leta 1987 ostal brez (slovenske) republiške podpore za čin generala. (9 dogodku sem seveda pisno obvestil svojega šefa, generalmajorja Tlijo Čeraniča, načelnika Tlprave vojaške varnosti v Teogradu, ki mi je čez nekaj dni po telefonu sporočil, daje admiral Tranko (Mamula, zvezni sekretar za ljudsko obrambo, odločil, da bom pač uvrščen na generalsko listo Tlprave vojaške varnosti! ŠKmalu zatem meje general Čeranič postavil na listo kandidatov za položaj načelnika ^Varnostnega inštituta v Teogradu, vendar je zaradi republiškega ključa mesto zasedel pripadnik Sdv iz (Makedonije. Tn potem je sledila najbolj šokantna novica: Stane T)olanc, član Tred-sedstva STT.J, meje predlagal za bodočega načelnika ^Varnostne uprave ker je bila Slovenija po republiškem ključu na vrsti za ta položaj (generalmajor šTlojz 54hlin je bil samo namestnik). Tredlog ni bil sprejet, ker sem nekaj let pred tem zavrnil položaj načelnika (analitičnega) oddelka Tlprave vojaške varnosti v Teogradu. T4o, 5. novembra 1987 je generalpodpolkovnik Svetozar Mišnjič, poveljnik 9. armade, prišel v mojo pisarno - pisarno načelnika oddelka vojaške varnosti poveljstva 9. armade z nekim papirjem v roki in preprosto 179 dejal: »‘Bodoči tovariš general! Trišel sem na kozarček viskija ...« Love-dalje, da sem postavljen na generalski položaj z dveletnim stažiranjem na položaju načelnika operativno-učnega oddelka, obenem tudi name-stnika načelnika armadnega štaba! “Bil sem seveda presenečen in tudi presrečen. Tkmalu so se nama pridružili moji sodelavci, pa je tudi viskija zmanjkalo. Tako sem po 28 letih službovanja v vojaški varnostni službi presedlal na povsem novo delovno mesto, kar je bil zame poseben izziv, saj je šlo za področje, ki sem ga sicer teoretično odlično obvladal, vendar nisem imel skoraj nobenih praktičnih izkušenj. Ta vendar, uspešno sem opravil vse načrtovane naloge in dobil celo visoke službene ocene. Ker je nato sledila reorganizacija v JL54 - ukinitev »republiških« an mad, sem bil postavljen na povsem novi (generalski) položaj glavnega vodje skupine za preoblikovanje 9. armade, podrejen namestniku po' veljnika 5. vojaškega območja v Magrebu, generalpodpolkovniku hliji Čeraniču, svojemu prijatelju (in slovenskemu zetu), kije zaradi bolezni prepustil položaj generalpodpolkovniku CMarku Legovanoviču, tudi do' bremu znancu iz 'Ljubljane. Leto dni na tem novem položaju sem seveda maksimalno izkoristil za pripravo na generalski izpit, ki je obsegal praktični in teoretični del. ^Praktični del izpita na temo ‘Poveljniško potovanje v vlogi poveljnika korpusa sem »uspešno« opravil od 22. do 26. maja 1989 v Liki, na smeri (9gulin-(9točac-Qospič-Lelnice, pred komisijo: predsednik generah podpolkovnik 54ndrija "Rašeta, načelnik štaba 5. vojaškega območja v Ragrebu, generalmajor SMihailo Lavičič, namestnik načelnik LFW Be' ograd, in Lane ‘Popovič, poveljnik 14. korpusa v Ljubljani. LIspešno opravljen praktični del izpita je bil pogoj za pristop k teoretičnemu delu izpita. Ra pripravo tega izpita sem imel pet mesecev časa, za teoretičnega pa še dodatnih pet. 180 Tako sem teoretični del izpita na temo z naslovom ‘Vpliv doktrine spopada nizke intenzivnosti na bojno izgradnjo JTJ?2 opravil 14. novembra 1989 v "Beogradu s prav dobro oceno in pred komisijo: predsednik admiral Stane "Brovet, namestnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo, generalmajor dr. "Radovan "Radinovič, načelnik Centra za strateške študije JT54, tudi mentor, in že omenjeni član generalmajor CMihailo "Pavičevič. To opravljenem izpitu sem nadaljeval pot v Titolj na novi službeni položaj - posta! sem načelnik štaba in obenem namestnik poveljnika 41. korpusa v Titolju, kjer sem bil 22. decembra 1989 tudi povišan v čin pehotnega generalmajorja. "Ukaz je podpisal dr. Janez "Drnovšek, takratni predsednik Tredsedstva ST"RJ. Ob tem dosežku naj dodam, da je bil čin generalmajorja v JT54 enakovreden doktoratu znanosti (vojaške in druge znanosti, odvisno od delovnega mesta). Čin generalmajorja je bil cilj vsakega častnika, vrh karierne piramide (med 200 gojenci vojaške akademije 10. razreda smo bili samo štirje povišani v čin generalmajorja). Til sem ga seveda vesel. "Na žalost pa ne za dolgo, Ra moje nadaljnje odločitve sta bila pomembna dva dogodka. Julija 1990 sem letni dopust preživel z družino v Tarbarigi pri Tuli, v počitniški vili JT54, kar mi je omogočil prijatelj, kapetan bojne ladje (nedavno preminuli kontraadmiral) fMarjan Togačnik, poveljnik "Vojaškega pomorskega sektorja v Tulju. "Nekaj dni je bil gost tudi "Vidoje Markovič, upokojeni admiral in nekdanji član Tredsedstva ST"RJ. "Ko sem se mu predstavil kot generalmajor in nekdanji načelnik varnostne službe 9. armade, sva hitro vzpostavila stik, pa mi je zaupal mnoge zanimive podrobnosti iz posttitovskega obdobja, kakor tudi podatke o ozadjih mednacionalnih odnosov znotraj Tredsedstva ST"RJ. Tredstavil mi je tudi bistvo nacionalistične politike Slobodana ^Miloševiča, tedanjega predsednika Srbije, rekoč, da se bo ^Miloševič verjetno opredelil za velikosrbske ideje S3WU, kar bi obenem pomenilo tudi nekakšno »tretjo Jugoslavijo do "Kolpe« (torej, brez Slovenije)! Til sem zgrožen, pa čeprav sem vedel za vse mogoče variante (in zemljevide) ekstremne emigracije 2 Oba izpita sem v slovenščini predstavil v knjigi Spopad nizke intenzivnosti - generalska naloga, Tro-54ndy, tMaribor 2007. 181 in tujih obveščevalnih služb o nadaljnji usodi Jugoslavije. Markovič mi je tudi zatrdil, da se o vsem tem v določenih političnih krogih že govori, preračunava in načrtuje! Oktobra, po povratku v Bitolj, sem izvedel dve presenetljivi dejstvi. “Prvič, v odsotnosti poveljnika sem sprejel uradno sporočilo “Uprave vojaške varnosti J“L54 iz “Beograda, da slovenski republiški sekretariat za ljudsko obrambo pošilja k slovenskim generalom - admiralom nekakšne »tajne« odposlance, ki le-te nagovarjajo za prestop v slovensko republiško armado. “V Beograd sem sporočil, da k meni še ni bilo nikogar s takim predlogom, kakor tudi to, da ne nameravam prestopiti. “No, kmalu zatem je bil v Skopju, v poveljstvu 3. vojaškega območja, informativni posvet poveljnikov korpusov in načelnikov vojaške varnosti, na katerega pa jaz, v odsotnosti poveljnika, nisem bil povabljen. “Na posvetu, ki gaje vodil generalpodpolkovnik SMarko “Negovanovič, načelnik “U“V“V iz Beograda, je bil seveda prisoten načelnik vojaške varnosti v korpusu, sicer moj znanec. Bo povratku mi je povedal šokantno novico, da so jim predstavili operativni načrt o bojnem delovanju v primeru odcepitve Slovenije in 'Hrvaške3, po katerem bi odcepitev Slovenije preprečili z napadom treh korpusov, ki bi jim poveljevali slovenski generali, torej bi tudi mene lahko doletela takšna dolžnost! Trosil je za diskretnost, kar sem mu tudi obljubil, in jo šele danes, po 20 letih, prvič razkrivam. Trešinilo meje: kako naj vodim napad na “Ljubljano, na svojo družino, na svoje znance in prijatelje, na svojo ožjo domovino? Jato sem sogovorniku v hipu rekel: »“Brez mene!« In dodal, da se bom upokojil. Topoldan sem družini po telefonu sporočil svojo odločitev, seveda brez podrobnosti. Spomnil sem se besed “Vidoja Markoviča in dokončno sklenil, da pri takšnem »projektu« ne bom sodeloval, ker za to nisem bil vzgojen niti prepričan, daje v interesu Jugoslavije in “Titovih idej! Še isti dan sem napisal prošnjo za upokojitev (imel sem dve leti presežka delovne dobe), obenem pa sem generalu “Negovanoviču poslal neuradno pismo, v ka Podrobnosti je kasneje predstavil Porisav Jovič, predsednik Predsedstva STP.J v svoji knjigi 'Poslednji dani S^mj’ Peograd 1995. 182 terem sem ga obvestil, da se bom upokojil predvsem zaradi družinskih razlogov pa tudi zaradi tega, ker ne želim služiti nobeni nacionalistični politiki (četniški, ustaški, domobranski in fundamentalistični). ‘Naslednji dan sem generalpolkovniku Rivojinu 54vramoviču, poveljniku 3. ‘VO, poslal zahtevo za službeni sprejem zaradi upokojitve. Čeprav sva bila z generalom 54vramovičem sošolca in dobra znanca, mu seveda nisem povedal pravega razloga, temveč le družinske. CM oj o prošnjo je seveda posredoval v ‘Beograd, s predlogom, naj jo rešijo pozitivno, saj naj bi tako generalski položaj dobil njegov načelnik topništva na čakanju -polkovnik ‘Ratko SMladič! T)a, sedaj čaka na sojenju v ‘Haagu ... Čez nekaj dni sem bil poklican na dodatni razgovor v ‘Beograd, h generalpolkovniku SMiču Čujiču, pomočniku zveznega sekretarja za politične in kadrovske zadeve, na katerem je bil prisoten tudi general ‘Nego-vanovič. Tonovil sem že prej omenjene družinske razloge in ponovno zatrdil, da nisem prejel nobene ponudbe za prestop v slovensko TO, kar je bilo tudi res. Obenem so mi ponudili, da bi lahko postal načelnik Ob-veščevalno-varnostnega centra v Tančevu, kar sem seveda sprejel. Tla tem sestanku sem tudi izvedel, kdo od generalov je prestopil h generalu Špeglju v ^agrebu. ‘Naredil pa sem napako, ker sem zatem obiskal slovenska znanca v vodstvu Sdv (Tržena in opreta), čeprav mi je ‘Negova-novič povedal, da z njima že nekaj časa nima nobenih stikov! To prihodu v Tjubljano oktobra 1990 so bili mnogi presenečeni nad mojo odločitvijo, saj niso vedeli za prave razloge mojega odhoda iz JT54. TJo, vseeno sem opazil slabo prikrite poteze mojih učencev (‘Vvs JT54) in znancev (Sdv) kakor tudi njihovih novodobnih naslednikov (‘Vis, ‘Vomo). Tolažil sem se, daje to pač usoda vseh bivših šefov obveščevalnih in protiobveščevalnih služb ... ‘Vse to sem dojel kot igro, ki pa ni bila vedno nedolžna! TJovi šefi so pač hoteli vedeti, kam se bom obrnil. Jaz pa sem se posvetil družini, knjigam, rodoslovju in priročni delavnici. Ob dnevu JT^, 22. decembra 1990, sem bil povabljen na sprejem v ^vezni sekretariat za ljudsko obrambo, kjer sem poleg revolverja prejel tudi pisno zahvalo za službovanje v JT3L Tako sem se od JT^ korektno poslovil! 183 CMoje upokojensko obdobje, ki ima dva dela, rodovniško in publicistično delovanje, seje turobno začelo. Qenealoške izkušnje ob sestavljanju genetskega rodovnika “Polnih devet let sem se ukvarjal z rodovništvom. SMoj prvi inštruktor je bil dr. TTnton Ožinger, arhivar mariborske (nad)škofije, ki mi ga je svetoval sošolec in takratni škof dr. “Franc “Kramberger. “Dolge dneve sem presedel v arhivih in prebrskal številne cerkvene matrikule in graščinske urbarje. “Kočno sem sestavil štiri klasične (grafične) rodovnike za svojo družino, za materino rodbino celo od leta 1470, nazadnje pa tudi genetski rodovnik,4 in tudi javno propagiral idejo: ^Vsi Slovenci z genetskim rodovnikom. Kdaj ponujam še dodatno: “Vsi Slovenci z “D“N“K--rodovnikom! “Dosegel sem tudi pomemben premik pri iskanju prednikov (po letu 1680, do kamor sežejo cerkveni arhivi) v graščinskih in posestniških registrih za žitno in proseno desetino, imenjske cenitve in glavarino -davek za boj proti “Turkom, ki se nahajajo v naših in tujih pokrajinskih (regijskih) arhivih ((Maribor, Qraz in drugi).5 To očetu izviram iz rodovine Kranjez (1728) - Krainz - Krajnc - Kranjc, po domače »“Lukačevi« iz “Radoslavcev št. 21 (25) pri (Mali “Nedelji; po materi pa iz rodovine Corsack (1470) - Koroschag - Korošak, “Videm št. 2, Sv. Jurij ob Ščavnici.6 Članek genetski rodovnik sem objavil na svojem spletišču VOJAŠTVO. 'Na podlagi genetske teorije sem sestavil in objavil genetski in neideološki seznam generalov in admiralov slovenskega rodu v reviji 'Borec, 1998 in v svoji knjigi Slovenska vojaška inteligenca, Qrosuplje 2005. Izdelal sem tudi rodovnik za ameriškega admirala ^latoperja, pa tudi nekaj naših generalov (brata Sagaj iz 'Ljutomera, Tetovarja iz Jeruzalema, brata Kmva iz Qorij pri “Bledu in Skubica iz SMetlike). 'Rodovnik j^rošak 1470-1990, objavljen na mojem spletišču “Vojaštvo - 9Vlilitary. “Po mojem rodovniku o Korošakovih, objavljen na spletišču Vojaštvo, je pisatelj in prijatelj Vinko 'Korošak napisal zgodovinski rodoslovni roman ‘Kmečka dinastija 1500-2000 ‘Prleki' ja, 'Bilje 2003. 184 Oče Tranc (Tranjo), trgovski pomočnik in orožniški narednik, je umrl februarja 1944, ko sem bil star devet let. Til je edinec in ni imel stikov s svojimi sorodniki. 9