Glasnik SED 19 (1979) 2
39
UDK 06.05 : 39 "1978"
poročila ustanov o delu v letu 1978
SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ, LJUBLJANA
nakit afrike
Ta občasna razstava, ki jo je dalj časa pripravljala dr. Pavla Štrukelj je že drugi del razstave o oblačilih Afričanov. Razstavljeno je bilo bogato gradivo iz afriške zbirke Slovenskega etnografskega muzeja in precej ilustrativnega gradiva. Razstava (e predstavila nakit vse črne Afrike. Ob razstavi je izšel katalog.
LJUDSKA UMETNOST MEHIKE
!. razstave titov rojstni kraj
Razstavo, ki jo je pripravil sfovenski etnografski muzej v sodelovanju z Etnografskim muzejem iz Zagreba, smo zaradi izrednega zanimanja javnosti podaljšali še v leto 1978 — do 26. februarja. Predstavljena je bila materialna ljudska kultura krajev, kjer se je rodil predsednik Tito in preživel svojo mladost. To je bila uspela skupna akcija Etnografskega muzeja iz Zagreba, ki je pripravil del razstave o Hrvatskem Zagorju, in še posebej o Kumrovcu, in Slovenskega etnografskega muzeja, ki je predstavil kraje slovenskega Posotelja — domačega kraja Titove matere in krajev, kjer je Tito prebil del svojega zgodnjega detinstva.
Ob razstavi smo izdali obširnejši katalog, v katerem je 7 avtorjev objavilo svoje prispevke. Razstavljenih je bilo 750 izvirnih predmetov iz teh krajev.
gostilne, kakršnih se spominjamo
Na tej razstavi smo predstavili gostilne predvsem kot kraje za navezovanje stikov, gostilne, ki so bite spodbujene z ljudskimi Šegami in navadami, s trgovino, Predvsem s sejmi, s prometnimi zvezami — furmanske, z društven i m življenjem in z individualno porabo prostega ¿asa. Razstavljeno je dragoceno dokumentarno gradivo in '94 predmetov, kar smo vse zbrali prav v akciji za to razstavo . Razstavo je pripravila Tanja Tomažič, višji kustos SEM.
Ob razstavi je izšel katatog, ZLATO in Čipke iz Slezije
Razstavo je pripravil muzej Gornje Slezije v Bytomu na Poljskem v okviru rednega sodelovanja s Slovenskim etnografskim muzejem. Odprta je bila od 17. 1. do 1. 6. Razstavljenih je bilo 400 izvirnih predmetov, ki so predstavili bogastvo ljudske zlatarske obrti in izdelovanje čipk v Sleziji.
°bredni kruhki, ikone in amuleti iz srbije
S to razstavo je gostoval Etnografski muzej iz Beograda. Odprta je bila od 2. 3, do 20. 5. 1978.
Ustave v gradu Goričane ^UREDITEV STALNE KITAJSKE
zbirke
in indonezijske
Močno smo preuredili predvsem še zbirko kitajskega ohistva. Gre za novo postavitev in zaščito najbolj ogro-
ienlh
predmetov. Očistili smo ves tekstil (zaradi hude
D^mladanske vlagej in ga na novo razstavili. Pri tem gre povsem za zlate plašče In pregrinjala. Vse to je bilo na Dre*? Rešeno, postavitev je bila izboljšana. Več velikih sip	'e bMo res,avriranih in zaščitenih s steklenimi
p narni- Oprana in očiščena je bila celotna zbirka batika.
novno je bil postavljen Indonezisjki batik v dveh raz-pro"}lh. dvoranah. Izdelali smo nove obširne legende pO
Ta sodi v ciklus razstav o kulturah neuvrščenih. Razstavili smo novo pridobljeno zbirko, skoraj 100 predmetov, ki predstavljajo značilna področja mehiške ljudske umetnosti, tO so maske, lončarski izdelki, rezbari je v lesu pa tudi predmeti Iz klasičnih mehiških kultur.
RAZSTAVE V MUZEJU PODSMREKA
STALNA ZBIRKA "LONČARSTVO NA SLOVENSKEM"
To zbirko smo še Izpopolnili, nismo pa mogli uresničiti naše načrtovane nove postavitve in razširitve te zbirke, ki pa je nujna. Več deia je bilo opravljenega za zaščito stavbe, ki jo z globinskim razstreljevanjem v bližnjem peskolomu vztrajno uničujejo.
OBČASNA RAZSTAVA "LJUDSKA KULTURA VIŠNJE GORE IN OKOLICE"
Ob 500-letnioi mesta Višnje gore in praznika občine Grosuplje smo na večji občasni razstavi v 4 razstavnih dvoranah predstavili ljudsko kulturo podeželskega sveta iz okolice Višnje gore. Razstavili smo za to območje vsa značilna področja materialne ljudske kulture od poljedelstva, živinoreje in obrti do zanimive ljudske arhitekture, noše in ljudske umetnosti. Razstava je zgovoren prikaz, kako se hitro menja način življenja ljudi teh krajev Dolenjske. Razstavo je strokovno pripravil dr, Boris Kuhar.
JURČIČEVA ROJSTNA HlSA, MULJAVA
Kljub vsem težavam, ki so nastale ob dogovarjanjih za odkup domačije, smo skrbeli, da je muzej na Muljavi normalno funkcioniral In da smo lahko imeli v tem letu na Muljavi čez 16.000 obiskovalcev. Največ dela je bilo okrog odkupa celotne Jurčičeve domačije in ureditve pravnih zadev — določitev lokacije in gradnje nadomestne stavbe za dosedanjega lastnika. V tej akciji smo aktivno sodelovali s Kulturno skupnostjo in Skupščino občine Grosuplje. Dejstvo, da je Jurčičeva domačija v celoti odkupljena in da bomo lahko že v letu 1979 začeli z uresničitvijo načrta za njeno preureditev tako, da bo lahko v celoti funkcionirala kot muzejska postojanka In da so ob tem tudi pravno rešene vse zadeve, je prav gotovo velik uspeh.
ADAMIČEV ROJSTNI DOM
Slovenski etnografski muzej upra^ja tudi to muzejsko postojanko. V letu 1978 smo skrbeli predvsem ¡a redno funkcioniranje muzeja in smo sodelovali v akciji za Odkup Adamičevega rojstnega doma, ki se bo nadaljevala še v letu 1979. Gre za uresničitev načrta, da bi v tej graščini uredili muzej slovenskih izseljencev.
GOSTUJOČE RAZSTAVE
1. MAL! KRUHEK V SLOVENIJI
V Etnografskem muzeju v Beogradu smo v okviru našega rednega sodelovanja s tem muzejem razstavili
Glasnik SED 19 (1979) 2
40
lesene modele za mali kruhek in tudi samo pecivo ter tehniko izdelave.
LESNE OBRTI NA KRASU
Razstava je bila v Galeriji kraške hiše v Velikem Repnu pri Trstu. To je bilo nadaljevanje prikaza tradicionalnih dejavnosti na Krasu, v ciklusu razstav, ki so se tu zvrstile že v prejšnjih letih in jih je prav tako pripravil Slovenski etnografski muzej. Na razstavi so bile prikazane Številne lesne obrtne dejavnosti. Med temi naj omenimo posodarsko stroko, in Se posebej Skafarsko in sodarsko obrt, ki sta ?na6ilni za vinogradniško področje Krasa. Na razstavi pa so bile prikazane še orodjarske, kolarske in pletarske obrti.
KULTURE NEUVRŠČENIH
Slovenski etnografski muzej je pripravil večjo razstavo s prikazom kulturnega bogastva desetih deiel neuvrščenih S številnimi izvirnimi predmeti je bila predstavljena rast gibanja neuvrščenih, umetnost in kultura (tradicionalna in tudi sodobna) Tunisa, Egipta, Alžira, Kenije, Tanzanije, Indonezije, Indije, Sri Lanke, Peruja In Mehike.
Z razstavo smo gostovali v razstavišču Pokrajinskega muzeja v Ptuju, Pripravljena je bila tako, da lahko z njo gostujemo še po drugih krajih.
ZBIRKE
DEPOJSKI PROSTORI
Najvažnejše delo je bilo opravljeno pri nadaljnji obnovi novo pridobljenih depojskih prostorov v Škofji Loki.
V	depojskih prostorih smo v tem letu opravljali predvsem vzdrževalna dela in redne preglede deponiranih predmetov, v tekstilnem depoju so bile urejene rute in čevlji, iz muzeja v Ljubljani so bili prepeljani In deponirani vsi predmeti Iz razstave Titov rojstni kraj !n ostalih razstav (nad tisoč predmetov), nanovo pa smo deponirali tudi lect in mali kruhek, inicirali vse okužene lesene predmete.
V	tem času smo pridobili 465 novih predmetov, od tega 290 z nakupom In 175 v dar. Med pomembnejše nove pridobitve muzeja sodijo: kompletna čevljarska delavnica iz Gorij, predmeti suhe robe, zbirka starega hišnega Inventarja Iz Brega pri Stični, zbirka steklenine ter zbirka lesenih oredmetov Iz okolice Trsta, maska — rezljana lobanja opice, zbirka ljudske umetnosti iz Mehike — 100 predmetov — in zbirka umetnostnih in uporabnih predmetov Iz Oceanije.
V	letu 1978 je bilo inventarizlranih 740 predmetov.
ARHIV
Arhivski oddelek muzeja je v letu 1978 pridobil 924 kartotečnih listov terenskih zapisov, prepisani so bili v dvojniku in vloženi v arhiv.
K temu moramo dodati še okrog 300 dokumentacijskih enot v dokumentacijo ljudske umetnosti.
Arhiv fotografij se je povečal za 1920 fotografij in za 1810 negativov, pridobili pa smo tudi 200 barvnih diasov.
Posneli smo 16 mm barvni film o iskanju vode z bajalico.
SLOVENSKI.ETNOGRAF
Izdali smo 29, številko Slovenskega etnografa, revije muzeja, v kateri smo objavili več razprav, ki so plod večletnega raziskovalnega dela etnologov SEM in drugih strokovnjakov. Za tisk smo pripravili tudi jubilejno 30. številko Slovenskega etnografa.
PZE ZA ETNOLOGIJO NA FILOZOFSKI FAKULTETI V LJUBLJANI
V Štud. letu 1978/79 se je na PZE za etnologijo vpisalo približno enako število študentov kot prejšnje teto — 119 rednih in 6 Ob delu. V prvi letnik se je vpisalo 58 (17 pod A), v drugi 27 (8 pod A), v tretji 30 (10 pod A) in v četrti 7 študentov. Diplomirali sta 2 študentki, Marija Kozar-Mukič in Inga Miklavčič. Za diplomsko nalogo Način življenja Kupljenka (s posebnim poudarkom na razdobje NOB) je Irena Kunčič-Keršič dobila Prešernovo priznanje za študente za leto 1978. Magistrski nalogi sta zagovarjali 2 kandidatki: v januarju 1978 Mojca Ravnik, bibliotekarja na PZE za etnologijo, nalogo z naslovom: Družinska skupnost v ljubljanskem predmestju, in v septembru Alenka Ložar-Podlogar, strokovna sodelavka ISN, nalogo z naslovom: Zenitovanjske šege Ziljanov.
Pedagoško delo je potekalo po Studijskem načrtu In programih. Zavzemali smo se. da bi bilo delo pri vajah, v okviru študentovskih nalog in praks čim bolj povezano z raziskovalnim in strokovnim deiom slovenskih etnoiogov. Tako so zlasti terenske prakse potekale v sodelovanju z ustanovami In večkrat pod mentorstvom asistentov PZE za etnologijo. Z Oddelkom NOB v Cerknem je potekalo raziskovanje obdobja NOB na Cerkljanskem, z obalno spomeniškovarstveno In muzejskima ustanovama ter arhitekti delo na projektu za revitalizacijo Izole, s Pokrajinskim muzejem iz Kočevja raziskovanje Kostelskega. Ostale prakse so bile organizirane še v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji v Brežicah, Kranju, Novi Gorici, na Havnah, v Novem mestu, Mariboru in Kopru in Slovenskim etnografskim muzejem.
K sodelovanju Z raziskovalci na etnološkem področju so prispevala tudi predavanja o metodoloških problemih raziskovalnega dela, ki so jih imeli: dr. Angelos Baš. dr. Milko Matičetov, dr. Zmaga Kumer, dr. Marija Makarovlč, dr. Ivan Sedej in dr. Tone Cevc. Prof. dr. Vid Pečjak s PZE za psihologijo FF, je predaval o etničnih skupinah Oceanije, Maja 1978 sta bila gosta naše PZE dr. Arnold Nlederer iz Zurlcha in dr. Srebrica Kneževlč z etnološkega oddelka beograjske filozofske fakultete. Prvi je predaval o razmerju med etnologijo In sociologijo, druga pa o Navaho in Hopi Indijancih ter o Margaret Mead in kulturni antropologiji. Vsi obiski so bilt nedvomno koristni in bo tovrstno sodelovanje potrebno nadaljevati tudi v prihodnje.
Raziskovalno delo na PZE je potekalo v okviru raziskovalnih nalog: Etnoioška topografija Vitanja, nosilca Duša Krnel-Umek in Zmago Smitek; Galjevica, nosilka Mojca Ravnik; Slovenska etnoloSka bibliografija, nosilec Janez Bogataj; In na urejevanju zadnjih zvezkov vprašal-nlc za Etnološko topografijo slovenskega etničnega ozemlja, ki jih je skupaj z V. Novakom in V. Voduškom za tisk pripravit Slavko Kremenšek.
Prizadevanja PZE so bila usmerjena tudi v sodelovanje pri novo ustanovljenem raziskovalnem inštitutu na filozofski fakulteti, kar pomeni za sodelavce večje raziskovalno zaledje in večje vključevanje študentov v raziskovalno delo. V okviru projekta Raziskovanje kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem Je nosilec dolgoročnega podprojekta z naslovom Način življenja Slovencev XX. stoletja, Slavko Kremenšek. Seveda pa bo načrtovano delo na enoletni nalogi Etnološka rajonizacija slovenskega etničnega ozemlja In na monografskih obravnavah posameznih izbranih krajev, ki bodo temu sledi'®-mogoče uresničiti le ob sodelovanju čim večjega števila vseh slovenskih etnologov. Delo na vprašalnicah 2a Etnološko topografijo slovenskega etničnega ozemija. pri kateri so sodelovali skoraj vsi slovenski etnologi, se je uspeš"0 končalo, kar je gotovo spodbuda za skupno delo tudi v prihodnje, čim širše sodelovanje naj bi bilo tudi v dru-
Glasnik SED 19 (1979) 2
41
gem podprojektu, ki obsega kulturno ustvarjalnost na Slovenskem med NOB. V okviru tega podprojekta so prijavljene tri etnološke naloge, in sicer: Način življenja med NOB na Cerkljanskem, nosilec Milan Vogel; Način življenja Slovencev v Italijanskih taboriščih med NOB, nosilec Božidar Jezernik; in priprava vodil za etnološko raziskovanje obdobja NOB, nosilec Slavko KremenSek.
Sodelavci PZE so aktivno sodelovali v Slovenskem etnološkem društvu: v izvršnem odboru, uredništvu Glasnika, raznih delovnih skupinah in zlasti pri organizaciji tretjega društvenega posvetovanja Etnologija in sodobna slovenska družba v Brežicah. Vseh pet sodelavcev je v Brežicah sodelovalo tudi z referati, dva referata pa so pripravili študentje PZE. Mednarodnega kongresa etnoloških in antropoloških znanosti v New Delhiju se je z referatom udeležil Zmago šmitek.
Duša Krnel-Umek
ISN SAZU, Ljubljana
Vodja sekcije dr. Milko Matičetov je nadaljevat in hkrati dopolnjeval svoje zapise v nekaterih vaseh Rezije. Posebej je treba omeniti navezavo stikov s predmetno učiteljico slovenščine na osnovni Soli v Sečovljah tov. Požano Grbec. Inštitutu je posredovala na magnetofonski trak posneto folklorno gradivo iz krajev na desnem bregu Rokave, mejne reke med slovensko in hrvaško Istro.
Zbiranje gradiva za pripravo o bedenicah = narcisah je pokazala, kolikšno bogastvo se skriva v slovenskem ustnem Izročilu. Pri terenskem zbiranju in preverjanju je Prišlo na dan, da je starih domačih imen za omenjeni cvet več kot sto, kar je za ok. 24000 km2 slovenskega jezikovnega prostora zelo veliko. Prav tako se je dr. M. Matičetov odločil zbrati In vsebinsko zaokroženo povezati de! svojih razprav — okrog trideset — v knjigo z naslovom: Ob vrelcih bajanja. Ob zdaj že več kot štlrideset-'etnem zbiranju so sadovi njegovih spoznanj in misli o življenju, t.j. o nastajanju, Širjenju, spreminjanju In odmiranju ustnega pripovedništva raztreseni po domačih in tujih strokovnih in drugih glasilih, tako da tudi avtorju samemu marsikaj ni zmeraj lahko dosegljivo, poleg tega Pa skoraj polovica za knjigo odbranih spisov sploh Se ni bila objavljena v avtorjevem materinem jeziku. Približno tretjino so sprožila nepričakovana odkritja v Reziji. Kntična StaiiSča nekaterih slovenskih etnologov do Slovenske fotkloristike, na njene dozdevne romantične Poglede, zamudništvo, nazorske pomanjkljivosti itd. so navedla doslej glavnega in edinega raziskovalca slovenskega ljudskega pripovedništva, da da svoje štiridesetletno delo v kritično presojo slovenski javnosti. Sicer je sekcija za ljudsko slovstvo, pod vodstvom asistentke Marije Stanonik, nadaljevala evidentiranje in ekscerpl-ranje pripovednega gradiva iz desetih slovenskih povojnih časopisov In stodvaintrideset šolskih glasil In diplomskih 'n seminarskih nalog na katedri za dialektologijo, ki bi 'ahko prišlo v poštev za uvrstitev v Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi ter pri pripravi Kazala slovenskih pravljic 'n izdaji slovenskih poved k. Lotila se je teoretičnih vpra-Sanj pri izdelavi prispevka Ustno slovstvo, ki je predviden objavo v publikaciji o Slovencih. Kot že nekaj tet nazaj 'e še dalje sodelovala tudi pri znanstveni temi Slovensko narodnoosvobodilno pesništvo 1941—1945 na PZE za slovanske jezike in književnosti FF v Ljubljani.
Akcija za ljudske šege In Igre
Dolgoletno zbiranje in urejanje podatkov o maskah v pralnem področju na Slovenskem, je sedaj urejeno na 0 250 kartonih, hkrati s tem pa je delo tudi končano. Na vsakem kartonu so: podatek (splošno geslo, tip, posebno 9esloj, kraj zapisa in vir (ime poročevalca, signatura JJistitutske dokumentacije, morebitni bibliografski poda' v Uteraturi). Posebej je urejena krajevna kartoteka, ki pierna okrog 1500 krajev v matični Sloveniji ter deloma nik-v zarnejstvu. Dokončna ureditev je pokazala sicer eKal PomanjKijivosti pri posamezmn gesun, le-ie pa je
skušat nosilec naloge dr. N. Kuret že odpraviti. Tako zbrano gradivo omogoča raziskovanje v različnih parametrih. V naslednji fazi bodo Izdelani tematski zemljevidi; od predvidenih petindvajset je že izdelanih osemnajst.
Zbirajo se že tudi sistematično novi podatki — tokrat o pustnih karnevalih v urbanem področju. Njihovi karnevali vplivajo po eni strani na tipologijo ruralnih mask, po drugi strani pa s svojimi sprevodi opravljajo premalo opaženo socialno-kritično funkcijo. S tem v zvezi smo začeli pregledovati starejše letnike dnevnega Časopisja, ki hrani napovedi In omembe urbanih karnevalov. Pri postavitvi začetkov Osrednjega muzeja slovenskih mask na Ptuju je sodeloval tudi dr. N. Kuret.
Helena Ložar—Podtogar je izdelala elaborat o ženito-vanjskih šegah Ziljanov, ki vsebuje kritični pretres vseh doslej dosegljivih poročil o ziljskl svatbi, od prvega Schleglovega iz I. 1798 do Maroltove študije I. 1935. V evidenco je prišlo 12 slovenskih virov, 14 nemških. 2 angleška In 1 Italijanski. Izčrpani so arhivski viri (Pogatschniggova zbirka v deželnem muzeju v Celovcu, Štajerski deželni arhiv v Gradcu), lastna anketa In terenski zapisi glasbenonarodopisne sekcije Posebno anketno gradivo in terenski zapisi so omogočili koristno primerjavo z opisi iz prejšnjih desetletij. Nato se je lotila obdelave dolenjskega ženitovanja. Okrog 8000 podatkov o omenjenih šegah na Dolenjskem je bilo v I. 1978 dopolnjenih s podatki iz vseh dostopnih dosedanjih objav od Valvazorja dalje.
Zaradi morebitnega proučevanja delovnih šeg je bil napravljen orientacijski obisk v enega od slovenskih rudarskih središč Trbovlje, narejeni pa so bili tudi prvi koraki pri raziskavi mladinskih šeg.
Težišče terenskega raziskovalnega dela je bilo usmerjeno k evidentiranju delno ali popolnoma opuščenega stavbnega fonda in ugotavljanju vzrokov, zakaj občasna bivališča izgubljajo prvotno funkcijo. Zaradi spremenjenih gospodarskih razmer In izboljšanih prometnih zvez po II. svet. vojni je obljudenih občasno naseljenih bivališč vedno manj.
Med novo odkritimi občasnimi zavetišči vetja posebej omeniti opuščene "skorjevke" z Menine planine In naravna zavetišča pastirjev v zijalkah v Kamniških ali Savinjskih Alpah.
Ob praznovanju 200-letnice prvega znanega vzpona na vrh Triglava je dr. Tone Cevc v počastitev tega kulturnozgodovinskega jubileja s posebno raziskavo osvetlil razmere pred 200 leti na planini Velo polje. Zbral je dosegljivo gradivo in v samostojni študiji orisal družbene in kulturne razmere na tej planini okrog I. ((d, ob tem pa tudi predstavil planšarske koče, v kakršnih so prenočevali gorniki, ko so osvojili vrh. Opisal je nošo, prehrano pastirjev in oblike družabnega življenja v ptanlnskem zaselku iz tistega časa, s čimer je bil vsaj delno ovrednoten tudi delež bohinjskih pastirjev pri osvojitvi najvišjega vrha v Sloveniji in Jugoslaviji.
Proti koncu leta se je dr. Tone Cevc lotil obdelave doslej neraziskanih in v slovenski etnološki literaturi neomenjenih naravnih zavetišč pastirjev v Kamniških ali Savinjskih Alpah. Nadrobne raziskave doslej zbranega gradiva so pokazale, da je bilo od konca 15. stol. do druge polovice 16. stol. obljudenih več kot deset planin. Pri tem je novo spoznanje, da so na veČini teh pozno-srednjeveških planin živeli pastirji v naravnih zavetiščih: v zijalkah, vrtačah, pod prevesniml stenami. Kdaj so pastirji na planinah v Grintovcih opustili naravna zavetišča kot občasna bivališča, ostaja za sedaj še odprto vprašanje. Gotovo je le, da so na nekaterih planinah živeli pastirji še v začetku 20. stol. v zijalkah.
S slikovnim gradivom iz Inštitutove fototeke in diateke smo sodelovali pri "Zakladih Slovenije", ki jih je Izdala Cankarjeva založba. Prav tako so sodelavci inštituta aktivno sodelovali pri sestavi geselnika za etnologijo, ki bo uvrščen v splošni geselnik za Slovensko enciklopedijo.
Glasnik SED 19 (1979) 2
42
V Medakademijskem odboru za raziskovanje ljudskega življenja in Šeg smo prispevali h glavni nalogi odbora v I. 1978 slovenski delež k "Etnografiji Južnih Slovanov". Oddali smo rokopis 195 tipkanih strani ("Etnologija Slovencev") v redakciji dr. A Baša. Celota sicer Še nI izšla (v ruščini pri moskovski Akademiji nauk); izšla pa naj bi pri Cankarjevi založbi Etnologija Slovencev, za kar so bile vse leto priprave v teku.
Sodelavci inštituta so se udeležili — tako aktivno kot tudi pasivno — raznih domačih in tujih strokovnih zborovanj, posvetovanj ter predavanj, sodelovali so pri raznih strokovnih in družbenih organizacijah, sprejeli pa so tudi več strokovnih obiskov.
Sinja Zemljič—Golob
ETNOLOŠKI ODDELEK GORENJSKEGA MUZEJA KRANJ
Gorenjski muzej v Kranju ima enega etnologa. Zaenkrat nI možnosti, da bi mislili na to, da bi odprli še eno delovno mesto za to področje.
V letu 1978 je bilo opravljeno obsežno terensko delo v bohinjskih planinah, ki je obsegalo etnološko topografijo planin in snemanje dokumentarnega filma o bohinjskem planšarstvu na primeru pašne srenje Studor—Stara Fužina. Topografsko akcijo v Bohinju je organiziral Gorenjski muzej, gmotno pa jo je omogočila Krajevna skupnost Stara Fužina, Film o bohinjskem planšarstvu je sestavni del večjega projekta, ki načrtuje serijo etnoloških dokumentarnih filmov, projekta, ki ga je izdelalo SED v sodelovanju z DDU UNIVERZUM v Ljubljani. Etnolog GM je prt tem filmu sodeloval kot avtor sinopsisa in strokovni svetovalec ter organizator dela na terenu.
Akcija etnološke topografije planin je obsegala 23 delovnih dni. Pri tem delu sta s strokovnim delavcem muzeja 7 dni sodelovala tudi muzejski fotogral in dijak iz Studora (kot vodič In nosač aparature), nekaj dni tudi arhitektka Marija Cerar, ki je opravila arhitektonske meritve štirih planšarskih objektov. Obiskali smo 25 planin. Topografska dokumentacija je obsegala popis današnjega stanja planšarskih naselij: vodne razmere, število in lastništvo stanov, stanje In značilnosti pastirskih zgradb, kolikor je bilo mogoče tudi današnji namen zgradb, popis inventarja po posameznih stanovih in sirarnah, na planinah, kjer še pasejo, tudi popis števila živine, planšarskega osebja, ledinskih imen posameznih pašnih območij v okviru planine. Fotografsko smo dokumentirali naselje kot celoto, zunanjost in notranjost stavbe, predmete, ki so sestavni del Inventarja, ter življenje in delo pastirjev, spremljali smo pastirske selitve in dokumentirali značilne oblike prometa. V bohinjskih planinah je bilo v tem času izdelanih nad 1100 fotografskih dokumentacij v črno-bell in le neka) manj kot 400 v barvni tehniki. Posebna skrb je veljala zbiranju predmetov — tvarnih dokazov o načinu življenja bohinjskih planšarjev. Prav je, da tudi na tem mestu povemo, da je s predmeti podobno kot s stavbami, še slabše je V opuščenih stanovih po veliki večini od inventarja ni ostalo drugega kot ognjišče, pogradi, police in klopi — torej inventar, ki je sestavni del zgradbe. To Še zlasti velja za planine v višjih legah, na nižjih senožetrih planinah je stanje v tem pogledu nekoliko boljše. Gospodarske pristave na senožetnih planinah so v zvezi z njihovo dvojno gospodarsko funkcijo (pašnik, travnik) do danes ostale bolj živo povezane z gospodarstvom v dolini, saj se tu še vedno naseljujejo domačini v času košnje pa zato tudi zgradbe bolje vzdržujejo in nadzorujejo njihov inventar. Zato je razumljivo, da smo zbrali največ predmetov v Vojah in Konjski dolini, na visokih planinah smo zbrali nekaj več le v Lazu, posamezne kose še na planinah Jezero, Viševnik, Dedno polje, Suha.
Terensko delo je obsegalo Se nekatere druge naloge, V Gornjesavskl dolini smo posneli zadnji del dokumentarnega filma o naseljih In stavbarstvu (na Planini pod
Golico, Prihodih in v Ratečah). V sodelovanju s filmskim reaiizatorjem tega dela M. Križnarjem je bil film tudi kabinetno obdelan in pripravljen za projekcijo,
V	okviru akcije Arhitekturne meritve je bil arhitektonsko in opisno dokumentiran kmečki dvorec na Golniku, ki ga je prizadel potres in ga zdaj ni več.
Nekaj terenskega dela je bilo tudi v zvezi s pridobivanjem muzejskih predmetov v Bohinju in v okolic: Kranja. Depojska zbirka se je v preteklem letu povečala za nekaj nad 200 predmetov, od tega je bilo v bohinjskih planinah pridobljenih okrog 70 predmetov s področja planšarstva in nekaj tudi iz področja oglarstva.
Razstavna dejavnost je bila v preteklem letu bolj skromna. Za krajevni praznik na Zgornji Beli smo pripravili razstavo domoznanskega značaja z naslovom Bela skozi čas. Njen sestavni del je bilo tudi sicer skromno etnološko gradivo o kmečkem stavbarstvu, beljanskem žbičarstvu in pletarstvu pa o spremembah v socialnem sestavu domačinov.
Novost v razstavni dejavnosti je bila muzejska razstava na prostem. Na ploščadi pred Prešernovim gledališčem je bila nekaj dni na ogled razstava informativno-propagandnega značaja z naslovom Iz kmečkega življenja. Razstavili smo večje predmete iz depojske zbirke s področja najpomembnejših tradicionalnih gorenjskih kmečkih dejavnosti: poljedelstvo, živinoreja, oglarstvo in domače platnarstvo. Razen originalnih predmetov je bilo na ogled tudi nekaj fotografskih ilustracij. Ob otvoritvi razstave je bil organiziran recital v ljudskem tonu uglašene lirike mladega pesnika Damjana Jemsterleja iz Zasipa pri Bledu. Poseben poudarek je prireditvi dala Še pesem pevcev iz Podkčrena; Za zvočno opremo filma o kmečkih naseljih in stavbarstvu v Gornjesavski dolini smo zbrali pesmi iz magnetofonskih zapisov, ki jih hrani Glasbeno-narodopism inštitut v Ljubljani In ki jih je posredoval in tudi presnel strokovni sodelavec Inštituta Julijan Strajnar,
V	pripravah na bodočo stalno zbirko v Gorenjskem muzeju Je bil v grobem izdelan osnutek scenarija za etnološki del zbirke za obdobje od sredine preteklega stoletja do prve svetovne vojne.
Dokumentacija etnološke zbirke je v Gorenjskem muzeju v zaostanku, vendar si prizadevamo, da bi tudi v tem pogledu stanje zadovoljivo rešili. Fotografska dokumentacija predmetov se nadaljuje, tako tudi inventarlzaclja v inventarnl knjigi. Razen skromnih zametkov še nimamo predmetna kartoteke. Fototeka je urejena na podlagi zaporednih številk filmskih snopičev v kartonskem ovitku (npr F200/1—35 — kar pomeni zaporedno številko posnetka v enoti snopiča). Po tem zaporedju SO posnetki vpisani v fototečno inventarno knjigo, fototečni kartoni pa so združeni po panogah, pri arhitekturi pa tudi po abecednem zaporedju. Po panogah so urejeni tudi terenski zapiski z vsebinskimi členitvami, ki jih nakazujejo vprašalnice za posamezna področja kulture. Vendar je treba dodati, da precej, zlasti starejšega gradiva še ni prepisanega.
V	sodelovanju s SED so bili narejeni prvi koraki na etnološki regionalizaciji v območju GM. Izdelana je bila utemeljitev etnoloških lokalitet v Gornjesavskl dolini. Etnolog in fotograf GM sta s svojimi prispevki sodelovala na razstavi Človek skozi objektiv etnologa, na posvetovanju v Brežicah pa je GM sodeloval s prispevkom Odnos do etnologije med anketiranci v Kranju.
Anka Novak
ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO V KRANJU
Varstvo etnoloških spomenikov obsega redno dejav* nost zavoda (izdaja soglasij, mnenj in predlogov za lokacijska in gradbena dovoljenja, sodelovanje pri urbanističnih načrtih in prostorskih planih) in praktične spomeni-škovarstvene akcije na posameznih kulturnih spomenikih-
Glasnik SED 19 (1979) 2
43
V letu 1978 so bila izvršena restavratorska dela na naslednjih etnoloških spomenikih:
—	Dokumentirana je bila Malijeva hiša na Golniku pri Kranju in sneta freska s fasade. Hiša je bila zaradi potresnih poškodb porušena.
—	Na fasadi Tomanove hiše v Kamni gorici sta bili restavrirani dve freski,
—	Liznekova hiša v Kranjski gori Je bila dokončno prekrita s Skodlami. Na obcestni fasadi sta bili odkriti dekorativna poslikava in freska. Začela so se gradbena dela z odstranitvijo kasnejših zidov in dotrajanih stropov.
Temelji in zidovi so bili utrjeni in injektirani, izdelana je betonska plošča nad kletjo In v nadstropju,
—	Zavod je strokovno sodeloval pri sanaciji Primozkove kašče v Pristavi pri Tržiču. Od potresa poškodovano zidovje je bilo injektirano in statično sanirano.
Zavod nima zaposlenega etnologa—konservatorja, zasedba tega delovnega področja je po srednjeročnem programu zavoda predvidena v obdobju do leta 1980.
Vladimir Kniflc
etnološki oddelek loškega muzeja, skofja
loka
Loški muzej, Skofja Loka. Etnološki oddelek.
V	muzeju je zaposlen en etnolog In zaenkrat nI možnosti za nastavitev še enega.
Nadaljevali smo s terensko raziskavo o načinu življenja v Gorenji vasi in njeni okolici. Odkupovali smo Predmete in zapisovali razne zanimive podatke v Davil, Gorenjih Novakih, Pevnu, Potoku, Stirpnlku, Skofjl Loki In Železnikih. V Zgodovinskem arhivu v Ljubljani, oddelku v Škofjl Loki, smo Iskali podatke o platnarjih, bar-varjih in podobarjih. Raziskava "Klobučarstvo od sredine 18. stol. v Skofji Loki" je bila objavljena v 25. Številki Loških razgledov.
V	letu 1978 smo odkupili 195 predmetov. Prevladujejo predmeti v zvezi s poljedelstvom, prehrano in prometom. 2eio veseli smo bili odkupa Izveska loškega kiobu-čarskega mojstra iz začetka 20. stol., slike na steklo {Sv. Notburga), ki je delo selške delavnice iz 19. stol., ter volnenih klobukov in copat, ki jih je za klobučarsko zbirko izdelal klobučar Matija Štuplca Iz Nadleska. Veliko deia smo imeli s slikami na steklo in panjskiml končnicami zaradi ugotavljanja originalnosti In preverjanja raz-n'h podatkov. 2al se je rešitev te zadeve prevesila v Prihodnje leto. Vsi došli predmeti ter veliko deponiranih So bili preparirani, izvršena je bila tudi konservacija Malega kruhka.
V	sredini ieta smo nabavili nove obrazce — kartotečne liste — za predmete, zapiske, fotografije, diapozi-livei negative, hemeroteko, za risbe in načrte ter za reglstracljo objektov in predmetov na terenu In smo že začeli z delom na teh obrazcih (fotografije, negativi, hemeroteka, diapozitivi).
Postavili smo novi stalni zbirki: "Klobučarstvo" in Cipkarstvo" ter naredili nekaj dopolnil k zbirki Glavnlkarstvo". Od 17. 5. — 19. 6. 78 je gostovala v J^uzeju potujoča razstava "Poslikane panjske končnice", 1 3t> jo pripravili Muzeji radovljiške občine iz Radovljice,
Na desetdnevni praksi sta bila v muzeju absolventka ¿E za etnologijo, ki se je seznanila z notranjim muzejem delom (absolventkina želja), in loški dijak, ki je ,stil in prepariral predmete. Iz Tekstilnega muzeja v Til-ur9u je prišel ing. P. J. M. van Gorp, ki se je zanimal za 'tarsko, čipkarsko in tkalsko obrt na Loškem.
Problematika skansena na grajskem vrtu še ni rešena, marcu je bilo govora o nekakšni "kulturni coni" na Na podlagi predlogov (udeleženci SEM, Loški JaU2ej, Kulturna skupnost) za vrt in objekte je bila izde-Podrobnejša študija o namenu kompleksa. Za vrt je 1 J^eian načrt s prikazom ljudske arhitekture Gorenjske Objekti (dipl. ing. arh. M. Loboda). V oktobru je
Odbor za organizacijo izseljenskega piknika (v sklopu SO Sk. Loka) sprejel sklepe: da bo piknik ponovno prihodnje leto; da bodo oddali grajski vrt z objekti Krajevni skupnosti v Skofji Loki; leseno plesišče, ki že sedaj kvari pogled na skansen, bodo zamenjali z betonskim — poleg plesa bo ta prostor služil tudi kotalkanju; Skoparjeva hiša bo namenjena vodstvu prireditve. Po muzejskem sklepu so bili odstranjeni predmeti iz "Skoparce", saj objekti, postavljeni v skansenu, ne služIjo več svojemu namenu, ampak so skladiščni prostori za mize in stole. Muzej je edino nudil strokovno in finančno pomoč pri ponovnem kritju strehe Vrhovčevega mlina v skansenu. Sestankov In raznovrstnih sklepov bo verjetno še veliko. Kako se bo zadeva rešlia, zaenkrat še ne vemo. Trenutno smo še popolnoma nemočni; "prva violina" smo edino, ko je govora o neurejenosti skansena, kajti, kot vse kaže, vzroki za neurejenost so povsem ne važni, važen je edino le dobiček, ki pa ne pripada muzeju.
Meta Sterie
ČEBELARSKI MUZEJ v Radovljici, deluje v sklopu Muzejev radovljiške občine. Muzej proučuje čebelarstvo in nanj vezano ljudsko umetnost v slovenskem prostoru.
V	ustanovi je zaposlen 1 kustos — študentka etnologije ob delu.
V	srednjeročnem programu predvidevamo nastavitev vsaj še enega strokovnega delavca, čeprav so možnosti za odpiranje novih mest majhne.
V	tetu 1978 se je v muzeju nadaljevalo interno delo:
—	inventarizacija novo pridobljenih predmetov;
—	muzej je nadaljeval s fotografsko dokumentacijo stalne zbirke (črno-beli negativi in fotografije za predmetno kartoteko fototečnih listov);
—	strokovna vodstva po muzeju.
Na terenu je muzej zbiral podatke o čebelarjih v krajih Gorjuše, Koprivnik, Srednja vas, tešnjica. Pridobil je nove čebelarske predmete iz radovljiške okolice.
Postavljena je bila potujoča razstava poslikanih panj-skih končnic, ki je gostovala v Kranju, Tržiču, Skofji Loki in Portorožu ter Novem mestu,
TV Zagreb je posnela izobraževalno oddajo o Čebelarskem muzeju in o gorenjskem čebelarstvu.
V	teku so bile priprave za postavitev stalne zbirke, ki bo prikazovala življenje kroparskega In kamnogorlškega žebljarja in kovača (KOVAŠKI MUZEJ Iz Krope). Sodeloval bo sodelavec P2E za etnologijo.
Kustos se je udeležil republiškega posvetovanja etnologov v Brežicah.
Ida Gnllšak
etnološki oddelek pokrajinskega muzeja v kopru
V	oddelku za etnologijo je zaposlen en etnolog, vendar bo v naslednjih letih (srednjeročni program) z ureditvijo samostojnega etnološkega muzeja, kot depan-danse, sistematizirano še eno mesto za etnologa.
Obnova meščanske kuhinje:
Glede na potrebo pO doslednejši muzeološki predstavitvi meščanske kuhinje v muzejskih zbirkah in potrebo po temeljitem čiščenju prostora, smo pristopili k omenjeni preureditvi. V ta namen je bila Izdelana dokumentacija. Nanovo postavljeni predmeti so bili restavrirani ali očiščeni in vsi ponovno inventarlziranl. Izdelan je kartotečni zapis vseh nanovo postavljenih predmetov. Nekateri eksponati, ki ne sodijo v zbirko, so bili izločeni. Pripravljena je tudi trojezična legenda. Prenovitev zbirke sodi v sklop postopne modernizacije in preurejanja muzejskih zbirk.
Revitalizacija historičnega mestnega jedra Izole — interdisciplinarno sodelovanje {etnološka študija — I. faza).
Naročnika izdelave dokumentacije sta Skupščina občine Izola in Samoupravna stanovanjska skupnost
Glasnik SED 19 (1979) 2
44
Izola. Nosilci izdelave dokumentacije pa so: Medobčinski zavod za spomeniško varstvo Piran (spomeniško varstvena valorizacija). FAGG — VTO oddelek za arhitekturo (arhitektonski del) In Pokrajinski muzej Koper (etnološka študija) v sodelovanju s Pomorskim muzejem Piran in Filozofsko fakuiteto — PZE za etnologijo.
V	okviru priprav te akcije je bil izdelan vprašalnik, ki je obsegal 89 vprašanj, osebni list In 8 tabel. Vzorec anketiranja je bil narejen v sodelovanju s sociologi. Anketa je bila izvedena v času od 18. do 30. septembra v sodelovanju s študenti PZE za etnologijo. Ob zaključku I. faze revitalizacijskega načrta je bila v Izoli ob koncu leta pripravljena razstava, Kjer je bilo prikazano gradivo arhitektov, umetnostnih zgodovinarjev in etnologov, ki pa so svoje rezultate tudi grafično predstavili, Z razstavo in javnimi tribunami, ki predstavljajo že uvod v II. fazo dela, poteka nujno sodelovanje med uporabniki, Izvajalci In načrtovalci prenove starega dela mesta.
Oislocirani etnološki oddelki (v pripravi):
V	okviru preureditve in prezentacije arhitekture gotske hiše na Gramschijevem trgu v Kopru za samostojni etnološki muzej, je Medobčinski zavod za spomeniško varstvo Piran izdelal kompletno dokumentacijsko gradivo stavbe in že pričel z obnovitvenim! deli. V ta namen je bila v okviru Pokrajinskega muzeja Koper, SED Ljubljana in Zavoda za spomeniško varstvo Piran osnovana komisija, ki si je prostore ogledala in bo v isti zasedbi sodelovala tudi pri nadaljnjih obnovitvenih delih.
Priprave za postavitev dislociranih etnoloških oddelkov pa potekajo še v Pregari in Hrastovljah, V teh vaseh in okolici sta bila zato izdelana popis in foto-dokumentacija obstoječih etnoloških spomenikov in predmetov.
Etnolog je kot mentor sodeloval (marec, april, maj} z etnološko sekcijo pri Obalnem klubu mladih raziskovalcev. Članici te sekcije sta z nalogo "Družinska skupnost in delitev dela med njenimi člani" (Dekani) sodelovali na republiškem tekmovanju "Znanost mladini" v Ljubljani.
Posvetovanja, strokovne ekskurzije:
—	strokovna ekskurzija v etnološki muzej v Vidmu v okviru obnove meščanske kuhinje, ki ima analogne postavitve, maj — 1 dan;
—	posvetovanje Slovenskega etnofoškega društva v Brežicah, junij — 2 dni;
—	strokovna ekskurzija v Padovo, Verono, Piazzollo sul Brento v okviru adaptacije muzeja in nove postavitve etnološkega muzeja, november — 2 dni.
Zvona Ciglič
ETNOLOŠKI ODDELEK POMORSKEGA MUZEJA "SERGEJ MASERA" V PIRANU
Muzej deluje na celotnem slovenskem etničnem prostoru. Zaposluje enega etnologa. Delovno mesto sem nastopila 1. 7. 1978. Pred tem v muzeju nI bilo kustosa za etnologijo, Možnosti za odpiranje novih delovnih mest trenutno ni.
Glavno raziskovalno delo etnologa je bilo medinstitucionalnega značaja. Sodelovala sem v prvi fazi akcije "Prenova starega mestnega jedra Izole", ki je potekala na terenu od 18. do 30, 9. 1978, nadaljevala pa se je s preučevanjem in analizo zbranega gradiva. Naročnika večletne akcije sta Skupščina občine Izola ter Samoupravna stanovanjska skupnost Izola, nosilci izdelave dokumentacije pa so naslednji: Medobčinski zavod za spomeniško varstvo Piran (spomeniško varstvena valorizacija), Univerza v Ljubljani, VTO Arhitektura (arhitektonski del), Pokrajinski muzej Koper v sodelovanju s Pomorskim muzejem v Piranu (etnološka študija) In Filozofska fakulteta v Ljubljani — PZE za etnologijo. Etnološko delo Je zajelo izdelavo vprašalnika in neposredno anketiranje na terenu, ki je zajelo 215 družin, izbranih po določenem sistemu vzorčenja, in se ga je udeležilo 10 študentov PZE za etnologijo FF v Ljubljani.
Namen etnološkega prispevka v načrtu prenove je bil sledeč: nujno je bilo potrebno spoznati vzajemno pove-
zanost med meščani in starim jedrom, predvsem pa, kaj jo pogojuje in v kolikšni meri. Anketiranje naj bi imelo hkrati čim večjo vlogo v uresničevanju obnove, obenem pa naj bi postalo tudi sestavni del informiranja in angažiranja prebivalcev v starem delu Izole. Kot kustos za etnologijo v Pomorskem muzeju sem se osredotočila na vprašanja, ki kažejo na usmerjenost delovanja naše ustanove, Vprašanju ribištva sem posvetila velik del svojega zanimanja, z omenjeno tematiko pa bom nadaljevla tudi v prihodnjem letu, bodisi samostojno bodisi v medin-stitucionalnem okviru.
Prva faza raziskave se je končala z otvoritvijo razstave "Gradivo I", 28. 12. 1978 na Kristanovem trgu v Izoli, kjer je bilo gradivo predstavljeno širši javnosti.
Ostalo terensko delo etnoioga je potekalo v zvezi s pripravami na praznovanje 25. obletnice Splošne plovbe, ki jo bo DO slavila oktobra 1979. V adaptirano vilo v Portorožu se bo preselila stalna zbirka Splošne plovbe, hkrati pa bodo v njej našle mesto tudi občasne razstave. V teku je že akcija "Svet, kakor ga jaz vidim", ki je namenjena amaterski fotografiji mornarjev in se Ji je delno pridružit tudi že etnolog s svojim konceptom. Obisk ladij "Goranka" in "Trbovlje" v izolskem doku naj bi dal prve rezultate.
Etnološka dokumentacija zaradi kratkotrajne nastavitve in dela etnologa še ni urejena. Decembra sem pričela s temeljItejšimI pripravami, ki so zajele v svoj program tudi koncept enotnega dokumentacijskega sistema, ki naj bi ga v prihodnje uvedli v večini etnoloških oddelkov slov. muzejev.
V	muzeju je stalna zbirka o soiinarstvu, ki sta jo na podlagi dela med leti 1956—1963 pripravila ravnatelj Pomorskega muzeja Miroslav Pahor In tedanja sodelavka Pokrajinskega arhiva v Piranu Tatjana Poberaj. Delo O omenjeni tematiki še ni zaključeno, zato bo v prihodnje možno spremeniti tudi postavitev stalne zbirke o soiinarstvu.
Kot etnolog sem v letu 1978 sodelovala s kustosom za etnologijo iz Pokrajinskega muzeja v Kopru, z Medobčinskim zavodom za spomeniško varstvo v Piranu, s FAGG—VTO za arhitekturo ter PZE za etnologijo FF v Ljubljani (interdisciplinarna akcija "Prenova starega mestnega jedra Izole"),
Kot kustos— pripravnik pogrešam sodelovanja med etnološkimi oddelki posameznih muzejev. Etnologi imamo svoje društvo, ki usklajuje potrebe in naloge ter cltje našega dela, vsekakor pa bi bila nadvse koristna izmenjava mnenj in izkušenj tako med muzejskimi delavci z dolgotrajnimi delovnimi izkušnjami, kot tudi z mlajšimi kolegi, ki so krajše obdobje zaposleni v muzejih. Mislim, da bi bilo v prihodnje koristno razmisliti tudi o tem vprašanju in prav problemom, ki se porajajo ob delu v muzejih, posvetiti nekaj več pozornosti.
Zora Žagar
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
Pokrajinski muzej v Celju ima zaposlenega enega, vendar zaenkrat ni predvidena nastavitev še enega etnologa, V okviru priprav za postavitev stalne etnološke zbirke smo terenske raziskave usmerili na področje Kozjanskega, ker to še ni popolnoma obdelano. V okolic' Buč, Sei in Virštanja smo s področja materialne kultur6 opravili pregledno obdelavo nabiralništva, poljedelstva, sadjarstva in vinogradništva. Poleg tega smo pregledno obdelali tudi del duhovne kulture.
Dokumentacija je urejena na podlagi knjig, kartotek in zbirne kartoteke. Zbirna kartoteka je urejena tako. da so v njej zbrani podatki Iz kartoteke zapiskov, fototeke. risb in diateke, ki se nanašajo na neko določeno območje ali kraj.
V	letu 1978 je etnološki oddelek pripravil dve občasm razstavi. Prva, z naslovom "Ljudski nakit", je bila manjši in v okviru Zlatarske razstave v našem muzeju. Druga občasna razstava — "Ljudska umetnost" — sodi v priprave za postavitev stalne etnološke zbirke In je del cikla raz*
Glasnik SED 19 (1979) 2
45
stav s skupnim naslovom "Zanimivosti iz etnološke zbirke". Etnološki oddelek Pokrajinskega muzeja v Celju sodeluje s sosednjimi muzeji, s PZE za etnologijo in Zavodom za spomeniško varstvo v Celju.
Vladimir Stibar
ETNOLOŠKI ODDELEK POKRAJINSKEGA MUZEJA V PTUJU
1 Pokrajinski muzej v Ptuju, Muzejski trg 1
2.	V etnološkem oddelku je zaposlen en etnolog. V sedanjem srednjeročnem obdobju ni možnosti za odpiranje novih delovnih mest.
3.	Terensko delo je bilo osredotočeno le na zbiranje predmetov in fotografsko dokumentiranje posameznih prireditev in raznih opravil. Raziskovalno delo je bilo zaradi subjektivnih vzrokov povsem onemogočeno. Etnolog je sodeloval pri snemanju filma o vinogradništvu.
4.	Dokončno je bil popisan ves fond fotografij In negativov etnološkega oddelka. Ostaja še ureditev kartoteke, kar bo mogoče ob nakupu le-te.
Novo pridobljeni predmeti so sproti inventarizirani, čeprav manjkajo nekateri osnovni podatki. Obenem Je urejena tudi predmetna kartoteka.
5.	Stalna zbirka Maske in opravila je bila odprta 12.8. 1978, v prostorih bivše grajske žitnlee. Prikazuje panonsko vas s tipičnim) hišami, notranjo opremo, orodje, ki ga rabijo pri določenih opravilih, nošo ter pustne maske, ki trenutno obsegajo ptujsko-poljske kurente, ruse in Piceke, čeprav so tendence, da se ta zbirka razširi v osrednje slovenski muzej mask. V spodnjem defu žitnice je prikaz nekaterih izdelkov pletarjev, lončarjev, modelov za tisk blaga, pripomočkov za predelavo lanu, predenje, tkanje. Ob otvoritvi je Izšel katalog,
6.	Muzej je sodeloval z Institutom za slovensko narodopisje pri SAZU ob pripravi zbirke Maske in opravila, še posebej pa z Etnografskim muzejem iz Ljubljane, ki je pripravit razstavo Kulture neuvrščenih. Tudi ob tej razstavi je izšel katalog.
Ceh Majda
POKRAJINSKI MUZEJ V MURSKI SOBOTI
Na področju dejavnosti soboškega muzeja je v lanskem letu omembe vredno raziskovalno delo. Za urbanistični prostorski plan mesta Murske Sobote in njene najbližje okolice je kustos—etnolog zbiral podatke o Se obstoječem pristnem ljudskem stavbarstvu. Predvsem pa le v okolici Murske Sobote sledil spreminjanju ljudske Arhitekture. V poletnih mesecih je na področju bogo-Hnsko-dobrovniških vinogradov Štiričlanska ekipa/kustos—etnolog, prostoročni risar in dva tehnična rlsar-ta--arhitektaj raziskovala razvoj vinogradniške ljudske arhitekture od konca devetnajstega stoletja do danes. Izcedki so objavljeni v lokalnem časopisju in v reviji Naptar" — koledarju madžarske narodnosti v Prekmurju. rispevki imajo namen opozoriti na minevanje ljudske ulture v Prekmurju in na potrebo po hitrem spome-n'škovarstvenem ukrepanju.
V letu 1967 je izšla pri Pomurski založbi v Murski pSobotl edicija etnoloških študij pod naslovom: ttnografija Pomurja I". V srednjeročnem programu , omurske založbe je v zbirki "Pomurjane" programirana 'zdaja edicije "Etnograflja Pomurja II.'*. Leta 1975 se je 6set etnologov s študijami, predvsem Iz materialne u|ture, pogodbeno zavezalo, da predložijo zaključene Rudije do konca leta 1976. V jeseni leta 1977 je urednl-Pomurske založbe z dopisom obvestilo vse sode-Avce' Ca prispevke pošljejo najkasneje do konca leta y/8. le tako lahko založba programira izdajo v bližnji Pr|hodnosti. Do danes sta na upravo muzeja v Murski ^sobti prispeli le dve študiji.
zb' ti '®nskem le'u ¡e izSel v seriil muzejskih vodnikov v irki "Kulturni in naravni spomeniki Slovenije" vodnik po etnografskem oddelku Pokrajinskega muzeja v Murski
Soboti z naslovom "Soboški muzej II." Namen vodnika je, da popelje obiskovalca po muzeju in opozori na nekatere značilnosti iz ljudske kulture Pomurja, predvsem Prekmurja. V vodniku sta objavljeni dve karti, ki ponazarjata še ohranjeno ljudsko stavbarstvo in šege, navade v Pomurju. Topografska karta pa ponazarja obrti, ki so se v Pomurju ohranile do danes, v glavnem le še kot domače delavnosti.
Notranje delo v etnološkem oddelku je bilo usmerjeno na dokumentiranje tehničnega In prostoročnega terenskega gradiva ter tototeke terenskega gradiva. Vpisovanje terenskega gradiva po zaključeni terenski akciji se vedno sproti opravi.
Razstavno gradivo v muzejskih razstavnih prostorih je v muzejski dokumentaciji strokovno nastavljeno, kar Je pomembno v primeru kraje. Preverjeno Je bilo stanje muzealij v razstavnih prostorih po kartoteki, Inventarnl knjigi in oštevilčenih predmetih.
Iz lončarske razstave v muzeju je bil razstavni material prenešen v shrambo. Razstavljeni pa so drugI lončarski Izdelki, ki še niso bili dani na ogled.
Muzej v Murski Soboti si je v lanskem letu pod strokovnim vodstvom kustosov ogledalo šesttisoč obiskovalcev.
EtnoloSki oddelek bo v letih 1981—1985 postavljen v devetih razstavnih prostorih. Razstavljeno gradivo bo predstavljeno na moderen, izložbeni način (pri katerem se posamezni predmeti lahko Izložbeno menjajo) in delno na klasičen način.
Vlasta Koren
DRUŠTVENE NOVICE
Sestanek o raziskovalni nalogi Galjevica
Prvega februarja tega leta je SED priredilo sestanek, na katerem sem kot nosilka raziskovalne naloge Galjevica poročala o delu, ki ga v sklopu projekta Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja finansira Raziskovalna skupnost Slovenije. Ker poteka že tretje, torej zaključno leto etnološkega preučevanja tega ljubljanskega delavskega predmestja, sem lahko govorila o metodičnih izkušnjah in metodoloških spoznanjih in težavah, ki so vezane na monografsko zasnovo in teren, kakršnega etnologi večinoma še ne poznamo. Dotlej sem obravnavala predvsem družinsko-sorodstvene zveze in družbeno kulturo, zato sem tudi na sestanku posvetila največ pozornosti tem življenjskim področjem.
Pogovor, ki je sledil po predststavitvi raziskave, se je razvnel o odnosu etnologije in urbanizma. Monografske raziskave izbranih krajev in področij ter druge etnološke raziskave, ki se opirajo na arhivsko in terensko gradivo in so namenjene gene-tičnemu tolmačenju načina življenja v različnih okoljih, namreč nudijo neposredno uporabne rezultate (npr. oblika in funkcija naselja ter stavb, stavbna tehnika, številčnost prebivalstva v naselju in številčnost posameznih družin, gostota naseljenosti zgradb in stanovanj, promet in komunikacije, družabost, miselnost, vrednote, odnos do lastnega bivalnega okolja, itd.) in znanje o značilnih social-no-kulturnih vsebinah v teh okoljih. Tako smo se