DrednIStvo: Schilleijeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * list izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nežrankirani dopisi se ne sprejemajo. Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. ravntttvo: Schillerjeva cesta.šftv. 3. Naročnina znaša za avstPO-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12«) četrtletno ... K «"&<> mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo: celoletno ib . ■ K 28 — za vse drage dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od eveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust Posamezna štev. stane 10 h. Štev. 61. Telefonska ilevllka 6$. Celje, v ' , 16. marca 1910. Čekovni račnn 4M17. I L6tO H. Iz lažnega Horotana. »... rod za rodom gine, to povest je domovine.« I. Ponemčevanje na Koroškem vidno napreduje. IfeffcM sedež slovenski vojvoS — Oospa &ve!a ie bila pred 25 leti še slovenski kraj, danes je od Gospe Svete potisnjena narodnostna meja daleč proti jugu in nekdanji sedež slov. vojvod je danes v popolnima nemškem okraju. Na otoku Vrbskega jezera1 pri Celovcu so govorili še pred 10 iefi nekateri slovensko, danes ne razume od prebivalcev otoka nihče slovenski. Stari so izumrli, mladi se pa niso naučili slovenske govorice. In tako bi lahko našteli stotine krajev, kako se pogrezamo v nemško morje. Važen kraj je Velikovec, Nemci sami ga imenujejo ključ do slovenskega dela Koroške. Dasi Nemci vse prizadevajo, da bi si Velikovec ohranili in iz njega prodirali v slovenski del dežele, je umevno samo ob sebi. Da je njihovo delo žal le uspešno, kaže, da smo Slovenci v zadnjih mesecih podlegli kar v treh občinah pri Velikovcu, namreč v Grebi-nju, Vobrah in na Rudi. Branik slovenstva v mestu in okrog Velikovca je »Narodna šola« družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Rupertu poleg Velikovca. Ko bi te šole ne bilo, bi bila slovenska narodnostna meja potisnjena že čez Dravo. Ta »Narodna šola« je seve Nemcem trn v peti, a nam Slovencem bi morala biti punčica v očesu. Skrbeti bi morali za njo ter jo podpirati kolikor bi največ mogli. Z »Narodno šolo« v Št. Rupertu stoji in pade Slovenstvo na Koroškem. Pisati o pomenu te narodne šole, je pač odveč. Šolo vzdržuje družba sv. C. in M. ter si prizadeva, da jo okrepi in spopolni. In če bi družba sv. C. in M. za Koroško ničesar druzega ne storila, kakor da vzdržuje to »Narodno šolo«, morali bi jej biti hvaležni vsi koroški in izvenkoroški rodoljubi. — šolski vodja te šole je župnik Treiber, učiteljice so šolske sestre, torej šola nikakor ni kak »liberalen« zavod; to še posebej povdarjamo. Velik nedostatek te šole je, da nima pravice javnosti, kar priznavajo vsi in kar čutijo posebno g. šolski vodja in učiteljice. Pravico javnosti pa more šola le doSeči, če ugodi zakonski zahtevi, da poučuj dečke telovadbo — moška učna moč učitelj in da poučuj dečke na najvišji stopnji učitelj. Da se tej zakonski zahtevi ugodi, je razpisala lansko jesen družba sv. C. in M. na tej šoli službo učitelja in ker je bil med prošnjiki najsposobnejši je imenovala za učitelja na tej šoli g. A. Peseka, ki poučuje sedaj četrti deški razred in poleg tega še tudi telovadbo v ostalih razredih. Torej ne da bi se delala kaka »liberalna« propaganda, temveč le da se ugOdi zakonski zahtevi in da se tako pridobi za šolo toli potrebna pravica javnOsti, se je nastavil poleg šolskih sester tudi posveten učitelj na »Narodni šoli« v Št. Rupertu. Da so Nemci to sprevideli, se razume ob sebi, in začeli so boj zoper g. Peska. Kar v začetku so ga »Freie Stimmen« primerno »pozdravile«, in razni nemški listi so mu posvečali svojo pozornost. Pred 14 drtevi pa je časopis »Freie Stimmen« prinesel nesramno notico o g. Pesku in nemški listi so hiteli ter jo ponatisnili. Namena, katerega hočejo s tem doseči, ne skrivajo, temveč pišejo odkrito,"da šola, na kateri deluje tak učitelj, ne sme dobiti pravice javnosti. Ker pa je vsa notica le grda laž, je g. Pe- sek v posebni izjavi v »Miru« in »Korošcu« imenoval dopisnika notice lažnika ter ga pozval, naj ga toži, če si upa. Jasno je torej, da je vsa gonja zoper g. Peseka narodnosten boj za pravico javnosti »Narodne šole« v št. Rupertu pri Velikovcu. Samo ob sebi bi bilo umljivo, da bi morali vsi Slovenci stati kot en mož na strani g. Peska in že celo, ker ga Nemci po krivici napadajo, ker so vse njih trditve te ostudne laži. — Našel se je pa »rodoljub« v Velikovcu, g. kanonik Dobrove, ki najbolj ve, da se godi g. Pesku velika krivica, a ta »rodoljub« je priskočil Nemcem na pomoč ter v »Slovencu« z dne 8. t. m.tudi udaril po g. Pesku in g. dr. Hudelistu, češ, »revčka« pobirata odpadke liberalne srajce itd. Vsa zadeva je značilna za tužne koroške razmere in torej jo podamo slovenski javnosti, da spozna »rodoljube«, ki imajo patent na »narodnost«. Velik nedostatek »Narodne šole« v Št. Rupertu je bil, da ni imela šolarske kuhinje in to tembolj, ker jo je nasprotna nemška šola imela. G. Pesek se je potrudil in res je nabral vsoto (dala je CMD 150 kron, velikovška posojilnica 50 K itd., kar hvaležno priznavamo), da se je z novim letom otvorila šolar-ska kuhinja, ki jako blagodejno vpliva. V korist šolarske kuhinje je hotel g. Pesek v družbi z g. dr. Hudelistom prirediti gledališko predstavo. Zbirala sta igralce in igralke, kateri so pa takoj izrekli bojazen, da gg. duhovniki ne bodo pustili prirediti gledališke predstave z moškimi in ženskimi ulogami. — Dosedaj so se smele uprizoriti le take »igre« s samo moškimi ali samo ženskimi ulogami. Upoštevajoč razmere, je g. Pesek izbral pobožno žaloigro »Mlinar in njegova hči«, da bi gg. duhovniki ne imeli povoda predstave prepovedati. »Narodna šola« v št. Rupertu ima veliko telovadnico in v njej lep prostoren oder. Telovadnica je postavljena »ljudstvu v pouk in zabavo«, tako vsaj stoji napisano v njej. G. Pesek je poprosil vodstvo »Narodne šole«, če smejo disletantje uprizoriti žaloigro »Mlinar in njegova hčer« v telovadnici in sicer v korist šolarske- kuhinje. Vodstvo je pa prošnjo odbilo, češ »Mlinar in njegova hči, je ljubezenska igra. Nemci prirejajo v telovadnici nemške šole predstave, koncerte, plese itd. in sicer v korist »Schulvereina«, drugokrat »Sudmarke«, tretjič pa za Rosseggerjev sklad itd. Slovenci pa ne smejo v slovenski telovadnici prirediti niti v korist lastne šole nedolžne žaloigre. Politična kronika. ITALJANSKA PRAVNA FAKULTETA. V državni zbornici se je včeraj oglasil k besedi naučni minister grof Sturgkh. Zagovarjal je iz znanih razlogov ustanovitev ali pravzaprav oživljenje italj. pravne fakultete na Dunaju, svetujoč Italjanom, da je boljši jeden golob v roki, ko deset drugih na strehi. Glede slovenskega, rusinskega in češkega vseučilišča na Moravi je rekel, da se tozadevne želje, »ki se nahajajo na stopnji pripravljalnega in dobrohotnega prevdarka« ne morejo primerjatiin ze-načiti z vprašanjem italjanske pravne fakultete. Imenom klerikalnega Sloven. kluba je govoril — Gostinčar za jugoslovansko vseučilišče v Ljubljani. Češki socijalist Prokeš je izjavil, da so češki soci- jalisti za italj. vseučilišče v Trstu — a tudi za izpolnitev ostalih želj po slovanskih vseučiliščih. Dr. Drtina je predlagal italj. pravno fakuteto na Dunaju; ravnotam se naj ustanovi analogno tudi slovenska m rusinska pravna fakulteta. Po govoru nemškega nacijonalca Stranskega se je debata zaključila in je bil izvoljen ze generalnega govornika pro nemški nacijonalec ,Waldner, co^tra dr. Rybar. Nemški listi poročajo, da bodo sudetšfci nemški nacijonalci za ita|j. pravno fakulteto, planinski pa proti italj. pravni fakulteti v Trstu. DROBNE POLITIČNE NOVICE Češki deželni zbor. Takoj po velikonočnih praznikih se prično v Pragi zopet pogajanja za dela-zmožnost. češkega deželnega zbora. Ako bo kaj uspeha, bode isti sklican drugi teden v aprilu. Tiszova volilna reforma: Glasilo Ogerskih soci-jalistov, »Nepszava« ve povedati, da bode Tisza predlagal volilno reformo, po kateri bi se naj upeljali za volilno pravico sledeči pogoji: polnoletnost, stalno bivališče, neomadeževano življenje in dovršitev 4 razredov ljudske šole. Srbski cerkveni kongres. Khuen je že cesarju .predlagal sklicanje srbskega cerkvenega kongresa. Volitve se bodo izvršile koncem aprila in bode cerkveni zbor sklican pred pravoslavnima BinkoštmL V dosedanjem kongresu so imeli malo večino srbski radikalci. Boj proti davku na vino. Avstrijski vinotržci so sklenili resolucijo proti novemu vinskemu davku in so izjavili, da bodo vinorejce v boju proti njemu podpirali. Sklenili so tudi ustanoviti državno zvezo avstrijskih vinotržcev. Obrtno-statistični oddelek se ustanovi v trgovinskem ministerstvu glasom izjave, katero je podal minister Weisskirchner v včerajšnji seji obrtnega sveta. DopoInHna volitev za državni zbor v Splitu. Sestanek zaupnikov hrv. napredne ljudske stranke iz celega splitskega volilnega okraja dne 13 t. m. je soglasno sklenil predlagati somišljenikom kandidaturo strankinega predsednika dr. Smodlaka. Strankina organizacijah v tem volilnem okraju silno močna in je veliko upanja, da Smodlak zmaga. Dnevna kronika. Mednarodnega ponarejaica znamk, nekega Dimitriji Mladenoviča so aretirali v Bukarešti. Star je 29 let in je bil prej trgovec z znamkami v Parizu. Proces proti Tarnowski. Včeraj se je nadaljevalo zaslišanje Tarnowske. Izjavila je, da je bila popolnoma pod vplivom Prilukova, in da ga je prosila, naj se ne loči od svoje žene. Pripovedovala je o svojem razmerju do njega in do Naumova. Zasliševanje grofice se danes nadaljuje. — Včeraj je prišla na sodišče od ruske vlade prošnja za izročitev Prilukova zaradi v Moskvi izvršenih poneverjenj. Zoper Rockefellerjevo ustanovo se je pričelo gibanje v waschingtonskem senatu in tudi v poslaniki zbornici, češ da bo ustanova služila v korupcijske namene, da bi se otežkočil boj zoper truste. Peary — izginil Vsled odkritij raznih učenjakov o Pearyjevem »odkritju« severnega tečaja je sedaj Peary sledil Cookovemu vzgledu in izginil — neznano kam. LISTEK. Na vod za opisnaše narodne umetnosti. Kakor se v pesništvu razločuje umetna in narodna pesem, tako je po priliki tudi v obrazovalni umetnosti. Imamo umotvore, ki so jih ustvarili domači ali tuji, bolj ali manj znameniti slikarji, kiparji, stavbarji, pasarji itd., a poleg teh je še druga vrsta umetnosti, ki izvira iz ljudstva in živi v ljudstvu. To je narodna umetnost, na katero se pri vseh kulturnih narodih obrača novejši čas velika pozornost. — Tudi pri nas je zadnji čas, da se poberejo razdrobljeni kosci. Ta posel sta prevzela Matica Slovenska m pa Zgodovinsko društvo. Odbor Zgodovinskega društva je v svoji seji dne 6. marca napravil podroben načrt, s katerim se obrača na vse zavedne rodoljube, ki jim kulturni napredek narodov ni prazna fraza. Bratje Korošci v tem oziru istotako lahko stopijo v zvezo z Zgodovinskim društvom. I. Kaj spada v obseg narodne umetnosti? 1. Križi in kapele ob potih in cestah, zlasti še »kužni« in »turški« križi, njih oblika, napisi, slike. 2. Grobovi in križi na pokopališčih, kaka je tipična oblika križev v dotičnem kraju. (Opomba: Opišejo se naj hkrati »samonikli« napisi na grobnih spomenikih t. j. taki, ki niso povzeti iz sv. pisma ali umetnih pesnikov, ampak so si jih ljudje sami napravili.) 3. Okraski na hišah: Raznobarvni pasovi ob zunanjih stenah, s katerimi ženske krasijo »podstenje« in imajo za to včasi posebne vzorce; slike (in napisi) na hišah, okraski na polkah in tramovih, zanimivi ključavničarski izdelki; okraski (in napisi) na prešah in sodih. 4. Staro pohištvo, njegova oblika, lepo izrezljani stoli, mize, omare in Skrinje s slikami. 5. Nabožni predmeti: Slike in kipi svetnikov po stenah, božične jaslice, velikonočne pisanke z raznobarvnimi figurami, presmeci na cvetno nedeljo (iz česa in kako so sestavljeni), presmec na Veliko noč (kaj vse nosijo ljudje k velikonočnemu blagoslovu), sličice v molitvenikih, božjepotne podobice, medalje. 6. Razni motivi na obleki, čipke, kaj je bilo pri obleki najbolj priljubljeno prej ali kaj sedaj. Oblika žen- skih uhanov, urine verižice, kovinasti pasovi, na katerih si ženske obešajo nož. 7. Okraski na jerbasih in košarah, na čebelnih panjih; razne figure na lončeni posodi, na pečeh itd. 8. Vsakovrstno muzikalno orodje, ki se rabi med ljudstvom. 9. Razni okraski pri gostijah, šopki, venci, pecivo (na primer »bosma-ni«T). II. Kako se naj to vse opiše in zbere? 1. Kjer je mogoče, se naj dotični predmet pošlje Zgodovinskemu društvu za muzej. 2. Kjer je možno, se naj oskrbi fotografija ali risba, vzorec (model) in pošlje Zgodovinskemu društvu. 3. Opiše se, v kakem kraju se kaj nahaja, kdo napravlja dotične reči, ob kaki priložnosti, kako, in se naj javi Zgodovinskemu društvu. Kdor bi želel natančnejih navodil ali pojasnil, naj se istotako obrne na Zgodovinsko društvo v Mariboru. Če se rodoljubi odzovejo, bomo kmalu imeli lepo zbirko, ki nam bo predstavljala umetniško de-lotvornost našega ljudstva, kakor tudi, kaj je zraslo na domačih tleh in kaj je tuja kultura presadila k nam. Odbor Zgodovinskega društva. »Narodne Novine«, .časopis ogerskih Slovakov, je. slavil 13. t/m. 40 letnico svojega izhajanja. Zoper votlino reformo na Hrvatskem napovedujejo Frankovci najostrejši boj in groze z razbitjem sabora. Hrvatski narod pa bo pri prihodnjih volitvah razbil to propalo strankarsko golazen. Neodvisno poljsko republiko z imenom »Misso-es« so proglasili Poljaki, naseljeni v Braziliji na ozemlju med državama Parana in St. Catharina na meji Urugvaja. Na čelu začasne vlade, ki se nahaja v mestu Porto Uniao da Victoria, je tovarnar Slamborski. 26.682 K 28 vin. je bilo do 10. t. m. nabranih za drugi miljon za češko šolsko matico. Iz strahu pred Halleyevim kometom se je v Žo- sanih na Ogerskem ustrelil neki Adam Toma. Odvetniška zbornica za Moravsko je ilmeia 14. t. m. v Brnu občni zbor, na katerem je bil prvikrat izvoljen za predsednika Ceh'dr. Hodžč; izvoljen je bil, dasi imajo nemški odvetniki na Moravskem še večino,- na podlagi pred 3 leti sklenjenega dogovora, da se imajo funkcijonarji društva pa narodnosti menjavati. Mesto Sarajevo namerava najeti posojilo 5 miljonov kron, da lahko uredi več ulic, elektrarno in vodovod. Štajerske novice. Velike fraze in narodna obramba. »Narodni Dnevnik« je priobčil 4. marca članek Št. 11] in Šoštanj po »Slvenskem Braniku«. Vedeli smo vnaprej, da klerikalcem, stvarno razpravljanje o teh postojankah in odkrita beseda o bojih v obmejnih krajih, kjer se od klerikalne strani dela vse drugo, ko narodna politika, ne bo ravno vseč. Koliko jim je v teh vprašanjih do stvarnosti in resnosti, kažejo njihovi odgovori ali napadi v »Straži« iz Šoštanja in Št. Ilja na g. potovalnega učitelja Prekorška. Ce je že klerikalni recept, da se v nobeni stvari ne sme pošteno in odkrito govoriti in da se mora vse smešiti in raztrgati, pa bi vsaj na nekatere neprijetne resnice, ki so se klerikalcem v tem članku enkrat javno povedale, naj častita »Straža« odgovorila, ako si upa! Ce bi hoteli mi biti zlobni in če bi se ne držali načela, da se v krajih kakor Št. Ilj mora mnogokaj pregreti, če se noče slovenski stvari le še bolj škodovati, bi povedali gospodom v Mariboru še nekaj, kar bi jih še bolj speklo. — Imena: Št. Ilj, Selnica ob Muri, Studenci, Leitersberg povedo poznavalcu razmer o klerikalnem »narodnem« delu in o pravičnih katoliških Nemcih ob naši meji dovolj resnice. Beruju. Žalibog je dr. Korošec z zvijačo dobil poročilo o predlogu dr. Kukovca v deželnem zborn, da se bernja odpravi. Dr. Kbrošca napraviti za poročevalca o odpravi bernje se pravi kozla postaviti za vrtnarja. Dr. Korošec se je tudi hvalil, da nalašč dolgo ne bode izdelal poročila. Tako ubogi kmetje morajo še dalje dajati bernjo. Grozi se jim celo z rubežem, kakor — kaže sledeči slučaj iz občime Loke pri Zidanem mostu. Kmet Jožef Brečko je dobil te dni sledeči ukaz: Št. 539. Kolektura. Gospodu Jožefu Brečku, posestniku v Razborju št. 11. Z na ozirom Vašo izjavo, izdano na zapisnik pri občinskem uradu v Loki, dne 17. grudna 1909 naznanja se Vam na podlagi ukaza c. kr. okrajnega glavarstva v Celju z dne 26. februarja 1910, št. 7735, da imate naslednje pridelke oddati vsako leto kot kolekturo č. g. župnika v Razboru in sicer: Va škafa pšenice = v denarju . . 3 K 34 v 7» - ovsa = „ „ .... 1 „ 41 v 1 povesno prediva = „ „.. . . — „ 24 „ 1 sir = .... „ r . . . . — ,. 10 ,. skopaj . . 6 K 09 v kst^ii znesek se tudi nujno tem potom v posebni tirjatvi od Vas tirja. — Toliko v blagohotno znanje. Županstvo Loka, dne 7. sušca 1910. Župan Št. Blatnik. Če ne plačate, pride rubež! Brečko je sedaj stavil poleg drugih kmetov na okrajno glavarstvo v Celju prošnjo, da se vsaj zdaj bernja na podlagi zakona 1871 odkupi, kajti sira in prediva ljudje sploh ne pridelujejo več in je itak treba plačati v denarju. Tlačanstvo se še ni koDČalo! ■ V Slivnici pri Celju je umrl včeraj vrl in delaven mladenič Jakob Kumerc. Bil je marljiv član Zveze slov. napredne mladine in somišljenik Nar. stranke. Storil je mnogo za njo v svojem domačem kraju; bil je vselej na svojem mestu, kadar so ga klicale dolžnosti do stranke ter se je vneto potegoval za njen napredek. Duhovščina ga je seveda natanko po znanem Kristusovem nauku preganjala in črtela, kolikor ji je bilo mogoče. Da bi to svoje delo tudi častno končala, mu je župnik odrekel cerkveni pogreb in zvonenje. Prepričani smo, da bode mili naš tovariš, katerega je šušica žal, prehitro, položila na mrtvaško postelj, zaradi tega mirno spal v žemljici domači, onkraj vsega duhovniškega sovraštva in strankar-stva. Mi pa, njegovi žalujoči tovariši, imamo nov vzgled farovške nestrpnosti baš proti nam. Po mestih in tudi na deželi ne vidimo duhovščine nikjer enako postopati proti nemškim nacijonalcem in šta-jercijancem, dasi se ti tudi ne prištevajo k najpobož- nejšim ovčicam in duhovniškim podrepnikom. Gospodje iščejo in si želijo boja na nož, tirajo nas iz cerkve. — Ako si mislijo, da nas upognfejo in da se bodo naše vrste vsled tega skrčile, se motijo. Spomin na umrlega, še po smrti preganjanega tovariša nas kliče k boju in delu; požrtvovalnost in došled-' nost umrlega tovariša Kumerca ostani med nami, podžigaj in krepi pri nas za uničenje istorodnih najhujših sovražnikov slovenskega ljudstva! Iz deželnega šolskega sveta. V seji dne 10. marca se je izreklo priznanje nadučitelju na nemški deški ljudski šoli v Celju, Jožefu Bobisutu ob priliki upokojenja. — Razširila se je petrazrednica pri Sv. Tomažu nad Ormožem v šestrazrednico. — Nastavljen je kot nadučitelj v Bočni učitelj na Vranskem, Jože Bizjak. — Definitivno so imenovani: pri Novi cerkvi Rudolf Supanek, na deški šoli v Slov. Bistrici Robert Sernko, za Liboje Rozina Vidali iz Zibike, v Šmartnem pri Gornjem gradu Alojz Kranjc, v Do-berni Helena Levstik, za Bočno Jožefa Koderman iz Polzele, v Dramljah Julij Sevnik. — Neaktivna učiteljica ročnih del Ludmila Arzenšek v Trbovljah je nastavljena ža učiteljico ročnih del v Bučah, Vir-štanju in D. M. v Polju. Igra »Deseti brat« v Celju. Naši marljivi dile-tantje nam pripravljajo za soboto 19. marea znano narodno igro »Deseti brat«, ki se na našem odru že -dolgo let ni igrala. Spretno vodstvo g. režiserja Sal-miča, dobre naše domače moči in privlačnost igre same pač zasluži, da ne bo nikogar, ki bi takrat ostal doma. Pogrešali smo pri zadnji predstavi mnogo celjskih narodnih, obitelji! Neodpustno je, če kaže slovenska javnost tako malo zanimanja za važno kulturno nalogo, ki jo vrši v celjskem narodnem življenju naše gledališče, za katero žrtvujejo posamezniki toliko časa in moči. Lepo pomladansko vreme pa bo omogočilo tudi našim sosedom iz okolice, da nas obiščejo v obilnem številu. Začetek je točno ob 7. uri zvečer. Torej na Jožefovo 19. marca vsi v Celje k predstavi! Ustanovni občni zbor Ciril-Metodove podružnice v Framu, ki se je vršil v nedeljo t. m. v gostilni gospe Turnerjeve, je pokazal, kako raste zanimanje za slovensko šolsko družbo, danes že tudi v krajih, kjer bi bilo pred Jetom še to nemogoče. — V imenu pripravljalnega odbora je otvoril zborovanje predsednik g. velep. Cerne, ki je v navdušenih besedah pozdravil vse navzoče, posebej še Maribor-žane, ki so nas v tako častnem številu posetili. G. cand. iur. Otmar Pirkmaier je poročal na to prav obširno in temeljito o delovanju priprav, odbora ter končal s pozivom, da se oklenejo mlade podružnice vsi, katerim je na srcu napredek narodov. V imenu glavne družbe je razpravljal g. potovalni učitelj Iv. Prekoršek o nalogah nove podružnice kot narodne organizacije, ki stopa z današnjim dnevom v veliko bojno vseslovensko armado. Omenjal je tudi napade na Družbo, s katerimi hočejo brezvestni klerikalci uničiti njeno pošteno delo. Govorila sta še g. dr. Rosina in dr. VI. Sernec iz Maribora: Podružnici je pristopilo že nad 50 članov. Zborovanje se je končalo v najlepšem soglasju vseh, novoizvoljeni odbor s predsednikom g. Cernetom pa nam daje upanje, da bo podružnica lepo napredovala. Za Ciril - Metodovo družbo so darovali o priliki pregledovanja računov »Vinarske zadruge« v Celju gg.: Andrej Levak iz Brežic, Anton Kokot, Pišecie, Jožef Pečnik iz Kapel in Anton Cvetko iz Podčetrtka 40 kron kot odgovor na Cirilmetodarijo. Rodoljubnim gospodom iskrena hvala! Večer malih v Ptuju. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda za Ptuj je 13. marca priredila »Večer malih«. Prijetno smo bili iznenadeni, ko se nam po vsestransko temeljitem in stvarnem govoru g. J. Prekoršeka nudil ljubek prizor naših mladih Slovencev. Ti ljubki obrazki naših najmlajših Slovenk, ki so gledali iz lepih avbic, so na mah osvojili srca vseh; in ti čvrsti slovenski fantiči, kako ponosno so stali pod zastavo naše Slovenije! Za domovino kri in srce! Bistra očesa so jim žarela navdušenja in to navdušenje je trajalo do konca predstave! Kako ljubko so se kretali, kako veselo in neprisiljeno so igrali ti naši malčki! Da, pri naših malih začnimo in naša bo bodočnost! Da je pa predstava uspela v moraličnem (v gmotnem ne) tako vrlo, gre zahvala posebno gdč. M. Luknar, ki je z vstrajnostjo in požrtvovalnostjo pomagala vaditi naše male narodne boritelje. Hvala ji! Nadalje se izreka prisrčna zahvala g. Prekoršeku za krasen govor, ter g. Frasu, ki je spremljal petje naših malih na glasoviru. Iskrena zahvala g. Mariji Zupančič ter g. Terezi Babič, ki sta našim mladim igralcem postregli po predstavi s pecivom. Konečno srčna hvala starišem, ki so nam radevolje prepustili svojo deco, ter vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli, da je večer uspel. Pripomniti pa moramo, da se je že sedaj opetovano opažalo, da od prireditev Ciril - Metodove podružnice izostajajo mnogi domačini, celo taki, ki so bili s podružnico še pred nedavnim v najožjih stikih. Osebnosti na stran, stvar in le stvar v ospredje! Vsa čast pa eni rodbini, ki, kar se tiče narodne požrtvovalnosti, nadkriljuje vse druge! Iz Vranskega. Učiteljstvo naše šole je priredilo v nedelj 13. t. m. roditeljske sestanek, ki se ga je udeležilo nad 60 oseb. Nadučitelj g. Simon Meglič je daljšem, poljudno sestavljenem poročilu utemeljeval važnost navajanja otrok k ubogljivosti. Kako se maščuje nasprotno ravnanje roditeljev na njih potomcih, nam je gospod predavatelj dokazal na več žalostnih vzgledih. Upamo, da nas g. nadučitelj Meglič, ki že 40 let vestno in vztrajno deluje na šolskem polju, kar mu na tem mestu priznavamo z vso hvaležnostjo, še kdaj razveseli z roditeljskim sestankom. Med duhovniškimi agitatorji pri obč. volitvah r Petrovčah je bil tudi celjski opat Ogradi*,£udno se nam zdi od tega prečastitega gospoda, da,svoj čas ko se je šlo Slovencem pri volitvah v»caljski okrajni za vsak glas, ni šel za Slovence niti vojit temveč jim je rekel, da je njegovo srce pri njih irf da bo molil za zmago ... Predvčerajšnjim pa, k6 še^je šlo za zmago .sicer klerikalne, a do kosti korumpirane klike v Petrovčah, je šel častiti g. opat že prejšnji dan zvečer gori in hudobni ljudje pripovedujejo, da je-celo po noči agitiral po vasi. Klerikalcem je torej temu gospodu več ko slovenstvo. To jef sicer enako pri vsakem duhovniku, ali pri g. Ogradiju je treba to z ozirom na prej navedeni slučaj posebej pribiti. Ako g. Ogradi smatra agitacijo za Fridricha, čegar lastnosti smo te dni posebej opisali, kot agitacijo za sveto vero, je to sicer njegova zasebna stvar; vidi se iz tega le, da klerikalci niso posebno občutljivi. Več menda ne bode treba pripominjati. ?» »t Zveza slovenske napredne mladine priredi v na Jožefovo v Petrovčah pri Ježovniku, po domače Šantlu društveno zborgvanje, združeno z. domačo veselico. Nastopi petrovški pevski zbor. Na shodu govori tov. Lesničar iz Celja ter domači okoliški tovariši in tovarišice. Vabljeni so tudi starejši prijatelji in prijateljice naše mladine. Osobito sosedje Žalčani pridejo lahko popoldne v velikem številu v Petrovče. Mladinski pozdjav! . 1 ;- Hinko Nučič, režiser slov. gledališča v Ljubljani si osnuje iz prvih članov opere in operete igralsko družbo, s katero bo gostoval 14 dni po raznih mestih (v Pulju, v Gorici, po Dalmaciji, Bosni, Hercegovini, Srbiji in Bolgarski). Pride tudi v Celje iu Maribor. , . Iz finančne službe. Prestavljen je nadpaznik Anton Strnel iz Laškega trga v Radgono in Lovrenc Žunderl iz Slov. Bistrice v Slovenjgradec. Iz poštne službe. Poštna ekspedijentinja gospdč. Frančiška Zinauer je prestavljena iz Griž v Rečic® ob Savinji. Mlada tatica. 10.letna šolarica Ivana Drofenik. hčerka pekovskega pomočnika v Ptuju, je kradla kakor sraka: tekom treh mesecev je nakradla v šoli za 150 kron vrednosti različne obleke. Mala tatica pride pred okrajno sodnijo. } V Poljčanah je razpisano defin. mesto učitelja. Šestrazrednica in 2. plačilni razred. Prošnje do 15. aprila. . >ou Boj na vlaku. V nedeljo zvečer so se' pričeli hrvaški delavci nad Ormožem v vlaku pretepati in so rabili pri tem poslu tudi nože. Vlak se je moral ustaviti, da so železnični uslužbenci pretepače pomirili. Jeden je dobil težke poškodbe. V1JPtuju je prevzela policija pretepače in pretepene .vi^svojo okrbo. Boj med huzarji in civilisti. V krčmi »Kreuzhof« pri Mariboru je odgnal huzar Kery neko dekie s seboj, vsled česar je došlo med 15 civilisti in tremi huzarji, Keryjevimi tovariši, do hudega pretepa. 5 delavcev je dobilo težke rane s sabljami, konečno s. pa morali huzarji pobegniti. Boj se je vršil izven gostilne v soboto po noči. Goljufija. Neki živinski mešetar Vincenc Karne-ker je v Hajndlu poleg Velike Nedelje ogoljufal nekega kmeta za par volov in potem pobegnil Novice iz Vitanja. Dobro bi bilo, da bi se razvaline vitanjskih gradov preiskale, da bi se kaka nesreča ne pripetila, ker včasih priletijo do 20 kg težki kameni do ceste. — Strojar Runovc je poneveril pri električni centrali mnogo orodja ter moralvVitanje v teku dveh ur zapustiti. Na Litušu pa je ta hajlovec izvabil gostilničarju 60 K pod pretvezo, da vjzame njegovo hčerko, a izginil je on in z njim tudi kronce. — Tu se začne graditi vzpenjača za prevažanji plohov do električne žage. — V trgu otvori v lastni hiši gostilno Slovenec g. Žagar. — Siidmarka ima v Vitanju dve hiši. Ena, ki že skoraj razpada, se bo začela popravljati, da se v njo preseli pošta in »for-šus«. Veliko klovenskega denarja je v tem »foršu-su« in kljub temu ima ta zavod v svojih prostorih sliko, ki je za Slovence jako izzivalna. — Pri naboru so se fantje stepli. Fanta Plazovnik in Večko sta bila z nožem precej ranjena. Iz Maribora. (Narodna mlačnost.) Enkrat že, ia sicer v »Narodnem Listu« smo govorili o tem dokaj obširno, a bilo je kakor bi vrgel bob v steno. »Slovenec« je celo to, da smo razkrivali rak-rane na našem telesu, izrabil in kazal, taki so liberalci. Povedano mu bodi, da so klerikalci še slabši. Ti pa gredo v Mariboru celo raje kupovat k Nemcu, dasi vedo, da ni noben udan njihovi stranki, samo, da ne nesej. denarja slovenskemu trgovcu, ki je baje »liberalec«. Vsekako pa je to nečuven škandal, da naša sloven-' ska inteligenca večinoma hodi raje k Nemcem, kakor k Slovencem. Tu ne pomaga klicati »Svoji k svojim«, to samo prazne fraze, ki naj bi veljale le za delavce in sploh nižje sloje. Razumnik, on gre k Nemcu. Saj mu najbrž to celo ugaja, ako se mu n. pr. postreže v taki trgovini v »blaženi« nemščini, in gleda posebno rad, kako visi pomočniku verižica iz-žepa v franfurtarskih barvah. Ce ga na ulici opsuje z »Windischer«, mu je to gotovo v sijajen poklon. In to se godi neprestano in vsak slovenski trgovec bi lahko govoril o tem. Koliko pa imamo v Mariboru narodnih trgovin? ... Ne sicer veliko, a te, katere so, nudijo gotovo vsakemu to, kar želi. Opazovalo se je, da so mnogi slovenski profesorji naro-čevali zvezke za šolo pri Nemcu, dasi imamo Slovenci tudi papirno trgovino. Dijaštvo se drži dosledno, ono hodi k Slovencom, a drugi, ne, to bi bila že prevelika disciplina, da bi se moralo ravno ubogati na besedo »svoji k svojim«. Prijazni Nemci nam bodo za to gotBVo silno hvaležni in nas pri prvi priložnosti obdali zopet s ploho najljubeznivej- imen m batttt. Lahko da se povrne za to zopet kak 20. september, da bo zopet malo bolj romantični čas, ker sedaj je res nekako preveč pusto. Da siste ni sram vseh skupaj, da smo tako nedosledni! Imna trgovina v Celju opoearja vse. posestnike vinogradov, da blagovolijo že sedaj naznaniti, koliko bodo rabili gumitrakov za vezanje trt, da bo mogoče pravočasno poskrbeti dobro in sveže blago. Dobivajo se v petih različnih kvalitetah, katere se proti takojšni vrnitvi pošiljajo na zahtevo -ogled. 195-1 Iz Št. Jurja ob juž. žel. Pretočeno nedeljo je imel odsek ^Celjskega Sokola v Št. Jurju svoj I. občni zbor pri Adamu Kinclu. Udeležilo se ga je eez 100 zborovalcev. Posebno nas je počastil a obilnim posetom celjski ,.Sokol". V prav navdušenih besedah pozdravi starosta brat Čulek vse navzoče „ sokole" in goste. Tajnik brat Franc Ferlež nam poda letno poročilo, iz katerega smo videli, da društvo res dobro deluje in rešuje težavno svojo naloge. Gmotno stanje nam pojasni brat Recelj; to je naravnost krasno za tako mladi odsek. Zelo zanimivemu govoru staroste celjskega ^Sokola" brata Smrtnika so vsi z največjo pozornostjo sledili in ga h koncu za njegov res krasen govor nagradili z burnim ploskanjem in nazdar klici. Ker je stari odbor vzorno in plodo-nosno deloval, se je z vsklikom zopet izvolil in sicer za starosto brat Joško Čulek, za namestnika staroste dr. I. Ipavec, za tajnika Franc Ferlež, za tajnikovega namestnika Janko Šoster, za blagajnika Alojzij Recelj, za blagajnikovega namestnika Fran Urleb, za načelnika J. Slavik, za namestnike: Zidanšek Jožef, Mastnak Karol, Urleb Ivan; za pregledoval ce računov: Oto Kartin, J. Drofenig. K besedi so se oglasili še bratje Šan-dor Hrašovec. Čulek, Smertnik. Posebno navdušeno nam je govorila gdč. Malči Nendl in obljubila, da hočejo tudi dekleta vneto nabirati za mladega ^Sokola". Pevski zbor mešan, kakor tudi moški nam je pokazal, kaj se doseči s sokolsko vztrajnostjo in delavnostjo, vsi smo se radovali, veselili, . dokler »as niso naši celjski bratje zapustili, Šli smo narazen vneti za nadaljnje delo. Na zdar! a Iz Št. Jurja ob Juž. žel. V nedeljo, dne 13. t m. se je vršil sestanek napredne mladine V gostilni g. Zajca v Lokarjih; ob jednem je bila tudi seja odborova. Razgovarjale in razmotrivale so se zelo važne stvari o naši organizaciji, ter določil drugi sestanek po Veliki noči zunaj trga. Napredna mladina šentjurska je na nesramen napad »Slovencev" na C. M. D. odgovorila ter nabrala 7 K 10 vin. a Ib Št. Jurja ob Juž. žel. Naš nad vse nepriljubljeni a za prepir vneti kaplan Zgank je res zelo skrben; ker mu ni mlekarna zgratala, hoče pa poskusiti z dekliško zvezo. Ker se le njemu in njegovi za čveke zelo vneti mamici zdi da ima premalo tercijalk in obrekljivk, jih hoče po svoje izučiti.. Veiiko se je trudila mama ter po večernicah vsako pričakala ter rekla: Le vse v katoliški dom, ker bo moj gospod govoril o dekliški zvezi. — Res je zelo jecljavo priporočal to zvezo. Nato je govoril neki mlečezobi „Čuk" iz Maribora zbranim Marijinim devicam. Ne imeli bi nič preti temu, ako bi se res gojilo vzgledno življenje, kar je namreč zelo potrebno našim ter-cijalkam. Ker se pa samo hujska in obrekuje sosede naprednjake, moramo pred pristopom odločno svariti. a Kdo se ne smeje! Zadnji ptujski „Štajerc" fantazira zopet o »nesrečnem, obupanem, ubogem slovenskem ljudstvu" ter pravi, da mu prihaja radi slovenske obstrukcije dan za dnevom toliko pisem razburjenih nesrečnih kmetov, kliče: „Živio nemške ^zanesljive" šparkase!" Ali je „Štajerc" pri tem mislil na falirani nemški vor-šusverein v Št. Lenartu v Slov. goricah?! Značilno je pa tudi, da je »Štajere" v stavku iz »Domoljuba": „Od liberalnih hranilnic ni prav nič pričakovati za kmete" za »liberalnih" stavil v oklepaj „prvaških". Zdaj torej vemo, da so pri; „Štajercu", prvaki samo liberalci. Druge slov. dežele. ' a Imenovanja. Na nemški drž. gimnaziji v Ljubljani je suplent dr. Bischoff imenovan za pravega učitelja. — Naslov višjega deželnosod-nega svetnika je dobil ob priliki upokojitve dež. sodni svetnik Emil Rizzoli v Novem mestu. — Za poštnega asistenta v Ljubljani je imenovan Emil Vondrak, dozdaj poštni adjunkt v Jičinu. — Za amanuenza na licejski knjižnici v Ljubljani je imenovan dr. Avg. Žigon. a Kočevski razbojniki obsojeni. Dne 6. jnL 1909 so bili znani kočevski renegratski razgrajači Janeschitz. Diirnfeld in Weinschrott zaradi vloma v slov. trgovino Pevčevo obsojeni na 10, oziroma 5 in 3 dni zapora. Njihov zagovornik dr. Arn-broschitsch je vložil ničnostno pritožbo in haj-Višji sodni dvor ji je v toliko ugodil, da je za-ukazal novo obravnavo. Ta se je vršila v soboto 12. t. m. Pri tej razpravi se je pridružil še nov delikl: po prvi razpravi so se ga možakarji uav-lekti in zopet šli v trgovino Pevčevo razbijat. Zato so bili obsojeni Janeschutz na 8, Diirnfeld na 6 in Weinschrott na 5 mescev ječe. a Tridnevni vinogradniški in kletarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu od 30. marca do 1. aprila. a »Narodna prosveta" v Gorici ima 21. t. m. občni zbor. a »Prešernova Muza" straši v včerajšnjem »Slovencu". Pohujšuje se „katoliški" žurnal nad „nemoralnimi" slikami v izložbi ljubljanskih trgovin. Ne vemo, kake so tiste nemoralne slike, vemo pa gotovo, da ne tako nemoralne, kakor je Jegličeva rdeča brošura, nad katero se „kato-liški" moralist ni nič pohujševal, da je samo en izvod te brošure pohujšal več mladine nego vse „nemoralne" slike v ljubljanskih izložbah. a »Akademija" v Ljubljani priredi tekom prihodnjih tednov celo.vrsto predavanj. Cc. bralce prosimo potrpljenja, ako je ostalo v strojnem stavku današnjega lista nekaj napak. Pokvaril se nam je motor in so bile korekture nemogoče. Po svetu. a Aretirali so v Čurihu madžarskega advokata dr. Takacsa, ki v Budimpešti zaradi ponarejanj bankovcev iu zaradi poneverjenj obsojen na 10 let težke ječe. a Pri strelnih vajah 41. pešpolka v Černo-vicah je kmet Bilaus vkljub strogim odredbam zašel v strelni rajon. Zadel ga je stiel in je bil takoj mrtev. a Za vseslovanski sokolski izlet v Sofiji so prijavili udeležbo bolgarski, srbski, ruski, češki hrvatski Sokoli. Priglasili se še niso poljski in slovenski. Nainovefia brzojavna in telefonična poročila. Državni zbor. Dunaj, 16. marca. Začetkom današnje seje je odgovoril trgovski minister Weisskirchner na interpelacijo glede trgovskih pogodb z balkanskimi državami. Izvajal je, da je zavlačevanja kriva ogrska vlada, ki noče pred volitvami trgov, pogodb odobriti. Z Rumunijo je dogovor že perfek-ten, s' Srbijo in Črnogoro se pogajanja še le prično. — Generalni govornik pro v prvem či-tanju o italj. pravni fakulteti, nemški nacijonalec Waldner je izjavil, da so Nemci za italjansko pravno fakulteto v Trstu. Seja se nadaljuje. Dunaj, 16. marca. Med dopisi današnje pari. seje se nahaja predlog posl. Erba glede prikrajšanja pravic davčnih uradnikov v novi službeni pragmatiki. Dunaj, 16. marca. V parlamentu se je oglasilo veliko odposlanstvo zobotehnikov, katerega sta sprejela dr. Pattai in minister Haerdtl. Obljubila sta, da pride v državnem zboru čim preje na vrsto zakon, ki bi dovoljeval zobotehnikom prosto izvrševanje zobotehniške obrti. Drobne novice. Budimpešta, 16. marca. Opozicijonalne stranke ne prisostvujejo ■prestolnemu .govoru, s katerim misli nadvojvoda Jožef drž. zbor razpustiti. Dunaj, 16. marca. — Umrl je član gosposke zbornice pl. Helfert, v 90. letu svoje starosti. , ' " -—— ' Društvene vesti. g Učit društvo v Ljutomeru ima svoj redni občni zbor na Jožefovc dne 19. t. m. v Franc Jožefovi ,šoli- v Ljutomeru od 9. ure predpoldne naprej po običajnem vsporedu. Tržne cene. 15. marca. t 11. marca. Žitna borza. Višja poročila iz Amerike in kontinenta so vplivala podražujoče na tendenco; došlo je pa vsled rezerve konznmentov do male kupčije. Pšenica in rž je bila za 5—10, oves in koruza za 5 v dražja. '* Budimpešta. Svinjad: ogrske stare, težke 158 do 160 v. mlade težke 167 do 168 vin.. mlade, srednje 167 do 168 v, mlade, lahke 170—172 vin. Zaloga 27.771 komadov. Prignano 217 komadov, odgnano 175. Ostalo torej 27.813 komadov; Tendenca, živahna. . ^ . v Budimpešta. Pšenica za april K 13 63 pšenica za maj K 13'43, pšenica za oktober K 1111, rž za april 8'53, rž za oktober K 818, oves za april 7'27, oves za -oktober K —'-1—, koruza za maj K 6 23, koruza za julij K 6'38, ogrščica za avgust K 13'50. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje. Tendenca trdna, promet 22.000 q, efektivna pšenica za 10—15 v višja, ostalo trdno, tudi termini proti koncu borze trdni. Vreme oblačno. S1 a d k o r. T r s t. — Centrifug al Pilčs prompt K 401/4 do K 403/4 za pozneje 401/2 do 41. Tendenca mirna. Jr Sladkor. Praga. Surovi sladkor prompt K 33.70, nova kampanja kron 26'40. — Tendenca trdna. Vreme: lepo. Budimpešta: mast svinjska K 190'—namizna slanina 165'—. Dunaj. Goveji sejm: Prignano 3997 komadov. Plačevalo se je za stot žive teže: prima ogrski pitani voli 76—82 K, gališki 82—88 K nemški 90—99 K. Tendenca trdna. Hotel ,International' « u Iržiču (FTlonfalcone) ^^ se odda takoj v najem pod jako ugodnimi pogoji. Hotel je na novo zgrajen, ima 30 mebfovanih sob, ugodna lega v bližini postaje. Promet se v Tržiču velikansko razvija, tako, da je spretnemu in vestne" mu hotelirju zasigurana dobra eksistenca. Znanje slovenskega, laškega in nemškega jezika je neobhodno potrebno. Ponudbe sprejema lastnik hotela: Ivan —^ Peric, veleposestnik v Tržiču (Monfalcone). — žganjarn priporoma svojo veliko zalogo (loma žgane slivovke, tropi no ven, brinovca, vinskega žganja i,, domačega konjaka. a Zaradi koncerta. V Vet- Varadinn j* 10. t. m. zTičer rn«|nwik8 koncertna., dražba priredila koncert, kateremu je prisostvovalo več rumunskih drž. poslancev. Policijski komisar pa je videl v nekaterih pesmih »hujskanje zoper ogrsko državo" in je uvedel proti prirediteljem koncerta kazensko postopanje. a Hitro je dozorel 18-letni gimnazijec Ta-bakar v Černovicah. Izključili so ga iz šole in sodnija je kmalu dobila priliko ukvarjati se z njim zaradi goljufije in ponarejanja listin.. Med obravnavo pa je gimnazijca zgrabila taka jeza, da se je vrgel na državnega pravdnika in ga je začel grdo obdelavati. Sodni sluge so komaj ukro-sili divjega fantina, katerega je na sodišče ob-todilo na 18 mesecev ječe. a Stanje setev na Ogrskem. Ogrsko poljedelsko ministerstvo poroča: Drugo polovico meseca februarja in prvo tretjino mesaca marca je vladalo suho in jasno vreme. Ozimina in umetna krmila so v celi deželi izborno prezimila. Sem-patje se pritožujejo kmetje zaradi žuželk in miši. Zimska pšenica je dobra, lepa, sveže zelena in čvrsta; tudi rž je lepa. Ozimino kmetje popašu-jejo. Ker je trajala paša skoraj celo milo zimo, ni nastopilo nikjer pomianjkanja krme. Išče se poslovodja - - za pekarljo. - - Pekarija se da tudi v najem ih sicer 4 prvim aprilom 1910. Pouudbe naj se blagovolijo poslati pod naslovom: Ivan Habjan hotelir Šmarje pri Jel&alt. 173 6 s Nikdar več ne menjam mila, odkar uporabljam Bergmanuovo Steckenpferd-lilijino mlečno milo (znamka Steckenpferd) od Bergmann & Co. v Težinju na Labi, da to milo, ki edino najbolj učinkuje vsa medioinalna mila proti solnčnim pegam, kakor tudi neguje lepo, mehko in nežno polt. Komad stane 80 vin., dobiva se v vseh lekarnah, drože-rijah in parfumerijah. 120 40-5 i—. JSm Zvezna trgovina v Celju pitporoea cenjenim gg. trgovcem na deželi velik > nalogo lepih velikonočnih razglednic po najnižjih cenah. Od 500 kom. naprej franko. 161 9-5 t I I Ivan Kaukler in Valentina Kaukler roj. Grošelj naznanjata v svojem in imenu svojih sinkov Ivana in Mirka vsem sorodnikom, prijateljem ia znancem pretresljivo vest, da je dne 11. marca 1910 v zdravilišču Alland II. pri Badenu na Nižje Avstrijskem umrl po dolgotrajni,j mukepolni bolezni, brat, svak, stri ček in birmski boter, dne 18. novembra 1877.1. v Ljubljani porojeni, gospod Franc Grošelj c. in kr. pomoraki komisar I. razreda, imejitelj vojne, 50 letne in 60 letne jubilejske kolajne. Zemeljski ostanki nepozabnega pokojnika so se izročili dne 14. marca 1910 k večnemu počitku materi zemlji na župnem pokopališču Alland I. pri Mayerlingu na Nižje Avstrijskem. Maše zadušnice za dušo ranjkega Sb bodo služile ob različnem času v raznih krajih. Pokojni se priporoča v blag spomin! Obenem izrekava gosp. Jur. dr. Alojziju Eantu, c. in kr. pomorskemu komisarju I, razr. na Dunaju, ki je ranjkemu za časa njegove dolgotrajne bolezni z gorečo ljubeznijo in požrtvovalno vnemo najizdatnejšo pomoč in podporo izkazoval, ga s sveti in dejanjem z neumorno nesebičnostjo po očetovsko podpiral, preblagi gospej Kantovi, ljubeznivemu k. Viktorju Kristanu, c. in kr. pomorskemu komisarju I. razr. na Dunaju, g. Skušeku, c. in kr. pomorskemu komisarju I. razr. na Dunaju, vsem že imenovanim za izgledno dejanski izkazano prijateljstvo, tovarištvo in ndeležbo pri pogrebu, velecenjenim tovarišem iz Dunaja za krasna venca in udeležbo pri sprevodu, veleč, tovarišem iz Pnlja in veleč, rodbini Morari v Pulju za prelepa venca, naposled vsem, ki so se naju vzpričo prebridke in prerane izgube ustmeno ali pismeno spominjali, najiskrenejšo zahvalo. PTUJSKA OKOLICA, dne 15. marca 1910. 193- Pofttne hran. račun «t. 54.866. Najboljia prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine - Telefon st. 48. - ==================== pri ilenai*nifft zavodih, ki nudijo najugodnejie pogoje. ,LASTNI DOM' ^ ^ c. Pisarna je v Celju, Rotovike ulice ii 12 eee Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ©©© dopoldne, ©oe 54 registrovana kreditna in stavbena zadruga ® z omejeno zavezo y Gaber ju pri Celju sprejema hranilne vloge od vsakega, je član _ zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hra- RtAl Afl | S /nV nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po fW * /u/ Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanjn na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun eeeee glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih eeoee ašpispipi g sn Edino narodno Kamnoseško podjetje i Celju. ?rVa jttžnostajerslja tjatnttose^a Stavbena ln umetna kam-■OMika obrt s strojnim t:: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. iz različnih kamenov ln ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. :n Brušenje, polivanje in struganje kamena s stroji. Mnstrijsfca dražba. SSv^r^ Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in gijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: Tlakovanje cerkva, dvora* ln hodnikov B Samotnim ali ::: cementnim tlakom. tu Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje gpomenikov, ude-::: tavanje napisov v iste, j :::