**»«k*ci pletena v eetevfnL x Leto LXXm.. št. 86 LJubljana, ponedeljek !$• aprila 1940 Izhaja vsak dan popoldne izvzemsl nedelja In praznike. — Inaermtl do 80 petit * iS?/" J T™* * D,n 2 50, od 100 do 300 vrat a Din a. večji tnaeraU petit vrsta uin 4.—. popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno t Jugoslaviji Din 12.—, xa taozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vraćaj* UREDNIŠTVO IN UPRAVNUTVO LJUBLJANA, Kn&fljeva uUca it. S Telefon: 31-22, 81-23. 31-24, 21-25 In 21-2« Podružnici; MARIBOR, Oi a Jati I tra; st. T — NOVO MESTO, Ljubljanska , _ telefon St- 26 — CELJTC, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. AS; podružnica uprave: Koeenova uL 2, telefon Št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg a. — Pofltna hranilnic v Ljubljani AL 1A»Tt gleži so se izkrcali na Norveškem Po zmagi angleškega brodov ja, s katero se je pričela droga velika zavezniška pomorska cSsnziva, so se Angleži izkrcali v Narviku — Nemško vojaštvo se je umaknilo v notranjost dežele — Angleži zaprli z minami Baltiško morje StockJtolm. 15. aprila. (Reuter) Iz Bodoča na severnem Norveškem poročaj--), da so se angleške čete izkrcale v Narviku. Neraš\a vojska se je umaknila iz mesta v notranjost dežele. London, 15 aprila, i. V soboto odo'noči je angleška admiraateta izdala nodr. bno poročilo o pomorski bitki pri Narviku, kjer je angleško brodovje un čilo 7 nemških rušilcev. ki so bih tam blokirani že od prvih dni vdora nemške vojske na Norveško. V soboto opoldne 1e aneleška voina ladja *Warspite^ na čelu večie skruoine rušilcev in iskalcev min predrla v fiord in tak&i napadla sovražnika Angleži so nai-prei prisilili obalne bateriie k mdku. nato pa do kratkom boiu potopili 4 nemške ru-šilce. a ostale tri. ki so Dobaanili v Hrum-baški fiord vzhodno od Narvika. so prav tako zasledovale ansleške lndie in i:h potopile. V leh borbah so bili tudi trijo angleški rušilci poškodovani. Nemški voioki in oficirji so pobegnili na bližnia ocbočia. Amsterdam, 15. aprila e. (Ste'a i) Posebni dopisnik agenciie Štefani lavlja, da 5e je druga velika zavezniška pomorska ofenziva pričela v soboto zjutraj. V 1ei ofenzivi sodeluje 170 an?le.^kih in okrog 100 francoskih voinih ladij. Brodoviu poveljuje angleški admiral Charles Fori;es. Pomorske operacije še trajajo. V Drcnthei- mu. Berffenu in Stavaneeriu so zavezniške ladie poskušale Drodreti v fjorde. zaradi močnega streljanja nemških obalnih baterij ter obrambne akcije nemških Dodmor-nic in letal se i:m pa to kljub veliki premoči ni posrečilo. London. 15 aorila. i. Včeraj je admirali teta objavi'a. da so angleške pomorsko sile predrle v Baltsko morje in g\ včeraj zjutraj z minami zaprle. Minsko polje sesa od švedske obale do Klajp^de odvlekel. Včeraj je oovelink podmornice z 10 člani posadke zaradi svo-| je hrabrosti dobil odlikovanje. Mobilizacija na Norveškem se nadaljuje Močan odpor norvešUih šzt proti poskusom razširitve nemške okupacijske akcije — Morala norveškega prebivalstva je Pariz. 15. apr la AA. (Havas) Na vrem Norveškem se mobiizacija nadaljuje. Morala ljudstva ie odlična. Norveške čete se hitro formirajo, da bi takoi ustavile nemško napredovanje. Prav tako ie zmaea zaveznikov v pomorski bitki pri Narviku močno chrabr 1a Norvežane. Vlada majorja Kvislinga vse bolj izeulia ugled in se mora borit; ^ čedalje večjimi težavami. En član te vlade ie zanikal, da ie vstopil v vlado. češ. da so sa brez niesovesa privoljenj? da!i na seznam vlade. Imenovali vojni mnister iste vlade je tudi pobemil in se pridri:ži! zakoniti nerveški v^di. Kar se tiče kmetijskega ministra v Kvis-linsovi vlad:, pa so ga ujeli norveški oro-stovolici. Stockholm, 15. aprila, e. fReuter) Snoči se je zvedelo, da so nemške čete na Norveškem naletele na mečen odoor na treh glavnih točkah, ko so hotele razširiti svo^o kontrolo nad ozemljem, ki ie nekolko oddaljeno od neposredne okolice Osla, Oči-vidno ie. da se vodi srdita borba v smer: južno od Osla proti Fred ik tad.i. Neko švedsko novinsko poročilo pravi, da so Nemci zasedi: S< r; sbore ob reki Gl.m n. severno od Fredrikstada. Nemški vri navajajo da so Nemci zajedli t-idi Frednk-stad toda norveško poročil 0 pravi, da se norveška zasiava še ved io vije nad to trdnjavo. Norveško porobio tudi navaja, da Norvežani še drže H2lden v istem pod reč-jo. blizu švedske meje. Severno zapadno od Osla pri*i^kaio nemške čete v smeri E dsfolda in Kon~s-wingerja. Norveški vojaki, mei katerimi ie večina onih ki so vrnili s Finskesa. se usnešno ur:rajo na tej fronti in kakor javljajo je bi; nerx>~redn. napad na Kones-winDom inženjerjev«:, ki hoče postaviti skupen dom vseh slovenskih inženjerjev. Blag^.inik Inž. Slavko Žalec je poročal, da je stanje blagajne povoljno, o društveni kn^žnicJ je ooročal Inž Milan Giud. gospodar r?ko poročilo pa je podel in*, arh. Lado Kham. Klubi in odseki društva so • rr?arliivo delovali. Najbolj marljiv je bil Komite tehničnega dela. ki je organiziral vr9to predavanj o pasivni obrambi civilnega prebivalstva. Zborovalce je pozdravil predsednik Zveze strokovnih klubov tehnične fakultete akademik Ervin Grohar. Mariborski inženjerji hočejo razmahniti stanovsko delovanje ob sodelovanju z ljubljanskim društvom. Na predlog revizorja inž. Karla Tavčarja so vsi odborniki dobili razrešnico. Zborovalci so sprejeli predlog glede zaščite naslova inženjer in doktor in predlog giede prestopa absolventov srednje tehnične šole na tehnične visoke šole. Inženlerji so mnenja, da je treba tak prestop omogočiti, toda ne brez diferencialnega izpita, kar je v interesu ohranitve ravni stanovske izobrazbe. Pri volitvah je bil za predsednika ponovno izvoljen zaslužni dosedanji predsednik inž. Lado Bevc, za podpredsednika prof. inž. Igo Pehani in inž. Ivan Ahtik, za člane uprave pa inženjerji Stanko Dimnik, Anton Dietrich. Oton Gaspari, Milan Gjud, Lado Kham. Svetko Lapajne, Franc Loskot, Stanko Murko. Vladlslav Pečenko, Stane Roglič. Jože Rus, Milan Sever, Ri-hard Sever, Hinko Čopič, Slavko Zajec in Franc Živec. Klub inženjerjev kemije bo naknadno imenoval v odbor tri svoje člane. Za 'namestnike odbornikov so bili izvoljeni inženjerji Dušan Avsec. Ivan Bartl, Janez Bleivveis, Janez GriČar, Feliks Lo-be. Stane Premelč, Franc Lapornik in Peter Kresnik. V nadzornem odboru so inženjerji Josip Dedek, Franc Miklavc, Kari Tavčar, Ciril Pire in Nace Perko. V Federaciji inženjerjev iz slovanskih držav bo društvo zastopal še nadalje nadsvetnik inž. Mačkovšek. Filozofsko društvo, ki mu je predsednik univ. prof. dr. France Veber, je imelo svoj letni občni zbor, na katerem je predsednik poročal, da je društvu uspelo vzdrževati stike z našo javnostjo in vzbuditi v javnosti zanimanje za aktualne filozofske probleme. Predavanja društva so bila vsa dobro iskana. Zanmanje članov za društveno delovanje hi bilo lahko živahnejše. Društvu se bo najbrže posrečilo izdati obsežen filozofski zbornik že v jeseni. V zborniku bodo sodelovali vsi naši odlični znanstveni delavci. Poročala sta Še ravnatelj dr. Simon Dolar in prof. Potočnik, nakar je dobil odbor razrešnico. Pri volitvah je bil za predsednika zopet izvoljen univ. prof. dr. France Veber, za podpredsednika univ. prof dr. Aleš UšeniČnik, za tajnika prof. dr. Dolar, za blagajnika prof. Potočnik, za odbornike pa profesorji dr. Evgen Spektorskl, dr. Boris Furlan, dr. Alma Sodnikova, dr. Stanko Gogala. Gnezda, JanŽekoviČ, Trstenjak, dr. Hribar in dr. Emil Horvat Ravnateli dr. Dolar je izdelal načrt za reformo srednješolskega pouka filozofije. Predi osr bo društvo kot spomenico poslalo na odlična mesta. bila tudi podpora domačega občinstva znatno večja, in zlasti tudi zanimanje za jad-r uije. Gornje radgonska jadralna skupina se je ls dosedanjih lokalov v vili dr. Cre-mošnika izselila ter ima svoje lokale in delavnico v gradiču Funfkirchen v Gornji Radgoni v bližini postajnega poslopja. Jadralstvo v Gornji Radgoni Gornja Radgona, 14. aprila Jadralska skupina Radgona obstoja že 5 let ter je podrejena oblastnemu odboru Aerokluba Maribor. V razmeroma kratkem času svojega obstoja Je popolnoma dogradila že dve Šolski letali, v gradnji pa je že tretje, dograjeno v surovem stanju. A tovilo članstva je sicer pičlo, vendar pa marljivo in ima resno voljo do dela. Najtežja borba za nadaljnl ;«mešni razvoj tiči seveda v finančnem vpraša nju, zlasti ker se itak že pičlo odmerjena državna subvencija običajno ne izplačuje v celoti v gotovini. V letu 1938 se je vršil v Gornji Radgoni »A« tečaj, katerega je posečalo 13 članov, od teh položilo izpit 8 članov. Oblastni odbor je bil tej jadralni skupini obljubil, da se bo vršil nato s>B« tečaj ter aeromiting, obljube pa še ni izpolnil. Radi tega nI bila dana možnost pilotom z »A« izpitem, da bi ponovili ta izpit, ki po preteku enega leta konec tega meseca zapade, toda ne po krivdi marljivih jadralcev, nego po krivdi oblastnega odbora. Dolžnost oblastnih odborov, ki imajo tako rekoč pokroviteljstvo nad podeželskimi jadralnimi skupinami, bi pa> bila, da se za svoje podrejene edlnlce pobrigajo malo bolj, ne pa, da jih zapostavljajo za mestnimi, kakor priča to ravno gornjeradgon-ski primer. Ako je bila katera podeželskih skupin ustanovljena na pobudo oblastnega odbora ter žela doslej lepe uspehe, kakor je bilo to ravno pri gornjeradgonski skupini leta 1939, bi bila dolžnost oblastnega odbora, da nudi isti možnost za nadaljnl uspešen razvoj ter jo vsestransko podpre, ne pa, da jo kratkomalo prepusti samo sebi brez vsake moralne hi gmotne podpore propadati z uspešnim začetkom in klavrnim koncem. Prav gotovo je, da bi v primeru zadostne podpore oblastnega odbora Učiteljsko zborovanje Slatina Radenci. 14. ao. ha. Pri Kapeli nad zdraviliščem Slatina Radenci Je imelo v soboto učiiellstvo sreza ljutomersko - gornjeradgonskega pod vodstvom sedanjega predsednika s. Ljudevita Ivanjšiča zborovanje. Uvodoma ie predsednik pozdravil izbrano številno članstvo, navzočega šolskega nadzornika s. Frana Kar-baša ter upokojenega uoravitelia in bivšega dolgoletnega predsednika UU g. Karo-la Mavrica, nato pa reoliciral na nedavne časopisne napade na učiteljstvo. Ob koncu svojega uvounega nasovora ie oozval vse članstvo k skupni obrambi proti tem nezaslišanim napadom, kakor tudi obrambi svojih pravic. Ker Je bil Drofesor g. Edvard Kocbek, ki bi moral tokrat predavati, zadržan, ie sledilo poljudno predavanje predsednika g. Ivanjšiča o obravnavi mrtve prirode v šoli v zvezi z nacijonalnim čutom. Stanovske zadeve učiteljic ie* obravnavala učite!iica gdč. Irma Potočnikova o slabem gmotnem položaju učitelistva pa ie iznesel nekaj zanimivih poročil iz narodne prosvete nadzornik g. Fran Karbaš ter nodal razna važna navodila in statistiko. Obravnavan ie bil končno predlog, da bi se priredil v letošnjem juniju mladinski pevski koncert v obmejni Gornji Radgoni, o katerem ie bilo izneseno več različnih mneni tako. da se ta koncert najbrž radi prekratkega časa za potrebne priprave ne bo vršil. Prihodnie učiteljsko zborovanje bo ori Sv. Juriiu ob Sčavnici v soboto. 3. maja. Ker 1e bil tokrat profesor g. Kocbek zadržan, bo predaval na prihodnjem zborova niti. Iz Gornie Radgone — Bojevita ženska, v Lastomercih pri Gornji Radgoni je aamotartl fe več let na svojem majhnem posestvu 701etni kočar Franc Volf. Mož je zaradi svoje visoke starosti tudi že precej gluh. Pred leti pa se je priselila k njemu brhka mlada gospodinja SSletna Otilija Muhič, ki si je začela zadnje čase lastiti razne prav ce, kar nl slo v račun starčku. Ko sta bila te dni pri obedu, je pa zaradi odpora starčka prišlo med njima do prerekanja, med katerim je naskočila bojevita Otilija starčka ln zdrobila na njem nekaj posode, nato pa pograbila kol ln udarila starčka po levi roki tako močno, da mu je na dveh mestih zdrobila kost. Od zadobljenih udarcev in bolečin se je starček onesvestil in zgrudil na tla. Ker pa ni imel denarja, da bi klical zdra\Tiika, se je konino zadovoljil s tem, da mu je Muhičeva trdno obvezala poškodovano roko, katero namerava oediaviti brez večjih stroškov doma. — Uspelo predavanje CMD. Cir;l Metodova družba iz Ljubljane je priredila v soboto zvečer v posojiinični dvorani v Gornji Radgoni izredno lepo uspelo predavanje o pomenu in delovanju ČMD in zlasti njenem obrambnem dolu gleJutro« njegov dopis >Gostflni-čarjeve pritožbe«, objavljeno obenem tudi kratko poročilo o njegovi tragični smrti. V bližini Peščenika Je bilo zadnje čase zagTcsen'h več tatvin. Tatovi so kradli s tovornih avtomobilov blago kar med vožnjo in ga sprivn 11, dokler ga niso spravili v denar. Govorilo se je, da je ena bala ukradenega blaga spravljena tudi pri gostilničarju Jožetu Novljanu. To Je prišlo na uho višnjegorskim orožnikom, ki so odšli k Novljanu iskat ukradeno blago. Našli ga pa niso. Novljan je bil zelo rahločuten, občutljiv mož in preiskava ga je silno razburila. Morda je res kdaj nevede hranil pri sebi ukradeno blago, morda ga je tudi kaj kupil gotovo pa ni bilo pravega povoda, da bi bil zarada tega obupal nad življenjem. Orožniki ao ga trdo prijeli ln mu kočno napovedali aretacijo. To je moža še bolj razburilo in potrto, žena je menda slutila, da se bo nekaj zgodilo. Ko so orožniki moža odgnali, je poslala za njim hlapca, češ, pojdi pogledat, če se ni morda kaj zgodilo z gospodarjem. In njena slutnja se je žal uresnič'la. Med potjo v Višnjo goro je Novljan prosil orožnika, naj mu dovoli opravit potrebo. Orožnik je njegovi želji ustregel. Novljan je stopu a ceste in se spustil po strmom bregti v grapo, kjer si Je prereza! Ž'le na roki m na obeh straneh vratu. Ko je prišel za njim mapec, je bil že ves okrvavljen. Brž so obvestili gostilničarja v Višnji gori g. Omanna, ki se je mudil v bližim z avcomobiJom. Prihitela je tudi žena. G. Omahen je z robcem še tiščal nesrečnežu prerezano žilo na vratu m v tem je opazil, da Ima prerezano tudi drugo žilo na vratu in da je vsaka pomoč zaman »Kaj si storil?« Jože. 3>kaj si nam storil?« je zaklicala žena vsa obupana. Novljan je še nekajkrat odprl oči in pogledal ženo, potem je pa njegovo življenje uganilo. Pokojni je bil rojen 1. 1900 na Peščeniku. Bil Je več let občnski odbornik občine Višnja gora, in tajnik Združenja gostilničarjev. Marsikomu je pomagal s svojim nasvetom, pa tudi drugače je znal kakor malokateri podeželski gostilničar pisati razne prošnje in pritožbe. Gostilničarji so radi hodili k njemu po nasvete. Med ljudstvom je bil zelo priljubljen. Imel je same prijatelje. Vest o negovi tragični smrti je globoko pretresla vse. ki so ga poznali in cenili v njem moža redkih vrlin. Pogreb bo jutri ob 10. na pokopališče v Višnji gori. Bodi mu lahka zemlja, nesrečni družinici, ženi in dvema otrokoma, za katero je pokojni tako vzorno skrbel in jih skrušen pod težo življenja tako nenadoma zapustil, izrekamo najiski enejše sožalje! Zime še vedno ni konec. • • V Sarajevu so imeli davi 7 stopanj pod ničlo LJubljana, 15 aprila Danes se začenja tako zvana pisarniška pemlad, kajti 15. aprila v uradih nehajo kuriti. Tudi v Šolah bi ne smoli več kuriti, a v iletošnji zimi so začeli varčevati s kurivom že mnogo prej, da so dijaki sedeli v razredih oblečeni v zimske suknje. Meščani so se pozimi tako utrdili, da jim zdaj že dolgo ni treba več kuriti v sobah, čeprav zime v resnici še ni konec. Jutra so še vedno zimska in vsak dan imamo močno slano. Da zime v resnici ni konec, lahko spre-vidite po vremenskih poročilih, če že ne verjamete časopisju. Tako je znašala davi minimalna temperatura v Sarajevu —7 C. V soboto zjutraj je bilo pri nas skoraj prav tako mrzlo. To je vsekakor zimska temperatura. Srednje dnevne temperature so še vedno nizke, saj maksimalna temperatura ne znaša mnogo več kakor po 10 C. še bolj čudno se nam pa zdi letošnje aprilsko vreme, ker je Že 14 dni sončno in dan za dnem piha burja. April je znan po svoji vremenski spremenljivosti, letos je pa najbrž prepustil svojo vlogo katere mu drugemu mesecu, morda maju. Kmetje se zelo boje, da bo maj tem bolj deževen« čim lepše vreme je zdaj Letos je vse zastalo v rasti zaradi tako dolgega mraza, kar je sicer koristno sadnemu drevju, da slana ne bo delala škode, ko bo cvetelo, toda če bo zaradi deževnega vremena hladen tudi maj, bo zastoj lahko škodljiv, kor ne bo rasla niti trava dovolj hitro. Zaradi neprestano se ponavljajoče slane je marsikje tudi precej utrpela otimina. V mestu se nad zakasnelo pomladjo najbolj pritožujejo zelenjadarji ki doslej niso mogli pridelati niti berivke Dela na vrtovih so zastala zaradi snega, zadnje tedne pa tudi že skoraj nič ne rase. Slana je precej Škodovala špinaČ: in motovilcu, ki sta zastala v rasti. Zato je tudi domača zelenjava Sc vedno draga, Ljudje se torej pritožujejo nad prelepim aprilom. Prejšnje čase so bde navadno sončne pege krive vremenskih mah, a lepega vremena jim vendar ne moremo pripisovati. O veliki noči so bile sončne pege baje največje in zato smo tudi občudovali polarni sij. Vendar je bilo tud' tedaj lepo vreme. Pač pa smo po zaslugi sončnih peg in »magnetičnih viharjev« dobili sneg po veliki noči, laik ar nekateri domnevajo. Sončne pege so vesmogočne in kakor vsi ve ste, vplivajo tudi na mednarodne dogodke. Nekateri učenjaki že več let skušajo razložiti vsak mednarodni dogodek kot posledico sončnih peg Zafo je razumljivo, da se jim je zdel velikonočni poiarni sij posebno pomenljiv in da je samo zaradi njega prišlo do nenavadnih dogodkov v Skandinaviji ... Tako so začeli učenjaki soglašati s preprostimi ljudmi tudi v tem pogledu. Bron so kradli Binkelj, 15. aprila V Bnklju ima škofjeloška elektrarna svojo centralo, pa tudi šupo, kamor odlagajo obrabljeni in odvisni material. Poleg so tudi stanovanjske hiše Davi se je hitro razvedelo, da Je imela ponoči ob 3k. Vlomilec je s krampom odtrgal ključavnico, nato pa je stopil v šupo in izvlekel iz nje velik zaboj, napolnjen s raznimi kovinskimi ostanki. Zaboj je odnesel na travnik, nad centralo. Tat se je polastil 60 kg brona. Bile so to lopute od razstavljene turbine. Pustil pa je železo in zaboj, kar oboje so davi našli orožniki zunaj na prostem. Ljudje, ki spe prt centrali so sicer slišali lajanje psa, niso pa posvečali temu nobene pozornosti, ker se je oglašal pes vsako noč. ako je le čutil mimoidočega človeka. Eiek-j trama d. d. Ima 1200 din škode. Precej i verjetno je, da je bilo pri tatvini udeleže-1 nih več ljudi. 'flcleiniea KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 15. aprila: Helena DANAŠNJE PRiKCDll VE Kino Matica: čakala te bom Kino Sloga: Tim Tavlorjeva sreča Kino Union: Safija Kino Slika: Ciganček Kino Moste: Tango noeturno in Vi v ere Splošno žensko društvo občni zbor ob 16. v društvenih prostorih, Cesta 29. oktobra 9 Produkcija Glasbene akademije ob 18.15 v veliki Filharmoničnl dvorani Slavistično društvo: predavanje dr. Frana Steleta »Duhovne osnove sodobne umetnosti« ob 20. v Hubadovi dvorani Koncert violinista Kobcrta Soctenaa ob 20.30 v veliki Filharmoničnl dvorani Jubilejna razstava v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik. Marijin trg 5. Ku-ralt. Gosposvetska cesta 4, Bohinec ded., Rimska cesta 31. Naše sledaftSče Začetek ob 20. url Ponedeljek, 15. aprila: zaprto, (generalka) Torek, 16. aprila: Revizor. Premiera. Pre- mierski abonma Sreda, 17. aprila: županova Micka, Varh. Red A * Gogoljev »Revizor« Je podoba provincijalnih uradniških razmer za časa carske Rusije, podana na satiričen in nekoliko grotesken način. Slika človeške slabosti, podkupljivost značajev, skrivanje napak, laž in hinavščlna so ožigosani na način, Ivi izvabila smeh in hkrati sočustvovanje z nebogljenostjo slabiče v. Naslovno vlogo je prevzel mesto bolnega Daneša Jan. Premiera jutri bo za premierski abonma. Režiser: dr. Kreft. Zvonimir Rogoz bo gostoval prvič v soboto, dne 20. t. m. v vlogi »Hamleta«. Priznani in priljubljeni umetnik bo kreiral vlogo danskega kraljeviča, ki jo Šteje mod svoje največje uspehe Iz njegovega iulfj.it \ ovan ja v Ljubljani. OPERA Začetek ob 20 uri Ponedeljek. 15. aprila: ob 19. uri: Proslava Materinskega dne. Priredi Krščansko žensko društvo Torek, 16. aprila: Julanta. Balet Hrestač. Red B Sreda, 17. aprila: Lucla di Lammermoor. Red Sreda. Gostovanje Sonje ivančieeve in Josipa Gostiča Iz Celia —c Zaključno predavanje na ljudskem vseučilišču bo drcvi ob osmih. Predaval bo univ. prof. dr. Boris Zarnik iz Zagreba o temi :vKaj nam pr povedu je jo okani en ine O postanku živih bitij ?< Zanimivo in poučno predavanje bodo spremljale ski-optične slike. —c Plačilo občinskih davščin. Mestno poglavarstvo v Celju opozarja hišne posestnike in lastnike vozil, da so 1 t. m. zapadli v plačlo 5odstotni najemninski vinar in 2odstotna kanalska naklada zi letošnje drugo četrtletje, vodarina hi štev-nina za letošnje prvo četrtletje in prvi obrok davSčine na vozila za leto 1910-41. Stranke naj plačajo zapadle obroke zanesljivo do 10. maja pri mestni blagajni. Po preteku tega roka bo mestno poglavarstvo zaračunalo zakon te 6odstotne zamudne obresti. Plačila, ki bodo po preteku 6 tednov od dneva dospelosti zaostala, bodo izterjana z izvršbo. —o SK Celje : SK Amater 2:t (1:0). Na celjski GIaz:jl je bilo v nedeljo popoldne okrog 500 gledalcev priča napeti prvenstveni borbi med starima rival orna SK Celjem in trboveljskim Amaterjem, s katerim je prispelo v Celje mnogo simpati-zerjev. Moštvo Celja Je nud"lo soliden nogomet ter je predvajalo lepo tehnično in komblnacijsko igro. Igralo je z elanom ln se je do konca borUo z veliko vztrainostjot čeprav Je bilo vsled sodnikovih preostr:h odločitev močno oškodovano m je Igralo v drugem polčasu samo z 9 igralci. Gostje so fors'rali hitro Igro z dobrim tehničnim znanjem. Nekateri igralci obeh moštev so igrali ostro, vendar pa je bila igra v splošnem fair. Tekma je postala že takoj v začetku zelo razgibana in napeta. Obe moštvi sta uprizarjali nevarne akevie, ki pa so se razbile oc dobrih obrambah. V 28. minuti je izvedel Stup'ca hiter prodor in poslal žogo v spodnji levi kot Amaterje-vega gola. Igra je ostala izenačena in obe moštvi sta napeli vse sile, da izpremenita rezultat. V 35. minuti je sodnik izključil desno krilo Celja Skerla. Ta odločitev je bila vsekakor preoetra in je iezva.la ogorčene proteste občinstva. Do odmora je ostal rezultat neizp remen jen. Po odmoru je bila igra spet ooprta. V 12. minuti se je Amaterju po lepi akciji posrečilo izenačenje. V tem trenutku je sodnik Izključil igralca Celja Brunšika. ki se je bil znašal z nekim Ama ter je vira igralcem v Amaterje vem golu. Tudi ta odločitev je bila preostra. Brunšelc je proti izključitvi protestiral. V tem pa je pri hi tel na igrišče tajnik upravnega in kazenskega '»dbora Slovenske nogometne zveze g. Logar, ki je bil slučajno navzoč na igržču kot gledalec. To nesportno postopanje g. Logarja je izzvalo med gledalci razumlj:vo ogorčenje in primerne komentarje. Celje je igralo odslej samo z 9 igralci, a kljub temu ni klonilo in je nudi lo Amaterju odločen tn uspešen odpor. V 20. minuti je izvedlo okrnjeno moštvo Celja lepo akcijo in Zorko je iz neposredne bližine povi .J na 2:1. Celje je nato izvedlo še več nevarnih napadov, toda obramba Amaterja je bila na mestu, poleg tepa pa je spremljala Celje tudi smola. V 34. minuti je prodrl Amaterjev napad spet do gola Celja, celjski vratar je pohitel iz goJa, v tem pa se je Amaterju poorečilo izenačenje. Celjani so se začeli posluževati za vračeva 1-ne tađrtke in so branili rezultat, kar se Jim Je tudi posrečilo. Sodil je g. Mehle Iz Ltubliane, ki je s svojimi odločitvami oškodoval Celje 'n je s tem pov2rr>čn. da tekma ni bMa ra oni višini. k**k->r bi bla, če bi bvl sodnik boltsi. V predtekmi Je prvo moštvo SK L~£ke delovanje moCno ovil a \\,jnn. Pred vojno je delovala zbornica mnogo intenzivneje in tudi z večimi uspehi. — Dunav naglo pada. tz Novega Sada poročr-jo. da Dunav tam še vedno naglo pada. Včera,i opoldne je znašal vodostaj 636 cm. Tudi Tisa naglo pada. tako da je nevarnost novih poplav minla. _ Velika zadolženost spl'tske občine. SpMtska občina ima 56 132 421 din dolgov. V zadnjem letu je odplačala 3.551.371 din. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ne bo nobene bistvene izpremembe Sedanjega vremena Včeraj je znašala najvišja temrTatura v Splitu ln Dubrovniku 16. na Kum. boru 15 v Ljubljani. Zagrebu In na Raku 12 na Vi«U in V B«oM e t r o p o 1 u«, Ljubljana, dnevno od 3. do 6. popoldne. Praktični življenjski pouk, tehnika življenja. vse-stransk; preporod in podvig, posvet v vseh kočljivih življeniskih položajih. (—) —lj Splošno žensko društvo vljudno vabi na občni zbor, ki se bo vršil danes ob 16. v društvenih prostorih. Cesta 29. okt. št. 9. —lj Ljubljanska Filharmonija priredi v okviru bolgarskega tedna v ponedeljek 22. t. m. v ve'iki dvorani hotela Union, svoj XV. re:ni koncert. Kot gost bo izvajal slavni bolgarski skladatelj panča Vladige-rov svoj Klavirski koncert št. ITI., orkester Filharmonije pa bo izvajal med drug:m njegovo rapsodijo Vardar, ki je bila že Čez SOOOkrat izvajana na svetovnih koncertih. Dirigent koncerta je g. dr. Danilo švara. —lj Združenje g°stilnicarskili podjetij v Ljubljani vabi svoje Članstvo, da se udeleži pogreba gostilničarke Pajk Valentine. Pogreb pokojnv;e bo danes o" 4. uri popoldne izpred mrtvašnice državne bolnice —lj Duhovne osnove Sodobne umetnosti je naslov javnemu predavanju g. dr. Fr. Steleta, ki bo drevi ob 20. zvečer v Hu-badovi dvorani, pod okriljem Slavističnega kluba na univerzi. Istočasno sporoča klub vsej javnosti, da bo nadaljeval z javnimi predavanj, ki jih je prireial že lansko leto. Cenjeno občinstvo vljudno vabljeno! —lj Ukradeni kolesi. Iz veže mestnega poglavarstva je nekdo ukradel 500 din vredno, rjavo pleskano kolo neznane znamke, uradniku Dušanu Gorazdu. — Na Tržadkl cesti pa je tat odpeljal 1500 din vredno, črno pleskano kolo znamke »Mercedes« Dragotlnu Goršiču. —lj Ogenj v Šišenskem gozda. Včeraj opoldne so bili obveščeni ljubljanski gasilci, ćia je nastal požar v šišenskem gozdu. Goreti je začel gord nad Galetovo graSčino. Razen ljubljanskih poklicnih gasilcev, so prišli gasit tudi gasilci iz Spodnje to Zg. Šiške. Gasilci so požar kmalu zajezili in ga v eni uri pogasili. Gorela je suha trava in nizko grmičevje, ogenj pa je Seveda obžgal tudi veliko večjih dreves, vendar škoda ni velika. —lj Zasledovana sleparja. V nekem hotelu sta v soboto najela se bo dva mlajša tujca, ki sta se prijavila kot Beograjčana. Prvi se je prijavil kot Miša C, po poklicu trgovec iz Beograda, drugi pa kot Ivan I., dijak beograjske univerze Sleparja sta v hotelu jedla in pila. včeraj pa sta pobegnila in po-abi'a plačati tudi hotelsko sobo. Gre najbrž za dva znana pustolovca, ki imata na vesti že več podobnih grehov. —lj Tatvine v me^tu. Iz stanovanja Franca z.icarja v Kobaridski ulici je uk.a-del tat temnomoder suknjič in nekaj perila, v vrednosti 200 uin. — Janezu špiin-gerju je nekdo ukradel s kolesa, ki ga je imal pred gospodarskim poslopjem v čebelarski ulici, črn sedei, torbico za orodje in nekaj drugih n.alenko^ti, v skupni vrednosti 150 din. — Gostilničarju Alojziju Obersueiu na Rožniku pa je nekdo odpeljal sest mescev starega psa volčjaka. Ukradeni pes, ki je vreden 500 din, je po životu temne, po nogah pa rmene barve. —lj Ujela sta se. Oni dan je bila policija obveščena, da so bile na Poti na Grad ukradene štirt velike granate iz svetovne vojne, ki so Jih postavili tam kot mejnike in v spomin na avetovno vojno. Granat niso zabetonirali, zaradi česar so jele mikati zbiralce starega železa, ki so Jih neke noči ukradli. Ena 1 med ukr?dmih granat je bila sedaj Izsledena pri nekem trgovcu z železnino policija pa je Izsledila tudi oba tatova, ki sta jo spravila v denar. Sta to brezposelna delavca Janez B. in Jože J., ki sta »e Izdala v pijanosti m zaupala tova-riSu v stari cukrpmi. da zapijata ukradeno granato. Policija išče sedaj še ostale tri granate In seveda tudi tatove. kalM Janez iti Jože tajita, da bi bila odnesla tudi ostale rranate. — 1« Irgr»an» Iz Lhibltane. fca d~r>o n-t;h let 1e 1 g^ana iz HubHan~t™wa poti^H kega okolica 39tetna Elizabeta Kovač, doma iz Subot'ce. Kovačeva, ki 1e bila v Lfahljanj nrl-avl^na Vot "Os?Tv-v-ifrr'a -'e z^*r»*e5ilT več prest-ntrov. pečala pa se je tudi s tajno pros itucljo. Janez Oblak izrsčsn szdlšeu Krško. 14. aprila. V sredo 10. t. m. smo poročali o žalostni družinski tragediji v Eranskem, kjer je 571etni posestnik Janez Ob ak v navalu besnosti smrtno nevarno ranil ženo in sina, nato pa pobegnil • sekiro v noč. Vse iskanje je bilo spočetka zaman. Naposled se je pa orožnikom le posrečilo aretirati Oblaka. Orožniki eo ga srečali na cesti, ko je Sel. kakor je sam izjavil, k sodišču, da bi vložil tožbo zoper lastna sinova Franceta in Antona, ki sta mu z grabljami izbila nož, ko je hotel zaklati še hčer, ter sta mu prizadejala nekaj lažjih poškodb. Oblak deloma priznava svoje dejanje, trdi pa. da ga je sin brez vzroka napadel in da se je sa^o branil Pravi tudi da se ne Bpomfn-fa več. kaj se je dogaialo, ker da so se vsi dogodki odigrali prehitro ln v vebki razburjenosti. Zanimivo pa je. da je priznal, da je pripravil nož na petelio. kier ie nri-čako- al domače, Še preden so slednji prišli domov. Obleku ie bila t*kšt\o Včeraj se je nadaljeval o tudi pocbavez-no prvenstvo. V ljubljanski skupni je Mer mes zmagal nad Marsom s 5:2, jvar je bilo p;av za prav precej"nie presenečenje, prav tako tudi zmaga Reke nad Jadranom s 3:2. Ljubljanska Svoboda je mor*!* v Kranju kloniti domačinom z 1 4. a Bratstvo je na Jesenicah z istim rezultatom odpravilo drmza'skcga Diska V mariborski skupini je Žefezniear porazil RapiJa 4:0. CSK pa svojega lokalnega tekmeca Gradianskega 4:2. V Celjski skupini ic Ce'je igrajo s trbovclj>kirrp Amaterji neodoeeno 2 2. Olimp pa je zmagal nad Urastn kom 3:2. Liub'jana je ime'a v Uostch zagreb ko Jugosavijo. nad katero je v pri jate1 jcki tekmi zma^a'a j:2. Včeraj je bilo v Ljub'jan tekmovanje za i ova članica Smk. Ljubljane v času 1:42. Iz trr-~3-j Iz Krške?! — Drzna tatvina, v sobo davčnega uradnika se je splazil v opoidansk h urah tat v belih hlaceh. gumijastih čevljih in z zelenim klobukom na glavi, brez svršn ka. Tako so ga op sali ljudje. Nihče s ni mislil, da nosi nezmnec iz hiše Štiri obleke in še ene hlače povrhu, ki jih je izm^kjrl iz nezaklenjene omare, črudno je, da je b'-la alužknja v tem času doma v kuhmli, pa ni ničesar slišala. Spominja se pač. da jo je neki po opisu zgoraj omenjenemu moškemu podoben čl cvek prosil vb°g' jme, a pravd, da Je odšel. Tatvino ao opazili šele pcipol dne okrog 14. Tatvina je bila takoj prjavljena varnostnim oblastem. Tat se je skoraj gotovo z vlakom, ki odhaja ob pol ene. odpeljal proti Z^greou kjer bo skušal vnov*iti svoj p'en. G. Krizman trpi okrog 5000 din škode. — SK Kranj : SK Svob-dn 4:1 (1:0) Včeraj popoldne se ;'e vršila dr utr prvenstvena tekma na domačem igrišču, ki pa razen 2 točk za kranisko mestvo ni bila posebno hvalevredna. Domača ennipt^rlca je predvedla raztrgano igro, ki bi ji pri boljšem nasprotniku lahko prinesla prav obraten rezultat. V znčetku igre so tako gostje kot domačini preizkušali moči in v tem delu igre so bili Svobodaši tudi vsaj enakovreden nasprotnik Pozneje so pričeli z vodstvom domačini in ga po par neuspelih akcijah pred golom tudi odločili v svojo korist z enajstmetrovko V drugem polčasu je pokazala Svoboda vse svoje neznanje rn-zen dobrega vratarjo in imeli so srečo, da je tudi kranisko moštvo pričele brezglavo igro, sicer bf odšli s katastrofalnim porazom. Le slabi iirri domačinov je prinisati tudi edini gol Svobode. Ne more se obdolžiti slabe igre nohoneea iarrača domačee:^ moštva, temveč edino nepovezanosti posameznih delov moštva, ki ie zadnjo nedelio dosti bol;'ŠP fiir>v-^i—-rnin Soflil ie g Der-žaj prav dobro s skoro pretirano natančnostjo. — ^'i'rava so UoV<*a? Predstoiništvo mestne policije poziva lastnike koles z evidenčnimi številkami 2-183 354-29. 2-S23-1 in 2-7485 12, 2-75 671-12. 2 823-12 2-97 587-12 2-105 075-12, da se zglase med uradnimi urami pri predstojnlštvu. Lastnikom se bodo kolesa izročila le v slučam. da se izkažejo s potrebnimi dokazili. Poleg teh koles hrani policija tudi moško kolo brez evidenčne tablice in ogrodje kolesa z obroči — Tudi fiahistl so imeli goste. V lovski sobi hotela »Stare poŠte« je bil odigran mateh med mladinsko eekcijo Ljubljanskega šah. kluba ln šahisti Kšk, ki je končal s porazom kranjskih šabistov v razmerju 4 in pol : 3 in pol. Posamezne igre so končale sledeče: Singer : Slokan (pol pol), Šuštar : Janežič (pol : pol). Dodič Aljančič (0:1), Pogačnik : Ostrelič (0:1) Košar : Zorman L. (pol : pol), Tajnik : Eržen (pol : pol), Virnik : škerget (pol : pol) in Žužek : Zorman P. (1:0). V nedelj, bo revanžna tekma v Ljubljani. — SK Kovinar : SK Savica 4:3. V Stra žišču je bila včeraj odigrana na Igrišču SK Savice tekma med jeseniškim Kovinarjem in Savico, ki je končala po slabi igri obeh moštev s porazom domačega moštva ki je izgubilo v tej sezoni že drugo tekmo večinoma zaradi podcenjevanja nasprotnika. Zapomniti si bo treba, da je žoga okrog- la in da je treba vedno zaigrati s potrebno previdnostjo. šentj Ucobskl gledali.!il eae* . Ljubljana. 15. aprila Leta so minila odkar sem bil navzoč pri piedstavi tega znanega alovenske^a gledališkega odra v Soli pri Sv F.ori.ianu. Nekdanja šolska sobica, ozek Odor, piipro-ste klop . toda predstava je bilu Ža takrat izvrstna. Minila so leta, po'p: ali smo dramo in opero. ker nam je bila bliftia. šele poziv in ponovna javna pohvala Nu-š;čeve veseloigre >Ujež; ter pripomba, da se upi zori igra v koriet Soko^ II. me ie omajalo da sem se te predstave u eležil. Priznam, da sem bil čisto presenečen nad velikansk'm napredkom Šentjakobskega odra. bodisi po osebju, bodisi po izvrstnem podajanju igre. Kdo bi verjel, da doseže tud: diletantsko društvo take umetniške uspehe? Dvorana je bila nabito polna, večinoma srednji meščanski sloji, ki so z največjim už'tkom sle ili duhoviti veseloigri. Prav tako kaže tud obUka gledališča v primeri s prvotnim stoodstotni napredek. Ve'ik moderen oder oprema, sedeži itd. je stalo društvo umevno precej tisočakov. Velika pohvala vsem sodelujočim, ki ne igrajo samo zase. temveč so učitelj naroda s svojimi izvrstnmi kreacijami. Kihib veselemu večeru je pa marsikomu grenila misel v zadnjih dneh raznesena novica, da so šentjakobskemu odru odpovedani prostor, v Mestnem domu. Nerazumljivo in nezasluženo! Upamo pa, da si bo šentjakobski oder tudi v tem oz:ru opomogel. Ta gledališki oder je ponos LJubljane. SOKOL — S"kol I poziva vse svoje članstvo, da se v čim večjem številu pr glasi za pokrajinski zlet, ki se bo vršil v dneh 28. in 29. iuniia v Cel*'u. Prijave sprejema društvena pisarna med uradnimi urami do najdaMe 15. t. m., kjer je obenem s prljavo vp'a-čati d n 15 za zletni znak. Točnejsa navodila se dobe v pisarni. Zdravo! Uprava. PRED SODIŠČEM Priča ali je res, da je obtoženec trdil o tožiteljici, da je vlačuga? — Res je, gospod sodnik, ne vem pa, dali je obtoženec to trdil. MALI OGLASI Beseda 50 par, dave* posebej Preklici tajave oeseda lin L- davek posebej. Za pismene odgovore gieae malin ogiasov je treba priložit znamko — Popustov zrn maie ogiaac ae priznamo. RAzno dese da oo pai Uj veh puc^nej Najmanjši -sneseh 5»— din CONTINENTAL V oa ugodne mesečne obroke Ivan Legat Ljiinijana. Prešernova «4 Maribor, VetrmjsKa 30 Oglašal male oglase Slovenski Narod ker «*o oa trene tSl! OBLEKO lepo narejeno, računam delo 100 din. — Krojač Bostele, Dalmatinova ul. S. 1102 ZA 10.— DIN Vam podijem seznam 25 praktičnih novosti, ki jih boste lahko izdelovali doma. — Llndič, LJubljana 245/n. 1105 LA VSAKO PKII IKO oajholjaa m oaji-enejsa joiaCii. al o a o a v 11 e pri PRKSKIfi Si« Petra ceni 14 POUK deseda 50 par. davek pose ne.. Najmanjši znesek &. din. Strojepisni pouk eCernl tečaji, vpisovanje ln ricetek pouka poljuben. Chri-tofov učni zavod, Domobran* *ka e. 15. 738 MEŠČANSKO MESNICO v središču Zagieba. na najpro-metnejšl poziciji, večjega ob-iega. moderno urejeno, izvrstno idočo. z močnim rastočim prometom, renomirano, takoj pro-Jamo * celokupno tepo in higiensko opremo ta 3b 000 din. — .VajsigurneiSa eksistenca Po-slovalnira Pavjekovtć, Zagreb, lica 144. 1099 'seda V nar mvp|t posebei Naimanlft* sneaek %. - din DELAVCA ZA KISARNO In razvažanje sprejmem. Jernej Jelenlč, Ljubljana, šlajmerjeva ul. 1. 1106 TRGOVSKEGA VAJENCA krepkega, železnićarske rodbine, sprejmemo Ponudbe s sliko in Šolskimi spričevali na Norb Zanier & sin, Sv. Pavel pri Preboldu. 1100 POSE .Ntijiimn |6i zneaett s.--teseda 90 oar laveh Uux oosene) PRODAM POSESTVO oa lepem kraju vinograd, sa- donosnik. njive. gozd. gospodarsko pos'opje, ekrog 15 oralov. Partlič. Gradiška, poflta Pesnica. Maribor. 1101 «!U!IHiWUliiUali|l:.iiiU^ đmo za modrec deaeda 50 par da ves posenej Natmamsi '.nesem %. din sortiran cvetlični meo in medico dobite osi ceneje • S4EOAK.ni Muhttana žnicvstca ut A I8'l **PREMOC /\ ',oxs oava nudi I. POGAČNIK itOHOKlCCl AS— TEL «0-01* Ponretoi oiesoiDoat s* od navadne do najflnejSe imamo vedno na zalogi po najnižjih cenah ! FRANC J AGER — tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra c. 17 — Telefon 20-42 iC-> m. Vajboltfti v«io. n- radijskem metu ie NA j VAL" 4p*;re«1i evrofisKif post« na vseh vaiovift. »troKov članki romar, novela novice c raonskv jjh in teieviznsKe^a . za *i!o obvezal Franceta, nato pa so sa >dpeliii li v bolnico v Brcž'ce. Njegovo -ranje ie kljub takojšnji zdravniški ponoći izredno kritično, ker je izgubil precs.i krv: 'n so nekatere rane smrtno nevarne, kajti brat jc strelja! nanj iz bližine 10 m s sosednega vrta, kamor se je skril in celo legel, di bi mogel bolje streljati. France ima 12 šiber v sebi in sicer v vratu in prsih. Brat Alojz se je naslednjega dne sam javil orožnikom v Sv. Križu, kjer ie svoj zločin odkrito priznal. Zagovarja pa sc, da je streljal na brata samo zato. ker je tudi on nosil sekiro s seboj, da bi ga ulvl. Resničen, a zato tem bolj žalosten izgovor. Bratovski zločin je izzval v vsej okolici splošno obsodbo in upravičene zgražanje. Ljudstvo se upravičeno sprašuje kdaj se bo pač naša mladina spametovala in se nc hala pretepati za vsako malenkost ter "\-sako najmanjšo stvar končati s prelivanjem krvi. Nujno potrebno bi bilo, da se kazni za take primere občutno zvišajo tei da se ravna s takimi prctepaCi brezobzirno. IZENAČENE SILE — Od kdaj imaš dve papigi? — Od kar sem se oženil. Ena je mojn. ena pa pripada moji ženi. — In govorita obe? — Pa še kako. 2"Jjena vedno kriči: Janez, kje si bil zopet tr-iko dolgo': Meja ji pa odgovarja: Že zopet si prisniodila obed. Indijanci se hočejo seliti Indijanci plemena Seminole v drŽavi Oklahoma uveljavljajo svoje pravice do velikega ozemlja v Mehiki, kjer se nameravajo naseliti, da bi bili daleč od belokož-cev in njihove kulture. Pripadniki tega indijanskega plemena, med katerimi so mnogi zelo bogati, hočejo poslati delegacijo v Mexico Citv. da izpbslujejo od mehiške vlade izročitev tega ozemlja, priborjenega pred rnjiogimi leti po poglavarju »Divji mački« in četi seminolskih vojSčakov. Nedavno je že odšla v Mehiko seminolska delegacija pod vodstvom poglavarja Georga Jonesa. na se jf ni posrečilo priti do odločilnih činiteljev. Nekaj članov tega plemena spada med najbogatejše Indijance v Ameriki. Premoženje so si pridobili z izkoriščanjem ali 6 prodajo svojih zemljišč, ki je bila na njib odkrita naft»». Ti indijanski bogataši so se navadili živeti moderno in o preselitvi nočejo ničesar slišati. Pleme seminolskih Indijancev je prebivalo prvotno na Floridi od koder se je po državljanski vojni preselilo na indijansko ozemlje v Oklahomi toda šele po dolgih bojih z belokožri. katerim so se Indijanci ogorčeno upirali. Glavobol pospešuje delo Ameriški zdravnik dr. W. Lee je bil nn prožen, naj prouči vprašanje, kako vpliva glavobol na storitev delavcev v tovarni. V New Torku so delavci in uslužbenci tak pogosto pritožujejo, da jih boli glava, da so bili Šefi po pravici radovedni kolikr škode trpe podjetja zaradi glavobola svojih uslužbencev. Ugotovitve dr. Leea so p^ vse presenetile, kajti Izkazalo se je. da y v tovarnah storitev delavcev in delavk večja. Če jih boli glava. Posebno velja to z* ženske. Zdravnik je proučeval to vprašanje 1 tovarni pol leta. Vsaka delavka je dobi1^ tablico, kjer je vsak ian zabeležila svoj« zdravstveno stanje. Te beležke je zđravni! vsak dan primerjal s storjenim delom in ugotovil je. da so delale delavke mnoro več, če jih je bolela glava Tovarnar in ravnatelj sta bila seveda zelo presenečena, ko sta to izvedela. Prvi hip sta mislila, da se je zdravnik zmotil, toda dr. Lee je svojo trditev podprl z dokazi. Pri glavobolu si človek prizadeva pozabiti bolečine in zato se bolj poglobi v delo. Ce je zdrav, misli pogosto na druge stvari, kar ga odvrača od del*. SAMOZAVEST šofer generalnega ravnatelja jc oženjen in ima pet let starega sinčka. Nekega dne vpraša generalni šoferjevega sinčka: Kje je očka ? — Ne vem, — odgovori deček brezbrižno. — Kaj ne veš, kdo sem jaz? — Vem. Vi ste tisti mož, ki ga vzame moj očka včasi k sebi v avto. Mascagni o letih bes!e Iz pisem slavnega skladatelja, Id so bila objavljena šele zda} O mladosti slavnega italijanskega skladatelja Mascagnia. ki je doživel lani v decembru 76 let in čigar >Cava!leria rusti-cana« proslavi letos v maju 501etrtico, prinaša zanimive podrobnosti dokumenta" čna brošura, izdana nedavno v Italiji je moj položaj tu v Cerignoli vedno težIL j Splošne gospodarske težkoče in peronospora so potegnile to pokrajino, zlasti pa Cerignolo, v bedo. Izgnbil sem vse izredna ure in gotovo tudi izgubim mestno štipendijo, ker občina, ki iz gospodarskih razlogov zapira gimnazijo, ne more trošiti denarja za učitelja glasbe . . . Ne vem, ali bom mogel to vzdržati. To je strašno vprašanje, na katero ni odgovora. Prepričan sem, da mi bo to nakopalo bolezen. Že nad deset noči sem prebdel v vročici ln spati sploh ne morem. Pomirim se šele proti ^ečmi zjutraj, potem pa spm uro nemirnega in nezdravega spanja- Nočem Vam praviti o svojih mislih v teh dolgih urah prečutih noei. Sam ne morem ničesar ujeti iz nj h, vse se mi vidi kakor projecirano z laterno magiko. slika, kako vse hiti po poti umetnosti, kako se vse izgublja v prahu slave. Jaz sem oa tu tako sam. brez vsake prijateljske roke, ki bi me podprla, brez nade. brez miru ... nji so razen uvoda ministra Paolinia in nekaterih faksimilov objavljena tudi neznana pisma, ki jih je pisal Mascagni v času, ko je nastajala »Cavalleria rustica-na« to je od oktobra 1888 do dneva triumfalnega uspeha 17. maja 1890 avtorju libreta k svoji operi Giovanniu Targioniu Tozzettiu. Mascagni ga naziva »dragi Nanni«. V tem času je pisal iz Cerignole svojemu prijatelju, kako težko posegajo dnevni dogodki v njegovo življenje . . . Ne vem, ali bom mogel danes to pismo odposlati. ker je izbruhnil v našem kraju upor. Nad 5.000 ljudi je navalilo na magistrat in na sindakov dom v trenutku, ko sem šel poučevat sindakove hčere. Streljalo se je in nekdo je obležal mrtev .. . V nekem drugem pimu je pisal Mascagni : Nočem Vam prikrivati izvestnih dejstev za katere nihče ne ve, zlasti ne, da Dr. V. Travner umrl Mar bor. 15. aprila Včeraj je preminil v tukajšnji splošni bolnici sodnik okrožnega sodišča dr. Vladimir Travner. Pokojnik je bil izredna popularen in ugleden mož. SodelovaJ je • svojimi zbirni vi mi zgodovin skimi pridevki pri časopisu ^Zgodovina in narodopisje« pri »Življenju in svetu«, pri * Kroniki slovenskih mesU- ter vseh naših dnevnikih kakor tudi pri raznih humorističnih 1 stih in drugih publikacijah. Bil je odbo nik Zgodovinskega m muzejskega društva ter razmh drugih organizacij. S svojim kulturnim delom si je ustvaril trajen spomenik. Ohranimo mu svetal spomin, preostalim naše Iskreno šožalje. LOV ZA NEVESTO 2enitni kandidat: Gospod generalni, prosim za roko vaše hčerke. Generalni: To je izključeno, mladi gospod, ker sem se informiral o vas. če bi hotel plačati vse vaše dolgove, bi vam moral dati za ženo najmanj dve hčeri. Združenje gostilničarjev za sodni okraj VISnja gora je Izgubilo svojega marljivega tajnika, gospoda Jožeta Novllana gostilničarja in posestnika na Peščenikn Nenadoma nas je zapustil danes popoldne. Vrlega moža bomo ohranili v najlepšem spominu. Pogreb bo v torek 16. t. m. ob 10. dopoldne na pokopa- lišče v Višnji gori. VIŠNJA GORA, dne 14. aprila 1940. ODBOR. Umrli so nam danes nas ljubljeni oče, ded, praded, tast in stric, gospod Franc Ksav. Zajec Spravljeni z Bogom so odšli v večnost po obračun za svojo 91-letno življenjsko pot. Pokopali jih bomo pri Sv. Križu, kamor jih spremimo iz Privoza št. 12 v torek, dne 16. t. m. ob 4. uri popoldne. Vse, ki ste jih poznali, prosimo, da pomolite za njihovo dušo in jih ohranite v blagem spominu. LJUBLJANA, dne 14. aprila 1940. Inž. ZAJEC RUDOLF in ostalo sorodstvo. Danici Lesueur Krinka Ijubeini Bomai — Ali ste res prepričani, da gre za Valcorov grad ? _ je nadaljevala Gaetana. — Jaz bi prej mislila, da je dobil Mathias, ki ima toliko razlogov biti udan markizu, od njega nekakšno poslanstvo. Grofica je namenoma poudarjala besede, po katerih sta mogla Mathurina in njen sin razumeti, če je bila namreč resnična zgodba o tem, da je Mathias posilil »Nedolžno« in o plemenitem Valcorovem posredovanju. Oba sta zadrhtela, ko je s posebnim poudarkom in namenoma izgovorila besede, »biti udan markizu«. Brž ie zbližala misli med zadnjim Renaudovlm govorom in tem nameravanim odhodom, ki ga je mornarjeva mati zaman prikrivala in pripomnila je: — Kdo drugi nego vi, prijatelj moj, bi prevzel noio-o poiskati in prinesti mu tisti zloglasni prstan? Gaetana ni izgovorila svoje misli do konca. Prestrašena je odskočila pred nenadno in tako divjo Mathiasovo kretnjo, da je videla v varnost. — Gospa grofica. — je dejal in pokazal na Ber-trando in umobolno, — tu jc preveč ušes. Oe hočete govoriti z menoj o podobnih stvareh, odidiva. In Mathias je takoj zapustil sobo, stopil je čez vrt in se ustavil na stezici. Grofica mu je sledila. Prvi hip je mislila, da beži pred njo, kajti čim je stopila ona iz hiše, jc odhitel naprej po obali. Izogibal se je sosednim hišam in hotel je zapustiti ozko stezico, na kateri bi bila morala dva človeka govoriti glasneje, če bi se hotela pogovarjati, ker bi ne mogla hoditi vštric. Ko je prispel Mathias do gornje ceste, je prekoračil tudi njo, kajti tam je bil zagledal majhno angleško kočijo, s katero se je bila pripeljala grofica, kraj žrebca je pa stal kočijaž. Mathias se je podvizal na livado, toda tam je obstal, ni se pa ozrl, ker mu oči vidno ni bilo do tega, da-li ga bo dohitela ali ne. — Kakšni ljudje so to, ti Gaeli! — je pomislila grofica. Njihov trdi ponos se ne upira njeni ponosni dusi. Mathiasa je dohitela, ko se je bil že nekoliko pomiril. — Ne bojte se ničesar, — je dejala prijazno. — Vaša tajna je pri meni na varnem. — Nimam nobene tajne. ' — Recimo, da je tako. Torej imate pa markizovo tajno. — O tej nimam kaj govoriti. Prekrižal je roke in stisnil ustne. nji pretečo ne- I Na prostem je lahko grofica bolje videla njegov obraz. Miche'iia in Bnrtranda sta mu bili podobni. O tem ni rno^lo biti dvoma. Bcrtranda mu je bila podobna bolj kakor \.u.lieliria. čeprav je bila Samo njegova neeakinja. Toda imela je iste svetloniodre in žareče oči odločno in zanič!jivo uprte v grofico. Tod" Gaetana se ni ustrašila. Cuti-a je celo nepreniaglnvo žriio vprašati tega človeka in iztrgati mu resnico o Miehelininem rojstvu. Že ji jc sililo to vprašanje iz ust, pa se je premagala. Spoznala je. da bi bilo to enako nemogoče, kakor otročje. Priznanje je bilo namreč tu izključeno. Markiz ni imel pravice izreči ga vpričo nje, kakor ona ni imela vsč pravice delati se, kakor da ga je že slišala. Ta mornar, ta preprosti mož. se je zanašal na plemiško besedo in ni mogel oceniti izjemnih okolnosti. Vdaj si je markiz dovolil prekršiti jo. Otročje pa bi bilo to. ker bi se bil Mathias nedvomno uri ral. In njegovi protesti bi ne bili ničesar dokazali prav tako ne, kakor bi ne bila njegova trditev ničesar odkrila. Kakšen dejanski sporazum je bil jedro te intrige med slerjsnem in markizom? Katerega izmed teh dveh je bila gospodična de Valcor hči, če se dopusti tajno rojstvo, zapuščenost, smrt enega izmed otrok bodisi v zibelki, okrašeni s čipkami, ali pa pod kopico na travniku ponoči? — Kako zvedeti to? Sam oče žive hčere ni vedel, katera izmed obeh je ostala živa, vsaj Valcor je trdil tako. Vprašati ga je pomenilo toliko kakor tvegati nepotrebno nevarnost, da bi se človek izdal. To bi pomenilo izročiti se mu na milost in nemilost s tem, da bi mu bilo namignjeno, kakšne vezi ga morda vežejo na lepo dedinjo, na nevesto grofa de Fer-neuse. Hervejeva mati je zadrhtela v odporu. Bolj v odporu proti tolikim lažem, nego v zaničevanju te ple-bejske krvi, vroče, vendar pa zdrave, ki se je pretakala po žilah tega Bretonca, Zroč mu iz oči v oči, kakor jo je gledal on in z moralno silo, enako njegovi brutalni volji, mu je dejala: — Če bi hoteli tako dobro skrivati to. kar se vam zaupa, Mathias, bi ne smeli drhteti ob najmanjši besedi, kakor ste zadrhteli, ko sem omenila prstan, ki ga boste morali iskati tako daleč, v tako čudnem skrivališču. Zagoreli mornarjev obraz ni mogel izpremeniti barve, toda Gaetana je opazila, kako se mu je zasvetil plamenček v očeh in veke njegovih oči so zadr-htele, Grofica je slišala, kako je zaškripal z zobmi. — Ženska! — je vzkliknil slepar besno, — ne iz-kušajte me! Sovražniki markiza de Valcora so tudi moji sovražniki. Jeziki, ki bi mogli pripovedovati njegovo tajno, bi ne govorili tako dolgo, če bi ne znali molčati. Grofica se je skrivnostno nasmehnila. — Uganila sem torej dobro, — je pomislila. Ni pa zadrhtela. Ureiuie Josip Zupančič U Za .Narodno tiskarno* Fran Jgp // Za upravo in inseratni del lista Oton Christol // Vsi v Ljubljani / »S l O V E N S K I NAROOc. ponedeljek, 15. aprila 1940. Stran 3 IDanes zadnjikrat! gam M MB M H M Ob 16., 19. In 21. url M g 9 ■ 1 I •Uno Union, teL 22-21 w ■ ■ W s anamenlto umetnico v glavni vlogi VIVIANE ROMANCE DANES POSLEDNJIC II. DEL TB1 'jtAY1lORJEVIH PUSTOLOVŠČIN TIM TAYLOKJi£VA SREČA KINO SLOGA — Tel. «7-30 _Predstave ob 16., 19. in g, uri Žarišče narodno kulturnega dela Redni letni občni zbor Zveze kulturnih društev v Maritern Maribor. 15. aprila V mali dvorani Narodnega doma ie bil včeraj dopoldne redni leini občni zboT Zveze kulturnih druitev v Mariboru Občni zbor ie otvoril in vodil dolgo.etni pred-sednk mariborske ZKD g. Janko Pire. ki je uvodoma pozdravil navzoče delegate, posebno iskreno in imenoma pa g^. Bučarja m Verbiča kot zastopnika ljubljanske posestrime ZK.D V svojih nadalinjth izvajanjih je nas!a:al g J Pire intenzivno skrb podrobnemu narodno prosvetnemu delu ob na>i meji Poroči'a pežrtvova'nih funkcionarjev mariborske ZKD. zlasti marljivega tajnika g Frana Goleia. so razgrnila sliko uspešnega neumornega narodno prosvetnega delovanja dru*te\. ki so organizirana v mariborski ZKD V mariborski ZKD je včlanjenih danes 264 dru-tev in 5 posarnezniko\ ustanovni-kov. Na novo je pristopilo 6 društev. Med včlanjenimi dru-tvi je 88 sokolskih edinic. \ čianjene so skoraj vse edinice marbor-ske sokolske župe. razen tekid tudi nekatera dru-tva in čete s podroCi3 celjske sokolske župe Nadalje ie včlanjenih v mariborski ZKD 30 izobraževalnih društev in čita'nic. 28 knjižmc. 8 dramskih dru tev in šolskih mirov. 11 pevskh društev. 4 godbe-na društva 11 gasilskih čet. 13 dobrodelnih društev 21 narodnoobrambn'h dru tev. med kater mi je 15 podružnic CMD, 40 strokovnih m stanovsko piosvttnih društev. 5 športnih društev, :> drugih društev. 61 društev je ustanovnikov. 203 društva pa so redni člfni Vsa ta društva imajo gotovo nad 15 000 članov točnejšega števila ni mogoče navesti ker niso vsa dru;.tva pravočasno posiala zadevnih podatkov. V poslovanju z zvezo s« bila nekatera društva prav marljiva Obrača a bo se nanjo v najraz'ičnejših zadevah za nasvete ter informacije zast v takšnih zadevah. Vsa društva so prejela potrebna pojasnila v najkrajšem času ponajvečkrat z ob-Tatno pošto. Zvezino delo je Lik izvršeno po tajništvu, odsekih in odboru Tajništvo je bilo strankam na razpolap-- vsak delav nik. pogosto tudi ob nedeljah praznikih Zveza ie prejela 451 dopisov odposla la pa 222 Med prireditvam ZKD ie orne Aiti z'asti prosvetni dan 18 maj* 1939 Za ta prosvetni dan je pos ata ljub jari«>ka ZKD vc'ik zaboj raznih daril tei vso*c 1320 din za obdaritev prebiva'stva \ obmejnih krajih. Dari'a so bi'a izročena marb^rsk. podružnici CMD. ki je poskrbe'a da so prišla darila v prave roke. Tud sicer so bili odno'aji med obema zvezam« zeio prisrčni. V preteklem letu je dolete'a zvezo težka izguba s smrtjo nesebičnega b'aeajnka in vzornega narodnega delavce g Kranja Cvetka. Med odseki so dedovali dramski, knjižničarski, predavate'iski in odsek za kino. Dramski odsek je izpopolnjeva ter urejeval dramsko knjižn:co, izposojeval gledališke igre in pomagal graditi odre n kulise. Vse dramske knjige, ki so izšle \ teku leta so bile nabavljene Dramskiv knjižic oz. gledal, iger je bilo izno>ojep'h ;c*7 Pri gradnji odra m kulis je bi' č'a-- m'seka g. tfnbmk društvom zmerom na rnzno'a^ Dru-"tvom je bil na razpo^gc tudi model zložljivega odra in model novega premak ljivega kulisja Kniižn:čarski odsek je usta novii dve novi knjižnici in sicer pri Sv. Marjeti niže Ptuja m v Leskovcu pri'S'ov Bistrici Zamenjani sta biM knjižnici v Zg. Kunaoti in v Turni^ču. Zveza ima sedaj zunaj 89 knjižnic s skupno 5478 knjigami. Od teh ie 63 knjižnic s 3855 kni:gami v oskrbi društev. 26 knjižnic s 1619 knjigami pa je v oskrbi knjižn čmh odborov oz. šolskih upravite!istev Zvez- je bilo darovanih knjig v vrednosti 2928 din. Predavateljski odsek je pridobil 23 predavate-| ljev. ki so bili pripravljeni prtdavati. odsek za kino pa je preskrbel zvezi v minulem letu štiri ku'turne filme Dohodki so izkazovali 38.858.20 din izdatki pa 19.275.70 din. 99 društev, organiziranih v mariborski ZKD. je prijavilo lastno knjižnico z 41 822 knjigami. Lani je prijavilo 96 dmštev svojo knjižmeo z 42.175 knjigami. Lansko leto | je bilo izposojeva'cem izposojenih 31.567 i knjig. 44 društev ima svoj oder. na Katerih v prekrasni sodobni ljubavni romanci ČAKALA TE BOM (DEZERTER) TELEFON 21-24 ■hMMHHI i ponovit: zaradi velikega odziva in zanimanja občinstva. — Riizpjred Specialnega pridevka «t . ,. , , . Tt « i fond narodne ©b*~- be za 1. 1910 je v smije bilo prirejenih okoli 200 gledalskih ! slu cl 131 zak Q neposrednu davkih raz- predstav 11 društev ima svoj lutkovni oder na teh je bilo skupno 60 lutkovnih predstav. Lastno godbo ima 11 društev, god-benih nastopov je b;lo 105, 12 društev ima svoj tamburaški zbor. ki so priredili 30 tambura kih nastopov, 61 društev je ime'o 308 predavanj, razen tega je bilo še 334 drugih prireditev V imenu nadzorstva je predlani marljivemu odboru razrenico g. A. Cotič, nakar so sledile voHtve upravnega m nadzornega odbora. Za predsednika upravnega odbora je bifl izvo'jcti g. Janko Pire, od-born:ki so Ivan Tomažič, VeJcoslav Spind-ler. Marino Kralj. Josipma Cerimek. Fran Bratož. dr. Fran Krnic, Vekos'av Spanger, han Robnik Josip Ski'an, dr. Anton Dolar in Fran Go»!ež. Nadzorn- odbor: Alojzij CotiČ predsednik. Č'ana prof Lojze P zjak in Josip Klemenčič Razsodišče: dr. Fran Lipold in dr. Igor Rosina. Pri sluča inoafih je bilo sproženih več hva'evreinih predlogov. Delegat Ijub'jan-ske ZKD g. V Bučar ic v zanosnih besedah ooozarjal na potrebo intenzivnega narodno ku'turnerfa dVa ob meji. Navajal je. da je ljubljanska ZKD pripravljena podati predavatelje in orgamzrrat' potrebne tečaje oz jih financirati Današnji časi terjajo duhovne oborožitve, poglobljenega prosvetnega delovanja. Tudi g. Vc-bič je izrazil razne koristne pobude, ki jih bo treba uresničiti v novi poslovni dobi. Učitelj M Vauda iz Sv Marjete ob Pesnici pa je govoril o raznih znflčr'mh oko'no-stih. ki se opažajo v našem obmejnem življenju. Predsednik Janko Pire ie po končanih tehtnih razpravah zaključil občni zbor ma riborske ZKD z že'io. da bi obmejni pro svetni de'avci čim bolj pomagali in sode-'ova'i pri izvajanju vzvišenega programa ZKD. ginjen na javni vpogled oavčn,m za. erancem pri tukajšnji davčni upravi (soba st. 9) v času od 16. 4. do 23. 4. 1940. O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem fondu za narodno obrambo bodo davčni zavezanci posebej obveščeni z davčnimi pole žnicam za II. četrtletje 1940. Davčna upra.a za mesto Maribor. — :*a mesto cvetja na grob pokojne ge. Ami ije Vertn kove daruje rodbina dr. Li-polc^o.-a 200 čin za Počitniški dom kraljice Ma.ije na Pohorju. Železničarji premagali taiai §K Rap!d Enajstorica SK ž lezn"Carja nadaljuje z zmagami Prvenstvena tabela ostane nespremenjena Maribor, 14. aprila. V nadaljevanju Lekmov_njj. Zu. p* . vem igrišču, izdrt'eka ni tako ugajala kakor na primer tekmn med Železničarjem In ISSK Mariborom To pa zaradi tenra kpr 1e bil Rapir» ?elo šibak na^p otnik in je bil za železničarje slab partner. Posledica je bila, da enajstorica ^de-nicrja ni oila pi h..orana, da odpie vse re0lstie svojega znanja, razen tega tudi Zmaga železničarja ni bila nikdar ogrožena. Tehnična premoč železničarjev je bila tako očitna, da je bil proti temu orožju nasprotnik brez moči. Na trenutke je bila tekma zanimiva, zlasti ko si je Rapid na vso moč prizadeval, da b' uoscgel vsuj častni gol. Toda vsa pri adevanja so ostala le pri hotenju, medtem ko je Železničar za-oijal gole. Kar se tiče forme obeh nasprotnikov, je dana nja tekma pckazala. da sd Železničarji do^ro trenirani kar se od rapidovcev ne more trditi To se je pokazalo zlasti v drugem polčasu, ko je marsikateremu rapl-dovcu zmanjkala sapa Značilno za današnjo tekmo pa je dejstvo, da je prišlo gledat tekmo le majhno število pristašev Rapida. medtem ko so pris'asi železničarja v lepem številu napolnili igrišče. Toda »ki*nvlp^lnnmq zashižil G***»d-*an*?1d je zaigral zelo požrtvo^n'no ter na vso moč nriz^deva! za hoHS* rezultat. Sodil je g. Nemec Iz Maribora. Iz Ptuja kem odmoru so sledile volitve tn je Oila t kon;a]1 svoje orožne vaje Večera se 'e soglasno izvoljena na^lednla nova uprava L. Zorzut predsednik odborniki: dr. C jan Cerin. Divjak. Fanedl. Forstnerič Golubovi, Herič. Konic, inž. Lah. inž Lenarčič Mate'a, Prah. Purkeljc. dr Brizeraj Seni-ca. šapec, dr šeber, škrabei. dr. SpotTi Voglar in gdč. Cingerlejeva. V nadzornem odboru sta inž. Uran in magistratni direktor Rodošek. Pri slučajnostih so se sprožUe koristne pobu e za napredek obmejnega zimskega sporta, nakar je g. Zorzut zaključil lepo ugodm zime. K temu je pripomoglo pred- j uspelo zborovanje obmejnih smučarjev, vsem dejstvo, da so se za vse važnejše pri- 1 Mariborske in okoliške novice — Drobne novice. Gostilničarju Mateju Mileti iz Cvetlične ulice je neznani tat ukradel 200 din vreden vinski sod. — Na Aleksandrovi cesti se je zgrudil na tla zaradi onemoglosti 751etni Franc Prah iz Pesnice, ki so ga reševalci odpremli v bolnico. — Na Glavnem trgu se je zakadil neki pes v Stanislava Vaupotiča iz Loške ulice 5 ki se Je peljal na kolesu. Vaupoti^ je padel s kolesa na tla ln s: po- škodoval noge. — V mestnem parku se je naš'a lisičja boa, ki jo dobi lastnica na policiji. — Odprta noč ln dan so groba vrata, V Vrbanski 31 je preminila blaga gospa in za\edna narodnjak nja vpok. učiteljica Franja Ćonč. ^tara 59 let. V splošni bolnici je umrl delavec Albin Knup.ež. star 34 let istotam je preminil posestnik in studenški mojster Anton Lešnik, star 60 let. žalujočim naše globoko sožalje! — Nesreča nikdar ne počiva. Na Rem-šn ku je prišel po nesrečnem naključju z roko v cirkularko TOletni žagar Franc Hoj-nik. ki mu je odrezala prste na desnici. — Pri podiranju drevesa je padla smreka na SSletnega dninarja Tomaža Kočnika iz Sela, ki je obležal s hudimi poškodbami po vsem telesu. — Z drevesa je par'el I91etni učenec Vinarske in sadjarske šole v Mariboru Ivan zmerna ki si je pri padcu zlomil levo nogo. Vsi poškodovanci se zdravijo v bolnici. ~ Drobne ve»ti. V KoSakih je neki pes volčjak napadel STIetnega delavca Alojzija Mohoriča iz Razvanja ter ga pogrizel po nogi. Mohorlč se je zatekel v tukajšnjo splošno bolnico, kjer se zdravi tudi 321et-ni dninar Franc Podlesnik iz Smartna na Pohorju, ki sta ga v Zgornji Polskavi napadla dva moška ter ga z nožem zabodla v hrbet. — Mizarju Josipu Drozgu iz Vrtne ulice na Pobrežlu je izginilo 1200 din vredno kolo znamke »Rekord«, ki ima evidenčno št 2- 127425 — V gramoznici na Koroški cesti ie pol cija aretirala mo-žakaria. ki 9ta prenočevala v tamošnji baraki Ker sta oba brez posla in stalnega blvnlišča bosta izgnana iz mestnega okoli*' — Na Aleksandrovi cesti ie neki iro-fef r podrl na tla 121-tnega učenca Frt-derka Jeriča Ki je o-'ežal s poškodbami na rokah in nogah. — N°čn0 lekarniško *In±bo imata tekoči teden Minafikova mestna lekarna pri Orlu na Glavnem trgu 12. trd 25 85 ter Remsova lekarna pri sv Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, tei. 25— 32, — žensko dru§tv0 priredi v torek 16- t m. v spodnji kazinski dvorani svojo čaj/.n-ko. Vse član ce se vljudno . abijo, da se čajanke po.noštevilno udeležijo — Tako polno se ni biio gleaalisce, kakor je bilo v petek zvečer. Občinstvo so tvoiili rezervisti, ki so se dodobra nasmejali zabavni veseloigri >Vdova Rošlinka« — S Pobrežja.. V skladišče Sternove mehanične tkalnice so se splazili -Se netz-sledeni zlikovci in sicer na ta način, da so naprav li v zidu odprtino, skozi katero so Se potem vtihotapili v notranjost Odne«b so velike količine platna vredne okoli S0O0 do 9000 din. Oblastva so vlomilskim in tatinskim zlikovcem ie na sledu. — Drevi otvoiitev Kobanskega tedn*! Drevi ob 20. uri bo otvoritev slikarske razstave >Kobansko«. na krteri razstavlja svoja dela kobanski domačin akad. slikar Lojze šušmelj. Otvoritveni nagovor ima l-re:"sednik CMD nadzornik g. Ivan Tomažič. — Proslava Petra Zrinjskega fn Krsta Frankopana, ki so jo priredili srednjesoj-ski pomladki Jadranske straže pod vodstvom mestnega odbora JS v Mariboru v soboto zvečer v veliki dvorani Sokolskega doma, je žela lep uspeh. Uvodoma je spregovoril prof. K Stražar o pomenu junaške borbe obeh narodnih mučenikov. nakar so sledile skrbno :zbrane ter vzorno izvedene pevske in glasbene točke, ki so jih izvajali naši mariborski srednješolci Sodelujoči so pokazali mnogo smisla za našo lepo pesem in glasbo. Mladina je dala najlepše zpričevalo svoiemu idealizmu in do-žrtvovalnosti. Ob zaključku so bila narodna kola ki so iih izvajale dijakinje klas. gimn pod vo'stvom telovad. učiteljice M. Zeieve. Dvorana je bila polna občinstva, med katerimi je prevladoval naia mladina. Nastopajoči so bili deležni Iskrenega toplega priznanja;. — Nabiralni dan RK je prinesel tep gmotni uspeh Dijaki in dijakinje so v soboto pop. in včerai dopoldne marljivo nabirali za revne in pomoč: potrebne dija.se — Namesto cvetja na grob blagopokojne gospe Amalije Vertnlkove pokloni družina g. Jakija čin 100 v prid CMD rs ubogo obmejno šolsko deco. — Iz postne »lužbe, Vpokojen je insp pri pošti Maribor n g. Hubert JurkoviC. — Pogreb blage tene. V soboto pop. je bi iz kapelice na mestnem pokopališču na Pobrežiu pogreb blage ln plemenite narod oe žene gospe Amalije Vertn ko ve StcvU-ni pogicbui bo jo pospremili a* njeni ud- — Pomanjkanje mesa al« kaj? V zid- njem času ie naš tre slabo za o^en z'asti s sviniskim in tel čiim mesom Msnri sr-izgovariaio da Drima ikult- telet in sv ni To Da najbrž ne bo od°ovariali ••esnici ?last: če oo^le^amo naše živinckp se^me na katerih ie še vse oolno živine na »-azon laeo tako svinl kakor *elet in to §e **a7 mer' ma do nizk' ceni Ozadie o^mpmka nja mesa bo tedai na^ržp nokie dnrip ravno take kakor Dr* sdpha) nh k- sr zad nji Detek enostavne izostali Ta tzo^a^ek eni oDrav čuieio s tem da ni svin' d-u^i oa zoDet oraviio da si ne ouste cen d'kt* rati Kai oravite k temu eosr>< iinie — al ne bi tudi ve izostale 17 eno 'av^°?a 'az loga da si tud: ve ne o- štite ce^ i knr^ti — Brzopotezn'" turn'f za orv ns1vr Dr red: Šahovski klub dr-?v> ob 20 uri \ ka- polnošteviino udeležil mariborski oficirski t zbor, številno so b li navzoči tudi mari- J borski rezervni oficirji. Potekel je v najlepšem razpoloženju ter je izpričal iskre- . no tovariško soglasje med aktivnimi ter j rezervnimi of cirji. Navzoč je bil tudi j mestni povelimk general Golubovič varni Korže Prijave se SDreicmaic $e Dred — Ljudvka univerza v Mariboru. Drevi začetkom turniria v ponedeljek 15. t. m. predava znani pi- | — Semenski kr< mplr ie bil te dni na-satelj dr. Josip Badaič iz Zagreba o vtisih s potovanja po Amer ki. Predavatelj je na stroške Rockefellerjeve ustanove Kot strokovni univerz, knjžničar prepotoval j vso Ameriko in se temeljito seznanil z vsemi važnejšimi žarišči sodobne ameriške kulture. Zanmivo predavanje, katero pojasnjujejo številne sk!optlČne slike, je mo- ral predavatelj v Zagrebu Sele neda/no . orodai na trgu na Bregu Ceno 'stemu 1e bila 1.25 din za ks Predalu Da se Ha ie razmeroma zelo malo — Zavoj zračnic mu le pidel v Dravo Nek: tovorni avtomobilist ki ie vozi* ore ko mostu čez Dravo ie zadel z na'oženim blagom ob osraio dh tem oa mu ie zdrk nil en zavoi eumiiast:h nla^čev zs b c k.e v Di avo. Škoda se ceni nad 3000 din — Voli so ga podrli V Podl-h^iku ie naoajaJ 70 letni h'aoec Zajšek Jak^-b vo'e. ki Da so ga Dodrli in ga nomandnl: Zaimek ^e dobil težke notranie d škodbe in ie bil Drenelian v bolnico — Velika tatvi a V od otno^ti grašč^ki Lipitta v Turnišču ori Ptuiu ie tat vU mil v niesove sobane ter odne?el več zla t n ne. srebrn ne in razno dragoceno oro"ie ter s tem lastnika oSkodova' za okoli 30 000 Ob oovratku ie g LiDiti tatvino takoi ooa^il *n Drijavil orožnikom na Bregu katerm se ie že oocr^Čilo izslediti tatu v osebi nekega 20 letneea V F k: ie tatvino že tudi Dri-'nal Oddan ie bil v sodne zaDore. I? Linfcmera — Skupščina Združenja trgovcev. Redna letna skupščina Združenja trgovcev za ljutomersko radgonski srez bo 21. t. m. ob 14. uri v gostilni Zavratn k Na dne/nem fedu so poročila, obračun, proračun, izpopolnitev pravil, članarina, sestava komisij za pomočniške izpite, predlogi in slučajnosti Udeležba za Članstvo je obvezna. — Zbor načelnikov. Včeraj je b:l v So-koiskem domu sestanek načelnikov in na-čelnic iz Murskega sckolskega ok:ožja. Na dnevnem edu je bila predelava vaj za tekoče leto za vse telovac'ne oddelke Sestanek je vodil okrožni načelnik br. Sto-par. navzoči pa so bili skoraj vsi načeln- ki ali pa njihovi namestniki oVuštev in čet MALI OGLAS! Beseda 50 par davek posebej Preklici izjave beseda lin L- davek posebej. Ca pismene odgovore gieoe maiir. jgisso\ je ireb« pritožit znamko - Popustov zs mate oglas«: ae priznaitio RAzno Seseda Hi uai :»,vtn pu> ne iNajmaniSi in^sf« t. lin CONTINENTAL V is ugodne mesečne oDroke Ivan Legat (.juiiijana. Preaetnova M Maribor. Vetnnjska JO Oglaia] male oglase T i Narod ker so n a i c e n e t 4 I ! OBLEKO lepo narejeno, računam delo 100 din. — Krojač Boatele Dalmatinova Ul. 3. 1102 ZA 10.— DIN Vam pošljem seznam 25 praktičnih novosti. Id jih boste lahko Izdelovali doma. — Lindič. Ljubljana 245/n. 1105 l* \SAh(j iho ia ir-oi išr. iD u tli*- is*i >oi< vnesen 5 1in Ol&CHO% A ^bOUtA sortiran cvetlični meo u me iice dobite oaiceoeje « meimkm Ktiihlinnh Zuu-vshb ui 6 18'1 /M^PBEMOf ^> 'ORS DRVA (tudi I. POGAČNIK -hjhokick\ a d - riCI. tO Ki Postiezoa oieioioon MEŠČANSKO MESNICO v središču Zagreoa. na najpro-metnejSi poziciji, večjega obsega, moderno urejeno, izvrstno idočo, z močnim rastočim prometom, renomirano takoj prodamo & ceiokup.io tepo in higi- ;iisko opremo &a 38 000 din.- — Majsigurnejša eksistenca Poslovalnica Paviekovič, Zagreb, lica 144. 1039 i«»d» V ">qf 1«"«»^ pr>sPhf> M^tmsnls^ mes<»M 4 itn DELAVCA ZA KISARNO In razvažanje sprejmem. Jernej Jelenič, Ljubljana, Slajmerjeva ul. 1. 1106 TRGOVSKEGA VAJENCA Krepkega, železničarske rodbine, sprejmemo Ponudbe s sliko in šolskimi spričevali na Norb Zanier & sin, Sv. Pavel pri Preboldu. 1100 POSEST .Najmams' znesek 5. Din. <**sedn *t0 ob t 1avpl« ooseoei PRODAM POSESTVO na lepem kraju vinograd, sa-donosnlk, njive. gozd. gospodarsko pos1 op je. okrog 15 oralov. Partlič. Gradiška, pošta Pesnica. Maribor. 1101 žimo za mođroce od navadne do najfinejše imamo vedno na zalogi po najnižjih cenah ! - FRANC JAGER — tapetništvo i Ljubljana, Sv. Petra c. 17 — Telefon 20-42 N'ajbofifti vod.'b tv radi rs kem zdaj na pomlad so nekateri panji celo padli sredi primerne paše. kar se druga leta ni zgodilo. VeČ kot srotovo je. da povzročata opisane pojave prah in pepel trboveljske kalorične centrale, saj se vini včasi kar cel oblak prahu v zraku kakoi predno začne grmeti in treskati. Ob tej priliki naj povemo še. kako je prišlo do tega. da sc je odločila TPD kuriti s prahom. Znane po pritožbe Zagreba radi onesnaženja Save, kar ni povzročalo samo škode med ribami, temveč so bili potrošniki savske vode naravnost odrezani od edinega vira. Mimo tega so opazili, da je premogov prah razvrednotil tudi savsko mivko ali sviz, ki so jo gradbeni podjetniki potrebovali pri zidavi odnosno ometu. Omet je pod vplivom razkrajajočih se pre-mogovih drobcev kmalu odpadal. Družba se je končno odločila in zgradila drage čistilne naprave in v bazenih polovila večino teh drobcev, ki jih je pa gospodarsko uporabila tako. da jih v posebnih drobilcih zmelje v prah, ta prah pa kuri v pečeh centrale tako. da vpihava drobce v žekno, kjer skoro hipoma zgore. Vendar tp izgorevanje, kakor kažejo opisani pojavi, ni popolno, in potegne visoki dimnik nekaj tega prahu in pepela vase ter ga z vetrom raztrosi daleč okrog tako, da se razprši še šest kilometrov daleč proti Ljubljani, gotovo pa tudi v nasprotnem območju proti Zidrnemu mostu. Razume se, da igrajo glavno vlogo vetrovi in da niso vsi kraji enako prizadeti. Da si prizadeti zavarujejo dokaze, bodo poklicali strokovnjake, med drugimi tudi strokovnjaka Higljenskega zavoda iz LJubljane. V razumevanju, da je prav industrija TPD nenadomestljiv vir obstoja veliki večini prebivalstva bodo po svojemu zastopniku dr. žužku lz Ljubljane družbi predočili svoj položaj ter zahtevali v prvi vrsti, da jim povrne ugotovljeno škodo, ki je nastala do sedaj ter vso ostalo škodo, ki bi jo še utrpeli, nadalje pa. da v bodoče prepreči uničevanje njihovih dobrin, saj je prav verjetno, da bo prava že doslej povzročena škoda radi še neugotovljenih posledic bržčas vsako leto večja. Če bi seveda družba za vse to ostala gluha, bodo prizadeti v obrambi življenjskih interesov prisiljeni nastopiti zakonito pot tožbe, do česar pa menda ne bo prišlo. TPD baje že razmišlja, kako bi ustregla upravičenim težnjam prizadetih tako z odškodnino kakor tudi na ta način. da. bo temeljito preuredila in na novo zgradila potrebne čistilne naprave, ki pa ne bodo poceni. Možnih je več načinov, verjetno pa se bo družba odloČila za električni sistem odstranjevanja tudi najmanjših drobcev ter je verjetno, da bo znala tudi to tako pridobljeno, skoro nič vredno snov gospodarsko izkoristiti. To bo pa morala storiti čim prej in sicer že v zvezi s povečanjem svoje centrale, ki bo baje lahko uspešno nadomestila elektrarno na Fali če je ne bo še prekosila. —■ — Trikrat je strelja! na tirata Tragedija v dviizi^l posestnika čucnika na Pristavi pri Sv. Križu K.r-kn H aprila Letos Vuir noče bui konec fantovskih pretepov in ubojev. Celo tako daleč smo že prišli, da brat na brata strelja iz sovraštva. Vse občutne kazni in svarila ne za-Užejo nič. kajti vin< a|-. žganje napravi v usodnem trenutku zopet svoje. Tako sc je pripetilo te dni, da je 24lctni ko'arski po močnik Pučnik Alojz, sin posestnika v Naši Pristava pri Sv. Križu, ustreli! ponoči vračajočega se brata Franca, ki je bi! >mrt n<»nevarno ranjen prepeljan v bolnico v Rrežice. Usodnega večera je bil Cučnik Alojz v vinotoču Kuntariča Ivana v Pristavi. Dn no bi domači čakali z večerio nanj. je mati poslala starej^eeja brata Prane ponj, korič no je pa tudi sama odšla klicat ga. 2c pr; večerji sc je vnel prepir med bratoma radi itekeca prijatelja, katerega ie hotel Alojz natepsti. a mu je starejši brat to branil. Prepir je bil vedno hujši, dokler ni Aloj/ skočil pokonci in vrgel žlice proč. Vzel je lovsko puško in odšel iz hiše. Franc je takoj za»rabil sto! in skočil za njim. a »o mu star.M nakano preprečili, njegova žen-., na je medtem skočila na dvorišče, kjer je Alojz dvakrat ustrelil v zrak. kar je bilo zzivanje. Svakinia ga je prosila, naj sc z bratom nikar ne prepira in naj ne izziva. Toda A'ojz ie osta* pri svojem. Nato Sr~ jc žena vrnila v hišo in prosila moža. naj ostane pri otrokih in na i ne h<>di iz hi "j \*e kaj časa jc France res ostal kasneje pa je vzel sekiro in odšel iz hiše Iskal je rrata po vasi, končno pa je prišel v Kun ta riče v vinotoč, kjer pa se je posestniku Žnide.-Si-ču posrečilo izvabiti mu sekiro in pomiriti ga. tako da je na koncu celo prisede, v družbo in ostal v vinotoču do desetih Vračal sc je domov z Žnideršičevo dr ižino Zc takoj, ko so stopili iz vinotoča. je Alojz, ki je v temi čakal na brata oddal izzivalni stre!, na katerega pa ni nihče reagiral. Alojz se je ves čas plazil v temi prxl druž bo in čakal na ugoden trenutek, ko bi t ostal brat sam. Ko so prišli do 2 n ide rihče-| ve hiše. je Alojz zopet dvakrat ustreit! v j /.rak. nato pa za žnideršičevo družino, ki jc pa k sreči ni zadel, šibre so c stale v zidovju. ena pa jc prebila okno. tim ie spravil družino v hišo. sč ;l Žni-deršič hotel vrniti na cesto, am javil orožnikom v Sv. Križu, kjer je svoj zločin odkrito priznal. Zagovarja pa sc. da j je strelja' na brata samo zato ker je tudi «»n nosil sekiro s seboj, da o iia ub i. Resničen, a zato tem bolj ža'.<*steii izgovor, Bratovski zloč:n je izzval v vsej okolic splošno obsodbo in upravičeno zgražanje. Ljudstvo se upravičeno sprašuje kdaj h-bo pač naša mladina spametovala in se n*. hala pretepati za vsako malenkost ter vsako najmanjšo stvar končan s prelivanjem krvi. Nujno potrebno bi bilo, da se kazni za take primere občutne zvišajo tei da se ravna s takimi preteple; brezobzirno IZENAČENE SILE — Od kdaj imaš dve papigi? — Od kar sem se oženil. Ena je moja. ena pa pripada moji ženi. — In govorita obe? — Pa še kako. Njena vedno kriči: Janez, kje si bil zopet tako dolgo? Moja pa odgovarja: 2e zopet si prismodila obed. Indijanci se hačeje seliti Indijanci plemena Seminole v državi Oklahoma uveljavljajo svoje pravice do velikega ozemlja v Mehiki, kjer se nameravajo naseliti, da bi bili daleč od belokož-cev in njihove kulture. Pripadniki tega indijanskega plemena-, med katerimi so mnogi zelo bogati, hočejo poslati delegacijo v Bffeadeo Citv. da izposlujejo od mehiške vlado izročitev tega ozemlja, priborjenegn pred mnogimi leti po poglavarju »EHv.ii mačkic in četi seminolskiri vojščakov. Nedavno je že orisi n v Mehiko seminolska delegacija pod vodstvom poglavarja O^orgn Jonesa pa se ji ni posrečilo priti do odločilnih činlteljev. Nekaj članov tega plemena spada med najbogatejše Indijance v Ameriki. Premoženje so si pridobili z izkoriščanjem alJ s prodajo svojih zemljišč, ki je bila na njih odkrita n?*fta. Ti irjciiar^-ki bogataši so sc navadili živeti moderno in o preselitvi no čejo ničesar s'isiti. Pleme seminol^kih In dijaneev je prebivalo prvotno na Floridi od koder se je po državljanski vojni preselilo na Indijansko ozemlje v Oklahomi toda šele po dolgih bojih z belokožei katerim so se Indijanci ogorčeno upirali. Glavobol r)<*spešisje delo Ameriški zdravnik dr. W. Lee je bil na proden, nai prouči vprašanje, kako vpliv i glavobol na storitev delavcev v tovarni. V New Yorku so delavci in uslužbenci tako pogosto pritožujejo, da jih boli glava, da so bili šefi po pravici radovedni kolike Škode trne podjetja zaradi glavobola svojih uslužbencev. Ugotovitve dr. L*eea so pa vse presenetile, kajti izkazalo sc je. da je v tovarnah storitev delavcev in delavk večja, če jih boli glava. Posebne velja to za žeru:ke. Zdravnik ie proučeval to vrnra£»nfe " tovarni nol 'ota. Vsaka delavka ie dobil' taMi^o. kjer je vsak *an zabeležila svo^ zdravstveno rtanic Te be3e*ke "»e s^rpv*«*1 vsak dm primerjal 8 storjenim delom in ugotovil je. da so delale' del^vlte ton več, če jih je bolela glava. Tovarnar in ravnatelj sta bila seveda zelo presenečena, ko sta to izvedela. Prvi hip sta mislila, da se je zdravnik zmotil, toda dr. Lee je svojo trditev podprl z dokazi. Pri glavobolu si človek prizadeva pozabiti bolečine in zato se bolj poglobi v delo. Ce je zdrav, misli pogosto na druge stvari, kar ga odvrača od dela SAMOZAVEST Šofer generalnega ravnatelja j*- oženjen in ima pet let starega sinčka. Neke] dne vpraša generalni šoferjevega sinčka: Kje je očka ? i,c vem, — odgovori deček brezbrižno. — Kaj ne veš. kdo sem ja^? — Vem. Vi ste ti.sta mož. ki ga vzame moj očka včasi k sebi v avto. Mascagfii o letih h Iz pisem slavnega skladatelja, ki so bila objavljesia Sele zdaj O mladosti slavnega italijanskega skladatelja Mascagnia. ki je doživel lani v decembru 76 let in č gar »Cavalleria rusti-cana« proslavi letos v maju SOletnico, prinaša zanimive podrobnosti doktimentari-čna brošura, izdana nedavno v Italiji. V nji so razen uvoda ministra Paolin a in nekaterih faksimilov objavljena tudi neznana pisma, ki jih je pisal Mascagni v času, ko je nastajala >Cavalleria rustica-na« to je od oktobra 1888 do dneva triumfalnega uspeha 17. maja 1890 avtorju libreta k svoji operi Giovanniu Targioniu Tozzettiu. Mascagni ga naziva >dragi Nanni«. V tem času je pisal iz Cerignole svojemu prijatelju, kako težko posegajo dnevni dogodki v njegovo življenje . Ne vem. ali bom mogel danes to pismo odposlati. ker je izbruhnil v našem kraju upor. Nad 5.000 ljudi je navalilo na magistrat in na sindakov dom v trenutku, ko sem šel poučevat sindakove hčere. Streljalo se je in nekdo je obležal mrtev . . V nekem orugem pimu je p;sal Mascagni: Nočem Vam prikrivati izvestnih dei-stev, za katere nihče ne ve. zlasti ne. da je moj položaj tu v Cerignol: ved".o težil. Splošne gospodarske težkoče in peronospora so potegnile to pokrajino, zlast: pa Ccrignolo, v bedo. Izgubil sena vse . dne j ure in gotovo tudi izgubim mestno štipen-; dijo. ker občina, ki iz gospodarskih Vaz-j logov zapra gimnazijo, ne more trošiti de-• narja za učitelja glasbe... Ne vem. ali ; bom mogel to vzdržati. To je strašno j vprašanje, na katero ni odgovora. Prepričan sem, da mi bo to nakopalo bolezen. Že nad deset noči sem prebdel v vročlej in spati sploh ne morem, pomirim se Bela proti se:mi zjutraj, potem pa sp m uro nemirnega in nezdravega spanja. Nočem Vam praviti o svojih mislih V teh dolgih urah prečutih noči. Sam ne morem ničesar ujeti iz nj h. vse se mi vidi kakor projecirano z latemo magiko. slika, kako vse hiti po poti umetnosti, kako se vse izgublja v prahu slave. Jaz sem na tu tako sam. brez vsake prijateljske ioke, ki bi me podprla, brez nade, brez miru . . . Dr. V. Travncr otnrl Mar bor, 15. aprila Včeraj je premini! v tukajšnji sp1 bolnici sodnik okrožnega sodišča dr. Vladimir Travner. Pokojnik ie bil izrc ln: popularen in ugleden mež Sode?ovaJ je & svoj.:mj zanimivimi zgocVv'rskimi prispevki pri časopisu ^Zgodovin in narodopisje« pri -»Življenju in svetu,, pri Kroniki r\c>-venakih mest* ter vseh naših !n< kakor tudi pri raznih burno Ističnib 1 stih in drugih publikacijah. Bil je odbo n:k Zgonovinskesra in muzejskog;* društva ter r&zrrh drugih organizacij S svojim kulturnim delom s! je ustvari! tr-.ij'm spi menile. Ohranimo mu svetal spomin, preostar-!im naše iskreno šožalje LOV ZA NEVESTO Ženitni kandidat: Gospod generalni, prosim za roko vaše hčerke. Generalni: To je izključeno, mla ': goapod, ker sem se informiral o vas. Ce hi hotel plačati vse vaše dolgove, hi vam moral dati za ženo najmanj dve hčeii. Združenje gostilničarjev za sodni okraj Višnja gora je izgubilo svojega marljivega tajnika, gospoda Jožeta Novifana gostilničarja in posestnika na Peščeniku Nenadoma nas je zapustil danes popoldne. Vrlega mož;, oomo ohianili v najlepšem spominu. Pogreb bo v torek 16. t m. ob 10. dopoldne na pokopališče 9 Višnji gori VIŠNJA GORA, dne 14. aprila 1940. ODBOR. i Umrli so nam danes naš ljubljeni oče, ded, praded, tast in stri« srnspod Franc Ksav. Zajec Spravljeni z Bogom so odšli v večnost po obračun za svojf. 91-letno življenjsko pot. Pokopali jih bomo pri Sv. Križu, kamor jih spremimo iz Privoza Št, 12 v torek, dne 10. t. m. ob 4. url popoldne. Vse, ki ste jih poznali, prosimo, da pomolite za njihovo dušo in jih ohranite v blagem spominu. LJUBLJANA, dne 14. aprila 1940. Inž. ZAJEC RUDOLF in ostalo sorodstvo. Dmnlel Lesnem Krinka r— ljubezni Borna* — Ali ste res prepričani, da gre za Valcorov grad ? — je nadaljevala Gaetana, — Jaz bi prej mislila, da je dobil Mathias, ki ima toliko razlogov biti udan markizu, od njega nekakšno poslanstvo. Grofica je namenoma poudarjala besede, po katerih sta mogla Mathurina in njen sin razumeti, če je bila namreč resnična zgodba o tem, da je Mathias posilil »Nedolžno« in o plemenitem Valcorovem posredovanju. Oba sta zadrhtela, ko je s posebnim poudarkom in namenoma izgovorila besede, »biti udan markizu«. Brž je Ebl&ala misli med zadnjim Renaudovim govorom in tem nameravanim odhodom, ki ga je mornarjeva mati zaman prikrivala in pripomnila je: _ Kdo drugi nego vi, prijatelj moj, bi prevzel nalogo poiskati in prinesti mu tisti zloglasni prstan ? Gaetana ni izgovorila svoje misli do konca. Prestrašena ie odskočila pred nenadno in tako divjo Mathiasovo kretnjo, da je videla v nji pretečo nevarnost. — Gospa grofica. — je dejal in pofcazal na Ber-trando in umobolno. — ta je preveč ušes. Ce hočete govoriti z menoj o podobnih stvareh, odidiva. In Mathias je takoj zapustil sobo, stopil je čez vrt in se ustavil na Stezici. Grofica mu je sledila. Prvi hip je mislila, da befi p^ed njo, ka"»ti čim je stopila ona iz hiše, jc odhitel naprej no obali. Izogibal se je sosednim hišam in hotel je zapustiti ozko stezico, na kateri bi bila mora'.a dva človeka govoriti glasneje, če bi se hotela pogovarjati, ker bi ne mogla hoditi vStrie. Ko je prispel Mathias do gornje ceste, je prekoračil tudi njo, kajti tam je bil zagledal majhno angleško kočijo, s katero se ie bila pripeljala grofica, kraj žrebca je pa stal kočijaž. Mathias se je podvizal na livado, toda tam je obstal, ni se pa ozrl, ker mu očividno ni bilo do tega, da-li ga bo dohitela ali ne. — Kakšni ljudje so to, ti Gaeli! — je pomislila grofica. Njihov trdi ponos se ne upira njeni ponosni duši. Mathiasa je dohitela, ko se je bil že nekoliko pomiril. — Ne bojte se ničesar, — je dejala prijazno. — Vaša tajna je pri meni na varnem. — Nimam nesene tajne. — Recimo, đh je tako. Torej imate pa markizovo tajno. — O tej nimam kaj govoriti. Prekrižal je roke in stisnil ustne. x"a prostem jo lahko grofica bolje videla njegov