Sti»vM!ra 20 vSraiurftlftr. Siev. 145. F Llnmiam v MrH, m 27. Ma m Leto M Volja po pošti: za colo leto naprej .. K 40'-za tn mesec „ ., „ 3.30 za Homčtjo oeloletno . „ 45'— ca ostalo inozemstvo. „ 50 — V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej.. K 36'— za en meseo „ .. K 3-_ V opravi prejemati meseCno „ 2-50 — Sobotna izdaja: s Za oelo leto.....K 8 — za Nemčijo oeloletno. „ 10 — sa ostalo inozemstvo. ,, 13 — Enostolpna petitvrsta (72 aa široka la 3 min visoka ali •)• prostor) m enkrat . ... f BO« ia dva- ln večkrat . 44 pri večjih naročilih primer«« popust po dogovora. Ob sobotah dvofnl tarif. Enostolpna p«Utvrsta K !•— Izhaja vsak dan livsamii a«-delje in praznike, ob 3. url pop. Redna letna priloga veni rti HT Uredništvo j« t Kopitarjevi nlioi Itev. 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pismi se ne = sprejemajo, — Uredniškega telefona štov. 50. = Uprivjlitvo je v Kopitarjevi nlioi it. 6. — Račun p oš 'o hranilnice avstrijske it. 24.797, ogrsk« 26.511, V " -h«ro. it. 7563. — Dpravnlškega telefoha itso. Po avdijencali. Ljubljana, dne 27. junija 1918. Včeraj ob 7. uri zvečer so se vrnili poslanci dr. Ko: r: Stanek in Tusar iz Eckerstana, kjer bili sprejeti v avdi-jenci pri cesarju. O poteku avdijence so poročali svojim klubovim tovarišem. Komunike ni bil izdan, ampak varuje se najstrožja tajnost. Isti dan so bili sprejeti v avdijenci za klub nemških socialnih demokratov dr. Renner in Seitz, za Ukrajince dr. Petrušjevič, za Italijane dr. Faidutti in za Rumune dr. Isopecul-Grecul. S tem so avdijencp zaključene. Položaj je še vedno zamotan in nejasen. Vendar sc presoja optimistično. V parlamentarnih krogih sodijo, da bo parlament brezdvomno sklican, in sicer kakor poroča »Fremdenblatt« že 9. julija na kratko zasedanje. Vendar se zdi, da rok za sklicanje danes še ni določen. Iz krogov nemških parlamentarcev prihaja vest, da bo dr. Seidierju zopet poverjena sestava novega kabineta. In sicer bodo zamenjani vsi oni ministri, ki so ostro nastopili proti absolutističnemu režimu. Toda te kombinacije so le pobožna želja nemških radikalcev, ker bi dr. Scidlerja na vsak način radi držali, ker pomeni Seidler kot ministrski predsednik najboljšo garancijo za nemški režim. Nasprotno, gotovo je, da je računati z Seidlerjevim padcem. Posebno, ko Poljaki odločno vstrajajo na tem, da bodo vsaki Seidlerjevi vladi odklonili državne potrebščine. Grof Silva Tarouca nadaljuje pogajanja s strankami. Kakor poroča glasilo grofa Silve Tarouce »Die Neue Zeit«, pogajanja za sklicanje in delomožnost parlamenta zelo ugodno napredujejo. Vlada snubi socialne demokrate. In iz čeških krogov poročajo, da je obljubil grof Silva Tarouca, ki je zaupnik krone, socialnim demokratom ministrski portfelj ministra za socialno skrbstvo, ako stopijo v vladno večino. Gotovo je tudi to, da so voditelji nemške socialne demokracije manj radikalni kakor pa njihovo časopisje. Toda boje se posledic. Podpiranje vlade no nemških socialnih demokratih bi utegnilo povzročiti v vrstah nemške socialne demokracije javen razkol, mogoče še hujši kakor v Nemčiji, Toda še drugo dejstvo ie, ki govori v prilog sklicanja parlamenta in Seidlerjevega padca. V vrstah nemških nacicnalcev se je pojavil razdor, podoben onemu, ki je svoječasno razbil nemškonacionalno zvezo. Nemški radikalci pod V/olfovim vodstvom hodijo svoja pota in ti so danes menda edina opora dr. Seidlerja, medtem ko so se vse druge nemške stranke in tudi nemški krščanski socialci žc sprijaznili z mislijo, da mora dr. Seidler pasti. Sicer pa je treba konstatirati, da se morajo vse vesti v dunajskem časopisju o krizi presojati previdno, ker so inspirirane od posameznikov, ki hočejo delati le razpoloženje in nikakor niso legitimirani govoriti v imenu svojih strank. Tako povdarja tudi poljsko časopisje, da dunajski listi popolnoma tendencijozno in napačno informirajo javnost o poljskem vprašanju. I11 to seveda na podlagi izjave od »dobro informirane strani«. Za konstitucijonahio državo, kot hoče biti Avstrija, je popolnoma nerazumljivo, da se Seidler še drži, ko ima vendar veliko večino parlamenta in vse ministre proti sebi. Na Angleškem je že leta 1720. prodrlo načelo, da jc vlada odgovorna parlamentu. Ali smo v Avstriji res vedno dvesto let za drugimi? Sprejemi pri cesarju. Dunrj, 26. Danes dopoldne je cesar sprejel socialno-demokratična poslanca dr, Renncrja in Seitza in zastopnika dunajskih »aprednjakov dr. Ofnerja. Popoldne so pri-šlj k cesarju Stanek in Tusar za Čehe, dr. T'#rošec za Jugoslovane, dr. Petrušijevič za Ukrajince, dr. Isopescul za Rumune in dr. Faidutti za Italijane. S tem so avdic zaključene. Parlament se skliče? »Freir. Jenblatt« poroča: Iz m . cga rira smo zvedeli, da se skliče parlament 9. julija. Poljaki in Seidler. Dunaj, 26. junija. Danes se je poljedelski minister grof Silva Tarouca pogajal z voditelji Poljskega kola in jih pozval, naj se pod izključitvijo vseh političnih in narodnih zahtev pridružijo delovni večini, ki naj reši državne potrebščine. Načelnik Poljskega kola dr, Tertil je izjavil, da so Poljaki vsak čas pripravljeni, ne le da gladko rešijo državne potrebščine, marveč tudi da stopijo v zvezo s primernimi strankami za sestavo delovne večine. To velja za vsakega ministrskega predsednika izvzemši edinega dr. pl. Seidlerja, čegar odstop Poljski klub še vedno zahteva, j Grof Silva Tarouca je vzel naznanilo na znanje, Z ozirom na ta pogovor z grofom Silva Tarouco poročajo »Polnische Nach-richten«, da imajo v poljskih vodilnih krogih dobre nade, da se položaj razreši. V parlamentarnih krogih domnevajo, da je grof Silva Tarouca predlagal, naj Poljsko kolo v kratkem zasedanju državnega zbora dovoli državne potrebščine tudi ministrstvu dr. pl. Seidierju, ki bi nato po spodobnem roku odstopilo. Na ta način bi bili zadovoljeni Poljaki in Nemci, posled. nji zlasti še z ozirom na zagotovila mero-dajnih mest, da se bo sedanji Seidlerjev kurz brezpogojno in v vsakem slučaju vzdržal. Odločitev utegne pasti že koncem tekočega tedna. Nemški nacijonaki za Seidlerja. Dunaj, 26. Včeraj zvečer so se oglasili pri ministrskem predsedniku dr. pl. Seidierju poslanci prof. Waldner, Teufel in baron pl. Pantz ter mu naznanili sklep J zveznega odbora nemško - nacionalnih | strank. Izjavili so, da so nemške stranke • s tem sklepom hotele povedati, da se slej-I koprej drže osebe ministrskega predsednika in da bi morale iz njegovega odstopa iz-! vajati posledice, Dunaj, 26. Odbor Zve2c nemško-naci-; jonalnih strank se je posvetoval dolgo v i noč. Navzoč je bil tudi grof Silva-Tarouca. Dunaj, 26. Odbor Zveze nemško-naci-| jonalnih strank je danes sklenil izjavo, da j v zmislu svojih včerajšnjih sklepov vsako I odgovornost za posledice, ki bi nastale, če I bi Seidlerjev kabinet vsled stališča Polj-1 skega kluba padel, odklanjajo. Razen tega | so z večino glasov sprejeli resolucijo, v ka-; teri izražajo svoje najgloblje začudenje, da | so potom indiskrecije prišla v javnost na-I znanila o govorih in dogodkih v zadnjem i ministrskem svetu. Tudi so ustanovili, da je smatrati kot merodajno le tisto, kar odbor zveze nemško-nacijonalnih strank o svojem mnenju in sklepih uradno objavi. Proti tej resoluciji so iz taktičnih razlogov glasovali poslanci Urban, Friessler in I.an-genhan. Nemci proti ustavevernim ministrom. Dv.naj, 26. »Polit. Tagebiicher« poročajo, da je zvezni načelnik nemško-nacijo-i nalnih strank prof. \Valdner v včerajšnji seji ostro govoril proti posameznim strokovnim ministrom zaradi njihovega obnašanja nasproti ministrskemu predsedniku, drugič pa zato, ker je dr. Ofner prekršil uradniško molčečnost in so prišle v javnost podrobnosti o poteku nedeljske ministrske konference. Dr. \Valdner je rekel, da bi bile na mestu ostre odredbe proti dotičnim ministrom. Njegovemu mnenju so se pridružili tudi ostali govorniki. Nade nemških nacionakev. — Nov Seidlerjev kabinet? Graški listi poročajo, da so v nemško-nacijonalnih krogih glede poletnega sklicanja parlamenta zopet boljšega upanja. Sklicujejo se na neko izjavo dr. pl, Seidlerja, da parlamenta ne bo stavil na kocko, razen če bi se sešel brez večine za državne potrebščine. Izprememba v osebi ministrskega predsednika sedaj ni verjetna, ker bi se spričo stališča nemških strank kritični položaj v parlamentu nc omilil. Na vsak način stoji Seidler zopet v ospredju in čimdaljc bolj postaja verjetno, da bo cesar njegovo demisijo oHIclnnil. Kriza se reši po vsej priliki tako, cla dobimo četrti kabinet dr. pl. Seidlerja v bistveno drugi sestavi; izstopili bi tisti ministri, proti katerim je zavzel stališče odbor Zveze nemško- nacijonalni hstrank, namreč dr. baron pl. Wieser, grof Silva-Tarouca, dr. Banhaus in Homann. Ponudbe nemškim socialnim demokratom. Praški »Večer« poroča, da se je grof Silva Tarouca pogajal tudi z nemškimi socialnimi demokrati in jim za slučaj, da bi vstopili v delovno večino, ponudil ministrstvo za socialno skrbstvo. Slovanska opozicija o nemškem stališču. Graški listi poročajo, da so člani slovanske opozicije izrazili svoje začudenje nad včerajšnjimi sklepi Nemcev. Pričakovali so, da bo odnehalo od Seidlerjeve osebe vsaj del nemških poslancev. Odgovornost za nadaljni razvoj pada sedaj na Nemce. Ob istem času kakor v Avstriji je nastala tudi v Nemčiji kriza na najvišjem državniškem mestu: državni tajnik Kiihlmann se poslavlja. Dne 25, t. m. je Kiihlmann govoril v nemškem državnem zboru govor, v katerem je izrazil misel, ki smo jo včeraj podčrtali v »Slovencu«; Samo orožje ne bo zmagalo. Kliub vsem nemškim zmagam ni opaziti pri nasprotnikih volje do miru. Zato jc bil državni tajnik mnenja, da vodi pot do miru le preko pogajanj, ki bi jih bilo v ta namen začeti. To je bila beseda, ki jo je narekoval trezen razum in odkrit pogled v resnične razmere. Kiihlmannov govor, ki smo ga pa v Avstriji dobili le v slabem izvlečku, je nekoliko presenetil našo javnost. Navajeni smo bili doslej hvalisanja o nemškem meču in v državniških govorih tiste slepe »kraftpolitike«, ki misli, da ji ni nič nemogoče. Tem bolj so bili presenečeni nemški konservativci, zastopniki zmagovitega miru, ki so začeli takoi boj proti državnemu kanclerju. Kancler grof Hertling je moral popravljati, kar je Kiihlmann zagrešil. Razlagal je njegove besede sem in tja, a enega ni mogel spraviti iz sveta: Kiihlmannove izjave, da samo orožje ne bo zmagalo, ampak da je treba tudi diploma-tičnega dela, t. j. pogajanj. Državni tajnik sam se je zastonj opravičeval, zaman je dokazoval, da miru z Rusijo ni dosegel »naš dobri meč sam«; desnica je med njegovim govorom žvižgala. Kakor konservativci so se takoj postavili tudi liberalci državnemu tajniku po robu in poslanec Stre-seman je izjavil, da je Kiihlmannov govor deloval na njegovo stranko naravnost uničevalno. Tudi liberalci si ne morejo misliti državnega tajnika, ki bi bil mnenja, da samo z vojaškimi uspehi miru ni mogoče doseči. Da nastane zoper moža, ki se v naj-skromnejši obliki drzne trditi, da meč ni edino sredstvo sporazuma, tak vihar ogorčenja, je kaj značilno za sedanjo nemško politiko. Socialni demokrat Haase je s trpko ironijo priporočal, naj imenuje;o za naslednika sedanjega nemškega državn*ga tajnika enostavno Ludendorffa. Ta svet je logičen, Ako hočejo nemške vojne stranke izključiti diplomate od mirovnega dela, tedaj naj jih pošljejo v pokoj in na njihovo mesto imenujejo generale, ki imajo meč ob boku. Vojna psihoza je pri naših zaveznikih dobila že pošastne oblike. Trezna beseda se jim zdi slabolnost, opozorilo na realne razmere smatrajo za izdajo »svetih interesov domovine«. Zaman jih jc dr?avni tajnik opozarjal, da iz svetovne vojske nastane lahko sedemletna ali tridesetletna vojska. Oni ne slišijo na to uho in držav nik, ki jim ne govori o zmagi, izključno o popolni zmagi, naj gre! Nemški listi prav povciarjajo, da je Kiihlmannova kriza notranja nemška zadeva, da se nas neposredno ne tiče. In vendar so vzroki, ki so izzvali krizo v Berlinu, bistveno isti, kakor oni, ki so jo povzročili na Dunaju. V Berlinu vidimo v državnem zboru teroristično kliko, ki za-branjuje v nasprotju z miru željnim in potrebnim nemškim narodom vsako možnost pametne razprave o miru. čc bi ti ljudje, ki sedaj strmoglavijajo Kiihlmanna, stopili v nove in na podlagi splošnosti ter ena- kosti izvedene volitve, bi bila slika prihodnjega nemškega državnega zbora korenito različna od sedanje. Junkerstvo strahuje državo. In podobno jc na Dunaju. Velikanska večina parlamenta je zoper sedanjo smer zunanje in notranje politike v naši državi. Kljub temu jo vodi neznatna klika, ki jo drži in podpira lc pomanjkanje ustavnega čuta, V tem je vsa nesreča. To zlo bi bilo treba najprej odpraviti, potem bi njega poslcdice minile same od sebe. XXX Nemški državni zbor je nadaljeval 26, t. m. razpravo o proračunu^fcanclerja, državne pisarne in zunanjega urada. Poslanec liauss (Alzačan) je izjavil, da nalagajo ljudskemu zastopstvu v Alzaciji - Loreni trajno vezi. Razni ukrepi se smejo kriti-kovati lc v zaupnih sejah. Poslanci so se sicer pokorili vsem odredbam, toda armad-no višje poveljstvo je pozneje sploh prepovedalo zasedanje deželnega zbora. Trdno zaupamo državnemu kanclerju, da bo skrbel za to, da ne bodo š? naprej kršili ustave Alzacije-Lorene. — ?.vni tajnik dr. Wallraff je izvajal: Ne ič od glavnih mest Alzacije-Lorene stoji . nška zahodna fronta, alzaško - lorensko ozemlje ali meja se lahko spremeni vsaki dan zopet v prizorišče resnih bojev. Ni še za to prišel čas, da se dopusti o bodoči obliki dežele javno razpravljati, a ker bo sodeloval pri rešitvi tega vprašanja tudi državni zbor, se bodo upoštevale tudi koristi al-zaškega prebivalstva; posebno flamsko vprašanje tiče celo vprašanje. Polagoma se pritegne k upravi tudi prebivalstvo Litve. Smoter, ki ga tam zasledujemo, ne namerava posiliti prebivalstva, marveč hočemo zavarovati ie tam red in svobodo. — Nato je govoril grof Westcarp, ki je izvajal: Nikdar nismo prikrivali, da se moramo bojevati proti politiki mirovne resolucije. Vojaški uspehi so spremenili tako položaj, da smo se resolucije oprostili. — Proračun so s tem v drugem branju rešili. Bodoča seja bo zborovala 3. julija; spored: Tretje branje proračuna. Amsterdam, 26. junija, (K. u.) Reuter objavlja obširne komentarje angleških listov z ozirom na Kiihlmannov govor. »Times« pišejo: Govor ne vsebuje nobenega mesta, nobenega zloga, iz katerega je mogoče izvajali, da se je Nemčija v velikih vprašanjih, za katere se bori svet, le za las oddaljila od svojih tradicionalnih nazorov, Nemčija se v največji meri izjavlja za militarizem, ne da pokaže najmanjše sledi dvoma in kesanja. Vojska se bo gotovo toliko časa nadaljevala, dokler podpira Nemčija politiko, ki 'jo je razvijal Kiihlmann v svojem govoru. Kiihlmann je prezrl dejstvo, da se Amerika še udeležu;e vojske in pravi, da niso podali zavezniki nobenih dejanskih izjav o svojih mirovnih smotrih, toda večino teh smotrov bo našel v Wilsonovih govorih, ki so izraženi tako precizno, da jih Nemčija ne drzne posnemati. Med njimi zavzema odlično mesto zahteva, naj se izprazni celo rusko ozemlje in tako ureditev, ki bi nudila Rusiji neovirano priliko, da s pomočjo svobodnih narodov sama odločuje o svojem razvoju in o njeni politiki. »Daily Expre£:s« piše: Zavezniki se ne nameravajo pogajati o miru, ki bi izročil premoči Nemčije vzhodno Evropo. »Daily Chronicle« piše v članku naslovljenem »Mir-vna ofenziva«: Kiihlmann jc opustil povedati, da so zavezniki več kakor enkrat precej obsežno in javno formulirali mirovne pogoje, medtem Ifc se je om«jevala Neračiia na iziavo, da mora ostati nj.n^ ozemlrj s kolonijami in ozemlja njenih zaveznikom nedotak' njena. iz oorsleia Mmm ziiora. Szunnayeve izjave v ogrs!.i poslanski zbornici. Budimpešta, 26. junija. Honvedni ml« nister Szurmav je v današn)! zbornični seji izjavil, da je vlada vse ukrenila, da s« le* tošnja žetev do zadnjega zrne p^spnvi. Moštva letnika 1868. se vrnejo do 15. septembra, letnika i8£'?. pa do 15. decembra. —= Izmed tisUij.. ki K »racajo iz uiftniitvfc dobe listi, ki so uvrščeni v pohodne kolone, pri skupni armadi nadaljne tri tedne, pri honvedu pa 4 tedne dopusta; tisti pa, ki so že na fronti, dobe o priliki prvega dopusta za 4 oziroma 8 tednov daljši dopust. Samostojni posestniki zemljišč dobe za vsa poljska dela dopust. Iz vseh sanitetnih zavodov pojdejo tisti, katerih zdravstveno stanje do dovoljuje, na trimesečni dopust. Žetvene stotnije se sestavijo tudi letos. Odpust na 421etnega moštva je ta čas, pred redno zamenjavo ujetnikov nemogoč. Posl. Abraham (Karolyijevec) je grajal sistematično odpošiljanje ogrskih polkov v prve vrste na fronto in kritikoval zadnje operacije na italijanski fronti. Minister Szurmay jc interpelantova izvajanja odločno zavrnil. Piava je nara-stla nenadoma vsled silnih nalivov. Vojno vodstvo je bilo pogumno dovolj, da je čete v nujnem trenutku umaknilo. Umik se je smotreno izvršil v dveh nočeh, ne da bi bili izgubili le enega moža. To je faktum. Vse dnigo je laž. Kar se tiče uspeha, govore številke: mi smo ujeli 50.000 sovražv nikov, sovražniki pa samo 8000 naših. Ministrov odgovor so vzeli na znanje. Ogrska magnatska zbornica. Budimpešta, 25. junija. V finančnem odseku magnatske zbornice je danes govoril finančni minister dr. Popovics. Na interpelacijo o mirovni pogodbi z Rumunijo je odgovoril, da se je Rumunija obvezala, da bo svoje državnofinančne dolžnosti izpolnila. Vprašanje o plačilu zamudnih obresti ostane zaenkrat odprto. — O delavskem gibanju je izjavil, da gre na zunaj za izboljšale plač, v resnici pa za politično vprašanje oblasti. Zdi se, da vplivajo na gibanje tudi zunanjepolitični momenti. Dasiravno si vlada prizadeva da ustvari za delavstvo ugodne plačilne razmere, vendar se na drugi strani zaveda dolžnosti, da skrbi za upostavo in zavarovanje zakonitega reda. Vlada mora imeti pred očmi tudi politični del vprašanja. — Končno se je minister pečal z neugodnimi vestmi, ki se razširjajo glede italijanske fronte. Glasom obvestil, ki jih je dobil z najmerodaj-nejšega mesta, so te vesti neosnovane, Res je sicer, da smo morali umakniti svoje naprej potisnjene postojanke, to pa le zato, ker je Piava povsodi tako narastla, da naših sprednjih postojank nismo mogli oskrbovati z municijo in živili. Umik se je izvršil v dveh dneh med neprestanim sovražnim bobnečim ognjem, Tekom te akcije nismo žrtvovali niti enega moža. Glede ujetnikov je bilanca zadnje ofenzive taka, da smo mi izgubili le 8000 ujetnikov, ugrabili pa 50.000 mož. — Nato je odsek in-demnitetno predlogo neizpremenjeno sprejel. — Pisma iz Oorice. Dne 22. junija 1918. V Gorici se je dosedaj naselilo do 4000 oseb. Naselilo bi se jih gotovo več, a mestni komisarijat se brani sprejeti novih stanovalcev, češ, da še za sedanje stanovalce nima dovolj hrane. Mestni komisarijat se trudi, kolikor je v njegovi moči, da bi goriški meščani ne umirali gladu. Aprovizacija je slaba, a v primeri z apro-vizacijami v drugih mestih ali na deželi :e še najboljša. Goriški zelenjadni trg je oživel. Okoličani nosijo kaj pridno zelenjavo v mesto. Solata in redkev sta po 60 do 80 vin. kg. Črešnje se pa visoko drže. Danes so se prodajale po 7 K kg. Novost na goriškem zelenjadnem trgu so murve, po katerih zlasti vojaki-tujd segajo. Na trgu se dobi vsa zelenjava, kakor v mirnih časih, In naše Štandrežanke, Šempeterke, Vrtojbenke, Sovodenjke in druge nosijo težke jerbase polne zelenjade na glavah kakor leta 1912. ali 1913. Na sadni trg so prispele prve hruške, marelice, jagode itd. Vojaki vse pokupijo in pozobljejo, Po ulici srečavaš gospodično ali gospoda, aH vojaka, ki iz papirnatega zavitka zoblje črešnje. Kdor je zelo lačen in ima poleg lakote še zelo malo papirnatih kron v žepu, hoče pa poceni se nasititi, tak požre s črešnjami tudi kosti. Električni tramvaj se je izročil javne-nu prometu. Nekaj dni so vozili zastonj. Sedaj so vpeljali 20vinarsko pristojbino od užne do državne postaje, Vozovi vozijo vsako četrt ure. Sprevodniki in vozniki so rojaki. Trgovine rastejo. Vsakdo se trudi, da bi s čim kupčeval. Škoda, da ni kaj pro-iajati. Kupcev bi bilo veliko, a blaga ni. iato pa je več krčem. Te so dobro obis-iovane in delajo izvrstne »gšefte«. Vino ;e v Gorici toči po 8 K 60 vin. do 9 K iter. Vino seveda ni najboljše, a če človeka žeja, ne povprašuje mnogo, kaj bo oil, ampak le če in kedaj bo pil. V »Centralu« jc vojaški kino, ki se preseli v kratkem v dvorano mestnega gledališča. V »Centralu« namerava v kratkem odpreti kino nreišnji lastnik »Kino-Centrala« g. Medved. Z zopetno vzpostavitvijo Goriške je Tialo resnosti. Zdi se, da odločujoči fak-orji čakaio na konec vojske in da poprej nimajo resnega namena začeti z večjimi zgradbami. Otroški vrtec za slovenske, italijanske in nemške otroke se je otvoril f>ri uršulin-kah. Vpisalo se je že precej drobnih otrok. Govori se, da se za sedaj poučuje to nedolžno deco le v italijanskem jeziku. Če je to res, potem moramo protestirati proti temu. Zahtevamo, da se slovenski otroci poučujejo v slovenskem jeziku. Otroci naj se ločijo po narodnosti, da ne bo trpel pouk. Apeliramo na nepristranost vladnega komisarja, da prepreči to nenaravno poučevanje malih otročičev, S popravljanjem šolskih stavb za prihodnje šolsko leto gre počasi naprej. Ekspozitura za obnovitev Goriške ima še vedno zelo malo delavcev. Če bo šlo tako naprej, kakor dosedaj, potem se s prihodnjim šolskim letom ne bodo otvorile vse šole, kakor je sklenil deželni šolski svet. Letina na Goriškem kaže dobro. Le škoda, da ni niti polovica polja obdelanega. Starček in otrok pridno grebljeta in kopljeta na polju in v vinogradu poleg žensk, ki opravljajo glavno delo. Jc še res pravi čudež, da so ljudje toliko polja obdelali brez živali. Sedaj mori pa uboge ljudi skrb rekviriranja. Kar so z veseljem sejali, bodo z žalostjo za druge želi. Čas še hujšega stradanja je blizu, ako ne bo kmalu konca tega krvavega klanja in butanja glave v zid. Dne 20. jimija je obiskal Gorico Njeg. Veličanstvo cesar Karel. Pri mestnem vrtu so ga sprejeli civilni in vojaški dostojanstveniki. Cesar je obedoval v Gorici. Po obedu je svojo vožnjo nadaljeval. Boji z \mm\. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 26. junija. Uradno se poroča: Na frontah zahodno od Adiže so se zadnje dni spet živahnejše bojevali. Na grebenu Zugna smo s težkimi sovražnimi zgubami odbili močne, s silnim topovskim ognjem uvedene sunke. Na Asiaški visoki planoti in med Pi-avo in Brento je bilo včeraj precej mirno. Srdito borenje od 24. t. m. se je za sovražnika končalo s polnim neuspehom, ki se najbolj jasno kaže v tem, da so na bojnem ozemlju, za katero sO se najbolj bojevali, na Asolone in Monte Pertica, naši sovražnika zasledujoči oddelki zasedli znatne odseke njegovih najsprednejših črt. Tako so se tedaj — hvala za to gre hrabrosti in srčnemu nastopu v nezlomljivi bojni črti borečih se čet — vsi italijanski napori, da bi dne 15. t. m. zgubljeno ozemlje zopet osvojili, krvavo izjalovili. Pri bojni skupini maršala Boroeviča nobenih posebnih dogodkov. Načelnik generalnega štaba. Italijansko poročilo. 24. junija. Včerajšnji dan je slavil našo zmago. Sovražnika, naslonjenega na Piavo, so potiskale naše čete z močnim protisunkom v vedno ožji prostor, neprestano so ga napadali naši topovi in letalci; osem dni se je obupno držal, ponoči 23. t. m. je pa pričel za ceno neizmernih žrtev prehajati z desnega brega na levi breg. Prehod se je izvajal med morilnim ognjem naših sil in je trajal včeraj dalje, naslanjajoč se na močni oddelek strojnic in čet, ki so ga krile, katere so po trdovratnem odporu naše zmagovite čete vrgle polagoma nazaj, Montello in ves desni breg Piave, izvzemši mali odsek pri Musili, kjer boj še traja, je zopet popolnoma naš. Do zdaj smo našteli nad 4000 ujetnikov in ugrabili neizmeren plen orožja in materiala. Izredno visoko število avstrijskih in ogrskih mrličev pokriva bojišče in priča nesrečo velikega sovražnega poraza. 25. junjja. Hrabre čete tretje armade so podnevi zopet popolnoma zased'e desni breg Piave in prisilile zadnje sovražne oddelke, da so se vdali. Ujeli so 6607 vojakov in 18 častnikov. Drzni naši planinski lovci so ujeli z uspešno izvedenim presenetljivim napadom celo posadko neke naprej potisnjene straže jugovzhodno od La Punta di Ercavallo. Na Asiaški visoki, pla. noti smo ugrabili z vpadi do vznožja Monte di Val bella 102 ujetnika. Naše čete so zadajale na celi severnozahodni fronti Grappe s kombiniramnimi akcijami sovražniku težke izgube in pridobivale znatne uspehe na ozemlju, ujele 7 častnikov in 326 vojakov in ugrabile 16 strojnic. Med Silo in Piavo smo razširili našo osvojitev, ki so jo sijajno pričeli drzni pomorščaki bataljona Cecerle. Letalci so včeraj in v minuli noči izvajali sijajna obstreljevanja. Poročilo vojnega tiskovnega stana. Dunaj, 26, junija. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Težki boji na visoki planoti »Sedmih občin<- in vzhodno od Brente r.o trajali 24, junija še v mrak. Sovražnik je hotel za vsako ceno zopet pridobiti postojanke, ki jih je izgubil 15. junija. Besno, mestoma do bobnečega ognja pomnoženo delovanje artiljcrije je uvedlo njegove ak cije, ki niso nikjer uspele. Pešpoik št. 14 je odbil na Col del Rosso dva močna so vražna napada. Na Monle Asolone, kjer je naskočil sovražnik v večernih urah sed- mič naše Črte, ga f« vrgel protisuntk naših rezerv popolnoma nazaj z najtežjimi izgubami za njega. V drugih delih fronte v gorah so naše poljske straže z uspešnimi boji znatno napredovale. Več sovražnih sunkov na obeh straneh Brente je omagalo ponoči že v obrambnem ognju. V teh bojih smo ujeli nekaj sto ujetnikov. Vsled izrednih izgub, ki jih je imel sovražnik, svojih napadov 26. junija ni ponavljal. Operacij v Benečiji so se udeleževali tudi naši vrli letalci s tako srčnostjo, požrtvovalnostjo in hladnokrvnostjo, da jih ni mogoče prekositi. Bojni letalci, poizvedovalni letalci in letalci preganjalci so tekmovali med seboj, izpolnjujoč svojo nalogo. V zraku so se vneli ljuti boji pri obrambi sovražnih skupin, ki so nastopa., le v množicah. V takem boju so sestrelili naši letalci 20. junija brez lastnih izgub nad Montellom šest sovražnikov. V ostalih dneh bitke so se bili že v ranih jutranjih urah veliki boji med skupinami, ki so seveda zahtevali na obeh straneh velikih žrtev. Sovražnik je izgubil od 14. do 22. junija 43 letal in 4 pritrjene zrakoplove; v isti dobi smo izgubili mi 31 letal in 1 pritrjeni zrakoplov. V teh bojih je padel najslavnejši italijanski letalec major Baracca. Stotnik Brumowski je zabeležil svojo 35., nadporočnik Linke svojo 27. in nadopo-ročnik Fiala svojo 20. zračno, zmago v zraku. i Bilka oa Francoskem. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 26. junija. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a. Južno od Scarpe je Anglež danes zjutraj napadel z večimi stotnijami na široki fronti. Pri Feuchyju in Neuwille-Vitasseju je bil s protisunkom vržen nazaj. V sosednjih od&ekih so njegovi sunki omagali v našem ognju. Zvečer je delovanje topništva skoro na vsej fronti oživelo. Med Ar-rasom in Albertom kakor tudi na obeh straneh Somme je ostalo tudi tekom noči živahno. Večkrat je sovražnik nastopil z močnimi pozvedovalnimi oddelki. Bil je odbit in je pustil ujetnike v naših rokah. Bojna skupina nemškega cesarjeviča. Med Avro in Marno je bojevanje od časa do časa oživelo. Zahodno od Oise smo v bojih pred postojankami zaplenili francoske strojne puške. Sovražni delni napad severozahodno od Chateau-Thier-ryja smo odbili. Bojna skupina vojvode Alberta. Severno od prekopa Rena-Marne so bavarski domobranci vdrli v francoske postojanke severozahodno od Buresa in ujeli 2 častnika in 40 mož. Iz sovražne skupine, ki je 24. t. m. od Saissona prodrla do Marne, smo sestrelili 5 letal. Včeraj smo zbili 12 sovražnih letal in 3 pritrjene zrakoplove. Poročnik Udet je priboril svojo 33., 34. in 35., poročnik Kirstein svojo 27., poročnik Rumey svojo 24., poročnik Veltjens svojo 23. in poročnik Billik svojo 21. zračno zmago. Nemško uradno poročilo. Berlin, 26. junija zvečer. Uradno: Z bojišč nič novega. Ludendorff. PemorsKii Mika m Smem marin. Berlin, 26, junija, S švicarske meje se poroča, da se bijejo večji boji na Severnem morju in da se čuje na obali Jiitlanda močno grmenje topov. Zračni mM i Mrle. Berlin, 26. junija. S švicarske meje se poroča: Včeraj zjutraj je priletelo nad Karlsruhe šest sovražnih letalcev, ki so metali bombe. Eno osebo pogrešajo, najbrž je pokopana pod razvalinami. Bombe so metali tudi nad Offenbachom, kjer so sestrelili enega letalca. Preiireveiflcila v Rusiji. Kodanj, 26. junija. Iz Petrograda sc brzojavlja: Generali Aleksejev, Dutov in Eraely so se pridružili vojnim silam Čeho-Slovakov, General Aleksejev je prevzel vrhovno poveljstvo Čeho-Slovakov. Bazelj, 26. junija. »Havas« poroča iz Petrograda, da je polkovnik Semenov v bitki, ki se je bila tri dni, porazil bolj-ševike. Curih, 26. junija. Trockij je naznanil, da se vstaja Čeho-Slovakov, katero podpirajo ruski protirevolucionarji, vedno boj širi. Čeho-Slovaki so zasedli vsaj deset velikih mest, med njimi Pezo, Samsram in Omsk in ogrožajo zdaj Tomsk, Helsingfors, 26. junija. Rusija jc zaprla iz neznanih razlogov za nedoločen čas svojo mejo ob Finski. London, 25. junija. (K. u.) »Reuter« poroča z merodajne japonske strani, da ni niti besedica resnična na govoricah, da jc padla odločitev o intervenciji v Sibiriji. Stockholm, 26. junija. »Svenska Dag-bladet« poroča: Angleški poslanik v Moskvi je naznanil vladi sovjetov, da ni mogoče ugoditi zahtevi po umiku angleških čet in vojnih ladij iz ruskega ozemlja, dokler ne more vlada sovjetov čuvati lastnih koristi zaveznikov proti Nemčiji. Car umorjen? Moskva, 24. (K. u.) Časopisi poročajo: robegh veuki knez Mihael Aleksandrovič je prevzel vodstvo nove sibirske vlade in izdal oklic ruskemu ljudstvu. — Močne češke m kozaške sile so se pojavile ob železnici Syzran-Vjasma. Carjevo rodbino so baje prepeljali v Perm. Časopisi poročajo, da ni znano, kje je car. Vedno več poročil prihaja, ki trde, da so carja v Jekaterinoslavu umorili. Bera, 25. »Agence Havas« poroča, da je položaj vlade sovjetov vsako uro težav-nejši, ker je za upravo popolnoma nesposobna. Na deželi vlada popolna anarhija, Kmetje se oborožujejo proti boljševikom. Stockholm. Vrhovni poveljnik čet, ki operirajo proti Čeho-SIovakom, Mjasnikov, je zapovedal, naj v ozemlju fronte usmiie vse, ki so osumljeni protirevolucijskih spletk. V Moskvi so ustanovili revolucijsko sodišče, ki so mu podrejeni vsi, tudi najvišji vojaški dostojanstveniki. Vrhovnim poveljnikom so imenovali Grolova. Češko-slovaške £eie na Roškem. O češko - slovaških četah so se dolgo razširjale zagonetne vesti. Odkar je ta organizacija prevzela vodstvo protirevoluci-je v Sibiriji, se cilji, ki jih ententa zasleduje z njimi, jasnž, dasi so poročila o delovanju češko-slovaških čet še danes dovolj zmedena. Z ozirom na novi položaj, ki so ga ustvarile te čete na daljnem Vzhodu,ie zanimivo poročilo lista »N. Ziir. Ztg.«, ki navaja o češko-slovaški armadi več zanimivih podrobnosti. Češko-slovaške čete na Ruskem so sestavljene skoraj izključno iz bivših avstrijskih ujetnikov čehoslovaške narodnosti, ki so tekom vojne prostovoljno vstopili v rusko armado. Začetkom ruske marčne revolucije je bilo približno 50.000 mož, od tedaj je pa njih število pod vplivom začetnega revolucijskega gibanja narastlo na blizu 150.000 mož. Čete so bile deloma že na fronti, deloma pa so bile zbrane po raznih ruskih garnizijah. Po padcu provizorične vlade Keren-skega in v kaosu, ki je nastal v Rusiji, se je izprva dogajalo, da so se češko-slovaške čete spopadle zdaj z boljševiki, zdaj z Ukrajinci. To pa zato, ker so se povsod, kamor so prišli, prizadevali napraviti red, vsled česar jih niso z veseljem pozdravljali samo meščanski elenjenti, marveč tudi delavci. To jim je pa seveda takoj nakopalo smrtno sovraštvo samopašnih rdečih roparskih band. Češko-slovaške čete so bile edine, ki so v svoji organizaciji ohranile disciplino in red. V njih so zastopani vsi sloji češkega naroda, posebno mnogo dijakov in akademično izobraženih elementov. Le-ti so bili, ki so v Kijevu zatrli prvi boljže-viški upor, tako da so jih kasneje prosila razna mesta, naj se nastanijo pri njih. Po ukrajinskem in boljševiškem miru v Bre-stu-Litovskem in ko se je pokazalo, da reda in organiziranega boja proti centralnim velesilam ni pričakovati od nobene nasprotujočih si skupin, ne od Ukrajincev in še manj od boljševikov, so sklenili v sporazumu s češko-slovaškim narodnim svetom v Parizu, na čegar čelu stoji profesor Ma-saryk, in z vladami entente, da se odpravijo na francosko zapadno fronto in tam nadaljujejo boj. Nato se je izdalo točno povelje, da se čete nimajo vtikati v ruske notranje razmere, marveč naj v polni opremi odidejo preko Sibirije v Vladivostok. V tem oziru se je meseca marca t. 1. z ljudskimi komisarji sklenil dogovor, ki je dal češko-slovaškim četam pravico, da neovirano zapuste Rusijo. Del teh čet je že prišel v Vladivostok, skupaj s profesorjem Masarykom, ki je preživel celo revolucijo v Rusiji in je sedaj v Ameriki, da pri ameriških državnikih nadaljuje svojo politično misijo. Drugi del čet se je že čez Arhan-gelsk prepeljal na Francosko, da se združi s tam ustanovljeno češko-slovaško armado, ki šteje tačas 80.000 mož, s četami z Ruskega pomnožena bo pa štela skoraj 200.000 mož. Nemški in avstrijski vladi je bila vsa ta reč dobro znana. Iz oficioznih opisov v /Norddeutsche Allg. Ztg.« se jasno vidi, da je bil to predmet pogovora z boljševiško vlado v Moskvi. Nemška vlada se je sklicevala na določbe brestlitovske mirovne pogodbe, glasom katere se morajo vsi vojni ujetniki, torej tudi češko-slovaške čete, zamenjati. Pomoč ruske vlade za prevoz teh čet v sovražno inozemstvo bi pomenja-la kršitev nevtralnosti. S tem je bila boljševikom odkazana pot. Morda jim ta pritisk z nemške strani ni bil docela neljii". ker so se bali, da češko-slovašk< čete, ki tvorijo znala*, kontingente dobro izvežba- nih in discipliniranih vojakov, pri morebitni ententini ekspediciji v Sibirijo ne bi sodelovale. Zato so v nasprotju s prejšnjimi dogovori češko-slovaške čete pozvali, naj polože orožje in ostanejo v Rusiji. Četam je bilo v tem trenutku jasno, kaj jih čaka, ako bi ostale brez orožja, zato so zahtevo odklonile, Še-le nato je začel Trockij klicati na pomoč, označevati češko-slovaške čete kot »protirevolucionarne brigante« in je proglasil proti njim pravo vojno, vsekakor s to razliko, da bi bili vse pripadnike rečenih čet, ki bi jih bili ujeli, na mestu ustrelili. Ker češke čete ne tvorijo kompaktne mase, marveč se v večjih in manjših krdelih pomikajo ob sibirski železnici proti vzhodu, je mogoče, da so morali manjši oddelki, ki so bili še v evropski Rusiji, položiti orožje. Poročila o tem pa niso čisto zanesljiva in treba je počakati, da se potrdijo. Na vsak način spor ni nastal vsled kakega »protirevolucionarnega gibanja« češko-slovaških čet, kakor poizkušajo vso stvar zaviti boljševiki; kajti nobenega interesa nimajo na tem, da bi še ostale v Rusiji in bi se čutile srečnim, če bi bile že na Francoskem, izven boljševiške čarovniške kuhinje. Minite si, aH ne moramo dobiti vojne. Ne pozabite postaviti v račun Varšave, Ljublina, Rige, Lvova in Trsta poleg poslednjih dogodkov na bojiščih. Pomislite tudi, kaj se to pravi, da smo orjaško premoč naših sovražnikov vrgli ob tla in nam ni treba sprejemati njih mirovnih pogojev, ki sta diktirala sovraštvo in napuh. Seveda v Parizu, Londonu in Rimu še vedno upajo, da se stvari premene, in da bomo nekaj časa še morali naperati, dokler dosežemo sadove svojih uspehov. Ali naš račun na gotov uspeh nas ne prevara in nam bo povod, da bomo v tem večji meri in tem bolj radostno podpisovali 8. vojno posojilo. Politične novice. .Češki listi o krizi. Češki listi so Seiaferjevo demisijo večinoma suho registrirali in poročali, kaj pišejo nemški listi. »Venkov« je pisal, da bo moral dr. Seidler brezpogojno iti in da se morajo njegova prizadevanja, da bi sestavil novo vlado, izjaloviti. »Narodny Politika« je pisala, da se je Seidler jeva politika klavrno končala. Seidlerjeva kriza je obenem kriza nemško-radikalne politike, kajti ministrski predsednik je bil v zadnjem času le ujetnik Wald-nerja, Teufla, Wolfa in Pacherja, ki so ga potegnili s prave politične poti. -f Stavka v Budimpešti ponehava, kakor poroča korespondenčni urad. Vsled strogega vojaškega povelja je pričel že zdaj delati znaten del delavcev, dasi velik del še stavka. V mestih na deželi delavci že večinoma zopet delajo, v nekaterih krajih so posamezne delavske zveze n. pr. železničarji v Gunsu, proglasili prenehanje dela med vojsko za izdajalstvo domovine. Red se ni motil ne v glavnem mestu in tudi ne na deželi. Železniški in ladjini promet se redno razvija, + Za majniško deklaracijo. Občina Loka pri Črnomlju se je z navdušenjem iz rekla za majniško deklaracijo. Enako žene in dekleta iste občine z besedami: »In vsak naj propade, kdor narod taji, še zemlja ne bo pila njegove krvi,« (Sledi 408 podpisov.) + Dr. Redlich v Zagrebu. Glavni urednik »Voss. Ztg.« dr. Aleksander Redlich, ki je zadnji čas napisal serijo člankov o nemško-slovanskem vprašanju, je te dni dospel v Zagreb, kjer bo proučeval hrvatsko in jugoslovansko vprašanje. + Volitve v Srbu. Izvoljen je bil Danilo Dimovič, kandidat koalicije. + Angleška vlada išče ljudi, ki govore slovanske jezike. »Prager Tagblatt« poroča: V londonskem »Atheneum« majnika 1918 čitamo sledeč inserat: Vlada išče za pisarniško službo v Londonu. Angleški podanik angleških staršev, ki je vešč vseh ali vsaj nekaterih navedenih jezikov v govoru in pisavi: bolgarsko, češko, luži-ško-srbsko, slovensko, slovaško, ukrajinsko, srbsko, hrvaško. — »Prager Tagblatt« dostavlja, da bo angleška vlada gotovo dobila malo poznavalcev navedenih jezikov. -f- Pravoslavna cerkev proti boljševikom. »Kurier Warszawski« poroča: Kakor poročajo ruski listi, je prišlo do ostrega konflikta med boljševiki in med rusko pravoslavno cerkvijo. Pravoslavna hierarhija je pričela široko agitacijo na provinci proti boljševikom, ki so uprizorili ostro protiagitacijo. »Izvestja« ostro napadajo hierarhijo, -j- Malinov io grof Hertling. Bolgarski ministrski predsednik Malinov je brzo-avil nemškemu kanclerju grofu Hertlingu, !a je imenovan za ministrskega predsed-iika in zunanjega ministra in ga prosi pod- pore in tistega zaupanja, kakršnega je izkazoval njegovemu predniku. Malinov je zagotovil, da bo zasledoval tisto zunanjo politiko, 2a katere svete namene se bore hrabri vojaki z vsemi svojimi silami na slavnih bojiščih. Grof Hertling se je Mali-novu brzojavno zahvalil za obvestilo in izrazil svoje veselje, ker hoče nadaljevati Malinov politiko, ki temelji na zveznih pogodbah in dogovorih in je dosegla uspehov. + Amerika v vojni. »Kurier War-szawski« poroča: Amerikanski uradni krogi poročajo, da je dosedaj nabranih za amerikanski Rdeči križ 100,439.291 dolarjev ali 502,196.455 frankov. Splošno cenijo, da bodo nabrali 200 milijonov dolarjev. — Izmed 1,300.000 vojakov, ki so bili poklicani v smislu novega nabornega zakona pod orožje, se jih je izjavilo 6000, da nočejo vsled verskih ozirov izvrševati vojaške službe. + Republika Čile ostane nevtralna. Čilensko poslaništvo je objavilo iz otvoritvenega govora predsednika čilenske republike dne 1. t. m. sledečo izjavo: Svetovna vojska, ki uničuje življenski moč velikih prijateljskih narodov, krepi vlado v njeni politiki trdne nevtralnosti katero je vedno zasledovala in upa, da ne bo nič motilo miru. Dnevne novice. — Redni zrelostni izpiti na kn.-šk, privatni gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano v letošnjem šolskem letu so se vršili pod predsedstvom c. kr. dež. šol. nadzornika, vlad. svetnika g. dr. Janka Bezjaka dne 22. unija, zadnjo soboto. K zrelostnemu izpitu so prišli vsi letošnji redni učenci VIII. razreda, sedem po številu. Vsem kandidatom se je priznala zrelost z odliko. Njih imena so: Bernot Ciril Metod s Hriba pri Hinjah (sedaj v Stranjah pri Kamniku); Demšar Janko iz Sestranske vasi pri Trati; Mrak Anton iz Loga pri Škofji Loki; Perja-tel Josip iz Škranjeka pri Ribnici; Presnik Josip iz Zdol pri Vidmu na Štajerskem, Rc-jec Albert iz Tolmina na Primorskem, Zoreč Adolf iz Škofje Loke (sedaj v Št. Vidu pri Zatičini). Izredni zrelostni izpiti za go-jence-vojake so se vršili v šolskem letu 1917/18 štirinajstkrat in je bilo pri teh apro-biranih 25 kandidatov. Natančnejše poročilo o izrednih zrelostnih izpitih sledi prihodnji teden. —- Kranjsko deželno društvo c. kr. avstrij. zaklada za vojaške vdove in sirote ter za varstvo otrok in oskrbo mladine. Društvu dohajajo vsak dan prošnje, ki se morajo že vnaprej odkloniti, ker niso dani pogoji, katere zahtevajo društvena pravila. Da se prihrani društvu nepotrebno delo, prosilcem pa stroški in razočaranje, se v naslednjem navedejo za prošnjo važne točke društvenih pravil: § 2. Namen deželnemu društvu je: 1. da pomaga avstrijsko državljanstvo uživajočim vdovam na bojišču padlih ali v vojski ali za njenimi posledicami umrlih deželanov doseči priliko za pridobivanje, ali da jih, če to ni mogoče, podpira kako drugače; 2. da avstrijsko državljanstvo uživajočim, podpore potrebnim sirotam v vojski padlih ali umrlih deželanov, pa tudi drugim varstva potrebnim otrokom in mladoletnim zagotavlja preživo in oskrbo ter vzgojo in pouk in sploh skrbi za njihovo telesno in versko nravno uspeva-nje; pri tem mora vedno v prvi vrsti gledati na vojaške sirote; 3, da pomaga onim drugim, avstrijsko državljanstvo vživajočim svojcem padlih ali umrlih deželanov, ki so jih le-ti bili vzdrževali ali vsaj vedno podpirali. — Naše gospodarske organizacije za Narodni praznik. Mnogo naših gospodarskih organizacij, posebno mnogi denarni zavodi in kmetske zadruge so si v zadnjih letih stekle lepo premoženje. Zato je zelo umesten in upravičen predlog, ki ga je stavilo ravnateljstvo neke hrvatske kmetske zadruge, naj gospodarske organizacije povodom Narodnega praznika dne 5. julija dovolijo čim večje zneske za rešitev sestradane in osirotele naše dece, za temelj naše narodne moči in bodočnosti, Zlasti bi bila dolžnost naših denarnih zavodov, da v tem prednačijo in z zgledom dokažejo svojo zavest — za svoje. Tisočim in tisočim je vojna uničila življenje, zdravje, družino, premoženje, vse, — zato morajo biti tisti, katerim je vojna doslej prizanesla, prvi — vsaj v denarnih prispevkih. Vršimo le svojo dolžnost in bodočnost bo naša! — Darovi se pošiljajo na naslov: »Odbor SHS žena za siročad«, Zagreb, Kipni trg št. 3, — Duhovščina za Narodni praznik. Duhovščina vseh veroizpovedanj na našem jugu se pripravlja, da čim dostojneje proslavi Narodni praznik dne 5, julija. Ta dan se bo duhovščina v vseh cerkvah v svojih molitvah in pri službi božji spominjala tistih malih sirot, ki jih je beda pognala od doma, kakor tudi tistih blagih družin, ki so našo osirotelo deco sprejele pod svojo streho in jih rešili trpljenja, ki ga povzroča lakota. SHS narodna duhovščina tekmuje med seboj v prizadevanju, da bi bil gmotni in moralni uspeh narodnega praznika čim lepši in obilnejši. Darove sprejema: Odbor SHS žena za siročad, Zagreb, Kipni trg 9, — Lesce. Podpisano županstvo opozarja letovičarje, ki nameravajo priti v lesko občino na letovišče, da nima nobenih živil zanje ter naj se sami preskrbijo. Ubcma nima niti za svoje reveže nič več prehrane in ne živil, . ~ Lovska vest. Na 28. t. m. določena dražba občinskega lova Lipljene se ne bo vršila, — Špirita se je včeraj pri Mar. Devici v Polju neki vojak tako napil, da je nezavesten obležal. Pomagati sc mu ni dalo z ničemur. Siromak je kmalu izdihnil in so njegovo truplo prenesli v domačo mrtvašnico. — Dunajski občinski svet je sklenil br-zojaviti sožalnico rodbini rajnega Petra Ro-seggerja. — Umrl je pesnik Franc Keim v 78. letu. — Poročnik ustrelil natakarico. V hastelruthu na Nižjem Avstrijskem se je v neki gostilni vršil častniški poslovilni večer. Opolnoči so bili gostje že tako vinjeni, da je gostilničarka odrekla nadalino pijačo. Radi tega so častniki trdo prijeli natakarico, 251etno Leopoldino Zucht, ki se je imela v kratkem poročiti. Med prepirom je poročnik Helhvig vihtel revolver, ki se je sprožil; krogla je zadela natakarico, ki se je zgrudila mrtva. Drugi pravijo, da je pijani poročnik dekleta naravnost ustrelil. Natakarico so pokopali z velikimi častmi, katerih so se udeležile vojaške in civilne oblasti. Vojaštvo je tvorilo špalir. — Poštna sprememba. Javno se s""tem obveščajo vsi javni zavodi kakor tudi vse zasebne stranke, da morajo počenši s 1. julijem 1918 vse pošiljatve za farno občino Bukovo naslavljati na novi poštni urad, t. j. Hudajužna ob Bači (Goriško) in ne več: Cerkno. — Dvakrat oženjeni morilec. Jure Po-borac, mornar II. razreda v Mandaljeni pri Šibeniku, se je na še nepojasnjen način v drugo oženil, dasi je prva žena še živela. Hotel sc je je rešiti, jo 19. t. m. zvabil na samoto izven kraja in jo ubil. Truplo so takoj našli in kmalu izsledili tudi morilca ter ga zaprli. Poborac je umor že priznal. — Prve smokve prodajajo v Splitu po 1 krono komad; ravno tako srednje velike kumare. Cene zelenjadi so se neznatno znižale. — Tri pobegle Francoze — vojne ujetnike — so 19. t. m. aretirali v splitski okolici. Na potu so bili že dva meseca in pol, in sicer so hodili samo ponoči, podnevi so spali. Sestradani so popolnoma ter imajo vse okrvavljene noge. Hoteli so priti do morja in po njem v Italijo in na Francosko. Izročili so jih vojaški oblasti. — Temeljni kamen za hrvatsko strojniško šolo v Bakru so slovesno položili dne 22. t, m. — Vagon so oplenili železniški tatovi na postaji Dugo selo na Hrvatskem. Vagon je bil napolnjen z vojaško obleko in perilom. Nekaj železniških uslužbencev, ki so se tatvine udeležili, so že zaprli. lj Vpokojene učiteljice in učitelji ter učiteljske vdove se vabijo v petek, 28. junija, ob 5. uri popoldne na posvet v telovadnici II. mestne deške ljudske šole na Cojzovi cesti. lj Društvena vest. C. kr.* deželno predsedstvo za Kranjsko je dovolilo ustanovi, tev »Škofijskega društva za varstvo sirot« s sedežem v Ljubljani. lj Slovensko katoliško akademično starešinstvo opozarja svoje člane, da se vrši danes v četrtek, ob 8. uri zvečer, sestanek v hotelu »Union « (»Rožce«), lj Na c. kr. moškem učiteljišču v Ljubljani je bila ustmena zrelostna preizkušnja 24, in 25. t. m. pod predsedstvom kan. prof. dr, Svetine, Zrelostno izpričevalo za ljudsko šolo s slovenskim in nemškim učnim jezikom so dobili gojenci: Garin Ivan, Pavlovec Milan (z odliko), Rus Ivan, Zupan Miroslav, Žirovnik Alojzij. Tekom š. 1, 1917—1918 so napravili zrelostne preizkušnje še sledeči bivši gojenci učiteljišča, sedaj v vojaški službi, večinoma praporščaki: Herbst Pavel, Einspieler Niko, Jurčec Ivan, Pintar Karel, Zupan Ciril, Skubic Jakob, Boštjančič Albin, Wigele Ferdinand. lj Popravek oglasa. Podpis pod oglasom: Kupujejo se črešnjc, borovnice, gobe v včerajšnji številki bi se moral, kakor danes, pravilno glasiti: Josipa Val, Ljubljana. Primorske novice. p Tržaški delavski svet je v svoji seji dne 25. t. m, sprejel sklep, v katerem izjavlja svojo solidarnost 7. dunajskim in bu-dimpeštanskim proletariatom v njegovem boju za kruh in mir; obžaluje in odločno ugovarja, da vlada ni držala svojih znanih delavs-tvu danih obljub in izjavlja, da se bo delavstvo borilo z vsemi svojimi močmi, da doseže svoje nedotakljive pravice za sedanjost in prihodnjost; opominja vlado, naj dobro premisli težo sedanjega položaja in naj se resno in pošteno loti dela za takojšen pravičen in demokratičen mir; zahteva, naj se nemudoma skliče parla-me.n^ odpravi* § 14. in vsi zakoni, ki za-sužnjujejo državne delavce; če se glas delavstva nc bo poslušal niti v tem obupnem trenutku, pade vsa odgovornost na tiste,^ ki so krivi, da je moralo delavstvo vse žrtvovati vojski, katere ni maralo in jo proklinja; poziva delavstvo vseh narodov, naj potom delavskih svetov začne akcijo, da se kar najhitreje sklene mir in obnovi naj se internacionala, v katero svrho je tržaško delavstvo pripravljeno sodelovati z vsemi močmi; ko potečejo se-danje tarifne pogodbe z delodajalci, sa morajo spričo težkega gospodarskega po-ložaja delavstva plače na novo zvišati. p »Prodana nevesta« v Trstu. »Lavoratore« poroča, da vest, da bi namestni-štvo vprizoritev »Prodane neveste« prepovedalo, ni točna. Upajo, da bodo »Prodano nevesto« v kratkem mogli vprizoriti. pr Peter Rosegger umrl. V Kriegbachu na Zgornjem Štajerskem je umrl včeraj, dne 26. junija opoldne eden največjih nemških ljudskih pesnikov in pisateljev Peter Rosegger. Peter Rosegger je najboljši pozna-vatelj nemške ljudske duše. Iz njegovih del odseva jasno moč sloga in psihe velikega pesniku Jasnaje Poljane Leva Tolstoja. Peter Rosegger je bil rojen 31. julija 1843. v Alpiu pri Krieglachu kot sin ubogih kmet-skih starišev.-jObiskoval je ljudsko šolo, nato je bil od leta 1860. do 1864, krojaški učenec. Svoje literarne prvence je poslal uredniku »Tagesposte« dr. Swobodi, ki je prvi opozoril javnost na Roseggerjev talent. Po posredovanju dr. Svvobode je prišel Rosegger v Gradec, kjer je obiskoval od leta 1865. clo 1869. graško trgovsko akademijo. Štajerski deželni odbor je podelil Roseggerju štipendij, da je obiskal Nemčijo, Holandsko, Švico in Italijo. Leta 1876. je pričel izdajali Rosegger svoj »Ileimgarten«, ki izhaja še danes. Graško vseučilišče mul je lansko leto podelilo častni doktorat. Petra Roseggerja dela so izšla v 40 zvezkih' pri Strockmannu v Lipskem. —• Pokojni je bil hud nasprotnik Slovencev in Slovanov in je dal inicijativo za zbirko takozvanega Roseggerjevega fonda >Siidmarke« proti Slovencem. a Prodajalci sladkorja se vabijo, da s« takoj zglase v sladkorni centrali pri gosp, ravnatelju Lillegu radi nakazila sladkorja za vkuhavanje sadja, ki se bode oddajal na sladkorne izkaznice za julij. a Meso na zelene izkaznice B št, i de 1400, Stranke z zelenimi izkaznicami B št, 1 do 1100 prejmejo goveje meso po znižani ceni v petek dne 28. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Določen je tale red: od 2. clo pol 3. ure št. 1 do 200, od pol 3. do 3. ure št, 201 do 400, od 3. do pol 4, ure št. 401 do 600, od pol 4. do 4. ure št, 601 do 800, od 4. clo pel 5. ure št.. 801 do 1000, od pol 5. do 5. ure št. 1001 do 1200, ocl 5, dj> pol 6. ure št. 1201 do 1400. a Telečje meso za težko bo?ne. Tisti težko bolni ki !eže in so bili prijavljeni v aprovizacijskem uradu, prejmejo telečja meso v petek dne 23. t. m. dopoldne od 7< do 8. ure na Poljanski cesti št. 15. S seboj je treba prinesti izkaznico, na katero do. bivajo sicjr meso. a. Vprašalne pole za petrolej se več ne sprejemajo. Obrtniki, zavodi, uradi, pod* jetja itd., ki niso do 25. junija vložili v mestni posvetovalnici izpolnjene vprašalne pole za petrolej, 30 do 31. avgusta izključeni od prejema petroleja. Radi pomanjkanja petroleja se novih vprašalnik pol do 31, avgusta sploh več ne sprejema. ZflubK mm « najdeno.' Zgubil se jc včeraj zjutraj na Poljanski cesti inal zavitek s črnimi očali in drugimi malenkosti. Pošten najditelj sc prosi, naj odda državni policiji. Zgubila se je 16. t. m. v šentjakobski cen k vi broša. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v pekariji Mole v Florijrinski ulici. Dotična ženska, ki je v nedeljo vzeU v cerkvi brca Jezusovega svilen dežr.ik in za tistega pustila star slah dežnik tam, se poživlja, da ga takoj odda v zakristiji ccrkve Srca Je« zusovega. Kdor mi tid za dya konja kompletno (Bruslgeschier), novo ali v dobrem stanu, mu dara zato sporazumno lepa J«!^ bukova drva. 1DC Kdo? pove uprava »Slovenca« pod Itev. 2184. V najem sc vzame oziroma kupi «» V v Gorici ali okolici. Ponudb« na upravo lista podi »Pcscitvo 2198«. Naš up, naša nada, c. kr. poročnik v rezervi 17. pešpolka je bil 15. t. m, smrtno ranjen na laškem bojišču in jc dan pozneje podlegel. Scvnva ob Savi, 27. junija 1918. Žalujoča rodbina: ICuncj - Fonova. Zahvala. Za vse ob priliki bridke izgube nepozabnega soproga in ljubljenega, skrbnega očeta nam vsestransko izraženo sožalje iu tolažbo od strani sorodnikov, znancev in prijateljev, izrekamo vsem svojo najtoplejšo zahvalo. Jezica, dne 27. junija 1918. Frarfa Curdcr r otroci. f : •'«. •, «U«m v* t, .-r «KHiv ■ 5-<'rtv. • Zahvala. Za vse ofeile dokaze iskrenega sočustvovanja ob prebridkem udarcu, ko nam je bil tako nepričakovano naglo odvzet naš dobri, blagi brat oziroma svak in stric, gospod Fran!© SchUff dalje za častno spremstvo na njegovem zadnjem potu, osobiti preč. duhovščini in slavni Moški Marijini družbi, za obilo darovano krasno cvetje, izrekamo vsem in vsakemu posebej svojo najiskrenejšo, najtoplejšo zahvalo. Bog povrni stotero! Ljubljana, 27. junija 1918. Globoko žalujoča rodbina: Schoif. Sprejmem takoj v službo mesarskega pomočnika mesarskega ualenca in h!apca h ftonfem KOŠENINA, mesar, Kolodvorska ulica itev. 6, LJUBLJANA. Brt?z h&rte m milo se dobi doslej po ničemer prekašano brez-maščobno pralno sredstvo Farna za toaletno mizo in kopeli. Popolnoma neškodljivo, Nikako ilo. Izboren predmet za razprodajalce. Karton s 36 kosi lepo opremljen 30 kron pri M. Jiicker, Zagreb 39, Petrinjska ul. 3/III. Hrvatsko. felezni mlini za zrnje se dobijo po najnižjih cenah pri kmetijski zadregi Račje, štajersko. za žagarsko obrt, nad 16 let star. pošten in močan, se sprejme proti primerni plači, prosti hrani in stanovanju pri MIHAELU TERBOVC, Radeče pri Zidanem mostu. Proda sc star 5 let in HlfflljfS?! s,ara 8 'ct- MARIJA ZDEŠAR, Brdo štev. 18 pri Viču. Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blagu neškodljivo iz najstarejše in največje tovarne za barve. Na stotine priznalnih pisem vsakemu na razpolago. Raspoš&fam sgiKR L ssrefe v sledečih barvah: črna, modra, temno zelena, rdeča, temno rdeča, vijolčasta, siva, rujava in rumena. — Da se napravi temno modra, se di polovico črne, polovico modre. Na zahtevo slovensko navodilo. 100 zavojev 50 kron. 500 zavojev po 45 kron za 100 zavojev. 1000 zavojev po 40 ki on za 100 zavojev. Poštnine prosto pošilja 2207 ilrftniha J^ Proda ses velika, skoro nova lončena peč, mal železen štedilnik, nova velika nastropna svetilka, in z želez-jem obita škrin^a za sejmarje. Več se poizve v Križevniiki ulici itev. 3, I. nadstropje, med 12. in 3. uro popoldne. Dobra se sprejme. — Ponudbe na upravo pod it. 2171. Iiče se zanesljiv Kje? pove upravništvo »Slovenca« pod itev. 2179. C. kr. poduradnik, 35 let star, z letnimi rednimi prispevki 3000 K, se želi poročiti z deklico neoma-deževane preteklosti, ne nad 30 let staro. Deklice, ki so absolvirale kako gospodinjsko šolo, so muzi-kalično naobražene, imajo posestvo ali kako dobro idočo obrt, imajo prednost. Vdove do dveh otrok niso izključene. Le resne ponudbe z natančnim naslovom in z najmlajšo sliko sprejema iz prijaznosti upravništvo »Slovenca« pod: »MIRNI DOM« 2101. Tajnost častna stvar. Proda se poleg kolodvora v lepem letoviikcm kraju na Gorenjskem s poletno in zimsko sezono. Dobra naložba in stalen vir dohodkov. Pisarna dr. Emil Stare, odvetnik v Ljubljani, Sodna ulica itev. 4., 2141 od 3. do 5. popoldne. KDO VE, kje se nahaja sedaj ANTON BEVC, doma iz PREVOJ na Gorenjskem? — Morebitna pojasnila prosi proti povrnitvi stroškov JOŽEFA KALčIč, 2140 LOKA št. 24, ČRNOMELJ. KUPITI želi duhovnik na Goriikem za eno sobo najpotrebnejšega, dobro ohranjenega 2111 POHIŠTVA in potrebne kuhinjske oprave. Pismene ponudbe z nepretirano ceno pod: »POHIŠTVO« do 1. julija t. 1. na upravo »Slovenca«. eno- ali večnadstropno, porabno za pisarne In stanovanja, sposobno za prezidavo, 2104 ncld zavod. Cenj. ponudbe — posredovalci izključeni — se prosi ob natančni navedbi naslova, cene in morebitnih prodajnih pogojev na upravo »Slovenca«. Razne (d. pr. jerbasi vseh vrst), za zelenjavo in sadje in razne druge tfmetilsHe iM" ki bi bila za čas počitnic pri mojih treh otrocih v starosti 5, '/ in 9 let. Vrtnaricc imajo prednost. Hrana v hiši, plača po dogovoru. — Ponudbe prosim pod »Vzgoja 2173« na upravo »Slovenca/. nov, prodam takoj. — Ponudbe prosim na poštni predal štev. 143, Ljubljana. Srbečico, iišaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčeno ,,Skaboiorm" mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 3-— veliki K 6 — porcija za rodbino K 12-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg. 1520 Faisite na varstveno znamko „Skftlioforin" I Meblovana soba s posebnim vhodom se s l. julijem odda sanif gospodu, — Kje, pove iz prijaznosti upravt _»Slovonca" pod št. 2181. 2181 Solž«2an trgovski pemošnik IS« i® i i i|a»|f|i|| Naslov pri upravi Slovenca pod št. 2194 MmMMraMBnMMaMmmMBMMIBMB^ ročni Irolni mlini Naši S* originalni spreddrobilnikom, z regulacijo za ilno mletje in {jrebo drobljenje vsakega sadeža z izmenljivimt specialno trjenimi stanovitnimi mlevnimi ploščami, prekašajo vse druge izdelke. USST Za vsak mlin se jamči. -fSSJ mM Čf&USISg, J®- KUPUJEJO SE <3*r Ponudbe z navedbo množine in :: cene :: na tvrdko JOSIPA VAL, Ljubljana. ::: ter letoircfe zatre čudovito naglo mr Vzorčna steklenica K 4-—, velika steklenica K 16-—, brizgalnica K 2-—. Vsa naročila naj so naslavljajo naravnost na :: Lekarna pri upanju :: Apoikeke »zur Hotfnung* SSŽE se pridna, močna, zelo moralična ki se razumo na rejo svinj in lcuretino. Prepisi spričeval (ne originali), in nravstveno spričevalo župnika naj se pošlje na oskrbništvo Bnnski dvor, Vinica pri Ormoža. Eedviga £3hwelger. Model i z zamonnjakom, poprijemalcegm lijem in ročico, zmelje mi uro okoli 25 k, K 160-—. Model II s polžem (namesto poprijemalca) lijem in ročico, zmelje na uro okoli 20 kg K 120 —. Model III z ročnim zamahnjakom brez polža, zmelje na uro okoli 15 kg K 95-—. Poštnino prosto ako se pošlje denar naprej (pri povzetju se zaračuna poštnina) pošilja razpečevalnica kmetijskih strojev Gustav Tiutner, Ounai III/130., Neullnggasse 11. — Zastopniki se iščejo. na vagonfe dobavlja najcenejše tvrdko Alain & Misška Praga—Nusle 599. 2185 Telefon 6558. Naslov za brzojavke: Mnška — uUli —Nusle. Kranisfea deželna podružnica n. a. delete ž^enslie in rgtttmg zaparopalnSce o LjaMjant, 8¥8arage Terezije c. St. 12II sprejema Mln-pos. zmm'mmm m i. ucJrd posojilo. lalMgsrsSffejSi pogoji S Pojasnila ^edis? na razpolago S 208i Išče marljive posredovalce. Ljudska posojilnica rog. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani ^rejsma priijaTJE na SI osrno 5112 °|0 avstrijsko vojno posojilo S po o^laDlJenih pogoilh, tako da stane nominstaSh K tOO*—: I. davka prosto 5 VI* Amortizacijsko državno posojilo U sm. II. davka prosto 5 VI« dns 1. septsmlira 1923 Gdpovedljive državno zakladnico K 05*50. Lastniki osmega vojnega posojila borlo imeli prednost pred vsemi grntjlml pri nakupu predmet ov,kl~jTi»"bo "v o j n a uprav a konBom vomo prodala. Plačalo sebude s tem vojnim" BOT posojiiom po podpisni ceni. Vrednostni nanlril avstrijskega vojnep poiojlla s« sprejmejo v brezplačno shrambo in opravo. Usfanov^efto B. 1893. Bistanovljeno 8. isiil^JVM f Mj& registrovana zacfrisga z omelenim jamstvom. Ooveljule ž&anom posoliS® proti poroštva, zajtavl 2ivitanj*kih polic, pojafiev, vrednostnih papirjev zaznambi raa službene prelerake. Vraiajo r:e posojila v 7>/j, 15 ali 23'/i letih v od« sekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor Seli posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg žt. iS, ki daje vsa potrebna pojasnila. Zadruga sprejema iudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4'Z^/o. i DruStveno lastno premoženje znaSa koncem leta 1915 319.84S-40 !