Nasprotniki hitre ceste skozi Laško dobili protiutež Pričakovanja so se uresničila St. 13/Leto 64/Celje, 17. februar 2009/Cena 0f81 EUR »Hočemo pločnik!« V petek so se krajani Škofje vasi zbrali na protestu. Sprehodili so se po trasi neobstoječega pločnika na odseku ceste, ki je zahtevala že 25 žrtev. Zlata in bronasta Aljaž Podjed in Sandi Boršič (na sliki) sta proslavila dve zlati in dve bronasti medalji s specialne olimpijade. Valentinovo presenečenje Novega tednika in Radia Celje Prvi kupon za akcijo hujšanja 9770353734020 2 NOVI TEDNIK V Laškem podpisi za hitro cesto Nasprotniki hitre ceste so z Našo prihodnostjo dobili protiutež - Nasprotujoče si informacije ustvarjajo zmedo »Obstajamo tudi krajani, ki smo se prve novice o tem, da bo Laško dobilo hitro cesto, razveselili. Hkrati smo bili ob ustanovitvi civilne iniciative, ki cesti nasprotuje, razočarani. Ob razumevanju, da se ljudje bojijo posegov v svoj življenjski in bivalni prostor, me-nimOvda v Laškem hitro cesto potrebujemo. Izgradnja ceste prinaša določeno mero škode, vendar bi ta bila še večja, če bi nas ključna prometna povezava obšla.« To so bile uvodne besede ene od ustanoviteljic skupine krajanov Naša prihodnost, ki se je v četrtek sestala na uvodnem srečanju, Urške Knez. Laško je tako poleg organizirane skupine nasprotnikov umestitve hitre ceste, Civilne iniciative krajanov Laškega, dobilo tudi podporno skupino. »Opozarjamo, da smo v občini v zadnjih letih izgubili najmanj tri za nas pomembne gospodarske subjekte, ki so se preselili bližje avtocesti. To pomeni izgubo delovnih mest, posledice pa tako poznamo. Pridobitev ceste bi pomenila nove možnosti raz-—voja za gospodarstvo,« je prepričan tudi Miha Gajšek. Pavli Knez ob tem dodaja, je obstoječa državna cesta Ce-lje-Laško-Zidani Most zara- di dotrajanosti in preobremenjenosti izjemno nevarna za voznike in krajane ob cesti. Dnevno jo prevozi okoli 14 tisoč vozil. »Z izgradnjo hitre ceste bi pridobili nove prometne povezave za sedaj odmaknjene dele občine, kot so dolini Lahomnice in Gračnice ter Zidani Most. Hkrati bi v jedru Laškega ostal le lokalni promet, manj bi bilo hrupa in onesnaženja, zato bi življenje postalo bolj kvalitetno,« pravi Knez. Matej Špec pa je opozoril še na poplave in ostale naravne nesreče. »Z obvoznico mimo mesta Laško bi pridobili pomembno povezavo za hitrejše reševanje in pomoč iz drugih delov države. Spomnimo še na prireditev Pivo in cvetje, ki za nekaj časa ohromi celotno Laško.« Ustanovitelji Naše prihodnosti niso pozabili omeniti še pomen ceste za zdravilišči, saj bi ju ta približala tudi bolj oddaljenim gostom. Krajani za strnitev argumentov Naša prihodnost je že oblikovala tudi spletno stran, na kateri zbira podpise za izgradnjo nove ceste. Te bodo zatem posredovali občinski upravi, svetnikom, vsem političnim strankam v državi, V Naši prihodnosti so za hitro cesi poslanskim skupinam, ministrstvom ter vladi. Hkrati so oblikovali zloženko z zapisanimi argumenti, ki naj bi jo v tem tedtiu dobila vsa laška gospodinjstva. Ustanovnega sestanka Naše prihodnosti se je udeležilo tudi okoli trideset krajanov. Ko so dobili besedo, je bilo slišati predvsem, da so o umestitvi trase preslabo obveš- i: (z leve) Miha Gajšek, Pavli Knez, U čeni. Prav tako je nekatere razočarala prva javna razgrnitev, ki je minila »brez vsake kulture dialoga in govora«. Kot so še dodali, nasprotujoče si informacije povzročajo predvsem zmedo. Zaželeli so si, da nekdo vendarle povzame vse argumente. Potem, se je slišalo iz vrst krajanov, si bodo šele lahko ustvarili enotno sliko. Čla- ka Knez in Matej Špec. ni Naše prihodnosti so poudarili, da trase ni mogoče umestiti v Laško brez posvetovanja s prebivalstvom in gospodarstvom ter brez ustreznega dialoga med občino in državo. »Potrebno bo ustrezno poskrbeti za tiste, ki bodo z izgradnjo ceste prizadeti in jim zagotoviti ustrezno nadomestilo,« še pravijo. Ob že skoraj epidemiološkem zbiranju podpisov v Laškem pa tako krajani, tisti še neopredeljeni in tisti, ki so ah šele bodo svoj podpis namenili eni od opcij, čakajo na novo javno razgrnitev optimizirane trase tretje razvojne osi, ki naj bi bila konec februarja. POLONA MASTNAK Foto: GrupA Tista cesta res ni bila bog-ve kaj, še ko smo imeli avtomobile starih znamk, neprimerno ožje od sedanjih limuzin, si človek na poti proti Zidanemu Mostu ni želel srečati nasproti vozečega vozila. Grozljiv je tudi podatek, da je na sedaj obnovljenem odseku ceste od Rimskih Toplic proti Zidanemu Mostu umrlo šest ljudi v zadnjih desetih letih. Glede na to, da gre za državno cesto, v katero je država vložila skupno kar 2,3 milijona evrov, jasno, da je na otvoritev prišla vsa »cestna« smetana. Na čelu s prometnim ministrom dr. Pa-trickom Vlačičem, ki je morda nekoliko podcenil teren Velikega Širja, kjer v ozki dolini sonce sije približno pol ure dnevno, sicer pa krajane radodarno utrjuje silovit leden veter, ter hkrati lokacijo, kjer ni »fen-si« parkirišč, zato je moral namenu služiti kar blatni zalivček ob Savinji. Hočem reči, da je minister prišel v tankem elegantnem plašč-ku. Šalo na stran, rekonstrukcija tega odseka je bila po besedah direktorja republiške direkcije za ceste Gregorja Ficka »zaradi zahtevnosti terena, možnosti udorov ter bližine Savinje (malce je omahoval, ah je morda to vendarle Sava) izjemno zahtev- na. Za obnovo 550 metrov cestišča je podjetje CM Celje potrebovalo kar pol leta. So pa v tem času razširili vozišče, prestavili traso, naredili oporni zid med Savinjo in cesto ter naredili novo prometno signalizacijo. Oddahnilo se je tudi Laškemu županu Francu Zdolšku: »Odsek so krajani Zidanega Mosta čakali dolga leta, pomeni pa nedvomno izboljšanje prometne varnosti ter pretoč-nosti prometa.« Rekonstrukcija ceste se nadaljuje v smeri Vila-Zidani Most, kjer bodo uredili pločnik in javno razsvetijavo vse do mostu čez Savinjo. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA -- Št. 13 - 13. Kdo bodo dobitniki celjskih grbov? Znani so nominiranci za nagrade Mestne občine Celje. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade je namreč mestnemu svetu poslala devet imen nominirancev za celjske grbe. Naziva častni meščan komisija ni predlagala za nikogar. Komisija predlaga tokrat kar dva dobitnika zlatega grba, in sicer Slavka Deržka in Nika Kača. Za srebrni grb, po navadi so podelili dva, predlagajo štiri nagrajence - Mak- similijana Nagliča, dr. Milka Mikolo, Mira Podjeda in Marjana Fabjana. Kot po navadi, tudi tokrat predlagajo tri nagrajence za bronasti celjski grb. Po odločitvi komisije naj bi jih prejeli Društvo ljubiteljev umetnosti Celje, Prostovoljno gasilsko društvo Zagrad - Pečovnik in Društvo fotografov Svit. Letos ni bilo nobenih pobud za podelitev kristalnega celjskega grba. Vse nomini-rance mora potrditi še mestni svet. ŠK februar 2009 ------------------so zadovoljni (z leve) Gregor Ficko, Franc Zdolšek, Marjan Vengust in Patrick Vlačič. Pozor, minister na cestišču! Obnovili najbolj nevaren odsek ceste med Laškim in Zidanim Mostom NOVI TEDNI DOGODKI Protest V spomin na umrle na tem nevarnem odseku so prižigali sveče. Prav na tem mestu je pred nekaj leti umrla srednješolka. pločnik Iz Škofje vasi gre vsak dan več kot sto otrok v osnovno in srednjo šolo. Čeprav je urejen avtobusni prevoz, morajo otroci do avtobusne postaje priti po nevarni cesti. Krajani Škofje vasi so se tokrat le sprehodili po trasi neobstoječega pločnika in povzročili precejšnjo avtomobilsko gnečo. Kako bi šele izgledalo, če bi zaprli cesto? To so namreč že napovedali kot prihodnji ukrep, če se izgradnja pločnika ne bo začela. Zahteve po zaledni cesti so nerealne - Na tem odseku umrlo že 25 ljudi V mrazu in vetru so se v petek krajani Škofje vasi zbrali na protestnem shodu. Dovolj imajo namreč več kot 30 let čakanja na pločnik. Dovolj imajo smrtnih žrtev, v teh letih jih je bilo že 25. Prav tako imajo dovolj obljub, saj hočejo videti rezultate. Kljub protestu pa se zdi, da pločnika še dolgo ne bo. Dobrih sto ljudi se je s transparenti sprehodilo po trasi še vedno neobstoječega pločnika. Čeprav so hodili ob robu in niso zaprli ceste, je nastala gneča avtomobilov, ki so se skušali izogniti protestnikom. To je samo dokaz več, da je cesta resnično prometna. Po nekaterih ocenah naj bi se po njej dnevno peljalo od 17 do 18 tisoč vozil. Najbolj ogroženi so na cesti seveda pešci, v tem primeru gre predvsem za več kot sto otrok, ki hodijo po cesti v šolo. Še najhuje je pozimi, ko morajo zaradi snega hoditi praktično po cestišču. Ključni krivec, da pločnika še vedno ni, naj bi bili lastniki zemljišč, ki teh nočejo prodati za izgradnjo pločnika. Tudi ti lastniki so bili na protestnem shodu in njihova predstavnica Irena Vanovšek Šmerc je pove- dala, da ni res, da nočejo prodati zemljišč: »Prodali bomo pod določenimi pogoji. Za nekatere bi se prometna varnost oziroma vključevanje v promet bistveno poslabšalo, če bi zgradili pločnik. Zato zahtevamo krožišče, ki ga ima danes že vsaka vas, in zaledne ceste.« Medtem ko je krožišče v pristojnosti države, saj gre za državno cesto, pa zaledne ceste niso. Podžupan Mestne občine Celje Stanislav Hren, ki je prišel na protestni shod, je pojasnil, da gre pri zahtevah za izgradnjo zaledne ceste za pogoje, ki so v tem trenutku nerealni in dodal: »Krajani in soinvestitorji na tem področju, ki so zainteresirani za gradnjo, morajo začeti postopke, da občina tudi pristopi k temu, da se stvari pripravijo za ureditev te zaledne ceste. Zaenkrat nekega interesa ni bilo izkazanega.« Sicer pa je Ker si pločnika želijo tudi v Krajevni skupnosti Vojnik, so se Vojničani protestu pridružili. V Vojniku si želijo pločnik s kolesarsko stezo od Škofje vasi do Višnje vasi in od Arclina do Lju-bečne. Hren pojasnil, da občina ni zadolžena za odkupe zemljišč. Res pa je, da je občina vodila nekaj sestankov. Hren je dodal, da bo država, če ne bo šlo drugače, šla v razlastitev, vendar zaenkrat do tega še ni prišlo. Krajani so Hrena izžviž-jgali. Povsem drugače pa so se odzvali na govor predsednika Krajevne skupnosti Škofja vas Bogomirja Jam-nikarja, ki je še enkrat povedal, da je Škofja vas v recesiji že petnajst let in dodal: »Iz naše krajevne skupnosti se v celjski proračun zlije kar dosti sredstev. Moj grobi izračun je približno dva milijona evrov in od tega ne dobimo nič nazaj.« Krajani so navdušeno zaploskali. Nato so se mirno, v gosjem redu sprehodili po trasi, kjer naj bi stal pločnik. Vozniki so vozili počasneje, saj je bilo pešcev vendarle preveč. Da sicer vozniki ne upoštevajo vedno pravil in da je cesta dejansko cesta smrti, so opozarjale sveče, ki so jih ob cestišču prižigali svojci tukaj umrlih. Ta odsek je namreč v zadnjih tridesetih letih zahteval že 25 življenj. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA 4 GOSPODARSTVO Za parlamentiranje ni časa Društvo manager j ev in strokovnjakov Golding klub Žalec je gostilo dr. Franja Štiblarja, ki je predstavil je svojo najnovejšo knjigo Svetovna kriza in Slovenci - Kako jo preživeti? Knjiga je izšla lani decembra, in je glede na aktualnost tematike postala, kot pravi avtor, večji hit, kot je pričakoval. Zakaj je prišlo do krize in kateri so širši razlogi zanjo, kako se kriza rešuje, zakaj od septembra do danes še niso našli pravega zdravila zanjo ne na svetovni ne na slovenski ravni in ali bo treba po njej kaj spremeniti v širšem sistemu našega življenja in razmišljanja, so nekateri izmed poudarkov predavanja dr. Franja Štiblarja v Žalcu. Kriza se je nedvomno začela v Ameriki. V bistvu je šlo za klasično piramidno shemo, Dr. Franjo Štiblar se je s člani Društva managerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec srečal že tretjič. ki pa je imela celo podporo države. Dr. Štiblar je povedal, da so se s kolegi iz stroke o tem pogovarjali že dve leti nazaj in tudi že napovedovali krizo, le tega ni- so vedeli, ali bo »pristanek« trd ali mehak. Po njegovem se krize pojavljajo običajno vsakih 6 ali 8 let, saj jih s svojimi specifikami spro-ducira sistem. Zaradi svoje vpetosti v širše okolje, Slovenci te krize ne bomo mogli sami rešiti, jo pa lahko z nekaterimi ukrepi omilimo. »Toda,« poudarja Štiblar, »ukrepi morajo biti hitri, za preveč parlamentiranja ni časa.« Slovenci se s takšno resno ekonomsko krizo, ki bo nedvomno pustila tudi socialne posledice, srečujemo prvič po 20 letih in zdaj se bo videlo, kako trden je naš sistem. Po mnenju dr. Štiblarja brez dvoma prihaja čas, ko bo treba spet dati večji poudarek sodelovanju in skupinskemu delu. Slovenci moramo postati bolj kritični do tujih modelov življenja. US Agencije za delo vedno bolj zanimive Če komu, potem bo recesija nekaj več priložnosti ponudila vsaj zaposlitvenim agencijam. Negotovost o prihodnjih mesecih sili podjetja, da se odločajo za krajše možnosti zaposlovanja ali za najetje delavcev, kar je voda na mlin agencijam. »V spremenjenih gospodarskih časih opažamo, da so podjetja začela še bolj racionalizirati svoje delo v proizvodnji, zato se precej obračajo na nas oziroma sprašujejo, kaj vse jih lahko ponudimo,« pravi vodja celjske zaposlitvene agencije Adecco Klemen Žibret. Za kar precej podjetij tako agencije vodijo zgolj dela ali celo kar celotno kadrovsko službo. »V zadnjem času opažamo tudi povečano povpraševanje po fleksibilnih oblikah zaposlovanja za krajše časovno obdobje, skrajšani delovni čas in podobno.« V novodobnih razmerah Adecco svojim partnerjem ponuja tudi to, da za njihove visokokvalificirane zaposlene išče nadomestne službe. Kot opisujejo v obrazložitvi, tako na podjetje ne pade črn madež, temveč se mu ugled še dvigne. RP Juteks sprva z 12 zaposlenimi manj V žalskem Juteksu, kjer se je sprva govorilo o ostrejšem posegu v število zaposlenih, bodo sicer vseeno odpuščali, a precej manj, kot je bilo predvideno. Delo bo izgubilo 12 ljudi, podjetje pa bo prešlo na 36-urni delovni tednik. Še pred dobrim tednom se je v podjetju govorilo, da bodo odpustili 27 delavcev, saj zgolj prehod na 36-urni de-lovnik ne bi bil dovolj. Zdaj so se odločili za milejšo obliko; 12 zaposlenih manj ter krajši delovniki, kar pomeni, da bo v podjetju ostalo več kot 200 zaposlenih. Razloge za tak ukrep so v podjetju povzeli takole: »Odraz globalne gospodarske krize smo v naši panogi začeli čutiti v zadnjem kvartalu leta 2008, zato se spremenjenim razmeram na trgu poskušamo čim bolje prilagoditi z organizacijo našega poslovanja. V dialogu s predstavniki sindikatov smo poiskali rešitve, s katerimi smo si kljub zmanjšanju obsega proizvodnje prizadevali ohraniti čim več delovnih mest,« so sporočili preko spletnih strani Ljubljanske borze. V sklopu blažitve učinkov krize je uprava sprejela tudi številne druge ukrepe, ki se nanašajo na zmanjševanje in obvladovanje stroškov in zagotavljanja pozitivnega de- narnega toka. V ta okvir sodi tudi prilagoditev dela variabilnega dela plače vsem zaposlenim ter še dodatno znižanje plač poslovodnim delavcem. »Glede na to, da je natančnejšo napoved za celo leto trenutno še nemogoče podati, bomo naše ukrepe še dodatno sproti prilagajali razmeram na trgu,« so še zapisali v izjavi, pod katero se je podpisal direktor Mili-voj Dolar. RP Inde Vransko ima znova delo Prejšnji teden so se delavci tekstilno-usnjarskega podjetja Inde Vransko vrnili na delo. Kot je znano, jih je z decembrom večina ostala na čakanju doma, medtem pa so prejemali 70-odstotno plačo. Takrat so sicer sklenili tudi, da bodo takoj, ko bo dela znova dovolj, prešli na polno plačo. Pogovori o tem bodo v tem tednu. Laščani proti zvišanju trošarin za pivo V Pivovarni Laško nasprotujejo načrtovanemu 30-odstot-nemu zvišanju trošarin za pivo. Prepričani so, da gre za neupravičen, selektiven ter izjemno škodljiv ukrep za pivo-varsko industrijo, ki v času svetovne gospodarske krize še dodatno obremenjuje gospodarske subjekte. Vodstvo pivovarne je zaradi predlaganega dviga trošarin za pivo, vmesne pijače in etilni alkohol ministru za finance Francu Križani- ču poslalo protestno pismo. V njem opozarja, da je težko verjeti njegovim sodelavcem, ki pravijo, da naj bi se 30-odstotni dvig trošarin ne poznal pri potrošnji piva. Za Laš-čane je tako nesprejemljivo, da bi po predlaganem zvišanju trošarin za pivo v Sloveniji plačevali skoraj petkrat višjo trošarino kot v Nemčiji, skoraj 3,5-krat višjo kot v Franciji, dvakrat višjo kot v Avstriji in na Madžarskem ter 1,5-krat višjo kot v Italiji. Cometovci na počitnicah V zreškem Cometu imajo ta teden kolektivni dopust. Zanj so se po besedah direktorja Aleša Mikelna odločili zaradi zmanjšanja naročil. Kot pravi, se je januarska proizvodnja znižala za 30 odstotkov, nič kaj obetavne niso napovedi za prihodnje mesece. Zato se jim je zdelo še najbolj koristno, da bodo delavci šolske počitnice preživeli doma. RP Finančne naložbe odpihnile dobiček Trgovanje na Ljubljanski borzi je bilo po nekaj dneh pozitivnega trenda razmeroma nestanovitno. Razlog za negativni popravek je torkovo razočaranje ameriških vlagateljev nad reševalnim paketom za tamkajšnje gospodarstvo. Kljub potrditvi predlaganega paketa ameriški finančniki predvidevajo, da prvi reševalni paket pod predsedstvom Obame ne bo zadostoval za zakrpanje vseh lukenj v bilancah pomembnejših ameriških družb. Ti dogodki so poskrbeli za dodaten strah med vlagatelji, kar je po sprejetju reševalnega paketa potisnilo ameriške borzne indekse več kot 4 odstotke navzdol. Pesimizem se je v torek preselil tudi na evropske borze, kar je negativno vplivalo na domači kapitalski trg. Osrednji indeks Ljubljanske borze SBI 20 je kljub rasti v uvodnih dveh dneh zaključil teden 0,33 odstotka nad gladino in teden končal pri 3.917 indeksnih točkah. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 9.2.2009 in 13.2.2009 Oznaka Ime Ei lotni tečaj Pi rometvtEUR Xspr. CICG Cinkarna Celje 0,00 0,00 0,00 CETG Cetis 0,00 0,00 0,00 GRVG Gorenje 11,70 213,20 2,90 PILR Pivovarna Laško 45,83 117,70 • -7,41 JTKS Juteks 0,00 1,00 ' Hp- 4,81 ETOG Etol 0,00 1,60 -2,97 Nekatere domače družbe so objavile poslovne rezultate za preteklo leto. Ena izmed njih je bila druga največja domača bančna skupina Nova KBM. Ta skupina je samo zaradi finančnih naložb ustvarila za več kot polovico manjši čisti dobiček kot v letu 2007, ki je znašal 27,3 milijona evrov. Kljub občutno manjšemu dobičku je povišala bilančno vsoto na 5,5 milijarde evrov, kar pomeni 8-odstotno letno rast. Nova KBM naj bi letos izplačala dividendo v višini lanskega izplačila, ki je znašalo 0,2 evra za delnico. Te novice niso pomembneje vplivale na gibanje delnice Nova KBM, ki je v preteklem tednu kljub občutno nižjemu dobičku v lem 2008 izgubila le 1,3 odstotka in zaključila petkovo trgovanje pri enotnem tečaju 9,24 evra. SBI20 INDEKSI MED 9.2.2009 in 13.2.2009 3.881,13 %spr. -1.31 Tudi Petrol je objavil poslovne rezultate za leto 2008. Skupina Petrol sicer še ne ve natančno, kakšen bo njen dobiček, saj so zaradi padca vrednosti nekaterih naložb, predvsem Istrabenza, naročili vrednotenje svojih naložb zaradi morebitnih oslabitev. Kljub težavam s finančnimi naložbami je skupina Petrol lani ustvarila 2,9 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, 38 odstotkov več kot v letu 2007. Petrol je tudi povečal prodajo naftnih proizvodov za 19 odstotkov, medtem ko je dobiček pred ponovnim vrednotenjem odvisnih družb iz poslovanja dosegel 69,7 milijona evrov, 38 odstotkov več kot leto pred tem. Dobro poslovanje osnovne dejavnosti so kljub nejasnosti o dejanskem čistem dobičku za preteklo leto investitorji nagradili s 4,8-odstotno rastjo delnice do vrednosti 280 evrov. V zadnjem obdobju na Ljubljanski borzi beležijo pravi prbmet le delnice Krke, s katerimi borzni posredniki ustvarijo polovico celotnega prometa na borzi. V začetku tedna so delnice Krke dosegle vrednost 60 evrov, vendar zaradi sredinega in četrtkovega padca končale teden pri vrednosti 58,5 evra. Osnovne dejavnosti domačih dražb so v preteklem letu dosegale rast, kar je v trenutnih razmerah pohvalno. Največje težave vseh družb so bile njihove finančne naložbe, ki so družbam pokvarile solidne poslovne rezultate. Če bodo nekatere izmed družb ohranile rast iz preteklega leta in njihove finančne naložbe ne bodo več ustvarjale izgub, se za njihovo preživetje in potencial v prihodnje ni bati. ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. EPSON STYLUS DX 4400 - barvni tiskalnik, čitalnik in kopirni aparat - hitrost tiskanja 25 str/čb/min - ločena vodoodporna črnila po 9,99 EUR FINOMEHAN1KA Dragica Dobrajc s.p. Na okopih 2c, 3000 Celje. Tel.: 03/492 61 20 E-mail: finomehanika.dobrajc@sioI.net »i0 TO St. 13 -17. februar 2009 NOVI TEDNIK DOGODKI 5 BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE Gospodarstvenike je zanimalo, kaj jim bo povedal minister Golobic, pa tudi sami so imeli marsikaj povedati na račun razpisov. Nov zagon s pomočjo razpisov Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič je dobesedno postal potujoči minister. Po vsej državi pripravlja posvete s podjetniki, kako konkretno jim prilagoditi državne razpise. Za suhoparnim delovnim naslovom Vlaganja v tehnologijo in razvojne strategije podjetij se skriva resen namen porabe sredstev, ki skupaj z razpisi ministrstva za gospodarstvo znašajo skoraj 100 milijonov evrov. In to je dejstvo, ki je z udeleženci posveta v Celju v petek napolnilo dvorano regionalne gospodarske zbornice. Kot je na petkovem srečanju poudaril minister Golobič, je »potrebno v teh kriznih časih ne le reševati in iskati poti iz najhujšega, am- pak tudi iskati nove priložnosti.« Zato nameravata ministrstvi za visoko šolstvo in gospodarstvo s tesnejšim sodelovanjem poskrbeti za transparetnost; poleg tega bosta združevali razpise, preprečili podvajanja in omilili razpisne pogoje, ki podjetnike pogosto naravnost od-ženejo od prijavljanja projektov. To je s prisotnostjo na celjskem posvetu in argumenti potrdila tudi sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Darja Radić. Kot so ugotavljali udeleženci, Savinjska regija pri črpanju razpisnih sredstev pošteno zaostaja in v interesu obeh strani je, da se dostopnost do finančnih virov izboljša. »Razumem določen strah, ki ga imajo podjetja v primeru razpisov, ampak to se mora izboljšati. Zavedati se moramo, da imamo evropska sredstva na voljo le še do leta 2013 in v tem času jih je potrebno izkoristiti. Če jih ne bomo, bo to zame pravzaprav nekakšen zločin. Država mora najti novo držo in delovati kot nekakšen servis. Da bi to znala, je pripravljena, vsaj z moje strani, poslušati konkretne predloge. Celjski posvet je v tem smislu izjemno konstruktiven,« je povedal Golobič. Radičeva je dodala, da bosta ministrstvi razpise odslej združevali, da ne bi prišlo do podvajanja, omilili razpisne pogoje vsaj s tem, da bo mogoče stroške za izvajanje projektov črpati že ob prijavi na razpis in ne šele ob odobritvi projektov. Hkrati je opozorila, da »v ospredju ne bodo več novogradnje in vlaganja v materialne investicije, ampak se bomo osredotočili na razvoj«. S strani podjetnikov s Celjskega je bilo kar nekaj ostrih pripomb na dosedanje razpise, predvsem so se pritoževali nad nestrokovnostjo in parcialnostjo tistih, ki izbirajo razpisne pogoje, osredo-točanje na strogo materialni tehnološki razvoj brez upoštevanja pomena človeških virov ter nezadostno fleksibilnost razpisov, ki so pisana na kožo malih in srednje velikih podjetij, ob strani pa puščajo večja, čeprav jih sestavljajo majhni kolektivi povezanih hčerinskih družb. Golobič in Radičeva sta obljubila, da bosta ministrstvi pripombe vzeli resno in jih upoštevali. POLONA MASTNAK Foto: GrupA V Haloze po boljši cesti V občini Rogatec so v petek uradno predah namenu še zadnji obnovljeni odsek državne ceste med Rogatcem in Žetalami v Halozah, ki je ena od povezav Obsotelja proti Ptuju. Dober kilometer odseka, s pločnikom in javno razsvetljavo, ki je med osnovno šolo Rogatec ter podružnično v Donački Gori, je slovesno predal namenu prometni minister dr. Patrick Vlačič skupaj z rogaškim županom Martinom Mikoličem. Gre za zadnji odsek prenovljene ceste med Rogatcem in Žetalami, saj so približno 15 kilometrov dolgo cesto v zadnjih letih prenovili v celoti. Vrednost del na zadnjem obnovljenem odseku znaša nad milijon evrov, plačala pa jih je država. BJ Umrli zaradi slovenstva NASLOV TELEFONSKA ŠTEVILKA Izpolnjen kupon pošljite na naslov: novi hdnik&radio ceue, prešernova 19,3000 ceue, s pripisom: zvone štorman kuha zavas www,novitednik.com V soboto je bila komemoracija pri grobovih stotih frankolovskih žrtev, ki jih je nacistični okupator pred 64 leti obesil na drevesa. Letošnjo komemoracijo pri Stranicah je pripravila Občina Slovenske Konjice, skupaj s Spominskim društvom Sto frankolovskih žrtev in konjiškim območnim združenjem borcev za vrednote NOB. »Teh slo junakov, ki so umrli v tem kraju, ie bilo krivo samo tega, da so bili zavedni, odločni in pogumni Slovenci, ie med drugim dej.il slavnostni govornik Miran Gorinšek. župan Slovenskih Konjic. Prav tako je poudaril, da sta boj proti okupatorju ter zmaga nad nacizmom ponos svobodne Evrope ter s tem tudi Slovencev. Ob spomeniku je bila častna četa Slovenske vojske, na spominski slovesnosti so sodelovali tudi pohodniki. udeleženci pa so si še ogledali spominski muzej. V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Ob Dravinji-ter- kvartet Odmev. BJ St. 13 - 17. februar 2009 ANKETA Izbrati šolo in še življenjsko pot Toni Valpatič s Ponikve: »Na gostinsko šolo sem se prišel pozanimat za smer turistični tehnik. Sicer pa upam, da bom sprejet na prvo izbiro in sicer na umetniško smer gimnazije. Zanimata me drama in gledališče. Tam me sicer še čaka en preizkus, pa Prometni kaos je v petek že zjutraj v centru mesta napovedoval izredni dogodek, ki se mu reče informativni dan. Devetošolci so v družbi staršev ali sami obiskovali različne srednje šole. Te so se temeljito pripravile. Če so bih informativni dnevi nekoč zgolj nujni »nebodigatre-ba«, so danes tekma v marketinških predstavitvah. Kako so se v množici ponudbe, informacij in različnih vplivov znašli bodoči prvošolci, smo povprašali nekatere izmed njih. tudi omejitve so. Pri izbiri me vodi predvsem osebna želja. Informativni dnevi so sicer dobro organizirani. Na turizmu me je na primer najbolj pritegnila možnost različnih potovanj.« Kristjan Volasko iz Gorice pri Slivnici: »Rad bi postal natakar. Osebna želja me je tudi vodila pri izbiri. Za službo že vem, da ne bo problem. To delo me pač veseli, ni me strah dolgih delavnikov niti drugih težavnih plati tega poklica. Sem že navajen. Maja Stopar iz Sevnice: »Rada bi postala tajnica. Poslovno komercialna šola mi je zelo všeč. Dobro je opremljena in vsi so zelo prijazni. Sicer pa smo veliko informacij o šolah dobili že na matični šoli. Popoldne bom šla še na Gimnazijo Celje-Cen-ter.« sto Foto: GrupA Aleš Fridl iz Celja: »Mislil sem obiskati kar vse šole, potem pa ostati, kjer bo boljše. Glede poklica še nisem odločen. Razmišljal sem tudi o gimnaziji, vendar tam rabiš dobre ocene. Malo me skrbi, če me bodo sprejeli. Bomo videli, kako bo.« Irena Dedič iz Žalca: »Malo sem se razgledala po stvareh, ki me zanimajo in tako prišla tudi na gostinsko. Pred tem sem bila že na srednji zdravstveni, kjer me zanima program kozmetičnega tehnika, vendar je treba imeti tudi kakšen rezervni načrt. Upam, da bom uspela na prvi prijavi. Sicer pa je skrb za službo že zdaj prisotna.« i«; KOT Bo univerzijada padla v vodo? O zadnjih zapletih zaradi univerzijade z županom Zreč Borisom Podvršni-kom - Graditi ali varčevati? V javnosti odmeva zadnja odločitev slovenske vlade, ki (še) ni odobrila treh milijonov evrov v korist Mednarodne univerzitetne športne zveze za organizacijo univerzijade na Pohorju. Univerzijado leta 2013 nameravajo pripraviti v sodelovanju med Mariborom, Rušami in Zrečami, pri čemer bi na Rogli izvedli smučarske teke. Zapleti posebej odmevajo v Zrečah, kjer je bil v petek naš sogovornik župan Boris Podvršnik. Kaj pomenijo zadnji zapleti na državni ravni za Zreče ter vaše načrte v zvezi z organizacijo univerzijade? Tako kot za ostali dve občini ter za slovensko univerzitetno športno zvezo pomeni to za nas nezaupanje ter prenašanje odločitve v prihodnost. Bojim se, da časa ni dovolj, saj bi morali dati Mednarodni univerzitetni športni zvezi ustrezne garancije. Tega v zahtevanem času nismo naredili, zato obstaja bojazen, da nam projekt univerzijada 2013 v Sloveniji pade v vodo. Koliko priprav ste že vložili? V občini Zreče smo se odločili za izvedbo z delom nordijskih disciplin. Letos smo že izvedli evropski kontinentalni pokal, od 19. do 22. decembra bomo gostili tudi tekmo svetovnega pokala v tekaških disciplinah, zato bi bila univerzijada dejansko le še pika na i v naših prizadevanjih, da dobimo tudi na Rogli nordijski ali del nordijskega smučarskega centra, s poudarkom na tekaških disciplinah, vendar brez biatlona. Zato smo imeli nekatere načrte za nadgradnjo tega projekta, ki ga sedaj vodimo. To je izgradnja športnega hotela z okoli 140 posteljami ter nekatere dodatne pridobitve na področju infrastrukture na Rogli, kar bi ponudbo dejansko zaokrožilo. Menim, da je za dva do tri takšne tekaške oziroma nordijske centre v Sloveniji dovolj prostora, da ne gre za konkurenco ostalim centrom v Sloveniji, še posebej, ker je drugi center specializiran za biatlon. Tako vseeno pričakujemo razumno odločitev vlade, še po- »To pomeni za nas nezaupanje ter prenašanje odločitve v prihodnost,« pravi župan Zreč, Boris Podvršnik. sebej, ker ne gre za tolikšna sredstva, ki bi univerzijado postavila pod vprašaj. Kako ste, na financiranje univerzijade pripravljeni s strani Občine Zreče? Kar se tiče organizacije prireditve je treba nameniti 10 do 12 milijonov evrov, vse tri občine sodelujemo z 2,5 milijona evri. Od tega sodelujemo mi in Rušani s po desetimi odstotki, kar pomeni, da moramo v Zrečah v petih letih zagotoviti 250 tisoč evrov. V tem delu ne vidim nobenih težav. BRANE JERANKO Rok so podaljšali Slovenija bi morala do zasedanja Mednarodne univer zitetne športne zveze plačati tri milijone evrov za pridobitev organizacijskih pravic za izvedbo univerzijade leta 2013. Slovenska vlada bi namreč morala to storiti že do konca junija lani, izvedba univerzijade pa je zaradi napovedanih. visokih stroškov vzbudila različne odmeve, saj z ministrstva za šolstvo in šport opozarjajo na nujo po varčevanju,; še posebej v času gospodarske krize. Prav tako naj bi bili posamezni objekti zaradi vremenskih sprememb ter po-manjkanja snega na nižjih legah neupravičeni. V Mestni občini Maribor na krčenje projektov zaenkrat ne pristajajo. Kot se je izvedelo včeraj, v ponedeljek, so po pogajanjih med predstavniki slovenske in Mednarodne univerzitetne športne zveze rok za plačilo organizacijskih pravic za izvedbo univerzijade leta 2013 podaljšali do 31. marca letos. Tako so se dogovorili v Harbinu na Kitajskem, kjer poteka zimska univerzijada, izvršni odbor Mednarodne univerzitetne športne zveze pa je še odločil, da smučarski skoki zaradi recesije ne bodo več obvezna disciplina. Izgradnja smučarsko tekaškega centra na Rogli, ki ga potrebujejo v Zrečah za potrebe univerzijade ter razvoj turizma nasploh, je največja letošnja občinska naložba. Z gradnjo 6,2 milijona evrov vrednega centra, z evropskim denarjem ter finančnim sodelovanjem države ter občine, naj bi začeli v drugi polovici leta, na uporabno dovoljenje pa računajo septembra leta 2010. Zgraditi nameravajo štartno ciljni prostor, rolkarsko stezo, akumulacijsko jezero ter večnamenski objekt. Spomnimo, da je celotni projekt univerzijade na Pohorju vreden 250 milijonov evrov, od tega 70 milijonov športni objekti. Po pismu o nameri, ki so ga tri pohorske občine ter Slovenska univerzitetna športna zveza podpisali v začetku prejšnjega tedna, bi občine skupaj zagotovile 2,5 milijona evrov, od tega Zreče in Ruše vsaka po 250 tisoč evrov. V primeru, da do organizacije univerzijade na Pohorju ne bi prišlo, omenjajo priložnost najhujšega konkurenta Maribora, mesta Alma Ata iz Kazahstana. „ _ BJ Praznik zaljubljenih Citycentru Celje Na petek, 13., so v stilu prihajajočega Valentina za zabavo poskrbeli tudi v največjem celjskem nakupovalnem središču - Citycentru Celje. Praznik zaljubljenih so v Citycentru pričakali v družbi dveh priznanih pevcev - legende slovenske glasbe Ota Pestnerja in mlade ter obetavne Ive Stanič. Sodeč po izjemnem obisku Valentinovega koncerta je bila odločitev za povabilo teh dveh pevcev v Citycenter Celje prava. Sicer pa vas v svojo družbo in dražbo več kot 80 trgovin vabijo vsak dan. Ker prav sleherni dan za vas pripravijo vse najboljše. Preverite dogodke in novosti na spletni strani www.citv-center.si! Vodja projekta TEM0S dr. Claudia Mika (levo) je certifikat izročila direktorju Splošne bolnišnice Marjanu Ferjancu in strokovni direktorici Frančiški Škrabl Močnik. Certifikat kakovosti za celjsko bolnišnico Splošna bolnišnica Celje je kot prva v Sloveniji prejela certifikat projekta TEMOS. Gre za certifikat, ki ga podeljuje nemško podjetje pod okriljem Evropske vesoljske agencije, bolnišnicam v turistično zanimivih državah. Certifikat ima trenutno 29 bolnišnic po svetu. Certifikat turistom in poslovnim gostom pove, da lahko v bolnišnici s tem certifikatom pričakujejo kakovostno storitev. Zaenkrat ima ta- ko certifikat največ bolnišnic iz Grčije in Turčije, saj sta to turistični destinaciji, kamor odide največ Nemcev. Sodelovanje v projektu TEMOS pa bolnišnici prinaša še druge prednosti, kot je izobraževanje strokovnih delavcev in tudi t. i. telekonzultacije. Teh v Sloveniji zaenkrat, zaradi preslabega komunikacijskega sistema bolnišnic, še ni mogoče izvajati. Certifikat bolnišnica pridobi, ko se prijavi v projekt. Razlika med tem in ostalimi certifikati (kot je na primer ISO 9001, ki ga celjska bolnišnica tudi ima) je v tem, da med pridobivanjem certifikata TEMOS bolnišnico tudi praktično preverijo. To pomeni, da pridejo inšpektorji kot bolniki v bolnišnico in na podlagi tega ocenijo kakovost storitev. Kot je povedala vodja projekta dr. Claudia Mika, so v celjski bolnišnici sicer nekaj pomanjkljivosti našli, kakšne so bile, pa ni hotela razkriti. ŠK, foto: GrupA m St. 13 - 17. februar 2009 NOVI TED IZ NAŠIH KRAJEV 7 Ime in priimek Naslov Telefon, starost, teža, višina Izobrazba Ali imate kakšne zdravstvene težave? Will I II IIIHIMI—11 IUI u_______ — Št. 13-17. februar 2009 Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Hujšali bomo! Vstopamo v šesto sezono akcije Huj-šajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. V minulih letih zdravega huj-šanja se nam je pridružila že več kot stotina ljudi. Odločeni, da spremenijo življenjske navade, so za sabo skupaj pustili več kot tono odvečne teže. Kilograme, ki so posledica nezdravega in nepravilnega prehranjevanja, premalo gibanja in nizke samopodo-be, bomo odpravljali tudi letos. Objavljamo prvi kupon za akcijo, ki se bo začela sredi marca in bo trajala do sredine junija. Izgubljate voljo, ker ne veste, kako bi shujšali. Okoli vas ni nikogar, ki bi vas vzpodbujal in razumel, da si želite presekati večni krog suženjstva od hrane. Odgovornost za zdravje je edino in samo v vaših rokah. Če je uspelo našim dosedanjim udeležencem, bo tudi vam. S pomočjo delavnic zdravega hujšanja, fitnesa, aerobike, učenja nordijske hoje, nakupovanja in priprave zdravih jedi, predvsem pa skupinskega duha, ki kliče po spremembi, boste dosegli cilj. Skupina dvajsetih udeležencev bo kilograme tudi letos izgubljala pod vodstvom zdravnice prim. Jane Govc Eržen, ki je vodja akcije že vsa leta. Pri tem povabi k sodelovanju tudi druge sodelavce. K temu sodijo nasveti in pogovori strokovnjakov za prehranjevanje, odpravljanje duševnih motenj in osvajanje abecede gibanja, ki traja ves čas akcije in daje moč za doseganje uspehov pod vodstvom neutrudne Nataše Šuster iz Top-fita. V akciji bodo lahko sodelovali tisti, katerih indeks telesne mase (ITM) je večji od 28 in so starejši od 18 let ter nimajo težjih kroničnih obolenj, da zmorejo aktivnosti. Končni izbor med kandidati bo opravljen po razgovoru s tistimi, ki bodo po omenjenih kriterijih prišli v ožji izbor. Ne oklevajte in izpolnite prvi kupon za sodelovanje. V naslednjih številkah bomo objavili še štiri, zadnjega v torek, 3. marca. Izpolnjene bomo sprejemali vse do 6. marca. MATEJA JAZBEC Da si boste lahko izračunali indeks telesne mase: ITM = teža/višina (na kvadrat). HUJŠAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE Letošnja zima se bo zagotovo morala posloviti. Kurenti so namreč že v petek, dober teden pred pustno soboto, obiskali Celje. V bistvu je bilo Celje le postojanka, saj so kurenti, sicer doma iz Markovcev, odšli naprej proti Portorožu. Da ne bi bila pot pretežka in predvsem, da ne bi bili na poti s severovzhoda do jugozahoda Slovenije preveč žejni, so se ustavili v gostilnah, kjer jih poznajo. Glede na to, da so bili na poti na Primorsko, so si že v Celju, v gostilni v Gosposki ulici, privoščili primorski refošk. To je bilo ob pol desetih zjutraj. Bog ve, če so v Portorožu še kaj odganjali zimo ... ŠK, foto: SHERPA Izpolnite kupon in se pridružite že več kot stotini naših udeležencev, ki so s pomočjo zdravega hujšanja spremenili navade prehranjevanja in v svoj vsakdan vnesli več gibanja. Na sliki lanske udeleženke s strokovnimi sodelavci ob zaključku akcije. Ker se v gostilno težko stlačiš z vso kurentsko opremo, so zgornje dele pustili kar pred vrati. Verjetno pa je bil razlog tudi v lažjem pitju... Kurenti začeli z delom 8 fr URA 1011 TEDNIK Od Ulrika do Ilirov Lesjaku tretje mesto Pred tednom dni se je iztekel natečaj revije za kulturo Emzin Fotografija leta 2009, na katerem izbirajo najboljšo slovensko fotografijo. Tretje mesto je žirija prisodila Branku Blažu Lesjaku iz Vinske Gore, ki študira umetniško fotografijo na Umetniški univerzi v Beogradu. Celjani se njegovih fotografij spomnimo tudi z lanske razstave na Starem gradu. Na letošnji natečaj je prispelo 497 fotografskih opusov oziroma 2934 fotografij. Poslane fotografije predstavljajo produkcijo slovenskih fotografov različnih generacij, vsebin, formatov in tehnik. Razstava nagrajenih fotografij je na ogled v prvem preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani do 8. marca. BS Ulrikova ulica je v Celju pod Jožefovim hribom. Čarobna romantika in nostalgija Arsen Dedič, Gabi Novak in njun sin Matija so v soboto v Plesnem forumu Celje poskrbeli za romantike in nostalgije poln večer, ki je dvignil razpoloženje občinstva do vrhunca. Pesnik, šansonjer, komponist in pevec Arsen Dedič je prava legenda. Po hudi bolezni, ki jo je prestal, se vrača na sceno v vrhunski kondiciji. Celjskemu občinstvu je ob starih uspešnicah predvsem predstavil skladbe s svo- februar 2009 - je nove plošče Rebus, a ni pozabil na največje uspešnice. S svojimi uspešnicami mu je sledila soproga Gabi ob spremljavi Matije Dediča. Njene interpretacije starih uspešnic so v novi preobleki ohranile nostalgijo, a ob tem delovale sveže. V Plesnem forumu že napovedujejo nov vrhunski dogodek. Pred dnevom žena bo tam gostovala Josipa Lisac. BS, foto: GrupA Pojasnjujemo poimenovanje Ulrikove ulice, ki je v Celju pod Jožefovim hribom. V bližini mestnega pokopališča se odcepi od Po-povičeve ulice. Poimenovali so jo po Ulriku II. Celjskem, zadnjem članu rodbine Celjskih. Ulrik II. Celjski se je rodil najverjetneje leta 1406, leto po poroki očeta Friderika II. in matere Elizabete, edinke kneza Štefana I. Frankopana. Kot prvorojenec je bil že v naprej določen za naslednika slavne rodbine Celjskih. Prvič se pojavlja v pisnih virih leta 1424, ko je pisno potrdil precej visok dolg, ki si ga je nakopal. Upravljanje z denarjem mu očitno vsaj v mladosti ni šlo kaj prida od rok, saj se leta 1429 pojavlja podatek, da je moral očetu Frideriku II. dati garantno pismo v vrednosti 32 tisoč takratnih goldinarjev in mu za ta dolg zastaviti vse svoje in tudi materine posesti. Ulriku II. je že nekaj mesecev kasneje pomagala teta Barbara Celjska, ko je pobotnico, ki jo je dobila od brata Friderika II., podarila svojemu nečaku. Očitno pa je bilo mladostniških nesporazumov med očetom in sinom kmalu konec. Na to sta vplivala vsaj dva dogodka. Poroka sredi 30. let 15. stoletja s Katarino Branković in leto 1436, ko je cesar Sigismund Luksemburški, sicer svak Friderika II., Celjskim podelil državno knežji naslov. Ulrik II. je ravno zakoračil v četrto desetletje življenja in na pok-neženje v Prago, ki je bila v tem obdobju prestolnica nemškega cesarstva, sta odpotovala oba z očetom. To je že bil čas, ko je Ulrik II. vse bolj prevzemal vajeti posesti Celjskih v svoje roke. Čeprav je zagrenjeni in ostareli oče formalno še vedno vodil posesti, je Ulrik II. z dobrim občutkom za politično in vojaško »geošahistiko« vse bolj usmerjal srednjeevropsko politiko rodbine iz Celja. V prvem obdobju vladanja je bil pri tem precej uspešen. Da je imel odprta vrata v večini srednjeevropskih prestolnic, so mu omogočale zlasti številne sorodstvene vezi, ki so jih spletli že njegovi predniki. V pomoč pri osvajanju zahodno balkanskih pokrajin mu je bila tudi poroka s Katarino, hčerko srbskega despota Jurija Brankoviča. Njena sestra Mara je bila najpomembnejša žena turškega sultana Murata II., zato so bili Celjski v ožji rodbinski zvezi tudi s cari-grajskim dvorom. Ulrik II. in Katarina sta živela v slogi, v zakonu so se rodili trije otroci, ki pa so (pre) zgodaj umrli (Herman IV. leta 1452, Jurij leta 1453 in Elizabeta leta 1455). S hčerko Elizabeto je imel Ulrik II. velike načrte, saj jo je zaročil z Matijem Kor-vinom, kasnejšim ogrskim kraljem. Pri nas je v pripovedništvu bolj znan kot kralj Matjaž. Vendar do poroke zaradi zgodnje smrti Elizabete ni prišlo. Zgodbo o Ulriku II. Celjskem je za objavo napisal mag. Branko Goropevšek. Precej manj uspešen je bil Ulrik II. v pohodu na ogrski prestol. Sredi 50. let 15. stoletja se je namreč težišče nikoli pomirjenega rivalstva med Habsburžani in Celjskimi premaknilo na Ogrsko, kjer sta dinastiji želeli varuš-tvo nad mladoletnim kraljem Ladislavom Posmrtnim. Pri tem je bil Ulrik II. uspešnejši in si je varuštvo sicer pridobil, a si je nakopal tudi sovraštvo ogrskih plemičev. Boj za ogrsko regentstvo so izkoristili Turki, ki so vse bolj pritiskali proti severu, proti Beogradu. Nasledstvene spore med velikaši na Ogrskem je znal spretno izkoriščati cesar Friderik III. Habsburški, ki je zato zavestno zanemarjal turško grožnjo krščanski Evropi oz. zasedbi strateške točke, trdnjave na Kalemeg-danu v Beogradu. Drugačnega prepričanja je bil papež Kalisto lil., ki je s pomočjo minorita Kapistrana in kardinala De Angelisa zbral veliko vojsko, h kateri so pristopili tudi mladoletni ogrski kralj Ladislav Posmrtni, Janoš Hunyadi in Ulrik II. Celjski. Zbrano vojsko je ob Donavi navzdol popeljal Ja- noš Hunyadi in pri Beogradu potolkel turško vojsko. Kmalu za tem je Janoša Hun-yadija pokopala kuga, zato je Ulrik II. z mladoletnim kraljem Ladislavom, s katerim sta se mudila v Avstriji, od-hitel v Beograd. Med potjo so Ulrika II. namesto umrlega Janoša Hunyadija imenovah za namestnika na Ogrskem, hkrati pa si je Ulrik II. s pohodom proti Beogradu želel pridobiti naklonjenost obeh Janoševih sinov, Ladislava in Matije, za nadaljnji boj proti Turkom. Vendar želja ni obrodila sadov. Mržnja Janoševih naslednikov proti Celjskim je bila prevelika, saj jim niso odpustili nenehnega rovarjenja Ulrika II. proti njihovi rodbini. Starejši Hunyadi, Ladislav, je tako skoval načrt, kako se bo rešil nadležnega Ulrika II. Ko je ta v spremstvu mladoletnega kralja Ladislava prispel v Beograd, ga je Ladislav Hunyadi zvabil brez oboroženega spremstva v trdnjavo Ka-lemegdan in ga tam na dan sv. Teodorika, 9. novembra 1456, tudi umoril. Truplo pokojnega Ulrika II. so prepeljali v Celje, kjer ga je v kapeli spodnjega gradu v žalosti in joku pričakala vdova Katarina s svojimi vitezi, služabniki in meščani. Zloglasen klic celjskih bojevnikov »Danes Celjski in nikoli več« ob mrtvaškem odru Ulrika II. v minoritski cerkvi je napovedal mestu ob Savinji novo obdobje brez rodbine Celjskih, ki je mesto v stoletju in pol povzdignila med najpomembnejša v Srednji Evropi. Zgodovina Celjskih, ki so meteorski vzpon dosegli s pomočjo političnih porok in vojaških bojev, se je tako nepreklicno končala z umorom Ulrika II. v Beogradu. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Ilirske ulice, ki se v Celju odcepi na koncu Mariborske ceste, v Šmarjeti, in je vzporedna Tumovi. Foto: GrupA - Št 13 -17. Pred letom dni sta Slovensko-švedsko društvo in Mestna občina Celje v sodelovanju z Veleposlaništvom kraljevine Švedske ob spomeniku Antonu Aškercu v Celju odkrila spominsko ploščo švedskemu pesniku Alfredu Jensnu, prijatelju našega pesnika. Ob obletnici je bila ob spomeniku, za katerega vzorno slabijo učenci III. osnovne šole, spominska slovesnost, na kateri so se spomnili dolgoletnega prijateljstva obeh pesnikov in prispevka za razumevanje in sodelovanje med državama. Na slovesnosti je bil tudi minister v švedskem veleposlaništvu Magnus Lundberg (na sliki med pozdravom zbranim), o povezanosti obeh prijateljev in povezavi Jensna s Celjem pa je govoril podžupan Stane Rozman. Povedal je, da je bil Jensen v Celju prvič leta 1896, ko se je vračal z bojišč na Kreti. Tam je bil vojni dopisnik in je poročal o grško-turški vojni. V Celju se je spoprijateljil z Aškercem in v švedš-čino prevedel več njegovih in Prešernovih pesmi. Kot tajnik Nobelovega društva je Aškerca celo predlagal za Nobelovo nagrado, ki pa je pesnik ni dobil. Rozman je ob slovesnosti spomnil še na eno zanimivost -1. celjski pešpolk je bil namreč na Kreti, od koder je poročal Jensen, v vlogi mirovnih sil, kar danes štejejo za prvo sodelovanje slovenskih vojakov v mirovnih operacijah. Učenci III. osnovne šole Celje so ob slovesnosti, skupaj z otroki iz Vrtca Anice Černe-jeve, pripravili tudi kulturni program. BS, foto: SHERPA NOVI TEDNIK KULTURA Nagrada Rezmanu in »knapovskim« zgodbam Šoštanjčan Peter Rezman je prejemnik nagrade Dnevnikova fabula, nacionalne in tradicionalne nagrade za zbirko najboljše proze v minulih dveh letih. Rezman jo je prejel za zbirko novel Skok iz kože, ki je izšla pri založbi Litera. Nagrado so podelili na šestem mednarodnem Festivalu zgodbe - Fabula, ki je slovenski kulturni prostor od 12. januarja pa do petka zapolnil s svetovno priznanimi literarnimi gosti in bogatim spremljevalnim programom za ljubitelje kratke proze. Žirija je ob podelitvi nagrade Petru Rezmanu zapisala, da zbirka sedmih novel Skok iz kože pripoveduje o življenju v rudarskem mestu skozi usode brezimnih junakov, vpetih v predvidljivi, enolični okvir »knapovskega« sveta. Rudnik ni samo tematsko središče Rezma-novih zgodb, ampak tudi njihova posebna perspektiva ter simbol za svetle in temne sile v nas. Čeprav avtor zareže globoko v občutljive teme, pri tem ni patetičen in sentimentalen, saj se vedno prefinjeno izmakne pastem moraliziranja. Knjiga Skok iz kože je nekaj posebnega v sodobni slovenski prozi, saj Rezman uspešno kombinira žargon s poetičnimi figurami in ironijo s posebno razdaljo do pripovedovalca, ko literarno oživlja skoraj izginjajoče družbene svetove. US Jože Muhovič (desno) je izrazil veliko veselje, ker je v domačem kraju na ogled razstava tako izjemnih Makučevih del. Med kozolci pticami V Zgornji Savinjski dolini, v Galeriji Nazarje in v OŠ Rečica ob Savinji, sta na ogled dve izjemno zanimivi razstavi dveh starost slovenskega likovnega ustvarjanja, Alojza Zavolovška in Vladimirja Makuca. Oba akademsko izobražena slikarja, sicer precej različna v svojem izražanju, povezuje poseben odnos do domačih krajev. Zavolovšek je domačin, Zgornjesavinjčan, ki v zadnjih letih na prvo mesto svojega ustvarjanja po- stavlja kozolce, preko njih pa razmišlja o povezanosti z zemljo in odnosu kmetov do vsakdanjega kosa kruha. Grafični besednjak enega največjih likovnih ustvarjalcev 20. stoletja, Vladimirja Makuca, je globoko ukoreninjen v osebnem doživljanju kraško primorskega sveta, simbol svobodne in nenadkriljive likovne govorice pa so njegove ptice. Kot sta ob odprtju razstav omenjala Anamarija Stibilj Šajn v Nazarjah in Jožef Mu- in hovič na Rečici, likovna jezika tako Alojza Zavolovška kot Vladimirja Makuca lahko prepoznamo na prvi pogled, njuna dela pa lahko razumemo tudi kot priklon okolju, iz katerega izhajata. Sicer pregledna razstava Za-vološkovih del bo v t. i. Jaki-jevi galeriji na ogled do 15. marca, Makučeve grafike v prostorih OŠ Rečica pa v času počitnic, in sicer ob delavnikih v popoldanskih, v soboto in nedeljo pa v dopoldanskih urah. US Uspešne baletke V Novi Gorici je bilo tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev. Nanj se je prijavilo 56 plesalk in plesalcev v petih starostnih kategorijah. V spremljevalnem programu so se predstavili učenci baleta, ki so premladi za stroga merila ocenjevanja, so pa potencialni tekmovalci. Bilo jih je 7, med njimi tudi Zala Četina, plesalka Harlekina - društva za umetnost plesa, ki je tako navdušila strokovno žirijo, da so jo uvrstili med nastopajoče v nedeljskem gala zaključnem večeru. V1. kategoriji so tekmovali mladi med 13. in 15. letom starosti, med 26 prijavljenimi je bila tudi Harlekinova plesalka Maja Terglav, ki je na svojem prvem tovrstnem tekmovanju dosegla 3. mesto. Nastopile so tudi nekatere nekdanje Harlekinove plesalke. V 2.a kategoriji dijakinji Srednje baletne šole v Ljubljani: Živa Vrečko, ki se je uvrstila v drugi krog tekmovanja, in Monika Zorko. V 2.b kategoriji pa je nastopila maturantka Srednje baletne šole Ana Jenček, ki je osvojila bronasto plaketo in bila izbrana za nastop na zaključnem gala večeru. Avtorica koreografij za Zalo Četina in Majo Terglav je bila Zala Pezdir. BS Nastopili bodo ansambli Golte, Modrijani, Zreška pomlad, Krajcarji, Čar in Tapravi faloti ter zmagovalci Domačih 5 v letu 2008, ansambel Vrt. Predstavili se bodo tudi pevci Un 's Trboul. Koncert bo vodil Tone Vrabl. Predprodaja vstopnic v trgovinah Fijavž, v gostišču Rimljan in uro pred koncertom. Na prijetno glasbeno srečanje vabita Kulturno umetniško društvo Grifon in Novi tednik & Radio Celje, ki j e tudi medij ski pokrovitelj. bo v nedeljo, 22. februarja, ob 18. uri v dvorani Kmetijske zadruge v Šempetru v Savinjski dolini. skupinami je osvojil kvartet saksofonov glasbene šole Velenje (Luka . _____...____________, Tadej Piko in Timotej Vesel, mentor Aleš Logar). Odlični mladi glasbeniki V celjski in velenjski glasbeni šoli so vzorno izpeljali 12. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov s celjskega in koroškega območja. Tekmovanja se je udeležilo 69 solistov in 10 komornih skupin, skupaj kar 105 nastopajočih, ki so se predstavili v kategorijah violina, viola, violončelo, kitara, harfa, orgle ter komorne skupine s pihali. Zlata priznanja, ki so »vstopnica« na državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije, si je priborilo 50 glasbenikov in 5 komornih skupin. V kategoriji harfa so podelili 17, pri kitari 8, pri orglah 5, pri violini 16, violončelu 3 in violi 1 zlato priznanje. BS, foto: GrupA - Št. 14-20. februar 2009 — 10 REPORTAŽA NOVI IIIIII Miiihaaaaa ... Miha je Miha Zakaj ni zmagal v Piramidi? Zakaj moraš biti »traktor«? Zakaj je Damjan Murko umetnik? Zakaj ... Miha Alujevič. Celjski režiser, igralec in pevec. Sen kresne noči in Teharski plemiči sta le dve stvaritvi, dva režijska presežka od mnogih, ki pri gledalcih vedno pustijo močan vtis o njegovem znanju in profesionalnosti. Tudi sam je nanju ponosen, dodaja, saj je v tujini dobil dobre odzive. V Sloveniji, na Hrvaškem in v Avstriji izobražen umetnik, zaljubljen v muzikale. Razpet med Štajersko in prestolnico se zdaj dogovarja za dve operi, v ljubljanski Drami za projekte za naslednjo sezono, vsak dan je na poti med številnimi koncerti... Za počitek skoraj ni časa, videti je, da mu je delo hkrati tudi hobi. Na Celjskem ga najbolj poznamo ravno kot gledališko umetniško dušo, čeprav pravi, da je tudi šov-biznis umetnost. Poznam ga že skoraj 10 let. Nasmejan, preprost, zanesljiv. V teh letih je kljub svojim dosežkom vedno enak. Je profesionalec v poslu, kjer je do zdaj že navajen spolzkega parketa, kritik in polen po nogami. Zadnje mesece je bolj prisoten v komercialnih vodah. Zatem ko je posnel nekaj svojih pop pesmi, že diši po potovanju v Rusijo na Eurosong, saj je poleg Celjanke Gee Erjavc zaslužen za scenski nastop zmagovalke na letošnji Emi, skupine Quartissimo. Vendar ker obenem smrdi po kuhinji, kot vedno na slovenski Emi, je težko verjetno, da bo slovenska nacionalka v »majhnem« mošnjičku našla še nekaj bankovcev za njegovo le- O hrvaški pevki v zmagovalnem Quartissimu: »Absolutno sem na strani Martine Majerle. Pravila Eme ne določajo, katere narodnosti mora biti pevec. Tudi Tereza Kesovija je nastopala za Monako in Celine Dion za Švico! Moti me, da se ti ob zmagi vsi nasmihajo, ko pa se obrneš, dobiš nož v hrbet. Na Emi so vsi tisti, ki zdaj kritizirajo, Babiču skakali v objem, bili so skoraj v njegovi >tazadnji<... « talske vozovnico, za kar se prav nič ne sekira, zato se bo tu iz vse zgodbe umaknil, pravi: »To mi niti ni življenjska želja, v končni fazi sem zvest gledališki režiji, priznam pa, da bi kdaj šel na Eurosong kot pevec.« Morda pa. Glede na to, da ga je Andrej Babič, ki je napisal zmagovalno skladbo za Quartissimo, povabil tudi k sodelovanju na letošnji srbski Beovizi-ji, je verjetno pričakovati kakšno sodelovanje tudi v smislu petja v prihodnosti. Pred dnevi smo ga lahko gledali v oddaji Piramida. Ker vemo, da je brez dlake na jeziku in pove, kaj misli, smo ga malo cinično vprašali, zakaj ni zmagal. »Pa smo tam. Politične stranke naj bi imele zakupljene številke in potem menda v eni minuti pride iz ene številke do 40 klicev ... Proti temu ne moreš, ampak imeli smo se super, ne vem, če se je to na ekranih opazilo. Vesel sem, da nisem izpadel neumen! Šel sem zaradi čiste zabave in bilo je dobro vzdušje!« Miha Alujevič je tudi strog režiser. »Traktor« za boj okrog korita Privlači ga delo v medijih, je pa kritičen do rumenih časopisov, kjer se pojavljajo vedno eni in isti obrazi. In ker dodaja, da je šovbiznis tudi umetnost, seveda ne pozabim dregniti vanj, ali je potemtakem Damjan Murko umetnik. Po prvem valu smeha se zresni: »Zagotovo je in ni edini! Kar nekaj se jih je s tako malo talenta in izgleda uspelo dobro prebiti v ospredje - kapo dol! Kar pa se tiče slovenskih rumenih medijev, mnogi znani Slovenci časopisom sami pošiljajo zgodbe, sam se poskušam od tega oddaljiti. Ogromno je takšnih, ki si sami plačujejo objavo in vem, da nekatere časopisi sprejemajo za denar. Če bi moral to na primer na sodišču dokazati, seveda ne bi mogel, ampak verjemite mi, da si nekateri znani sami plačujejo objave ...« O sebi: »Na odru nimam treme in bi lahko pel milijonom. Osebno pa sem sramežljiv in mi je nerodno spoznavati nove ljudi. To mi je taka uganka ... Ne znam blefirati. Sem iskren. Če naredim nekaj drugače, kot bi moral, se mi hitro maščuje. Imel sem obdobja pametovanja, vendar sem se kar hitro moral prizemljiti in iz tega sem se veliko naučil. Drugače pa sem - Miha. Nonstop, ne glede na to, kaj ustvarjam.« Pred časom smo objavili tudi daljšo reportažo (nam ni nihče nič plačal) o snemanju videospota za njegovo pop skladbo. Sam prizna, da je šel v pop vode zgolj na prigovarjanje nekaterih. »Vsak izvajalec na novem področju preizkuša različne stile. Moj pop je bil korektno narejen, ni bil pa vrhunski, zato sem šel stran od tega. Pri nas še vedno velja, da zna vsak peti pop, kar še zdaleč ni res. Mogoče bi izpostavil le Nušo Derenda in Karmen Stavec. Sem pa perfekcionist in v glasbenih vodah se obračam nazaj k tistemu, za kar sem izobražen, k stilu Josha Grobana ali II Diva... Pri nas je ogromno talentiranih ljudi. Ampak okoli korita je vedno en in isti krog ljudi, ki ga je težko prebiti. Moraš biti kot »traktor«, drugače ne uspeš. Kolikor imam izkušnje iz tujine, so umetniki s pravim talentom v resnici preprosti ljudje, v Sloveniji pa ti pri preboju na sceno prej izgubijo željo in živce! Ampak vendarle se stvari malo spreminjajo. Je pa vse povezano z velikostjo trga, denarjem in še enkrat de-naaarjeem ...« SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Kje se vidi čez pet let? »Živel bi v Sloveniji, ker jo imam rad. Ne vidim pa, da bi takrat tu še ustvarjal. No, res je tudi, da se zarečenega kruha največ poje... Sicer pa se veselim vsakega dneva in imam se lepo, zato se pustim presenetiti.« - ALI PA TUDI NE Kadilci, raus! Pred leti sem se odločil, da preneham kaditi. Spomnim se, s kakšnim neprikritim zadoščenjem sem kot kakšen športnik leta ali lokalni steber zdravja zrl na bledolične kadilce, kako so pred kakšnimi zanikrnimi bifeji puhali v zrak svoj denar in zdravje. Malodane, da si nisem dal še naročiti kakšnega kipa po svoji podobi, saj veste, v stilu antičnega olimpijskega atleta, ki ves napet in kitast koncentrirano zre v daljavo, kamor misli suniti svoje kopje ali disk. No, nedolgo zatem bi lahko temu kipu lepo odvzel kopje in mu med rumene prste porinil cigareto. Neka-dilski dnevi so bili mimo, moraliziranje tudi in že sem veselo čepel med skupino prekajenih zgub na terasi bifeja in izpod čela zrl na nekadilce, ki so na nas, ne vem, zakaj, zrli nekam zviška. S pripadnostjo kadilski kasti sem se hitro sprijaznil in ne samo, da sem vlekel za vsa leta nazaj, ampak sem si zvijal še svoje cigarete, da je bil odmerek dima še bolj udaren. Lepo je bilo. Jesen je žarela v svojih pastelnih barvah, sonce je grelo ravno prav in ni ga bilo boljšega, kot sedeti na terasi, srkati kavico, opazovati mimoidoče in mirno, počasi vleči svojo baklo. Nato je udarila zima. Kot pripadnik nižje, kadilske kaste se je bilo treba že pred časom sprijazniti, da se znotraj lokalov ne kadi. Nič zato, saj je na svežem zraku še boljše, bolj zdravo. Vendar je ta sveži zrak postal kmalu rezek, prsti trdi in komaj se čakal, da mi prinesejo tisti čaj, da se vsaj malo odtalim. Ni minil kakšen mesec teh nizkih temperatur, ko natakarice ni bilo več na spregled. Sem šel notri in se malo pogovoril. »Mrzlo je,« je rekla, »če hodim ven, se takoj prehladim. Brez zamere. Kaj pa boš?«. Seveda se človekoljubu mojega kova stali srce, ko pomisli, kako težko jim je. S toplega na hladno, prehlad je takoj tu in bolniški staleži niso še nikoli zviševali vsote na plačilni listi. S solzami v očeh sem razumevajoče prikimal, kako jo razumem in trdno podpiram, in naročil tisti svoj čaj. Malo za tem, ko mi je naročanje znotraj lokala postalo že priljubljen šport, mi je natakarica prišepnila, če lahko potem, ko spijem, prinesem skodelico nazaj notri. »Mrzlo je,« pravi, »če hodim ven, sem takoj prehlajena. Brez zamere.« Zdaj se mi je srce ob njeni nesreči topilo že manj kot prvič. A vendar, saj ima prav. Če se lahko prehladi, ko nese čaj ven, se lahko tudi, ko nese prazno skodelico nazaj. Seveda. Nekaj dni za tem me opomni, če lahko poleg skodelice prinesem tudi pepelnik. V tej točki sem ocenil, da je šla zadeva že malce čez rob in začel kovati zlobne misli. Je čas za prepir, je čas, da omenim, da je plačana za to, da streže gostu in ne obratno? Je čas, da se obrnem na njenega šefa? Je čas za organizacijo demonstracij, državljansko nepokorščino, gladovni »štrajk«, anonimke ali nastavitev razstreliva pod vrata lokala? Čeprav sem se še najbolj nagibal k slednji rešitvi, sem se na koncu vseeno odločil za manj drastičen ukrep. Zamenjal sem lokal. Da nisem iz herojskega materiala in vzornik za kipe, ste tako ali tako dojeli že na začetku. V mestu sem našel prijeten lokalček, terasico, mizice, glasbo, plinske grelce, raj za razočaranega in zlovoljne-ga kadilca. Sedem, zvijam cigareto in čakam. Seveda natakarice ni bilo na spregled. Grem notri. »Mrzlo je,« pravi, »če hodim ven, se takoj prehladim. Brez zamere. Kaj pa boš?«. Naročim in pravim, če lahko prižge grelec, da se mi vsaj malo stali moj napol zmrznjen kljun. »No, ti kar zavrti gumb za polovico v levo, ga pritisni navzdol in obenem stisni gumb za iskro,« se ne pusti motiti. Črnih misli sem odšel ven in vračal se je scenarij z eksplozivom. Vrtim gumb, stiskam iskro, vse nekaj poka in brbota, a gori ne. Izza zaprtih vrat me opazuje natakarica, nato pa mi le, tako na daljavo, preroško oznani, da moram še spodaj odpreti plinsko bömbo. In izgine nazaj za točilni pult. Zdaj je trend razvoja dela strežnega osebja s kadilsko zalego že jasen. Kdor ne kadi, gre v lokal in na toplem uživa v strežbi osebja. Kdor kadi, bo čakal zunaj, nato bo moral primajati svoj zakajen rilec do »šanka«, naročiti, si nakuhati kavo, odnesti pijačo ven, si prižgati gorilnik in opraviti svoje, nato pa odnesti skodelice in pepelnik nazaj, ugasniti peč, nato pa pomiti posodo in se večkrat opravičiti tako strežnemu osebju, gostom, kot tudi naključnim mimoidočim, da jih je onesnažil s svojim dimom. In ne samo, da bo ta uslužni kadilec plačal isto ceno za pijačo kot nepremični in dobro pregreti nekadilec-v lokalu, temveč mu bodo zaračunali še več. Prav mu je, kaj pa zastruplja duha in pregovorno zdravje slovenskega naroda. Predlagam še, da nam na rokav našijejo kakšno zvezdo in zaporniško številko, da bo drugorazrednost vsaj bolj uradna in evidentirana. Sicer pa - še malo in bom prenehal kaditi. Potem pa lahko, kar se mene tiče, ta prekajena zalega kadi tudi v ptičjih hišicah. GREGOR JAZBEC m Št. 14 - 346. februar 2009 Valentinovo presenečenje Novi tednik in Radio Celje sta v soboto razveselila tri bralke in poslušalke NP Foto: GrupA Poslednja postojanka naše va-lentinove odprave je bila Ulica frankolovskih žrtev v Celju. Simon je z izgovorom, da bo povsem samoiniciativno odnesel smeti, pričakal našo ekipo. Šopek bogatih rdečih vrtnic je Katja izročila naši tretji nagrajenki Maji, ki si je to pozornost zaslužila predvsem ob prvi obletnici, ki sta jo s Simonom praznovala prav v soboto. In kako se je Simon moral potruditi, da je Majo s pretvezo obdržal doma! Nazadnje je bila tako zelo šokirana, da poleg besed zahvale ni bila sposobna reči ničesar več. Februar - dan ljubezni in dan, ko naj bi svojim najdražjim še bolj kot sicer pokazali, kako zelo jih imamo radi in kako jih spoštujemo. Za tri dame, ki jih je v valenti-novem dopoldnevu obiskala ekipa Radia Celje, je ta dan minil vse prej kot običajno. Njihovi moški so se najbolje izkazali v akciji, imenovani Valentinovo presenečenje, ko so nas morah prepričati, zakaj je ravno njihova srčna izbranka vredna našega razva-janja in naše pozornosti. Prekrasen šopek, izdelan v cvetličarni Pri Katji, in luksuzno razvajanje v Termah Olimia so na dan ljubezni prejele Ljubica Motoh iz Laškega, Tina Sirk iz Štor in Maja Cr-nič iz Celja. Pri tem je potrebno izjemno pohvaliti njihove partnerje, ki so na izviren način z našo pomočjo presenetili svoje boljše polovice. Šlo je za prave tajne operacije, pri kateri so morah biti zelo zviti in pretkani, da partnerke niso postale preveč sumničave. Našim nagrajenkam se o presenečenju niti sanjalo ni! Katja Bučovnik iz cvetličarne Pri Katji na Hudinji je tista, ki je »zakrivila« prečudovite šopke za naše tri valenti-nove nagrajenke in vanje spretno skrila darilne bone Term Olimia, ki so vključevali obisk sveta savn, sadni frape v kneipp baru in večerjo v restavraciji Lipa. Iz Laškega smo se odpravili v Štore in pri obešanju perila presenetili Tino Sirk. Njen mož Bojan, ki nam je poslal zares ganljivo pismo o svoji ženi, je bil na žalost v službi. Naš pomladni šopek pa je kaj hitro dobil osrednje mesto v domovanju Sirkovih. Biser 17-letne zveze Tine in Bojana je danes 12-letni Tilen. »Takoj, ko bo Bojan imel prosto, greva v Terme Š Olimia,« je dejala Tina in dodala, da bo tega še zlasti vesel Tilen. No, pa Kviki - morski prašiček, s katerim so £ se takole postavili pred fotografski objektiv, tudi. Tina se je za krasno presenečenje Bojanu zahvalila prek ^ valov Radia Celje z njuno melodijo. S FRIZfRSKl STUDIO TANJA DELOVNI ČAS: PONEOBJ6K. 9HEO«, PETEK 8.00 -15.00 TOSEK, ČETRTEK 12.00-19.00 051 644 788 Tanja SOREC s.p. Ul. Frankolovskih žrtev 44, 3000 CELJE Po nekaj minutah so se roke nehale tresti, prvotni šok je minil in čas je bil za zahvalo predvsem možu, ki je na valentinovo z ekipo Radia Celje še dodatno popestril že tako pester februar pri Motohovih. Boljše delovno mesto, rojstvo tretje vnukinje in nato še presenečenje Radia Celje - ogromno razlogov, da februar 2009 ne bo utonil v pozabo. Za začetek smo se odpravili v Laško. Tam je obisk naše ekipe in šopek iz rok urednice Radia Celje Simone Brglez povzročil resnične solze sreče in iskrenega presenečenja. Ljubici Motoh je naš obisk s svojim pismom »zakuhal« mož Avgust, ki se ji je na ta način želel zahvaliti za pet otrok in 25 let skupnega življenja. Terme Olimia - Št. 13 -17. februar 2009 - s disciplinirano tako v napadu kot v obrambi. Naše misli so usmerjene v naslednje tekme, kjer si želimo novih zmag in s tem napredovanja v ligi prvakov.« Domači strateg Tone Tiselj je dejal: »Odločila je večja kvaliteta našega nasprotnika, ob tem pa še njegove izkušnje in večja disciplina v igri. Na trenutke smo v napadu igrali dobro, nato so sledile napake. Nikakor nam ne uspe, da bi na eni tekmi v letošnji sezoni vsi igralci odigrali dobro. Menim, da smo izgubili proti letos našemu najmočnejšemu nasprotniku v ligi prvakov.« Zanimalo nas je, kakšne so možnosti v Kopru, ko bo vložek večji, kot je bil v soboto. Tiselj je začel: »Glede vložkov, na to se jaz ne spoznam.« In nadaljeval: »Mi kaj pametnega do srede ne moremo postoriti, ampak moramo graditi na tem, kar je bilo dobrega na tekmi z Nemci. Treba bo zbistriti glave, da bi vsi igralci delovali enako. Nekaj delov zadnje tekme lige prvakov nam dajejo vero, da lahko tudi v domačem prvenstvu kvalitetne tekme odigramo mnogo bolje kot smo jih odigrali doslej.« Dragan Gajič je oba gola dosegel v prvem delu: »Mislim, da nam danes nihče ne more očitati, da se nismo borili po svojih najboljših močeh. Žal smo znova delali napake, predvsem smo igrali premalo disciplinirano. To so gostje izkoristili in nas zasluženo premagali.« Zmagati v Kopru in nato v Zlatorogu pričarati stari »šti-mung«; to pa bi bilo nekaj za starih časov lačne rokometne navdušence. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Le dva tisoč gledalcev v dvorani Zlatorog, novi protesti domačih navijačev, očitna nemoč gostiteljev navkljub primerni bojevitosti, vse to smo pričakovali in se je tudi uresničilo. Na žalost. V tem trenutku je to pač realnost Celja Pivovarne Laško, za katero pa natančno vemo le to, kdo nis(m)o krivi zanjo. Pravi izpit moštva pa vendarle sledi šele jutri, v dvorani Bonifika v Kopru ... izjemna levičarja Celjani so visoko izgubili še eno evropsko tekmo v Zlatorogu, a to ni toliko pomembno kot sredin obračun s Koprčani na Obali. Trikrat so vodili v uvodu, v 15. minuti je bilo še zadnjič izenačeno, potem so počasi začeli izgubljati stik z Nemci. Več kot očitno je bilo, da brez kakovostnega levičarja ne gre in ne gre. Miladin Kozlina, Mirsad Ter-zič in David Špiler bi potrebovali več časa za prilagoditev, da bi - ko se izmenjujejo na vseh treh zunanjih položajih - prikazali ustrezno partijo. Morda jim bo to uspelo že jutri. Vsekakor bi Tisljeva prva (iluzorna) želja Jerome Fernandez vse skupaj zlahka rešil, najbrž tudi Milorad Kri- vokapič, vsekakor pa Ma-riusz Jurasik, ki pa je bil v soboto prav v nasprotnem moštvu. Imel je šest asistenc, v 1. polčasu je dosegel (7) skoraj polovico golov svojega moštva. Levičar na krilu Jan Filip pa je zadel devetkrat... Trenerja zamenjali - v Zagrebu Edi Kokšarov ostaja »Edi Kokšarov«, to je jasno. Vzpodbujal je soigralce, zadel iz vseh šestih sedemmetrovk, ob vse bolj zdravem življenju bo še precej časa dokazoval svojo vrhunskost. Mirsad Terzič je še vedno najbolj bojevit igralec Celja, dodal je šest golov. Kakovost je, ko je bilo resnici na ljubo že vse odločeno, dokazal tudi Vasja Furlan, tako kot Alem Toskić (priigral je kar štiri sedemmetrovke) je zadel ob vseh treh poskusih. Renato Sulic je bojda poškodovan, odsotnost Alekseja Peskova pa se celo pozna. Polj-sko-belorusko moštvo (Szmal, Bielecki, Tkaczyk, Jurasik; Harbok, Klimovec) z vrhunskima dodatkoma na krilnih položajih s Češke in Islandije (Filip, Sigurdsson) ima Nemce za stranske vloge (Rog-gisch, Schwarzer, Fritz ...), z ^- Št. 13-17. februar 2009 Nini Mimo visokega bloka (Roggisch, Klimovec) je uspel zadeti Mirsad Terzič. Pričakovanja so se uresničila Za 11 golov je Edi Kokšarov potreboval le dva strela več. novim trenerjem Zvonimir-jem Noko Serdarušićem pa bo v naslednji sezoni šele dobilo obrise za resnejše podvige, v Celju pa je hladnokrvno »odšahiralo« za dve točki in prehitelo Zagreb, ki je doma klonil s Chamberyjem, za soboto pa se zaveda, da mu lahko tudi spodrsne, ko bo v Zlatorogu vzdušje povsem drugačno. Tudi zato ne bo Lina Cervarja; moštvo sta prevzela Senjanin Maglajlija in Mirko Bašić. »Nekaj delov daje vero« Trener gostov Wolfgang Schwenke je bil na trnih še nekaj minut v drugem polčasu, potem pa se je zadeva izkristalizirala: »Mislim, da smo srečanje odigrali zelo suvereno in disciplinirano, kar je odločilno prispevalo k naši zmagi. Disciplinirana obramba nam je omogočala tudi dobro igro v napadu. Če želimo igrati v četrtfinalu, moramo nadaljevati s takšnimi predstavami.«.Krožni napadalec Andrej Klimovec ni ohranil v lepem spominu ne Golovca ne Zlatoroga (sezona 2003/04), tokrat pa je bilo vse drugače: »Odigrali smo V 58. minuti se je na južni tribuni pojavil napis nezadovoljnih navijačev. Rokometaši Gorenja so v prvi tekmi osmine finala pokala EHF v Rdeči dvorani premagali madžarski Debrecen s 35:24 in so se praktično že uvrstili med najboljšo osmerico. Najboljši strelec pri »osah« je bil z osmimi zadetki srbski »bombarder« Momir Rnič. DŠ Foto: SHERPA 1. krog glavnega dela lige prvakov - skupina 2 Celje Pivovarna Laško - Rhein-Neckar Löwen 28:34 (14:16) CELJE - Dvorana Zlatorog, gledalcev 2.000, sodnika Gerhard Reisinger in Christian Raschütz (Avstrija), delegat Henrik Laursen (Danska). CELJE: Lapajne 5 obramb, Rezar 3; Gregore, Gajič 2, Ščurek, Bedekovič, Mlakar, Toskić 3, Špiler 1, Kojič, Kozlina 1, Furlan 3, Rezniček 1, Terzič 6, Kokšarov 11 (5). Trener Tone Tiselj. RNL: Szmal 11, Fritz; Gensheimer 3, Roggisch, Bielecki 4, Harbok 1, Tkaczyk, Schwarzer, Filip 9 (3), Jurasik 11, Klimovec 5, Sigurdsson 1, Groetzki. Trener Wolfgang Schwenke. Sedemmetrovke: Celje 6 (6), RNL 3 (3). Izključitve: Celje 8, RNL 10 minut. Bistveni potek rezultata: 1:0, 3:2, 3:4, 5:7, 7:7, 7:11, 10:14, 12:14, 14:15, 15:16, 15:19, 17:22, 20:23, 20:26, 22:26, 24:28, 26:30, 26:33, 28:34. tokrat zelo uspešen krog četrtek ob 20. uri Zlatorog proti Unionu Olimpiji a nami je 19. krog lige C, v katerem so tri moš-s Celjskega zmagala. tem so upravičila napo-i o uspešnem krogu. )dlična napoved a pokal aščani so med tednom go-vodilno ekipo lige Krko in lesetič zapored v tej sezoni igali v Treh lilijah. Ob zma-a so varovanci Aleša Pipa-jrikazali še igro, ki daje ve-upov pred zaključnim tur-?m osmerice za pokal KZS, o konec tega tedna prav v če navdušil za rokomet. Jjega poznajo predvsem na-ijači iz časov, ko je celjski noški rokomet igral še v ju-;oslovanski ligi in navduše-al celjsko občinstvo. Z rokometom se je začela ikvarjati v petem razredu os-lovne šole. Njeno igralno uesto je levi zunanji, igra pa udi na drugih zunanjih po-icijah. Največji, dosežek je osegla z mladinsko ekipo iaica, s katero je v sezoni 006/07 osvojila drugo meto v državi. S kadetsko eki-10 je v sezoni 2007/08 do-egla osmo mesto v državi, vnosna pa je tudi na osvo-tev prvega mesta na med-larodnem turnirju v Špani-. Prav na tem turnirju si je oškodovala kolenske vezi, zaradi katere je odsotna z igrišč že osem mesecev. V prihodnje si želi čim manj poškodb, zaigrati želi za člansko ekipo Žalca in za slovensko reprezentanco. Šolanje želi uspešno nadaljevati na Gimnaziji Lava v Celju. Pravi, da ji bo s trdim delom in voljo tudi uspelo. vaka, kar je bil tudi cilj. Proti domači ekipi, ki je prav tako v boju za sedmerico, so Polzelani prikazali znova zelo dobro igro, še posebej v finišu, ko so znali izkoristiti večje število kvalitetnih igralcev. Na začetku so bili sicer domačini boljši, a je že do polčasa odlični Shawn King (20,12 skokov) popeljal Hopse do prednosti ene točke. A Zasavci se niso dali, saj so po zaslugi prvega strelca fige Gilberta Goo-dricha (16), ki so ga Polzelani sicer zelo dobro ustavili (trojke 1:12), znova povedli in se še držali do 62:62 v 33. minuti. Takrat pa se je pričela kazati širina klopi polzelske ekipe, ki ima sedaj zares kvalitetno moštvo. Po trojkah Dejan Hohlerja (13), Vladimirja Anzuloviča (10) in Danijela Vujasinoviča (8, 11 asistenc) so Hopsi pobegnili na 64:70 v 35. minuti in potem mirno do konca kontrolirali srečanje. Vujasinovič je sijajno iskal svoja centra Kinga in izkušenega Marka Šamaniča (10), ki sta z lahkoto držala razliko sedmih točk vse do konca tekme za veliko zmago in zasluženo veselje. Pomembna zmaga Šentjurčanov Alpos je v boju za obstanek v ligi zabeležil še kako pomembno zmago, ki ima dvojni pomen, kajti šlo je tudi za lokalni derbi šentjurske in šo-štanjske ekipe. Na začetku srečanja v Hruševcu je sicer bolje kazalo gostom, saj so po koših Tadeja Horvata (17) in Nika Ivanoviča (25) že vodili s 27:17, a je nato do konca prevladovala domača ekipa. Nejc Glavaš (25, trojke 5:6) je s trojkami zasipal gostujoči koš, trojke je zadeval tudi mladi Tadej Ferme (8) in ko sta se jima pridružila še Jason McCoy (14, 12 skokov) in Luka Lapornik (12), je srečanje šlo samo v eno smer, proti zmagi Alposa. Razlika se je sredi druge četrtine povzpela na +16, še v 36. minuti je bilo 87:71 za domačine, ki pa so na koncu popustih, ob slabem izvajanju prostih metov (22:37) pa dovolili gostom, da občutno zmanjšajo poraz po koših Dejana Ćupa (22) v zadnji minuti igre. A to ni skalilo veselja domačih navijačev in trenerja Damjana Novako-viča: »Razen začetka, ko smo bili preveč nervozni, smo stvari imeli čvrsto v svojih rokah. Igrali smo zelo solidno in če ne bi bilo toliko zgrešenih prostih metov in popuščanja v zadnjih dveh minutah, bi razlika bila bistveno višja. Ta zmaga je šele začetek težkega boja, ki nas čaka, če želimo ostati v ligi UPC, je pa zanesljivo dobra popotnica za naslednja srečanja.« Tri lilije v znamenju pokala Kot rečeno, bo konec tega tedna v Treh lilijah zaključni turnir osmerice slovenskega pokala. V njej sta tudi domači Zlatorog in šoštanjska Elektra Esotech. Žreb pa domačinu turnirja, ki začenja s tem turnirjem tudi proslavljanje 40-letnice igranja košarke v Laškem, ni bil naklonjen. Že prvi dan turnirja (četrtek) bodo Laščani igrali proti branilcu naslova prvaka Unionu Olimpiji. V primeru zmage pa bodo v polfinalu igrali z zmagovalcem drugega dvoboja tega dne, med Helio-som in Zagorjem. V drugi skupini, ki igra prva srečanja v petek, bo Elektra igrala proti Mercatorju iz Škofje Loke, ki je za Šoštanj-čane vsekakor premagljiv, v primeru zmage pa se bo v soboto pomerila z zmagovalcem dvoboja Slovan - Krka. Oba polfinala bosta v soboto, veliki finale pa v nedeljo popoldan. Spomnimo naj, da do sedaj edina lovorika v Sloveniji, ki imajo Laščani, prihaja prav iz osvojenega pokala v Mariboru, ko je ekipo vodil Aleš Pipan. In Pipan je tudi sedaj na čelu moštva iz mesta piva... JANEZ TERBOVC Foto: MARKO MAZEJ Urnik zaključnega turnirja pokala KZS, četrtfinale, četrtek: Helios - Zagorje (A, 17.30), Zlatorog - Union Olimpija (B, 20.00), petek: Elektra Esotech - Mercator TCG (C, 17.30), Geoplin Slovan - Krka (D, 20.00). Polfinale, sobota, zmagovalca A -B (17.30), C-D (20.00). Finale, nedelja (17.00). PANORAMA KOŠARKA 1. SL, 19. krog: Alpos - Elektra 93:86; Glavaš 25, McCoy 14, Brown 13, Lapornik 12, Ferme 8, Sadibašič, Sebič, Avdibegovič 7; Ivanovič 25, Cup 22, Horvat 17, Sjekloča 9, Ka-ralič 6, Džambič 3, Novak, Le-kič 2, Zagorje - Hopsi 73:80; Goodrich 16, Paris 14; King 20, Hohler 13, Anzulović, Šama-nić 10, Vujasinovič 8, Lorbek 7, Rituper, Jelesijevič 5, Vaši 2. Vrstni red: Krka, Zlatorog 33, Helios, Slovan 32, Hopsi 28, Koper, Škofja Loka 27, Zagorje, Elektra 26, Postojna 25, Alpos 24, Nova Gorica 23. 1. B SL, 19. krog: Triglav -Rogaška 69:74; Blažič 17, Jeglič 14; Pungartnik, Smajlovič 17, Pale - Kosovec, Petrovič 7, Markovinovič 6, Jotič 3, Pešič Dolgoletni sekretar KK Zlatorog Aleš Antauer je takole pripravljal in postavljal razstavne eksponate. Danes otvoritev košarkarske razstave Košarkarski klub iz Laškega praznuje 40. obletnico obstoja. V počastitev jubileja je vodstvo KK Zlatorog pripravilo paleto prireditev. Za uvod so poskrbeli igralci in strokovno vodstvo na čelu s trenerjem Alešem Pipanom, ki so v Treh lilijah v derbiju kroga domače lige premagali novomeško Krko. Laška dvorana je v domači konkurenci v tej sezoni ostala nepremagana, predsedniku kluba Miru Firmu pa so lahko prešerno nazdravili ob njegovem rojstnem dnevu. Danes bodo ob 18. uri v Muzeju Laško (Aškerčev trg) otvorili razstavo, ki prikazuje mejnike v razvoju košarke v Laškem. Pravijo, da se bo zanimivo sprehoditi med starimi fotografskimi posnetki prvih uradnih tekem kluba in prepoznavati obraze takratnih laških košarkarjev, se morda nasmihati ob tedaj »moderni« športni opremi... DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA 2, Plavčak 1, Konjice - Šenčur 71:78; Sivka 16, Smaka 15, Ci-ganovič, Novak, Vipotnik, Go-leš 8, Muzel 5, Gačnik 3; Horvat 29, Ivačič 14. Vrstni red: Parklji 36, Rudar, Rogaška 35, Branik 34, Triglav 31, Šenčur, Kraški zidar 29, Hrastnik, Gradišče 27, Janče 26, Litija 24, Konjice 22, Radenska 21. 2. SL - vzhod, 18. krog: Pod-bočje - Terme Olimia 85:70; Špec 19, Rozman 18; Gobec 19, Štahl 15, Stojkovič 10, Ter-žan 9, Špiljak 8, Kačarevič 5, Celjski KK - Dravograd 70:98; Grilanc, Turnšek 21, Ribežl 16, Sotošek 6, Kovačič 4; Borstner, Kavgič 17. Vrstni red: Maribor, Grosuplje 33, Dravograd, Ilirija 31, Celjski KK 29, Ježica 28, Podbočje, Pakman 25, Union Olimpija ml. 24, Terme Olimia 23, Mavrica 21, Lastovka 18. Jadranska liga (ž), 16. krog: Jedinstvo - Merkur Celje 75:67; Ružič 19, Popovič 17; Barič, Komplet 16, Hughes 14, Matić 11, Ciglar 5, Verbole 3, Jagodič 2. Vrstni red: Šibenik 13 zmag, 2 poraza, Jedinstvo 11-4, Gospić 8-6, Ragusa 7-8, Medveščak 7-7, Merkur 6-8, Vojvodina 5-10, Budućnost 5-9, Mladi Krajišnik 3-11. ROKOMET Pokal EHF, osmina finala, 1. tekma: Gorenje - Debrecen 35:24 (22:12); Rnić 8, Čupić 7, Dobelšek 6, Mlakar 3, Har-mandić, Kavaš, Gromiko, Sovič 2, Sirk, Štefanič, Bezjak 1; Lokodi 11, Palos, Peto, Ju-hazs, Mezei, Višnevski 2, Ke-lečević, Redei, Gunya 1. 1. SL (ž), 17. krog: Celeia Žalec - Olimpija 26:27 (13:13); Petrinja 9, Krhlikar 6, Krajnčan, Potočnjak 3, Grčar, Ko-run 2; Mitruševska 13, Gajko-vič 4, Celje Celjske mesnine -Piran 29:29 (15:14), Ptuj - Ve-lenje 31:28 (15:12). Vrstni red: Olimpija 34, Zagorje 26, Celje 25, Celeia Žalec 23, Krka 21, Ptuj 18, Kočevje 16, Piran 9, Kranj, Brežice 8, Velenje, Škofja Loka 6. MALI NOGOMET 1. SLMN, 15. krog: Oplast - Živex 4:6 (2:2); Satler (12), Banovšek (20, 40), Rusmir (30, 38),Delamea (37-10m), Tomi Press Bronx - Dobovec 6:5 (2:2); Marot (1), Solman (13), Mordej (31,33,35). Vrstni red: Gorica, Puntar 39, Tomi 29, Oplast 28, Dobovec 24, Svea 15, Zivex 13, Benedikt 11, Sevnica 10, Ajdovščina 9. ODBOJKA 1. DOL, 16. krog: Maribor -' SIP Šempeter 3:1; Šindenfeld 20, Nikolič 11, Terglav 10, Udrih 7, Cestnik 6, Woodbridge, Krakar 3. Vrstni red: Marc-hiol 43, Triglav 38, Maribor 29, Krka 28, Galex 26, Kamnik 22, Knauf 4, Šempeter 2. 1. DOL (ž), 16. krog: Ptuj -AUansa Šempeter 1:3; Turnšek, Skarlovnik 9, Založnik 8, Vo-deb 7, Šumnik, Božič 5, Kodre 2. Vrstni red: Kamnik 40, Slo-ving 35, Aliansa 33, Koper 27, Novo mesto 17, Ptuj 16, Benedikt 13, Grosuplje 11. (KM) KOLEDAR Sreda, 18. 2. ROKOMET 1. SL, 17. krog, Koper: Ci-mos - Celje Pivovarna Laško (20), Gorenje - Prevent (18). KOŠARKA 1. SL (ž), 17. krog: Rogaška - Merkur Celje (16.15). 2. SL - vzhod, 18. krog, Celje: Pakman - Union Olimpija ml. (19.15). Četrtek, 19.2. KOŠARKA Pokal KZS, četrtfinale, Laško: Zlatorog - Union Olimpija (20). St. 12 -13. februar 2009 MM Je generalka uspela? Novega branilca MIK CM Celja Janeza Zavrla (levo) je spretno preigral izkušeni šentjurski napadalec Oskar Drobne. Nogometaši MIK CM Celja so odigrali novo prijateljsko tekmo, najbrž zadnjo pred spomladanskim delom prve slovenske lige. Na Skalni kleti so na za igro zelo zahtevnem igrišču z 1:0 premagali šentjurskega drugoliga-ša. Edini gol je v 78. minuti dosegel Mario Mo-čič po dvojni podaji z Raj kom Repom. Šlo je za lepo akcijo, Repova asistenca je preletela gostujočo obrambo, Močič je ciljal ob bližnji vratnici in zadel. Gostje so se izkazali s čvrstostjo, Celjanom pa se je poznala neuigranost v napadalnih akcijah. V nedeljo se bo MIK CM Celje pomeril z Domžalami, tekma v Areni Petrol se bo začela ob 15.uri. DŠ Foto: SHERPA Zmeren poraz za final-four Tirgu Mures: Kegljavke celjskega Miroteksa so se uvrstile na sklepni turnir četverice letošnje evropske lige. Povratno tekmo v Romuniji z Elektromuresom so sicer izgubile s 5:3 (3.356:3.327), kar je bilo dovolj za napredovanje, saj so prvo dobile s 6:2. Zmagale so Barbara Fidel (593), Rada Savič (590) in Nada Savič (536). Finalni turnir bo konec marca v avstrijskem Koblachu. »Avstro-Ogrske« medalje Dunaj, Budimpešta: Za tekmovalci Judo kluba San-kaku je izjemen vikend, saj so na tekmah svetovnega pokala osvojili štiri medalje. V Budimpešti je Roki Drakšič ugnal prav vso konkurenco, pod njegovimi prijemi sta klonila kar dva japonska borca. Vražje Fabjanove borke pa so na Dunaju osvojile tri bronaste medalje, Lucija Po-lavder, Urška Žolnir in Ana Velenšek v kategoriji do 70 kilogramov, ki je izjemno prijetno presenetila. Dober obisk skokov Šentrupert nad Laškim: V nedeljo si je regijsko tekmo ogledalo 200 ljubiteljev smučarskih skokov. Med veterani je slavil Anton Skalič z Vrha nad Laškim. Med mladinci je bil najboljši Velenjčan Niko Hižar, ki je v tekmi za najdaljši skok dneva pristal pri 46,5 m. V dveh kategorijah za dečke sta bila prav tako najboljša Velenjčana, Vid Vrhovnik in Urh Kranjčan. (DŠ) Senzacija male čete Ekipa Živexa je v 15. krogu 1. lige malega nogometa pripravila prvovrstno presenečenje, potem ko je v Kobaridu s 6:4 premagala če-trtouvrščeni Oplast. Zmaga je velikega pomena v boju za obstanek, poleg tega pa je Živex v Kobarid prišel le s petimi igralci (brez menjave) . Trener in igralec Denis Delamea je po vrnitvi dejal: »Glede na to, da nas je bilo le pet, se je super izteklo. Kot kaže, bomo zdaj na gostovanja odhajali le s petimi igralci.« Domači so povedli z 2:0, a je igralcem Živexa do konca 1. polčasa uspelo izenačiti. V nadaljevanju jim je uspelo tudi povesti, a so se na »Bravo, Sandi,« so včeraj vzklikali prijatelji. Slavnostnega sprejema, ki je dan popestrilo vsem varovancem centra, sta se udeležila tudi Sandijeva mama in nečak. V ozadju je kar nekaj novih kandidatov, ki v prihodnjih letih računajo na uvrstitev na specialno olimpijado. (Foto: GrupA) Neverjetna Aljaž in Sandi Tekmovalca s Celjskega s svetovne specialne olimpijade z zlatima in bronastima medaljama to zopet razigrali domači in povedli s 4:3. Po šestem prekršku Oplasta je izenačil Delamea, na to pa sta živčnost v domači ekipi izkoristila še Ru-smir in Banovšek ter potrdila nepričakovano, vendar zasluženo zmago. To je bila tudi generalka pred zaključnim pokalnim turnirjem, ki ga bo konec tedna gostil prav Kobarid, nasprotnik v polfinalu pa bo državni prvak iz Nove Gorice. »Dali bomo vse od sebe, poleg tega v Kobarid odhajamo s popolno ekipo, kajti ob morebitnem presenečenju v prvi tekmi nas mora biti več,« je dodal Delamea. MITJA KNEZ Foto: SHERPA V Kobaridu je dvakrat zadel Matej Banovšek (v rdečem dresu). Aljaž Podjed iz Centra za usposabljanje, varstvo in delo Dobrna se je očitno zelo dobro zavedal, po kaj se odpravlja na svetovno zimsko specialno olimpijado v ZDA, saj je že pred odhodom čez lužo dejal, da se bo domov vrnil z zlato medaljo. Njegove napovedi so se uresničile. Še več! Domov je v nedeljo zvečer prinesel kar dve zlati medalji. Uspešen je bil tudi drugi tekmovalec s Celjskega - Sandi Boršič iz Centra za varstvo in delo Golovec, ki si je prismučal dva brona. Tudi Sandi je napovedal, da se bo vrnil z medaljo. Aljaž Podjed je tekmoval v teku na smučeh na 50 in 100 metrov. V obeh disciplinah je bil v svoji skupini najhitrejši, v zgodovino letošnje specialne olimpijade pa se je z dvema zlatima kolajnama zapisal tudi med najuspešnejše slovenske tekmovalce. »Domov se je vrnil presrečen. Prizor, ko je celotna slovenska reprezentanca v nedeljo zvečer z letala stopila z medaljami okrog vratu, je bil nepozaben. Za športnike so na letališču pripravili lep sprejem in čeprav je bil Aljaž utrujen od tekmovanj in dolge poti, je nato doma proslavljal še dolgo v noč,« je povedala njegova mama Damijana Podjed. Včerajšnji dan je Aljaž izkoristil za počitek, danes pa se vrača v CUDV Dobrna, kjer bodo zanj prihodnji ponedeljek pripravili poseben sprejem. Nad Aljaževim uspehom je navdušen tudi njegov trener mag. Tine Kovačič: »Aljaževa odlična uvrstitev je rezultat in potrditev vloženega truda na treningih. Bil je resnično v izvrstni formi in je gladko po-metel s konkurenco. Deležen je bil tudi velike medijske pozornosti, kar mu je zelo uga- jalo. Bil je pravi mojster koketiranja s kamerami.« »Naporno je bilo« Sandi Boršič se še niti dobro ni odpočil, ko je skupaj s prijatelji s Centra za varstvo in delo Golovec, mamo in nečakom poveselil. »Bilo je lepo, pa vendar tudi zelo naporno. Na poti nazaj smo zamenjali kar tri letala. Sem kar vesel, da sem spet doma,« je včeraj ob sprejemu povedal Sandi. »To sicer še ne pomeni, da ne bi še kam šel, če bom le lahko,« je hitro dodal. Njegove prijatelje, ki so mu najprej od srce čestitali, pa je zanimalo, od kod mu kar dve medalji. Vse do včeraj so vsi pričakovali, da se bo San-diju okoli vratu svetila ena medalja. »Eno medaljo sem si priboril v veleslalomu, drugo v super veleslalomu,« je še povedal, nato pa zaplesal na zvoke »frajtonarice«. »Tret- jega in četrtega marca bo Sandi znova tekmoval, tokrat na državnih specialnih igrah,« je dodala njegova mentorica Barbara Bizjak Žerjav, ki je bila tudi sama presenečena nad kar dvema medaljama. Ker sta bila včeraj oba tekmovalca še precej utrujena od poti, bosta več vtisov s prijatelji delila v prihodnjih dneh. Od tega, kakšna je Amerika, do tega, kako lepo je stati na zmagovalnih stopničkah. BOJANA AVGUŠTINČIČ ROZMARI PETEK Slovenska reprezentanca je na letošnji svetovni zimski specialni olimpijadi (od 7. do 13. februarja) v ZDA skupno osvojila 27 medalj, in sicer 10 zlatih, 8 srebrnih in 9 bronastih. Tekmovalo je 17 športnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Aljaž Podjed je napovedal eno zlato medaljo, domov pa se je vrnil kar z dvema. Tekmoval je v teku na smučeh. Ob njem je njegov mentor Tine Kovačič. St. 12 - 350. februar 2009 POROČEVALCI 15 0TR05KI ČA50PI5 Natečaj za najboljši učni plakat Št. 13 - 17. februar 2009 Srednja šola za elektrotehniko in kemijo Šolskega centra Celje v okviru praznovanja petdesete obletnice šole in celjska podružnica Bralnega društva Slovenije razpisujeta natečaj za najboljši učni plakat. Natečaj je namenjen spodbujanju ustvarjalnosti učencev/dijakov in motivaciji za učenje. Učni plakat naj bi služil kot pripomoček za učenje, iskanje bistva v učni snovi, povzemanje, lahko pa je tudi privlačno in nazorno učilo. Plakati bodo ocenjeni s strokovnega in estetskega vidika. V oceni bosta upoštevani izdelava in osnutek govorne predstavitve. Trije najboljši osnovnošolski in trije najboljši srednješolski plakati bodo predstavljeni na Šolskem centru Celje 5. junija 2009 in na posvetovanju Bralnega društva Slovenije v Ljubljani ob Logotip Boštjana Dečmana dnevu pismenosti (8. septembra 2009). Avtorici projekta Irena Sojč in dr. Tanja Jelenko, profesorici na Srednji šoli za elektrotehniko in kemijo Šolskega centra Celje, poskušata spodbujati ustvarjalno učenje, povezovanje različnih znanj, sodelovanje mentorjev in učencev/dijakov ter estetsko izražanje. K natečaju so bile po- vabljene vse osnovne in srednje šole na Slovenskem. Projekt je na Srednji šoli za elektrotehniko in kemijo zaživel, saj zanimivi plakati že več let nastajajo v Mavrični delavnici, ki jo vodi Anka Dečman, in v Angleški delavnici pod vodstvom Irene Sojč. Logotip za projekt Ustvarjalnost za učenje je nastajal v Angleški delavnici, najbolj dodelan pa je bil logotip dijaka drugega letnika Srednje šole za elektrotehniko in kemijo, smer računalništvo, Boštjana Dečmana. Avtorici projekta upata, da bo projekt našel svoje mesto v slovenskem prostoru in bo nudil osnovo za spodbujanje ustvarjalnosti, uporabo znanja in medpredmetno povezovanje; učence in dijake pa spodbudil k soustvarjanju kakovostnejšega pouka in učil. NP Srečanja planinskih upokojencev se je udeležil tudi šentjurski župan mag. Štefan Tisel. Kovač ostaja na čelu Na nedavnem srečanju Društva upokojencev Planina pri Sevnici, ki združuje kar 230 članov, se jih je zbralo več kot polovica. Zbor je bil še toliko pomembnejši, saj so med drugimi morah potrditi tudi novega predsednika. Po pričakovanju so vodenje v še enem mandatu zaupali dosedanjemu prizadevnemu predsedniku Janku Kovaču. Njihove lanske aktivnosti so bile v znamenju različnih druženj, vse od izletov, udeležb na tradicionalnih prireditvah doma in po Sloveniji do prireditev v domačem kraju. Avgusta so se odpravili celo preko me- je na romanje na Višale. Zelo dobro in številčno sodelovanje se je izkazalo tudi na martino-vanju, ki so ga pripravili vDobju in iz svojih vrst izbrali vinsko kraljico. Za rekreacijo skrbijo s sprehodi po slikovitih bližnjih gričih, nekaj članic pa se redno udeležuje odbojke v telovadnici OŠ Planina. Prav posebno in pohvale vredno nalogo opravlja skupina upokojencev, ki obiskuje člane na domovih. Ob jubilejih in ob kon- cu leta se jih spomnijo s skromnim darilom in vzpodbudnim nasmehom na obrazu. Predsednik Janko Kovač se je na koncu poročila vsem članom UO in ostalim zahvalil za dobro sodelovanje in obljubil, da bodo s podobnimi aktivnostmi nadaljevali tudi letos. Kot je poudaril, se veseli nadaljnjega vodenja društva, »saj so planinski upokojenci najboljša in najbolj hvaležna publika kar jih poznam.« MAJDA REZEC Kulturno do narave Malčki vrtca Mavrica Vojnik so morebiti res še premajhni, da bi vedeli, kakšen praznik Slovenci praznujemo 8. februarja. Prav dobro pa vedo, kakšno je kulturno obnašanje v našem vsakdanu. Besede hvala, prosim pa niso vse, kar vedo o kulturi - vedo namreč, da se moramo tudi do narave in okolice kulturno obnašati. Zato ni presenetljivo, da so kulturni praznik v Mavrici počastili v tem duhu. Pripravili so razstavo Moja prva slikanica, v kateri so otroci z risbami opisali poizkuse, ki so jih prej naredili s svojima vzgojiteljicama Magdo Šrekl in Olgo Močenik. Poleg spoštljivega odnosa do narave in vsega, kar nam daje, so se naučili tudi, kako izdelamo slikanico. Vsak otrok je namreč poizkuse naslikal ter tako izdelal čisto svojo slikanico. Medtem ko je ena skupina otrok eksperimentirala, so se drugi pod vodstvom vzgojiteljic Irene Fevžar in Irene Str-nad osredotočili na zdravilne moči, ki jih lahko dobimo od narave. In tudi pri na prvi pogled tako dolgočasnih stvareh, kot je sušenje čajčkov, so otroci neizmerno uživali, obenem pa se marsičesa naučili. Med drugim, da so tudi zdravilni čaji lahko izjemno dobrega okusa. Kultura je, kot menijo malčki v Mavrici, tudi v kulturnem obnašanju do narave. In ker so bili malčki tako pridni pri pripravi razstave, ki si jo lahko še ogledate v Knjižnici Vojnik, jim je društvo Smeško (društvo vzgojiteljev Ljudske univerze Celje) ob koncu pripravilo še lutkovno predstavo. RP večera, otroški in mladinski pisatelj Primož Suhodolčan. Učenci so skozi zanimiv program pokazali, kako prijateljstva in ljubezni ne more izničiti nobena sila. Ob tej priložnosti je izšla tudi letošnja prva številka šolskega glasila Bela vrana. V Občinski knjižnici Vransko so ob prazniku kot zaključek večdnevnih dogodkov odprli razstavo Grad Žov-nek - zgodbe o transformaciji prostora, ki je sicer bila na ogled že v več krajih, vendar so ji v Kulturno zgodovinskem društvu Žovnek Braslovče lani dodali še arheološki del, tako da je na Vranskem razstava prvič v tolikšnem obsegu. Razstavljenih je kar 70 eksponatov. Po razstavi, ki bo v knjižnici na ogled mesec dni, je obiskovalce popeljal predsednik društva Franc Kralj. TT Otroci so razstavo pripravili v Knjižnici Vojnik. Ne samo lepa knjiga V mesecu februarju tudi na POŠ Trje veliko govorimo o kulturi. Beseda kultura izvira iz latinščine in pomeni celoto materialnih in nematerialnih stvaritev pa knjiga, ampak mnogo več. Kultura je tudi umetniška slika, dobra glasba, dober film, gledališka predstava, čut za vse lepo v naravi, lep odnos do sočloveka in spoštovanje zgodovine našega naroda. Ob kulturnem prazniku smo v avli šole uredili tudi pano o Francetu Prešernu ter prikazali nekaj zanimivih portretov in zanimivosti iz njegovega življenja. Ta dan so bih učenci 1. razreda POŠ Trje tudi sprejeti v šolsko kulturno društvo. V teh dneh, ko slavimo Prešernov dan, poskrbimo tudi za našo kulturno notranjost, da bo grela nas same, predvsem pa ljudi okoli nas. MATEJA BREZNIK Za kulturo ti V Osnovni šoli Vransko -Tabor so slovenski kulturni praznik obeležili s podelitvijo bralnih značk in Uterarnim večerom ter razstavo o gradu Žovnek. Bralno značko je prejelo 97 učencem od 6. do 9. razreda, ii ljubezen in prav vsi učenci šole pa so si ogledali gledališko predstavo Intervju s Primožem Trubarjem v priredbi Marjana Ma-rinška in Petre Kordiš. Na tradicionalnem literarnem večeru so govorili o ljubezni in prijateljstvu, kar je bila tudi te- prijateljstvo ma tedna otroka. Na šoli vsako leto razpišejo literarni in likovni natečaj, letos so učenci še prav posebno pridno ustvarjali, saj je sodelovala skoraj cela šola. Zaslužene pohvale in nagrade sta jim podelila ravnateljica Majda Piki in gost Pisatelj Primož Suhodolčan med vranskimi učenci človeške družbe, od znanosti do tehnologije, ideologije in religije. Najpogosteje v vsakdanjem življenju povezujemo kulturo z omikanostjo, izobrazbo in umetnostjo. Učenci POŠ Trje so ugotavljali, kaj je to kultura, v gledališki igri z naslovom France Prešeren med nami. Učenci so predstavo uprizorili za učence POŠ Trje in otroke iz vrtca Trje, nato pa še na predvečer kulturnega praznika pred nočnim pohodom na Šentjungert. Učenci so ugotovili, da kultura ni samo le- Ob slovenskem kulturnem prazniku so se Francetu Prešerni poklonili tudi učenci 1. razreda POŠ Trje in bili sprejeti v šolsko kulturno društvo. 16 NASVETI 1811 flBIIX Katere gobe rastejo pozimi? Vsak, ki mu povem, da gobe rastejo tudi pozimi, se najprej prisrčno nasmeje, potem razmisli in nato čisto pazljivo le vpraša: »Ali res raste kaj tudi pozimi? Ja, kaj pa?« Letošnjo zimo sta rasli dve tipični zimski vrsti, to sta zimska panjevka (Flammu-lina velutipes) in zvončkulja-sta čeladica (Mycena tintin-nabulum, ki bi ji mnogo bolj ustrezalo ime zimska čeladica, saj raste čisto sredi zime), opazili pa smo ju decembra in januarja. Panjevk je bilo celo zelo veliko, čeladic pa nekaj, manj kot prejšnja leta. Obe vrsti sta se prilagodili življenju v hladnejšem času, vendar ju nikakor ne bomo našli ob hudem mrazu ali visokem snegu. Požene-ta pri odjugi. Eno najdemo na živih drevesih, drugo na starih bukovih štorih. Takoj ko pa temperature zrastejo nad 8 - 10 stopinj, pa obe vrsti prenehata rasti. O zimski panjevki sem že pisala, zato bom tokrat opisala in predstavila izredno lepo in zanimivo čeladico (Mycena). Zvončkuljasta čeladica (Mycena tintinnabulum) je tipična goba zimskega časa. Klobuk ima premera 1 do 2 cm, v mladosti je najprej zvončaste oblike, nato se razširi, razpre in na robovih rahlo zaviha navzgor, na sredini pa ostane rahla temnejša grbica. Rob in cel klobuk je močno radialno narebran. V mladosti je svetlo rjave do svet- lo sive barve, odrasel rjave do sivo rjave, pogosto rdečkasto rjave barve, pri suhem vremenu tudi srebrno sive barve. Z listjem pokriti primerki ostanejo lahko ves čas belkasti. Kožica je ob vlažnem vremenu lepljiva in močno svetleča. Lističi so belkasto sive barve, v starosti z rahlim rožnatim pridihom. So široki, različno dolgi in se rahlo spuščajo po betu navzdol. Bet je tanek, v mladosti belkaste barve, s starostjo pa postaja sivkasto rjav z belkastim zgornjim delom (pod klobukom). V dnišču lahko pogosto opazimo ostanke miceli-ja v obliki belih nitk. Meso je tanko, krhko in bele barve. Gobica ima rahel vonj in okus po zemlji (bolj po štoru) in je neužitna. Lahko rečemo, da je zaradi svoje majhnosti nepomembna za uživanje. Ponekod v Sloveniji in tudi v Evropi je sploh ne najdemo, ponekod pa je precej pogosta. In tako sem doživela, da me je nek italijanski mikolog, ki je pisal knjigo o čeladicah, zaprosil za slike in osuške mojih zvončkulja-stih čeladic, ki jih je videl na naši spletni strani (www.drus-tvo-bisernica.si). Pri nas je kar pogosta in zato zelo čuvamo prostore, kjer raste, saj nikoli ne vemo, kdaj bi se lahko našel nekdo, ki bi določen prostor nalašč opustošil. Slovenci smo evropski (če ne celo svetovni) prvaki v nabiranju gob in na zadnjem mestu po kulturi nabiranja in kulturi v naravi nasploh! Vendar, nekoč bo prav gotovo prišel čas, ko bomo vsi morali zelo paziti, kam se bomo podali in predvsem, kaj bomo v naravi počeli. ANA IVANOVIČ Zvončkuljasta čeladica v mladosti Odrasla zvončkuljasta čeladica Kaj nam govori telo v spolnosti? Dandanes se veliko govori in piše o spolnosti, predvsem o različnih tehnikah, ki naj bi pripomogle k boljši spolnosti in posledično k boljšemu partnerskemu odnosu. Pa je temu res tako? Ljudje prepogosto ločujejo spolnost od odnosa, kar na koncu privede do praznine, bolečine in razočaranja. Gradnja partnerskega odnosa Spolnost je vedno del odnosa in da bi bila lahko osrečujoča, je najprej potrebno izgraditi odnos. Temelj vsakega odnosa je sočutje, kar pa najprej zahteva, da se partnerja čutita ljubljena, spoštovana in sprejeta. Pogoj za slednje je, da lahko v zaupanju in iskrenosti drug drugemu spregovorita o svojih lepih in tudi manj lepih plateh, tvegata drugemu razkriti svoje želje, hrepenenja, strahove, bolečine in razočaranje. -.V; _ BLIZINA družinski inštitut info@blizina.si, www.blizina.si 03/492-55-80 Ko telo spregovori Sleherni posameznik si želi biti ljubljen, hoten in željen če v partnerskem odnosu ni tiste bližine in pripadnosti, bo želel le-to iztisniti iz telesa. Nekaj časa mogoče še gre, vendar pa telo slej ko prej zablo-kira. Mogoče se bo ženska na začetku izgovorila na glavobole, celo stisnila zobe in »potrpela« tistih nekaj minut, mogoče celo zaigrala orgazem, vse pa v strahu, da partner ne bi odšel. Grozno ji je, ker je moški ne privlači več, po drugi strani pa ji je brez spolnih odnosov še bolj grozno, ker pogreša nežnost, dotik telesa in pripadnost. Ko moški čuti, da je partnerka z njim samo polovično, se počuti neželenega in neljubljenega. Misli, da ga zavrača, ker ga ne želi več. Lahko se bo umaknil v užaljenost, kjer bo želel s samozadovoljevanjem dokazati, da nikogar ne potrebuje. Tako se oba počutita grozno, vendar si tega ne znata oz. ne zmoreta povedati. Mogoče bosta iskala rešitev v novih položajih in tehnikah in tako postala drug drugemu samo še sredstvo za zadovoljitev potreb. Pogosto se tudi zgodi, da bo ženski telo reklo ne, vendar pa bo po prigovarjanju in strahu pred zavrnitvijo privolila. Kasneje se bo počutila ponižano in osramočeno in tudi partner se bo počutil zlorabljenega. Kadar gre za odsotnost nežnosti in je teža na tehniki, gre vedno za zlorabo. Partnerja si lahko mečeta pesek v oči, se trudita prikriti nezadovoljstvo, vendar pa telo nikoli ne laže in vedno terja resnico. V kolikor telesa ne poslušaš, te »izda«, zboli. Telo nam s svojimi odzivi vedno sporoča, da je potrebno nekaj spremeniti. Iskren pogovor Kadar se partnerja nista sposobna odkrito in iskreno pogovarjati o svojem odnosu, tudi telesnem, o tem, kar čutita in doživljata drug ob drugem, se pričneta čustveno oddaljevati. Telo tako lahko postane poligon za neubesedena čutenja, iz odnosa se izgubi spoštovanje in na plan udari praznina. Takrat je čas, da se iskreno pogovorita o svojem odnosu. Pogovor lahko privede v konflikte, vendar če ne bosta vztrajala, bo med njima zazijal še hujši prepad, kjer se bosta popolnoma oddaljila. SARA JEREBIC radiocelj » na štirih frekvencah www.radiocelje.com jjj^--- Št. 13-17. februar 2009 : ovitednik.com ROŽICE IN ČAJČKI Trpotec pomirja kašelj V ljudskem zdravilstvu velja celilec, ovčji jezik, žil-njak, pripotec, celec, žepi-nec, pripotnik, kozja rebr-ca, ozki protek - kot ozko-listnemu trpotcu (Plantago lanceolata) pravijo ljudski jeziki - še vedno za eno najbolj učinkovitih zdravil, ki nam jih daje narava. Med drugim pomirja suh in dražeč kašelj, ki spremlja prehladna obolenja in druga vnetja dihal. Blaži tudi suh kašelj kadilcev. Indijanci so trpotec imenovali noga belega človeka, pa tudi kačja trava, saj je veljal za učinkovit protistrup pri pikih. Z njim so se že pred tremi tisočletji zdravili Kitajci. Grki in Rimljani so ga s pridom uporabljali za celjenje ran in zdravljenje kožnih okužb. V srednjem veku so ga priporočali pri 24 obolenjih. Zdravilne učinke poleg ozkolistnega premore še ši-rokolistni oziroma veliki (Plantago major), pa tudi srednji trpotec (Plantago media). Ljudsko zdravilstvo je z ozkolistnim in širokolist-nim trpotcem od nekdaj zdravilo rane, ustavljalo krvavitve in pospeševalo celjenje. Zmečkane liste so polagali na pike in ugrize, opekline, urez-nine, razjede, izvine, podplutbe in hemoroide. S trpot-čevim poparkom so izpirali vnete oči in očesne veke. Tr-potčev čaj blaži tudi želodčne in črevesne okužbe in bolezni sečil kot so vnetje mehurja, bolezni prostate in vnetje sečevoda. Trpotec slovi zlasti kot izjemno naravno pomagalo zoper obolenja dihalnih poti. S pripravki iz njegovih listov pomirjamo suh in dražeč kašelj, ki spremlja prehladna obolenja in draga vnetja dihal. S trpotčevim sirupom ali čajem izboljšamo izloča- £ Piše: PAVLA KLINER nje sluzi in izkašljevanje. Uporabljamo ga pri katarjih pljučnih vršičkov, vnetju sluznice ustne votline in žrela, pljučni astmi. Trpotec kaže svoje moči tudi pri lajšanju suhega kašlja kadilcev. Vsebuje snovi, ki delujejo kot antibiotik ter tako pomagajo tudi pri vročinskih pljučnih in bronhialnih boleznih. Čaj pripravimo kot popa-rek: 2 žlički zrezanih trpot-čevih listov prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati 10 minut in precedimo. Na dan pijemo po 2-3 skodelice z medom oslajenega čaja. Ker je prijetnega okusa, ga radi pijejo tudi malčki. Sirup kupimo v lekarni ali pa ga pripravimo sami: v kozarec položimo sveže, narezane liste trpotca, nanje na-sujemo plast sladkorja in postopek ponavljamo tako dolgo, da je kozarec poln. Dobro zapremo in postavimo na sonce za 3 tedne. Ko se sladkor stopi, nastane temna tekočina, ki jo precedimo in natočimo v primerne kozarčke. Trpotec se obnese tudi v čajnih mešanicah. 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT mmnmjavmmm www.pirnat.si ^ Dr. Pimat d.o.o.. Razlagova 29, Maribor ^J Čas vlomov in tatvin V petek okoli poldneva je bilo v Prešernovi ulici v Celju vlomljeno v pisarniške pro- £ store trgovine. Vlomilec je odnesel prenosni računalnik, vreden 900 evrov. Le dve uri O kasneje je na Mariborski cesti, prav tako v Celju, nekdo vlomil v osebno vozilo. Iz njega u je odtujil avtoradio v vrednosti 220 evrov. Ta vlom je bil le začetek nato še sedmih