-----    186    -----
Kmetijstvo.
Preosnova davkov.
Preosnova davkov se tiče le direktnih davkov, to je kmetijskega, hišnega, pridobitninskega in dohodninskega davka. Indirektni davki ostanejo nespremenjeni. Pred vsem se odpravijo sedaj veljavni pridobninski in dohodninski davek in se zamenita z novimi davki, ki bodo pravičneje razdeljevali bremena.
Vpeljali se bodo splošni pridobninski davek, pri-dobninskih davek delniških družeb in sploh vseh podjetjih, katera morajo po zakonu javne račune predlagati, potem rentni davek, davek od plač in progresivni dohodninski davek. Poslednji davek se plačuje od čistega dohodka, dočim se sedanji davki plačujejo od kosmatega dohodka,   brez ozira   na stroške,   obresti za  dolgove itd.
Sedanji pridobninski davek je že zastaran. Izvira že iz leta 1812. Po tedaj izdanem patentu se ločijo štiri obrtne vrste: 1.) tovarnarji; 2.) trgovci s posebnim oddelkom za veletrgovce; 3.) umetnija in obrt vštevši kra-merje in krošnjarje; 4.) službeni obrt s pododdelki: a) poduk, b) posredovaistvo, c) prevažanje ljudij in blaga.
Pri tovarnah in veletrgovinah se ni na to oziralo, če so v velicih mestih ali malih krajih, pri druzih obrtih so se pa vpeljaie posebne tarife. 1.) za Dunaj z okolico; 2.) za Bolzanj, Brno, Gradec, Inomost, Levov, Line, Ljubljano, Prago, Trident in Zader ; 3.) za kraje s 4000 in več prebivalci; 4.) za kraje s 1000 do 4000 ; in 5.) za kraje pod 1000 prebivalcev. Redni pridobninski davek se začenja z 2 gld. 10 kr., na Tirolskem s 1 gld. 5 kr. in povišuje do 1575 gld. K rednemu davku prišteje se leto 1859. vpeljana vojna priklada, pozneje so se pa vpeljale še druge priklade, tako da se je ta davek ž njimi skoro podvojil. Ta davek se plačuje za pol leta naprej.
-----    187    -----
Dohodninski davek se je pa 1849. leta bil začasno vpeljal in je potem začasno ostal 45 let. Ta davek deli se v tri razrede. Prvi razred se tiče dohodkov podjetij in obrtov, ki plačujejo že pridobninski davek, izimši najnižje stopinje tega davka, nadalje dohodke rudnikov in fužin in dohodke najemnikov od najemnin. V drugi razred so uvrsteni dohodki iz del in služeb, katere niso podvržene pridobninskemu davku, potem letni dohodki pre-skrbnin in življenskih zavarovalnin. Po tretjem razredu so obdačeni dohodki obresti od posojil, letni dohodki, kateri se zmatrajo kot obresti naloženega kapitala, dohodki   hranilnic, oskrbovalnic in vzajemnih   zavarovalnic.
Obrtniki, kateri niso uvrščeni v najnižje vrste, plačujejo torej sedaj pridobninski in dohodninski davek. Znašati bi moral 5 °/0 čistega dohodka, v resnici pa znaša vkupe z raznimi prikladami 8 5 do 10% čistega dobička. Če pa podjetje nima čistega dobička, se pa mora najmanj jedno tretjino svote pridobninskega davka dohodninskega davka plačati. Po tretjem razredu se bi moral plačevati davek od rent po 10%, a tu je pa toliko izjem, 4a se ta davek le redkokdaj plačuje.
Davčna reforma je potrebna, ker sedanja vredba davkov ni več času primerna. Z njo se pa ne mislijo v prvi vrsti povišati državni dohodki, temveč le bremena pravičneje razdeliti.                                    (Dalje sledi.)
------    197    ------
Kmetijstvo.
Preosnova davkov.
(Dalje.)
Državna uprava računa na to, da bi drugo leto, ko ima stopiti novi davčni zakon v veljavo pridobit-ninski in dohodninski davek znašala 46,142.000 gld., ako bi ostala sedanja davčna uredba. Novi davki, to je občni pridobninski davek, davek od delniških dru-žeb, progresivni osobni davek in davek od plač, bi pa znašal najmanj 57,741.000, največ 66,144.000 gld. Seveda te številke niso povse zanesljive.
Ker pa vlada ne misli povikšavati z davčno reformo državi dohodkov, temveč hoče le davek pravičneje razdeliti, bi se to, kolikor bi novi davki presegali sedanje, razdelilo mej davkoplačevalce. Ponižal bi se nekoliko hišni in zemljiški davek, pridob-karina za najnižje davkoplačevalce, nekaj bi se od-kazalo posamičnim deželam in delniškim družbam bi se nekoliko davek znižal, ko bi vspeh novih davkov bil ugoden. Posamičnim deželam se bode le kedaj dalo nekoliko od doneska direktnih ^državnih davkov, če se odreko, da se bodo pobirale pri klade na novi osobni davek. Zemljiški davek se bode znižal za najmanj 10% in za največ 15%. Sedaj se plačuje zemljiškega davka 37 72 milijona goldinarjev na leto, potem pa bi se ga 31 4/6 do 33 3/4.
Hišni davek se bode ponižal za 10% do 121/a%, torej vkupe za 3,416.000 do 4,270.000 gld. na leto.
Vpeljala se bodo nova določila glede določitve davkov. Dosedaj so pridobninskš in dohodninske davke določevale davčne oblasti in v ta namen imele najete skrivne poizvedovalce, da so jim naznanjali, koliko ima kdo dohodkov. Po novi davčni uredbi bodo pa davek določevale posebne komisije, v katere bode polovico članov imenoval finančni minister, polovico jih pa bodo volili davkoplačevalci sami.
Pridobitninski 8 davek, ki bode obsegal sedanji pridobitninski in dohodninski davek, bode se znižal za 20 %, oziroma celo 25 %. Ponižaval se bode pa davek le nižjim in srednjim obrtnikom, večjim pa ne. Revni obrtniki, ki delajo največ z jednim delavcem ali učencem, bodo se mogli obrtnega davka popolnoma oprostiti.
Sedaj plačujejo uradniki in nastavljenci dohodninski davek II. razreda. Če nimajo 630 gld. dohodkov so davka oproščeni, do 1050 gld. plačujejo 1 % davka od dohodka, potem pa od vsacih 1050 gld. jeden odstotek več. Od sedaj bodo uradniki s plačo od 630 do 3200 gld. plačevali osebni dohodninski davek, uradniki, ki imajo pa višjo plačo, bodo plačevali še poseben davek od plače. Davki, ki jih bodo uradniki v bodoče plačevali, bodo nižji od sedanjih davkov.
Dosedaj so   bili prosti davka živeči   od obresti
kapitalov plačevati bi bili sicer morali dohodninski davek, a večini državnih papirjev je zagotovljeno oproščenje davka, in zatorej ni bilo obdavčenje mogoče. Poleg tega pa davčne oblasti za take ljudi niso mogle izvedeti. Sedaj bodo pa taki ljudje morali plačevati osebni davek. Napovedati bodo morali svoje dohodke in bodo davčne cenilne komisije jim odločile davek.
Delniške družbe, zavarovalnice itd. sedaj plačujejo pridobninski in dohodninski davek, v bodoče bodo plačevale le jeden davek, ki se bode odločil po čistem dohodku. Če ne bode imelo podjetje čistega dohodka, se bode naložil majhen davek na kapital, ki je vložen v podjetje. Tistim zavodom, ki imajo le človekoljuben namen, in ne merijo na dobiček, se bodo dovoljevale olajšave od davka ali pa celo oprostitve.
Osebni davek, ki se vpelje se bode začenjal za navadne ljudi pri dohodkih s 600, za uradnike pri dohodkih s 630 gld. in se bode pri višjih dohodkih odmerjal po višji ceni. Tisti, ki ima 600 gld. dohodka bode plačeval od vsacih 100 gld. dohodkov 60 kr., tisti pa, ki ima 4200 gld. dohodkov, bode plačeval od vsacih 100 gld. 2 gld. 70 kr. in tisti, ki ima 48.000 gld. dohodka, bode plačeval od vsacih 100 gld. 3 gld. 90 kr.                                                      (Dalje sledi.)
___    198    -----
—  215   —
Kmetijstvo.
^        ¦ ™         »         w         w         w         w         w         v         »         •         »         »         »         »         »         t         t         t         »         w          w          w         v         t         »         p-        ^-       w        V         V       ^W       ^w         v        ^w       ^W       ^W^     ^^^     ^^          —
Preosnova davkov.
(Dalje.)
Nov pridobitninski davek bode kontigentiran davek, to je država bode določila za vsako leto, kolikor jej mora ta davek donašati in potem se bode pa na davkoplačevalce ta svota razdelila. Po sedanjem zakonu pa ni bilo ničesa določenega, koliko mora ta davek znašati. Za prvo davčno dobo se bode pridobninski davek določil na 17,732.000 gld., potem se bode pa vsaki dve leti za 2.4°/0 povekšal. To bode trpelo najdalje do 1907. leta, kadar se bode davek na novo zakonito uredil.
Vlada to naraščanje davka utemeljuje s tem, da se obrtniki vedno množe in obstoječe trgovine vedno bolj napredujejo. To je pa le deloma resnično, nekateri obrti pa celo hitro propadajo. Tudi ne more nikdo vedeti, če bodo bodočih deset let obrtnije napredovale. Zaradi tega se nam zdi to naraščanje davka neutemeljeno.
Davkoplačevalci se glede pridobitninskega davka razdele v štiri razrede. V prvi razred pridejo tisti ob-dačenci, katerim se predpiše nad 1000 gld. davka, v drugi razred tisti, ki plačujejo nad 150 do 1000 gld., v tretji, ki plačujejo nad 30 do 150, in v četrti razred pa tisti, ki ne plačujejo čez 30 gld. letnega davka.
V te razrede se za prvo davčno dobo uvrste vse one osebe, ki so plačevale prejšnje leto pridobitninski ali pa dohodninski davek prvega in druzega razreda od podjetja ali posla, od katerega bode po novem zakonu plačevati pridobitnino. Izvzeti bodo pa krošnjarji in potujoči obrtniki, za katere bodo veljale druge določbe. Od oseb, ki  plačujejo sedanji  dohodninski  davek druzega razreda
pridejo v poštev zlasti pisatelji, umetniki, zdravniki, ži-vinozdravniki, babice in osebe, ki dajo zasebni pouk, nadalje tobačni trafikantje, prodajalci kolekov, poštarji in loterijski kolektantje.
Za prvi in drugi razred pridobninskega davka se bodo napravili pridobninski davčni okraji, ki se bodo vjemali z okoliši trgovinskih zbornic. Finančni minister bode smel iz več okolišev trgovskih zbornic jedne dežele narediti jeden davčni okoliš, a smel bode pa tudi okoliš kake trgovske zbornice razdeliti v več okolišev. Za prvi in drugi razred pridobninskega davka bodo davčni okoliši mesta, ki imajo nad 20.000 prebivalcev in pa sedanji politični okraji. Mesta, ki imajo svoje statute, a nimajo 20.000 prebivalcev, se uvrste v okoliš političnega okraja njih okolice. Tudi v tem oziru bode finančni minister smel ukreniti kake premembe.
Davkoplačevalci vsacega razreda v kakem davčnem okoliši bodo davčne družbe. Finančni minister bode pa vendar smel, kolikor bode šlo za obdačence 1. in 2. razreda, gotove vrste obdavčenih podjetij istega davčnega razreda v istem trgovsko-zborničnem okoliši združiti v posebne davčne družbe. Obdavčence uvrste v družbe davčna oblastva I. instance. Proti temu uvrščenju se bode mogoče pritožiti na deželno finančno oblastvo.
Za vsako davčno družbo se bode imenovala posebna pridobninskodavčna komisija. Predsednika in podpredsednika tem komisijam bode imenoval finančni minister. Tudi bode finančni minister smel koga imenovati za predsednika več takim komisijam. Polovico članov finančne komisije bode imenoval finančni minister, druge bodo pa volili davkoplačevalci. Finančni minister bode tudi določil, koliko članov naj ima vsaka komisija.
Za vsako deželo bode še posebna komisija. Ta komisija bode imela odločevati o pritožbah proti odmerjenju davkov po prvi komisiji. Poleg tega bode deželna komisija smela povedati svoje mnenje in staviti predloge, kako naj se razdeli davek na posamične davčne družbe. Število članov deželne komisije določil bode finančni minister. Polovico njenih članov bode imenoval finančni minister, drugo polovico, bode pa volil deželni zbor iz mej oseb, ki morajo pridobitninski davek plačevati in sicer kolikor je moč jednako število iz vseh štirih davčnih razredov. Predsednika in njegovega namestnika imenuje finančni minister.                                      (Dalje sledi.)
------    216    ------
-----    225    -----
Kmetijstvo.
Preosnova davkov.
(Dalje.)
Pri volitvah v deželno pridobninsko davčno komisijo bode smel voliti deželni zbor tudi osebe, ki niso deželni poslanci, ako plačujejo pridobninski davek.
V komisije posamičnih okolišev volijo člani prvega in druzega pridobninskodavčnega razreda neposredno ravno tako tudi obdavčenci tretjega in četrtega razreda v onih mestih, ki so zase pridobninskodavčni okoliš. V vseh drugih slučajih voli se po volilnih možeh. Na vsacih dvajset tacih davkoplačevalcev pride jeden volilen mož. Voliti se more osebno, ali pa s tem, da se pošlje izpolnjena glasovnica volilnemu komisarju. Voliti se bodo smeli le tisti moški plačevalci pridobninskega davka, ki so že izpolnili 24. leto in vživajo vsi državljanske in politične pravice. Voliti se torej ne bodo smele osebe, katere so bile kaznovane zaradi tacih zločinov, in pregre-škov, pri katerih se za določeni čas odtegnejo državljanske pravice. Ravno tako se ne smejo voliti kridatorji.
Kdor je izvoljen, mora prevzeti izvolitev.
Volitev bodo smeli odkloniti državni in deželni poslanci, osebe, ki so izpolnili 60. leto, ali katere ovirajo kake telesne hibe, in pa osebe, ki so v kaki cenilni komisiji za osebni davek.
Komisijski člani ali njih namestniki volijo ali imenujejo se navadno na štiri leta. Vsaki dve leti izstopi polovica imenovanih in polovica voljenih članov. Kateri izstopijo prvi pot, določil bode žreb. Izstopivši se zopet lahko pokličejo v komisijo.
Te komisije so sklepčne, ako je pri njih zborovanjih poleg predsednika ali njegovega namestnika vsaj polovica članov. Če prvič seja ni bila sklepčna, je druga seja sklepčna, naj pride kolikor koli članov, ako se to v povabilu omeni. Komisija odločuje z absolutno večino navzočih članov.
Če se glasovi razcepijo in se za nobeni davčni po-stavek ne dobi večina, se prištejejo glasovi za največje obdačenje k glasovom za bližnji podstavek, Če se še ne najde večina, pa se vsi ti glasovi prištejejo glasovom za sledeči nastavek, dokler se ne dobi absolutna večina. Ko bi n. pr. štela komisija dvanajst članov in bi v kakem slučaji 2 glasova za 10 gld. davka, 3 za 8 gld., 2 za 7 in
1 za 5 gld., se najprej k tistima dvema glasovoma,  ki
*
------    226    ------
sta za 10 gld. prištejejo tisti trije glasovi, ki so za osem goldinarjev davka, ker pa to znaša še le pet, se sedaj prištejeta še tista dva, ki sta za 7 gld. davka. Tako dobimo 7 glasov, torej nadpolovično večino in odločilo se bode 7 gld. davka.
Kadar bode pa šlo za obdačenje kacega komisijskega člana, njegove žene, ali pa ljudij, ki so ž njim v bližnjem sorodstvu ali svaštvu, bode dotični član moral ostaviti sejo. Predsednik mora v takem slučaji odstopiti predsedstvo svojemu namestniku ali kakemu članu.
Ravno tako se postopa, če gre za obdačenje kacega podjetja, pri katerem je kak član neposredno interesovan. Tak član mora torej ostaviti sejo.
Vsi člani dolžni so strogo molčati o vsem, kar zvedo pri komisijskih obravnavah o razmerah davkoplačevalcev.
Oni člani komisij, ki niso državni uradniki, morajo obljubiti s tem, da sežejo v roko, da bodo o tacih stvareh molčali. Načelniki in člani komisij, ki niso aktivni državni uradniki, imajo pravico, da se jim povrnejo potni stroški. Razen potnine pa člani ne dobe nobene odškodnine.
Ko bi kaka komisija se zaradi neudeležbe pri vo-litvi ali zaradi motenja volitve ne mogla sestaviti, ali če bi komisija v določenem času ne končala svojega dela, bode finančni minister njene pravice izročil predsedniku komisije.
Pri odmerjenju pridobninskega davka, bode komisija morala gledati na to, da se dobi tisti davek, kateri se bode odločil za kako davčno družbo. Nje naloga bode torej, ta davek razdeliti na posamične davkoplačevalce.
Če je pri kakem podjetji dohodek bolj delavski zaslužek in kapital dosti ne pripomore, se bode smel davek nekoliko nižje odmeriti.
Če ima kako podjetje več podružnic, se davek, če podružnice ne spadajo v isti davčni okoliš, za vsako podružnico posebej določi. Če so podružnice v istem davčnem okoliši kakor glavno podjetje, se mora davek vkupno določiti. Ravno tako se davek ne bode posebno določil pri tacih podružnicah, ki so z glavnim podjetjem tako zvezane, da se njih dohodek zase ne da določiti.
Če se v isti vršbi vrši več podjetij, kakor če se delajo šivalni stroji ali bicikli, se davek določi za vse vkupe, ali pa za vsako izdelovanje posebej. Posebno se mora to zgoditi, če obdačenec to zahteva.
Pridobitninski davek se predpiše v oni davčni občini, kjer se izvršuje podjetje. Pri stavbenih podjetjih se predpisuje davek ondu, kjer je kako vršbeno vodstvo.
Če se kaka vršba razteza na več občin, se bode razdelil davek na dotične občine potem, kolikor je vršbe v kaki občini in potem, kake stroške ta občina napravlja. Tudi Tudi obseg zemlje podjetja v posamičnih občinah se bode mogel vpoštevati.                                         (Dalje sledi.)
235
Kmetijstvo,
Preosnava davkov.
   (Dalje.)                          
Pridobninski davek odmeri se na.podiagiizpovedeb, katere morajo oddati vsi obdačenci ob začetku vsake Qb-dačevalne dobe davčnemu oblastvu prve stopinje.
236
V teh izpovedbah se bode moralo povedati, kakšna je vršba, kje je, kakšni so prostori in koliko je njih najemninska vrednost, koliko je pomočnih delavcev, koliko v podjetji vloženega kapitala in kakšne stroje in naprave da ima in koliko. Navesti se bode moralo sploh vse, iz česar bode mogoče sklepati o velikosti podjetja.
Te izpovedbe oddale se bodo pismeno ali ustno. Za pisane izpovedbe priredili se bodo posebni formularji. Če ima jeden podjetnik v jednem pridobninskodavčnem okoliši več podjetij, bode moral oddati skupne izpovedbe, a vendar opisati vršbene razmere vsake vrste posebej.
Če obdačenec ne bode pravočasno oddal izpovedbe, bodo ga še jedenkrat pozvali, in če se bi še sedaj za poziv ne zmenil, mu bode komisija uradnim potom odmerila davek. Komisija bode pa malomarnega obdačenca mogla tudi kaznovati.
Davčno oblastvo prve stopinje izroči izpovedbo ob-dačenčevo predsedniku pridobninskodavčne komisije. Pred-' sednik izpovedbe je pregleda in če je potrebno, tudi kaj poizve o posameznih vršbah, da se more potem prav odmeriti davek. Za take poizvedbe sme se posluževati tudi uradnikov, katerega prida davčno oblastvo za poročevalca, in pa posamičnih komisijskih članov, da jim izroči poročanje o obdačenju kacih gotovih obdačencev. Predsednik komisije in pa poročevalci smejo od obdačenca zahtevati kacih dopolnilnih pojasnil, in smejo tudi ogledati tovarne, delarne, zaloge itd., če je to potrebno za odmerjenje davka. V knjige pa komisija ne sme ob-dačencu gledati, če obdačenec tega sam ne ponudi. Predsednik iccMnisije bode smel za poizvedovanja zahtevati pomoč davčnega oblastva prve stopinje in političnega oldastva prve stopinje. Komisija, bode lahko tudi zahte-vda, da se zaslišijo veščaki in druge osebe, in svoje izpovedbe potrdijo s prisego pri sodišči.
Koliko pridobninskega davka pride na vsako davčno družbo, to se bode določilo prvi pot po tem, koliko starega davka so plačevali njeni člani poslednja leta. Pri v zakup danih obrtih se bode računalo le polovico davka, katerega plača zakupnik. Ker se pridobninski davek zniža za 20 <^/o, bode se odštelo od proračunene svote za drugi razred 14, za tretji 21 in za četrti 28 <>/o. Ko bi se na ta način ne dosegla svota, katera mora donašati državi pridobninski davek, se bode svota odločena vsaki davčni družbi primerno povečala. Za poznejše dobe se bode davek odmerjal po svoti, katere so plačevale družbe v prejšnjih dobah.
Davek določen vsaki družbi se razdeli mej njene člane tako, da se davčni postavki, kateri so se odmerili posamičnim davkoplačevalcem, za toliko povekšajo, ali pa za toliko ponižajo, da se doseže dotična svota.
KoUko pride davka na vsako davčno družbo, to bode določila kontingentna komisija na Dunaji. Predsednik tej komisiji bode finančni minister, ki si bode pa imenoval jednega namestnika. Poleg teh dveh bode imela komisija še 10 članov. Polovico jih bode imenoval finančni minister,  polovico jih  pa bodo volili člani deželnih ko-
misij. Večje dežele bodo volile po jednega člana, manjše pa po več vkup. Tako bode Kranjska, Koroška in Šta-jarska volili vkupe Rednega, Primorska in Dalmacija po jednega člana. Poslovila doba članov bode trajala šest let. Vsaki dve leti izstopijo dva ali trije voljeni, dva ali trije imenovani člani. Kateri izstopijo drugo in četrto leto od začetka določil bode žreb. Izstopivši se bodo zopet lahko volili ali imenovali v komisijo. Ta komisija bode smela posamičnim davčnim družbam odmeriti davek, ko bode poprej zaslišala deželno komisijo. Koncem vsake davčne dobe bode ta komisija morala preudariti, če se kaki družbi povekša ali pomanjša davek, kolikor se je pomnožilo ali pomanjšalo število podjetij v kakem kraji, ali v kolikor so se podjetja povekšala ali pomanjšala. Če kaki družbi davek povekša ali pomanjša za 20 o/o» bode za to treba dvetretjinske večine. Vsaki družbi odmerjena davčna svota, bode veljala za vso davčno dobo. Ko se bode davek odmeril, bode to naznanilo davkoplačevalcem [s plačilnim nalogom davčno oblastvo prve stopinje. V plačilnem nalogu se bode omenilo, da se ima obdačenec pravico pritožiti. Davčno oblastvo bode napravilo poseben ukaz o pridobninskem davku. V tem ukazu bode povedano, koliko plačuje vsak član kake davčne družbe davka. Ta izkaz bode 14 dnij razpoložen na ogled. Napravili se bodo tudi izvlečki iz tega izkaza, ki bodo 14 dnij pri županstvih na ogled razpoloženi. Proti odmerjenem davku se bode moč pritožiti na deželno finančno oblastvo. Smel se bode pritožiti obdačenec. Proti odločbi finančnega oblastva se bode moč pritožiti na upravno sodišče, katera pritožba ne bode imela odlagalne moči. Proti prenizkem odmerjenju ali oproščenja pridobninskega davka, se bode moral pritožiti predsednik pridobninske davčne komisije.                     (Dalje sledi.)
------    246    ------
Preosnova davkov,
(Dalje.)
Kdor bode začel novo podjetje ali otvori novo vršbo, od katere se bode moral plačevati davek, moral bode, predno ali kader začne vršbo, to naznaniti davčnemu oblastvu prve stopinje. To ne bo zadosti, če bi se zglasilo podjetje le pri obrtnem oblastvu. Zadostovalo bode pa, če se pošlje davčnemu oblastvu koleka prost prepis naznanila obrtnemu oblastvu.
Davek se začenja z začetkom tistega četrtja po koledarju, v katerem se začne vršba. Davek za taka podjetja določi davčno oblastvo prve stopinje, po tistem davčnem postavku, kakor ga je določila pridobninska davčna komisija za podobne vršbe. V prihodnji davčni dobi se pa uvrste take vršbe v davčne družbe in jim potem komisija določi davek.
Plačevanje davka neha, ako kdo obrt stalno preneha ali pa vršbo trajno in popolnoma ustavi. Dotičnik pa mora v štirih tednih naznaniti davčnemu oblastvu, da je obrt prenehal ali vršbo ustavil. Plačevanje davka neha prihodnje četrtletje.
Uradno, ne da bi se bilo kaj naznanilo, se izbriše pridobninski davek, če je dotičnik umrl ali se ne ve, kje biva, in je vršba dejanski za jedno leto ustavljena.
Če se preseli kdo s svojim podjetjem, bode moral dokazati, da je vršbo na tacem kraji s tistim dnem ustavil, ko jo je na novo začel, in davek se mu bode v novem kraji odmeril še le s sledečim četrtletjem.
Kdor prevzame od koga kako podjetje, od katerega je plačevati pridobninski davek, mora s prihodnim četrtletjem pričeti plačevati tudi davek.
V jedni davčni dobi se pravilno davek ne premeni, če se v vršbi zgode tudi kake premembe. Samo če se bistveno moti vršba, če podjetnik umrje ali zboli, ali podjetje pogori, je poškoduje po voden j ali kaka druga taka nesreča je zadene, finančno oblastvo deloma davek odpusti za jedno ali več četrtletij. Če se kako četrtletje vršba popolnoma ustavi, se tudi davek popolnoma popusti.
Davki od podjetij in obrtov, ki se mej davčno dobo osnujejo, se ne vračunajo v določen družbin kontigent, temveč jih dobi država. Ravno tako pa tudi država ne bode smela povišati davčni družbi odmerjenega davka, ko bi se zaradi davčnih odpisov ali neizterljivih davčnih zneskov ne dosegla določena svota.
Pridobninski davek se bode plačeval četrtletno naprej in sicer dne 1. januvarija, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra.
------    247    —-
Za pridobninski  davek in stranske  pristojbine  ima država postavno zastavno in prednostno pravico na podjetji pred vsemi zasebnimi  pravicami.    Če je  pri kakem podjetji več podjetnikov, vsak jamči za ves davek, ne le za svoj del.                                                 (Dalje sledi.)
------    266    ------
Preosnova davkov.
(Dalje.)
Davek za krošnjarje določil se bode po tem, kolikor nesejo stalna podobna podjetja v dotičnem kraji. Računalo se bode za krošnjarja in za vsacega njegovega pomočnika po 1 gld. 50 kr. do 15 gld.T za vožnjo žival izimši pse 3 gld. do 32 gld. Kdor bi krošnjaril po več deželah se mu bode davek nekoliko višje odmeril. Davek bodo krošnjarji morali plačevati za celo leto naprej. Davek bode odmerilo davčno oblastvo prve stopinje, proti kateri odločbi se je moč   pritožiti na deželno finančno oblastvo.
Podjetja, ki jeden del leta prodajajo na jeden, drug del leta na drugem kraji, se ne zmatrajo za krošnjarje, temveč jim določi davek pridobninska davčna komisija za vsak kraj.
Trgovcem, ki hodijo na semnje, odloči davek pristojna komisija za tisti kraj, kjer bivajo. Kmetje, ki le včasih izdelke kakšnega stranskega obrta peljejo na trg, se ne zmatrajo za take trgovce in se ne obdačijo.
Domači trgovski potovalci, kateri niso nastavljeni s stalno plačo, se zmatrajo za samostojne trgovske agente in se  ondu  obdačijo,  kjer imajo  svojo zalogo,  ali kjer
stanujejo. Trgovski potovalci, ki imajo stalno plačo, pridejo kot pomočni delavci svojih gospodarjev pri obda-čenju v poštev.
Inozemski trgovski potovalci, ko pridejo po poslu v Avstrijo, plačati bodo morali na j,leto najmanj 40 gld. Ravno tak davek bodo plačevale inozemske tvrdke, ki pošiljajo svoje potovalce v Avstrijo. V poslednjem slučaji potovalcem samim ne bode treba še posebej davka plačati. Davek odloči davčno oblastvo prve stopinje v do-tičnem okraji, kjer je inozemska tvrdka ali inozemski potovalec prosil za dovoljenje, trgovati v Avstriji. Davek se plačuje za celo leto naprej.
Potovalne zaloge se obdačijo za vsak kraj posebej, in sicer davek določi davčno oblastvo takoj za ves čas nameravane vršbe in se tudi za ves čas plačati mora. Vsako leto, v katero seže vršba, računa se za celo leto. Ta davek se ne računa v družbin kontigent.
(Dalje sledi.)
------   267    ------