Velenje vabi na tekmovanje v nedeljo je bilo v mestnem parku v Velenju veliko zboro­ vanje, ki ga je sklicala krajevna organizacija SZDL za uvod v le­ tošnje prostovoljne delovne akci­ je v šoštanjski občini. Zborovanja se je udeležilo nad 2000 ljudi, go­ vorila pa sta predsednik krajevne organizacije SZDL Jože Volk in predsednik občinskega ljudskega odbora Šoštanj Peter Sprajc, ki je istočasno tudi predsednik občin­ skega štaba za prostovoljno delo. Delavsko prosvetno društvo Svo­ boda Velenje je ob tej priliki iz­ vedlo kratek kulturni program, v katerem je sodelovala tudi njiho­ va godba na pihala. Prostovoljno delo se je začelo v ponedeljek, 3. aprila pri nadalj­ njem urejanju parka v Velenju. Računa se, da bo za njegovo do­ končno ureditev potrebno 40.000 ur prostovoljnega dela. Ta dela naj bi bila dokončana do maja meseca. Ko bo opravljeno to delo, bodo Velenjčani in Šoštanjčani začeli graditi cesto in regulirati reko Pako med Šoštanjem in Velenjem. Občinski štab za prostovoljno de­ lo računa, da bo v poldrugem letu dokončana 14 m široka asfaltira­ na cesta med obema mestoma v Šaleški dolini, ki bo tekla ob le­ vem bregru reke Pake. V tem času bo regulirana tudi Paka v njenem celotnem toku skozi Šaleško do­ lino od Šaleka do soteske Penk, zapadno od Šoštanja. To delo bo­ do opravljali prebivalci Velenja, Šoštanja in Pesja, kjer imajo že svoje krajevne štabe. Letošnje le­ to predvidevajo, da bodo zgradili nad 2 km ceste in regulirali rav­ no toliko Pake in to po 1 km od vsake strani. Za ta dela bo po­ trebno nad 230.000 prostovoljnih delovnih ur. Poziv Izvršnega odbora SZDL Jugoslavije o prostovoljnih delov­ nih akcijah članov SZDL prebi­ valcev šoštanjske občine torej ni našel nepripravljene. Še več, na nedeljskem zborovanju so pozvali vsa mesta v Sloveniji na tekmo­ vanje v prostovoljnem delu in pričakujejo, da se bodo temu po­ vabilu odzvala. V GALICIJI SO NA PRAVI POTI Pned dmevi je ibilo v Galiciji na zboru vol'ivcefv zdLo živahno. Vo­ livci so 2 izanimanjem posilušali iizvajanja predsednika sveta za prosveto in kulibuTo ot>čine Žalec, tov. Bdmunda Božička, ki je v glavnih obrisih obrazložil prepek- tivni program žalsike občine ter družbeni pilan in proračun za to leto. Z zaidovoljsitvom iso ugotovili, da bo znaten del proračunsikih sredstev odipadel tudi na tukaj­ šnje območje, saj bo za konuunal- no dejavnost v Galiciji namenjeno okrog 300.000 dim, za pnoraičunske izdaitke osnovne šoile v Galiciji pa približno 1 milijon din. Poleg tega pa je v pnogramu (za 'to leito tudi obnova 105 let stare šiole, kar bo zneslo tudi dkriog 2miliijona din. Vsekakor bodo ta sredstva dasito- jen odgovor volivcem, ki često sprašujejo, kam »gre« denar, zibran od ngihovih davkov 'in ob- činslkih ddklad. Na zborih volivcev in drulgih sestan/kih so že vsa leta največ go­ vorili o ces/tah. Galiicija namireč ne slovi isamo po dobrem sadju ob ugodnih letinah, več slovesa sd je »nabrala« s slaibimi cestami. Da bi ta problem zaključiili, je zbor sprejel skilej) o (krajevnem pri- spevku v višini 1000 din na vsa­ kega delazmožnega volivca: za moš:ke od 18. do 60. leta, za ženske pa do 50. leta. Samoprispevek bi naj ibil v denairtju, sicer pa v delu in v-ožnjaih. Nekateri voilivci so bi­ li sicer, proti sklepu, vendaa: so se moraili'-.»vdati« večini. Posebno je pohvaliti kmete iz Zavrha, ki so s svojo odločno besedo pripomog­ li, da so ta sklep sprejeli. Zavr- šani so to svojo pripravljenost že večkrat z dejanji dokazali, saj so z združenimi močmi že prej do­ kaj dobro popravljali svoje ceste. S samoprispevkom bodo ob sode­ lovanju vseh prebivalcev popra­ vili najvažnejše poti v naših va­ seh in IS tem odpravili dolgoletno jezo in negodovanje tukajšnjih ljudi. V Galiciji so torej našli pra­ vo pot. Sime OBČINSKA REVIJA Občinski svet Svobod in prosvet­ nih društev v 2alcu bo priredil v nedeljo, 9. aprila v Šempetru v Sa­ vinjski dolini občinsko revijo mla­ dinskih pevskih zborov, na kateri bo nastopilo preko 800 pevcev iz raznih šol z območja žalske občine. OBRAČUN DELA Pred dnevi je bil v hmeljarskem domu v 2alcu občni zbor občinske­ ga odbora Zveze vojaških vojnih in­ validov. Lansko leto, ki je potekalo v ju- biilejmi 15. obletnici invalidske orga­ nizacije, je rodilo precej uspehov. V okviru občinske organizacije deluje 9 osnovnih organizacij, v katere je včlanjeno 630 članov, od tega 123 invalidov NOB, 69 osebnih invali­ dov iz prve svetovne vojne, 11 mir­ nodobnih invalidov, 185 staršev pad­ lih borcev in 33 otrok padlih bor­ cev. Ena poglavitnih (nalog in skrbi in­ validske organizacije je delo z otro­ ci padlih borcev in otroci še živečih invalidov.*Prav tako pa organizaci­ ja posveča vso skrb tudi defektni mladini, saj bo ObLO Žalec že v le­ tošnjem letu ustanovil na Vranskem šolo za defektne otroke. Najbolj pereč problem te organi­ zacije pa so stanovanjska vpraša­ nja invalidov ter ostalih članov in­ validske organizacije. MIHA PR08EN IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA OBČINSKEGA ODBORA SZDL V LAŠKEM Spričo vse večjih nalog, ki se po­ stavljajo pred občinski komite ZKS in občinski odbor SZDL so v La­ škem na zadnji seji občinskega od­ bora SZDL sklenili, da se doseda­ njega sekretarja občinskega komi­ teja ZKS Ljuba Zeliča razbremeni funkcije predsednika občinskega od­ bora SZDL. Na to mesto so soglas­ no izvolili dosedanjega sekretarja ' občinskega odbora SZDL tov. Miha Prosena, za novega sekretarja pa so izvolili člana predsedstva tov. Mar­ jana Zora. Priprave na volitve zadružnega sveta V Laškem Na zadnji seji občinskega odbora SZDL v Laškem so med drugim ob­ ravnavali tudi volitve novega za­ družnega sveta. Da bi bile volilne priprave čim popolnejše, bodo v teh dneh sklicali po krajevnih organiza­ cijah SZDL članske sestanke, na ka­ terih ibodo obravnavali pomen voli­ tev, istočasno pa sprejeli kandidatno listo za volitve novega zadružnega sveta. Tako so dani vsi pogoji, da bodo prišli v sestav novega zadruž­ nega sveta predvsem tisti člani za­ druge, ki imajo največ pogojev. Na ' seji so že imenovali volilno komisi­ jo, ki bo odgovorna za izvedbo vo­ litev. POMLAD V BLOKU (VSAKDANJA ZGODBA) Stanujem v bloku. V enem izmed blokov, kjer arhitektura ni upoštevala narave človeka in ljudi, pač pa v prvi vrsti ekonomičnost in statičnost zgradbe. Stene so zavoljo tega zvočne — toda ne v astronavt- skem smislu. Tak zvočni zid je namreč zelo lahko prebiti in za to ni potrebna nikakršna brzi­ na, zadostuje čisto navaden glas. Sopran ali bas, žvenket ali kaj podobnega. Na primer: 'Mati ošteva svojega sina in tako podrobno izvem, da je mule prav tak, kakršni so dan­ danes vsi mulci. Ali pa: nad menoj nenehno ropotajo in raz­ bijajo, iz česar takoj ugotovim, da izvajajo različne kombina­ cije z nameščanjem pohištva in da se urijo morda v kakšnih posebnih telesnih vajah. Zad­ njič Se je pri tem razletela po­ stelja, medtem ko je pravkar nekomu zletela iz rok pokrival- ka. Tudi stopnišča in hodniki so bogati na najrazličnejših šu­ mih. Otroci si tu kdaj pa kdaj podajajo žogo, se lovijo in se kličejo, pri čemer se odmevi ze­ lo lepo in akustično odbijajo od sten. Na vrhu vzdolž hiše je tera­ sa. Ta posebno zaživi takrat kadar na njej prirejajo športne dneve. Sicer bolj redko — ka­ kor na naših šolah, vendar go­ tovo z dosti večjim usf)ehom Športne rezultate je slišati ce­ lo v globino drugega nadstrop­ ja- Glede na to, da prihaja po­ mlad, je tudi okrog bloka zelo živo. Namesto, da bi ozelenela trava, ki je ni, so zaživeli otroci, kakor nekakšne troben- tice v glasovnem smislu. Tako, vidite, je v našem blo­ ku prava pomlad. Z vseh stra­ ni prihaja življenje in vsak dan je tu notri zares delaven. Člo­ vek nehote marsikaj izve od svojih sosedov in se nauči spo­ štovati vse burnejši in glasnej­ ši tempo civilizacije. In to nit' ni tako slabo. Ce namreč potlej iz takšne ropotarnice stopiš na ulico, se ti ?di ulica prava figa v primeri z ropotarnico. Kar zadeva torej proizvodnjo najrazličnejših in mnogovrst- nejših, približno 107 vrst zvo­ kov, je ta gotovo dosegla naj­ višjo stopnjo, zato bi zdaj ka­ zalo samo še, ustanoviti kakšno servisno delavnico ali poprav- Ijalnico živcev. oh S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V ŠOŠTANJU Vrsta pomembnih sklepov Pred dnevi je bila v Šoštanju seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora, na kateri so obravnavali ne­ katera aktualna vprašanja. Oba zbora sta obravnavala pred­ log sveta za finance o uvedbi do­ polnilnega proračunskega prispevka, ki bo znašal okrog 20 milijonov di­ narjev. Po razpravi, ki je naglasiCa^ da bi bilo treba o tem obvestiti tudi državljane, da bi ti vedeli, v kakšne namene bodo ta sredstva uporabili, sta oba zbora predlog sprejela, v veljavo pa je stopil s 1. aprilom. Na seji so obravnavali tudi odlok o občinskih dokladah in sprejeli sklep, da stopnjo občinskih doklad, ki jih plačujejo kmetijski proizva­ jalci, nekoliko znižajo, in sicer v višjih predelih od 13 na 6 odstotkov. Ta ukrep je bil nujen spričo tega, da se je prispevelk za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajal­ cev povečal od 2 na 4 odstotke nji­ hovega katastrskega dohodka in ker so bile stopnje občinskih doklad v lanskem letu sorazmerno visoke. Stopnja občinskih doklad, ki jih pla­ čujejo samostojni poklici, bo ostala nespremenjena, medtem ko bodo od dohodkov od stavb plačevali občin­ sko doklado v višini od 3 do 10 odstotkov (hišnine). Po obravnavi in potrditvi zaključ­ nega računa občinskega proračuna iz katerega so lani največ sredstev porabili za šolstvo, so odborniki raz­ pravljali o dveh odlokih, ki naj bi zagotovila boljšo komunalno ure­ ditev in zunanji izgled strnjenih na­ selij. Odloka bosta veljala za Šo­ štanj, Velenje, Šmartno ob Paki Gorenje, Paško vas, Topolšico, Druž- mirje, Pesje in Salek. Odloka zaje­ mata predvsem pravi'la, po katerih se morajo prebivalci ravnati, da bi dosegli čim lepši videz naselij. Na dnevnem redu sfeje so nadalje potrdili sklepe organov upravljanja gradbenih podjetij EFE Šoštanj in VEKO Velenje o združitvi. S tem v zvezi se bo tudi obrat za izdelova­ nje zidakov priključil rudniku lig­ nita, ki ga bo izpopolnil s tehnično opremo. Sprejeli so tudi odlok o de­ litvi sredstev družbenega sklada za šolstvo. Ta sredstva bodo od aprila dalje povsem samostojno razdelje­ vali organi družbenega upravljanja v šolstvu, s čimer prehaja novi zvez­ ni zakon o finansiranju šolstva na področju šoštanjske občine v stvar­ nost. Da bi rešili vprašanje plač usluž­ bencev velenjske delavske univerze kakor tudi nagrajevanje uslužbencev upravnih organov, so na seji potr­ dili tudi nov pravilnik o plačah uslužbencev kakor o nagrajevanju. F. L. ZA NOVO HALO ,,KOSTROJA" Za novo halo konjiškega podjetja za izdelavo usnjarskih strojev »KO- STROJ« že nekaj časa urejajo zem­ ljišče, ki je za tovarno usnja »KO­ NUS«. Ker je zemlja močvirnata in deloma visi, bodo z buldožerji zem­ ljišče zravnali. Ker bo v neposred­ ni bližini imelo svoje obrate tudi več obrtnih in komunalnih podjetij v Konjicah, bo ta predel mesta po­ stal pravzaprav industrijsko-obrt- niški center. L. V. Zakaj podražitev kruha Pri podražitvi kruha je treba upoštevati predvsem dva mo­ menta: 1. podražitev moke zaradi i>o- večanja ceni pšenici ker sedanja cena še ni dovolj stimulativna in ne zagotavlja povsem rentabilne proizvodnje; 2. povečane dajatev pekam za­ radi ukinitve nekaterih pavšalnih obveznosti in prehod na plačeva­ nje rednih prispevkov. To velja predvsem za plačevanje dajatev za socialno zavarovanje. Doslej so namreč ta podjetja plačevala pri­ spevek za socialno zavarovanje po pavšalnih osnovah in so bili de­ lavci in uslužbenci za čas bolni­ škega dopusta znatno na slabšem, saj so prejemali nižja nadomestila. Zaradi tega ter delne podražitve moke in prevoznih dajatev pekar­ skih podjetij, se je pokazala po­ treba zvišati ceno belemu kruhu za 2 din in črnemu kruhu za 6 din. Večje povečanje cene pri črnemu kruhu je bilo potrebno, ker se je doslej nesorazmerni del stroškov prenašal na beli kruh, kar pa se­ daj ni več umestno. Cena kruha se formira tako, da pekarne pri- štejejo k ceni moke, ki je po­ trebna za kilogram kruha, naj­ višje stroške, ki jih določa okrajni ljudski odbor. Sedaj znašajo ti stroški 16 dinarjev za kilogram kruha. B. K. Šole moramo preurejati Naglo prodira v šole novo, toda ni dovolj, da je v šoli nova vsebi­ na, preurediti bi morali tudi okolje. Težko je uveljavljati nove oblike dela, tehnično dejavnost, če so učil­ nice opremljene še po sistemu iz časov Marije Terezije. Takih šol pa imamo precej še povsod, ne samo na Smarskem. Vidite, na oko je osnovna šola v Šentvidu pri Grobelnem še prijetna, toda notranja ureditev je daleč za časom. Tla so izlizana in jamasta kot obsotelske ceste, odrgnjene ze­ lenkaste klopi še po tistem siste­ mu, ko so jih delali francjožefinski mizarji: dolge, enovite im sklenje­ ne, da je učencu tako, kot bi ga dali v primež. O šolsko higienski primer­ nosti v takih šolah sploh ne mdre- mo govoriti. Da, tu bo potrebno ne­ kaj ukreniti! Ne samo v Šentvidu, povsod tam, kjer so res že prestare šole. Novo v šolo, opremo, ki bo od­ govarjala za kipeče novo življenje, ki ga danes živi naš šolar! To pa bomo dosegli le s tesnim sodelova­ njem vse skupnosti. Skladi in «novi gospodarski predpisi v tem pome­ nu precej obetajo. Smarska občina je že sprejela določene predpise in 2 odstotka se že zbiirata v skladu od vseh predvidenih dohodkov, s. PRIPRAVIMO MOTORNA VOZILA Kakor prejšnja leta bodo tudi letos redni letni tehnični pregledi motornih vozil. Lastniki motornih vozil in avto­ mobilskih priklopnikov naj zato že sedaj pripravijo vozHa, da bodo v tehnilčno brezhibnem stanju, oprana in podmazana. Po predpisih o registraciji motornih vo­ zil in avtomobilskih prl-klopnikov morajo motorna vodila v javnem prometu biti opremljena kot sledi: ZA.VORE Vsako motorno vozilo mora imeti nožno in ročno zavoro, ki mora delovati neod­ visno ena od druge. Nožna zavora mora delovat; izenačeno na vsa kolesa vozila. Kot primer navajamo naslednje: Motorno vozilo z izenačenimi zavorami se mora na suhem asfaltu pri hitrosti 30 km na uro ustaviti v dolžini 4.5 m. Voznik'; mo­ tornih vozil naj upoštevajo to primerjavo pri ugotavljanju stanja zavor. RAZSVETLJAVA VOZILA Motorno vozilo mora imeti spredaj dolgo luč, kJ razsvetljuje cesto najmanj 100 metrov, zasenčeno luč, ki razsvet­ ljuje cesto največ 25 m :n parkirno osvet­ litev. Zadaj mora motorno vozMo imeti registrsko osvetlitev, zavorne luč:, za­ ključne rdeče luči in smerne luči. Pred­ videva se, da bodo smen>e luči morale biti montirane lot-eno zadaj in spredaj na levi in desni strani motornega vozila ter utripajoče. VZVRATNO OGLEDALO Vsa motorna vozila razen motornega kolesa morajo imeti vzvratno ogledalo, kii je tako nameščeno, da lahko služi svojemu namenu ter trdno pritrjeno, da se njegov položaj ne spreminja. Razen tega se za motorna vozila za­ hteva tndi zvočni signal, brisalci stekla in brezhiben kretalni mehanizem. Gume na motornem vozilu morajo biti v dob­ rem stanju, sicer bo komisija odklonila ' potrditev letne registracije. Motorna vozila, ki služijo za javni pre­ voz potnikov (avtobus:, taksi vozila, re­ ševalni avtomobili) morajo imeti priročno omarico za prvo pomoč in gasilni aparat. Zaželeno je, da tudi ostala motorna TIV zila posedujejo gasilno napravo. Lastniiki motornih vozil po navadi ne­ zadostno pripravijo vozila za redni letmi tehnični pregled (neočiščena, slabe za­ vore, osvetlitev, gume in kretalni Me­ hanizem) ter morajo zaradi tega komi­ sije odkloniti potrditev registracije ali celo prepovedati nadaljnjo uporabo mo­ tornega vozila v javnem prometu. Vsem voznikom in lastnikom motornik voziil priporočamo, da naj vsp p.';n5n-'',- klji^cstl v zvezi s tehnično opremn mo­ tornega vczila odpravijo do redne letne registracije. Delo z otroki je lepo Pravkar se je končala seja odbora sindikalne podružnice prosvetnih delavcev za Kozjansko. Oba sem ujel pred stopniščem osnovne šole v Kozjem, ki je sicer tesna, toda pol­ na življenja. Predsednica podružni­ ce Ade.la Rauterjeva in tajnik Miro Klančnik še nista spregovorila zad­ nje besede. Odbor je sprejel vrsto sklepov in potrebno jih bo izvajati. Tu je študij članstva, vprašanje stanovanja, družabno življenje, šol­ sko delo, družbene organizacije, so­ delovanje, kdo bi vse naštel. »Nikar me ne vprašuje!« se je za- smejala tovarišica Adela, ki je sicer Ljubljančanka, vendar že'dosti čez dvajset let na Kozjanskem. »O šo­ li?« To vprašanje jo je skoraj raz­ jezilo. Vedeti namreč moramo, da je ona že dvajset let in še več v Lesičnem, kjer se stavba tako rekoč podira in že sedmo leto gradijo no­ vo šolo, kar pa se bo uresničilo še­ le sedaj. »Sive lase bi skoraj dobila zaradi šole. Ampak, veš, imeli pa jo bomo, pa čeprav smo se .cufali' za njo sedem let.« Oči so ji zaža- rele. Prav gotovo ni mala njena za­ sluga, da je do novogradnje sploh prišlo. »Skrbi pa imam čez glavo. Delo v šoli je lepo, toda še lepše bo. Ne, v Ljubljano me ne vleče. Tu sem doma.« Verjamem ji: dvajset let napornega dela je dala za Koz­ jansko in to jo je zlilo s pokrajino, kjer delo vsekakor ni bilo lahko. »Samo še pošten internat bi morali imeti pa bi šlo. K nam hodijo otro­ ci z globokega zaledja pro