Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1’- Stev. 64. V Lfubijam, ponedeljek 21. marca 1938. Leto III Poročila angleškega tiska spričo Francovega prodiranfa: Pogajanja za premirje v Španiji - zev kratkem? London, 21. marca. m. Po vesteh angleškega ™sopisja je treba pričakovali skorajšnjih pogajanj za V°inirjenje med barcelonsko vlado in vlado generala Franca. Povsem se sdi, da je barcelonska vlada uvidela, da njeni nadaljnji odpori ne bi imeli nobenega smisla več. Barcelonska vlada je zasedala, vso noč, sklepi teh posvetovanj pa še ,l,8o mani. Pariz, 20. marca. AA. (Havas) Tukajšnje pomične osebnosti izjavljajo, da je francoska vlada poslala vladi v Salamanci protest zaradi bombardiranja krajev, v katerih ni bilo vojaštva. Angleška vlada, kateri so ta protest tudi sporočili, bo poslala nacionalistični vladi enako noto. Potrjujejo ®es“> do je francoska vlada zaprosila sv. stolico, ?? ‘udi ona pri generalu Francu skuša doseči, da Di uspel ta francosko-angleški korak. 18 letalskih napadov na Barce ono Barcelona, 21. marca. o. Nacionalistična letala so v zadnjih treh dneh osemnajstkrat bombardi- rala Barcelono. Pri teh napadih je bilo čez 800 ljudi ubitih, več tiscč pa ranjenih. Natančnega števila ubitih in ranjenih ne poročajo, ker zaradi splošne zmede ni bilo mogoče izvleči izpod ruševin vseh mrtvih in ranjenih. Letalsko ministrstvo pa je objavilo, da je včeraj sovražno letalstvo bombardiralo Tarahono. Napad je izvršilo 22 letal. Porušila so več poslopij in ubila več oseb. Bombardirano je bilo tudi mesto Reus, kjer je bilo porušenih 15 hiš in 17 oseb ranjenih. Bombardirano je bilo tudi mesto Beli-carlo, kjer je bilo porušenih več hiš. Nazadnje pa so ista letala bombardirala še Sagunto, kjer je bilo porušenih 48 hiš. Ubita je bila ena ženska. Francovi oddelki — 15 km od katalonske me*e Salamanca, 21. marca. AA. DNB. Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: V četrtek so nacionalistične čete zasedle križišče Caspe in okolico. Sovražnik se je trdovratno branil. Na njegovi strani se je borilo pet mednarodnih brigad, ki so po krvavi bitki morale zapustiti svoje postojanke. Nacionalistične čete so prišle že 5 km vzhodno od Caspeja. V prodiranju prot' Guadalopi so nacionalisti ujeli nad 1000 miličnikov in zaplenili 35 strojnic. Sestrelili smo dvoje letal S padcem Caspeja in Alcaniza je zaključen prvi del nacionalistične ofenzive, črta Caspe—Alca-niz bo sedaj služila kol izhodišče za prodiranje proti morju. Od začetka ofenzive smo v tem odseku ujeli nad 7000 miličnikov. Posebni dopisnik Havasa poroča: Čete generala Jagveja so zavzele včeraj važne postojanke vzhodno od Caspea. Republikanci so se čvrsto upirali in so mogli nacionalisti položaje zavzemati le postopoma. Pri bojnih operacijah je živahno sodelovalo tudi letalstvo. Cete republikanske vlade so imele težke izgube. Po tem novem uspehu generala Franca so zdaj njegove čete okoli 15 km od katalonske meje in so prešle dve tretjini razdalje med Teruelom in med morjem. Usoda malih driav v an^ieskih očeh: Tudi ČSR ne bo nihče branil London, 21. marca, m. Tukajšnje časopisje se Se *edao bavi z vprašanjem, kaj bo po zadnjih dogodkov ▼ Avstriji s češkoslovaško ter objavlja razne predloge, ki bi omogočile mirno rešitev češkoslovaškega vprašanja, Nedeljska izdaja »Daily Telegrapha« pravi med drugim, da češkoslovaška pač ne more biti rešena urno s pomočjo jamstev, ki jih je praška vlada dobila ali bi jih še dobila od vlad v drugih državah. Treba bi b3o še novih poskusov, da se zadovolje upravičene zahteve Nemčije. Kar se pa tiče angleških obveznosti do češkoslovaške — piše list dalje — je Anglija v enakem položaju kot Poljska. Niti Anglija, niti Poljska nista prevzeli drugih obveznosti do Češkoslovaške, ki bi predstavljalo kaj več kot tiste obveznosti, ki jih določa pakt ZN. Betonska taborišča za romunske politične ictnke Bukarešta, 21. marca, m. Včerajšnje romunsko časopisje poroča, da bo romunska vlada poostrila že obstoječe zakonske odredbe glede političnega zasledovanja .sumljivih elementov. Dobro obveščeni krogi zatrjujejo, da bo romunska vlada za politično nezanesljive elemente zgradila ni Kačjem otoku, ki leži 40 km od ustja Donave, posebne zapore, v katerih bo 1.200 do 1.500 betoniranih, ločenih celic. Vse politično nezanesljive ljudi bodo odvedli na ta otok, ki v zdravstvnnem oziru ni najprikladnješi. Dozdaj je na njem bivalo le nekaj ljudi, ki so bili zaposleni pri morskem svetilniku. Ti ljudje pa so se morali stalno ffisnjavati zaradi neugodnih vremenskih in zdravstvenih razmer. V strahu pred zasedbo je Litva spreiela pol.ske zahteve: Vojne med Poljsko in Litvo ne bo Varšava, 21. marca. o. Litvanska vlada je pred-sinočnjim sprejela zahteve, ki jih je v obliki ultimata poslala Poljska 17. marca. V ultimatu je zahtevala, da Litva takoj odpre meje, ki so bile že 17 let zaprte, da dovoli redni poštni, železniški, letalski in cestni promet čeiz mejo, da imenuje svojega poslanika pri poljski vladi in da zagotovi vse kulturne ter politične pravice 200.000 Poljakom, ki žive v Litvi. Ta ultimat um je Poljska poslala Litvi zaradi nevzdržnega in nemogočega stanja, ki je vladalo toliko det med obema državama. Neposredni povod za to pa 60 dali nedavni spopadi med poljskimi in litvanskimi obmejnimi stražami, ko 60 Litvanci ustrelili poljsikega vojaka. Ta dogodek je 6taro mržnjo med obema narodoma razvnel. Pod pritiskom javnega mnenja, ki je dobilo izraza v ogromnih manifestacijah proti Litvi, je poljska vlada poslala Litvancem svoje zahteve s pogojem, da jih morajo sprejeti v 48 urah, če ne bo poljska vojska vkorakala v Litvo. V Vilni eo Poljaki zbrali cel armadni zbor z letalstvom in motoriziranimi oddelki, ki bi bil 10. marca zvečer udaril čeez mejo. Kazalo je, da čaka Litvo dobna usoda, kakor je zadela Avstrijo in da jo o Poljaki čeiz noč priključili svoji državi. Litvanska vlada ie iskala zaslombe pri raznih evropskih državati, zlasti pri Angliji in Franciji, a je povsod dobila odgovor, da zaradi Litve ne bo nihče tvegal kakega spora, kaj šele vojne in da je najpametneje, če poljske zahteve Litva sprejme. To se je 19. marca nekaj ur pred potekom roka tudi zgcdilo. Litvanska zbornica je 6tklep vlade soglasno sprejela. Poljski zunanji minister Beck je sinoči sprejel domače in tuje časnikarje ter jim izjavil, da sta Poljska in Litva začeli nove odnošaje, kakršni so potrebni med dvema sosedama. Poljska ni hotela Litvi storiti nič žalega in spoštuje njeno zahtevo po samostojni državi, pač pa meni, da mora Poljska z Litvo sodelovati. Nagla ureditev 6pora med tema državama je mak) razgnala grozečo meglo, ki se je začela zbirati nad Evropo po pritolfifčitvi Avstrije k Nemčiji. Modri korak litvanske vlade žam^ odobravanje vse Evrope. Izidi tretjega dela bolgarskih volitev so prinesli več no kandidatom sedanie vlade Sofija 21. marca. m. Državnozborske volitve so bile zopet v dveh bolgarskih oblasteh. Izvoljenih je bilo 41 poslancev. Od teh jih je 30 že pred volitvami izjavilo, da bodo podpirali delo sedanje vlade. Med drugimi so bili včeraj izvoljeni za poslance brat predsednika bolgarske vlade dr. Peter Kjuseivanov, bivši minister Jotov, Slavko Va- Okroin ca koroške prosvetne zveze fn iz ava koroškega deželnega glavar.a: Nemoteno gospodarsko in prosvetno delo koroških Slovencev v Nemčiji zagotovljeno Celovec 21. marca. Osrednja organizacija koroških Slovencev, slovenska prosvetna zveza v Celovcu, je te dni razposlala vsem svojim društvom okrožnico o položaju koroških Slovencev in njihovih organizacij po spremembah v Avstriji. Okrož-1)1 so je izdala z ozirom na razne, večji del neresnične vesti, ki so begale našo manjšino na Koroškem in ki so segle tudi čez mejo ter povzročale razburjenje po vsej Sloveniji. Okrožnica pravi: »Zastopnikom naših slovenskih organizacij daje osrednja kulturna organizacija sledeče na znanje: 1. Zastopnik deželne vlade jo je pooblastil za Izjavo, da bo nova deželna vlada spoštovala slovensko narodno zvestobo in bo koroškim Slovencem pustila polno kulturno in gospodarsko svobodo. 2. Prosvetna društva, posojilnice in ostale gospodarske organizacije koroških Slovencev delujejo kot doslej — neovirano tudi v bodoče. 3. »Koroški Slovenec« izhaja kot doslej. 4. Morebitne ovire pri narodnem udejstvovanju oseb ali organizacij je treba nemudoma sporočiti, da bo mogoče na pristojnem mestu poskrbeti za odpomoč. Naše rojake pozivamo k železni disciplini in brezpogojni pokorščini napram novi državi in njenim oblastem. Kakršnakoli bojazen ali strah sta neosnorana. Oblast jamči za popoln red in mir ♦udi pri nas. — Naše vodilno može in fante izrecno prosimo, da vplivajo pomirjujoče na vse ljudstvo. Še enkrat povdarjamo: železno disciplino!« Gradec 21. marca. »Tagespost« jx>roča, da sta se 17. marca oglasila pri koroškem dežel, glavarju P a w 1 o w s k e in u zastopnika slovenske narodne manjšine in sicer dr. T i s e h 1 e r in dr. P e t e k , ki sta spričo neresničnega poročanja po inozemskem tisku izpovedala, da slovenska Prosvetna fcveza takšne neresnične vesti inozemskega tiska o položaju slovenske manjšine z ogorčenjem zavrača. Oba gospoda sta deželnega glavarja prosila, !>aj vzame slovensko manjšino v svoje varstvo in Rkrhstvo. Nadalje sta izjavila, da glasilo manjšine ^Koroški Slovenec« nemoteno izhaja naprej in da ni bil aretiran niti urednik tega lista niti nobeden drugi Slovenec in da so koroške merodajne obla- sti zagotovile nadaljni nemoteni obstoj slovenskim kulturnim društvom. Oba gospoda sta izjavila, da bodo vse te točke v »Koroškem Slovencu« objavljene. Deželni glavar je te Izjave z veliko zadovoljnostjo vzel na znanje in je poudaril, da je važno, da so poklicani zastopniki slovenske manjšine na Koroškem sami odklonili neresnične vesti, ki se po inozemstvu o položaju na Koroškem širijo. Deželni glavar je nadalje izjavil, da velika narodno socialistična država nikoli ne bo imela namena nastopati proti manjšini, dokler bo ta manjšina napram državi ostala lojalna. Nemška država ima interes na tem, da tudi narodne manjšine podpira v tisti meri, kolikor je potrebno za skupni blagor in gospodarski napredek. Vsak Slovenec, ki prebiva na Koroškem, naj se imenuje srečnega zaradi najnovejših sprememb v deželi, kajti sedaj pripada veliki in močni državi,_ katere gospodarske ugodnosti bo mogel uživati. Vsake poskuse, kajpada, da bi se napeljevale kakšne niti če* nemško državno mejo, bodo z železno pestjo preprečili. »Tagesj>ost« dostavlja, da je treba posebno pozdraviti ta nastop slovenske manjšine, ki je na lastno pobndo pred vso javnostjo obsodila vse neresnične vesti inozemskega tiska o Koroški. Na takšni pošteni podlagi bo vsikdar mogoče govoriti s Slovenci o njihovih težnjah. siljev, ki je bil minister v Ljapževi vladi in bivši minister Dimitrij Gičec. Propadel pa je bivši predsednik avtoritativne vlade »Zvenarjev« Kimon Georgijev. V okraju, kjer je kandidiral Kimon Georgijev, je bil izvoljen Kolev, član VMRO. Izvoljen tudi ni bil Kosta Pastuhov, bivši minister in vodja vzhodnih bolgarskih socialistov Demonstracije bolgarskih fašistov Sofija 21. marca. m. Za včeraj je bilo v Sofiji napovedanih več 6hodov. Med drugimi je napovedal sestanek svojih somišljenikov tudi bivši predsednik vlade in vodja bolgarskih fašistov Aleksander Cankov. Njegovi pristaši so napolnili veliko dvorano kino gledališča >Royalc. Na shodu je Cankov najprej pozdravil navzočne ter se nato spomnil smrti ministra Malinova, svojega političnega nasprotnika. Pozval je nato vse navzočne, naj se razvrste v sprevod, ki naj odkoraka pred stanovanje pokojnega Malinova. Po ulicah se je sprevodu priključilo 4000—5000 ljudi. V njem je korakalo poleg cankistov tudi več bivših uglednih političnih osebnosti. Na čelu sprevoda je šla akademska mladina. Vse te množice so kmalu začele demonstrirati. Vse dohode k hiši pokojnega Malinova je policija brž zaprla. Ko so demonstracije dosegle višek in je mladina dvignila na rame bivšega ministra Todora Kožuliarova, je začela energično posredovati policija ter vse demonstrante razpršila. Demonstracije so trajale eno uro. V pretepu, ki je nastal med demonstranti in policijo, je bil lažje ranjen tudi Kožuharov. Udoko itve generalov Belgrad, 21. marca. m. Upokojeni 60: divizijski general Radiko Raketič, artilerijski tehnični brigad ni general Vladimir Krstič in divizijski general Vojislav Savič. Japonska letala so bombardirala nemško misijonsko postajo v Hankevu. Porušila so cerkev in nekaj stavb. Štirje ljudje eo bili ubiti, več pa ranjenih. Strašna nesreča prt gašenu požara v Sp. Dupleku Pet 1'udi pod gorečim tramovjem SnoČi okrog 6 zvečer je nenadoma izbruhnil požar v gosp oda take m poslopju posestnika Antona Novaka v Spodnjem Dupleku. V hiši so 6e namreč vnele saje, ki jih je potetn veter raznašal na vse strani. Nekaj jih je padlo tudi na zraven stoječe gosjiodarsko poslopje, ki se je takoj vnelo, ker je bilo krito s 6lamo. Plameni so jx>slopje objeli od vseh strani, da je zgorelo vse, kar je bilo v njem: pridelki, poljsko orodje, vozovi, le živino so mogli rešiti. Pri gašenju pa se je zgodila usodna in strašna nesreča. Med gasilci, ki so pomagali vleči iz hlevov živiuo, so bili gospodar Anton Novak, de- lavec Peter Fižolnik, posestnik Rudolf Vogrin, zidar Ludvik Čuček ter posestnik Franc Nerat. Ko so bili vsi v gorečem poslopju, se je stavba nenadoma zamajala, da se je goreče tramovje zrušilo nanje. Trije so se še utegnili izvleči izpod ruševin, čeprav s težkimi opeklinami na glavah, rokah in nogah, le dva — Čuček in Vogrin — sta obležala ter so ju z največjimi napori privlekli na prosto. Oba sta bila strašno opečena, na rokah in glavi je meso odstopilo. Vse ponesrečence so pripeljali v mariborsko bolnišnico. Zdravniki eo nad življenjem Vogrina in CuSka obupali. Vesti 21. marca Predsednik poljske republike je imel v spomin pokojnega maršala Pilsudskega govor po radiu, v katerem je zelo napadel opozicionalne stranke, češ da ovirajo složen nastop poljskega ljudstva. Svet ne more priznati Sovjetov za pobornike miru, naj še tako govore o svojih mirovnih namenih. Tako piše evropsko časopisje ob boljševi-škem predlogu za sklicanje svetovne konference, proti d rža va m-n a padalkam. Mehikanska vlada bo razlastila vse ameriške petrolejske družbe, ki se ne bodo uklonile novim davčnim določilom. Proti preganjanju poljskega judovstva je pri vladi v Varšavi posredoval varšavski vrhovni rabin Sor, ki 60 ga potem demonstrantje napadli. Pri zadnjih protijudovskih nemirih v Varšavi je bilo okrog 100 ljudi ranjenih. Bivši ameriški predsednik Hoover se je včeraj iz Stockholma vrnil v London, odkoder bo šel domov. Nova francoska vlada je imela včeraj v Pu-rizu sejo, na kateri 60 se razgovarjali tudi o evropskem položaju. Japonski parnik »Jinzen Maru«, se je potopil ob južni korejski obali. Pri teni je bilo mrtvih 43 mornarjev. Umrl je veliki bolgarski politik Aleksand« Malinov, sredi volivnega govora, ki ga je imel e Sofiji. Malinov je bil večkrat predsednik bolgarske vlade, zunanji minister ter predsednik bolgafc skega državnega zbora. Bil je tudi boter prvemu otroku bolgarske kraljeve dvojice. 50.000 ljudi je gledalo nogometno tekmo med Madžarsko in Nemčijo v Ntirnbergu. Izvedbo štiriletnega nemškega gospodarskega načrta na avstrijskem ozemlju so poverili Hitlerjevemu zastopniku Kepplerju, ki so ga imenovali za podtajnika v zunanjem ministrstvu. Komunski film, radio, turistovsko propagando in tisk so podredili nadzorstvu posebnega propagandnega ravnatelja pri predsedni&tvu vlade. Za prvega ravnatelja so imenovali Dimacesca. Na praški borzi je bil zadnje dni velik nered, ker je zaradi negotovega političnega položaja padla vrednost delnicam skoraj vseh češkoslovaških zavodov. Avstrijski narodni socialisti bodo prenesli t nov grob ostanke svojega tovariša Planeta, ki je bil obsojen na smrt zaradi umora kanclerja Dol-fussa leta 1934. Planetu bo stranka postavila lep nagrobnik. Češkoslovaški senat je potrdil državni proračun za prihodnje leto. Navdušenih manifestacij je deležno italijansko odposlanstvo na Japonskem. Od tega obiska si obetajo poglobitve gosjmdarskih in kulturnih stikov v Italiji in na Japonskem. Ameriška poslanska zbornica je jx>trdila prvi del vladnega zakonskega načrta o pomnožitvi ameriške vojne mornarice. Po tem načrtu bodo zgradili 46 bojnih ladij, 22 pomožnih ladij in 950 novih vodnih letal. 500 bivših nemških vojakov ii svetovne vojne je bilo sprejetih pri italijanskem vladarju in pri Mussoliniju. 69 letnico je praznoval pred tremi dnevi predsednik angleške vlade Chamberlain. Dobil je veliko čestitk celo od ojiozicionalnih poslancev. Švica bo tudi v bodoče strogo nevtralna in se v primeru vojne ne bo pridružila nobeni državi in tudi ne Zvezi narodov, če bi ta nastopila z orožjem proti komurkoli. To je sklenil odbor zveznega sveta. Japonska bo izstopila iz mednarodnega delovnega urada v Ženevi ter čaka samo primerno prilike za to. Tako je dejal v poslanski zbornici japonski zunanji minister. Zaroto proti vladi je odkrila brazilska policija in prijela okrog 1000 ljudi po vsej državi. Zarotniki so pripadali desničarskim organizacijam. Sovji fi so odpoklicali svojega poslanika T Pragi Aleksandrovskega in načelnika tiskovnega urada pri praškem jjoslaništvu Kohna. Aleksan-drovski bo baje prišel pred sodišče, ker je preslabo vodil preiskavo o zadevi odpravnika poslov v Bukarešti Butenka. Bivša avstrijska narodna banka je imela v pe* tek svojo zadnjo sejo. Pet novih letalskih okorišč bo zgradila Anglija v Singapuru in okolici. Za to je .določila dva milijona funtov. Arabci so pognali ▼ zrak vlak, ki je vozil šest vagonov petroleja iz Haife v Jeruzalem. Službo je odpovedal pariški dopisnik uradnega glasila ruske komunistične stranke »Izvestij« Rappiaport. V pismu, ki ga je poslal v Moskvo pravi, da mu vest ne dopušča, da bi po zadnjem procesu v Moskvi še služil s peresom boljševikom. Sv. oče je imenoval za novega nadškofa v Ge* novi kardinala Boetta. Kardinal je član jezuit* skega reda. Brezposelnost v Newyrku se je v zadnjih petih mesecih pomnožila za 37 odstotkov. Reden letalski promet med Berlinom in Bagdadom bo uvedla nemška družba Lufthansa. Pot, dolgo 4000 km, bi letala preletela v 24 urah. V. ta čas so računani tudi postanki na raznin snih letališčih. Še štiri leta časa za ureditev velike KemflJ« je zahteval Hitler v svojem velikem govoru t petek. Dejal je, da potrebuje ta čas za to, da bo Nemčijo, ki je na zunaj dosegla svoj cilj, tudi notranje osrečiL V govoru je razlagal zgodovino priključitve Avstrije k Nemčiji in naloge, ki čakajo novo veliko nemško državo. GPU je zaprla pravoslavne metropčolita Teo. fana in Serafima, češ da sta pospeševala sodeio-vanje pravoslavne duhovščine v trockističnih zarotah. Bukarešta, 1«. marca. m. Gospodarski svet Male zveze bo imel danes zadnjo sejo. Na njej bodo zastopniki posameznih držav, članic te zveze, sprejeli tudi posebno resolucijo, katere vsebina še ni znana. Zaključni seji gospodarskega sveta MZ bo predsedoval podpredsednik romunske vlade in zastopnik zunanjega ministra Gjorgje Tatareecu. Po seji bo takoj izdano uradno poročilo o sedanjem zasedanju gospodarskega sveta MZ. m e vse opere Po dveh prazničnih dneh Ljubljana 21. marca. Že v petek zvečer je v Ljubljani zavladalo pravo praznično razpoloženje. Človeku se vselej, kadar sta dva delopusta drug za drugim, zazdi, kot da bi se mesto oddahnilo. S prvimi večernimi lučmi se znese življenje, z ulic izginejo vozila, ljudje dobe počasnejši korak, na vseh koncih in krajih srečavaš smučarje in turiste, ki si znašajo domov — za drugi dan — potrebne telesne dobrine. Med Slovenci je precej Jožetov in Pepc, zato se nam v petek zvečer tudi ni zdelo prav nič čudno, ko smo v slednji gostilni lahko naleteli na zaključene družbe, ki so z izbranimi besedami in z obilnimi ter številnimi kozarci slavile godov-nike. Donelo je petje, dovtipi so se iskrili, še na ulici se živahni duhovi niso utegnili dovolj naglo unesti, tako da so morali marsikje posegati v javno zabavo stražniki, ki so preburue bratce malo popisali. Kaj zato; lep večer je pa le bil — tako so se drugo jutro tolažili »zapisani«, čemu ga ne bi vsake kvatre enkrat po predpisih polomili? Po kosilu so jo mahnili malo na sprehod — in ker je bilo precej toplo, so seveda vnovič začutili žejo. Voda pa za segretega človeka — kakor pravijo — ni dobra, zato ze bilo treba zaviti v gostilno. Najboljše se je tedaj godilo gostilničarjem v bližnji in oddaljenejši mestni okolici. Ves dan so imeli polne roke dela. Praznik in nedelja sta bila redko lepa, prav spomladansko topla. Vlaki so »izpeljali« iz Ljubljane na vse strani več tisoč izletnikov. Nekateri so zavili na Dolenjsko k dobrim znancem, smučarji pa so krenili na Gorenjsko, prav tja do Rateč. Pravijo, da jih je bilo mnogo tudi na Pokljuki. Tudi v Kamniške planine se je napotila lepa četa navdušenih romarjev. Dva zaporedna prosta dneva sta ljudem, ki so v službi, le malokdaj na razpolago. V nedeljo zvečer so se vračali vsi zagoreli in zadovoljni. Ljubljančani, ki jim ni bilo preveč za dolge in naporne ter tudi precej drage »rajže«, so se zadovoljili z biižujo okolico. Nekateri so jo mahnili proti Katarini, večina pa je odšla proti šent Vidu. Na cesti pod Šmarno goro je bil hujši promet kakor v mravljišču, kadar kdo zadene vanj s čevljem. Romarji so se srečavali; nekateri so se že vračali, drugi pa eo šele prihajali. Na vseh stezah je bilo živo. V Sedlu so sedele vesele druščine za lesenimi mizami, ria vrhu je bil živžav kar rekorden. Človek ni utegnil dobiti prostora. Ves dan je pridno pel zvonec sv. Antona. Šmarna gora ima v prvih pomladnih nedeljah najboljši obisk, saj je izredno hvaležna izletna točka. Na praznik in v nedeljo je bil razgled kar imeniten; proti jugu in proti severu enako lepo odprt in še dosti jasen. Sonce je prijetno grelo in ljudje so bili vesele volje kljub težkim časom in vedno hujšim skrbem zaradi vsakdanjega dela. Velik vlom na Dolenjski cesti Na dolenjski strani, kjer je mirno prebivalstvo, so že mali vlomi nekaj nenavadnega. Na Jožefovo in včeraj, v nedeljo, pa se je kot senzacija raznesla vest o velikem vlomu na Dolenjski cesti. Nasproti vojaškemu strelišču ima svojo leseno barako Frančiška Zupančičeva, mati pred leti v planinah ponesrečene hčerke Marije. Ze pred vojno je tam ob cesti nasproti strelišču bila postavljena ta baraka, v kateri so bile naprodaj razne jestvine, kruh, sadje in sladkarije. Vojaštvo, ki je prišlo na strelišče k strelnim vajam, je kaj rado pri gospej Zupančičevi kupovalo razna okrepčila. Prvotno baraka ni imela trafike. Lani pa je bila v baraki odprta tudi trafika. Lastnica barake je prav pretekli teden barako prenovila in čedno prepleskala. V petek je domača hčerka, ki prodaja v baraki, Francka, lepo vse zaprla. Nikdo ni slutil, da bo ponoči od petka na soboto izvršen drzen vlom, ki je vzbudil še večje začudenje, kajti baraka stoji komaj dobrih sto korakov od dolenjske policijske stražnice. Pravi specialisti so se morali spraviti na delo v to barako. Po dejanskem stanu sodeč jih je bilo več na delu. Najprej eo z žago prepilili železje, ki je bilo z žabico pritrjeno na zunanjih vratih. Ker so prav gotovo železje in žago mazati z oljem, ni bilo čuti nobenega šuma in hrupa. Pes na dvorišču bližnje Babičeve hiše, v katere pritličju stanujejo Zupančičevi, je ponoči nemirno lajal in se vzpenjal, ker je bil priklenjen. Ko so vlomilci med nočno tišino opravili svoje prvo delo, so s tesarsko spono (klanfo) dvignili zunanja vrata in nato z vitrihom odprli notranja. Ko jo hčerka Francka, kakor običajno, okoli 6.30 na praznik zjutraj prišla do barake, se je silno začudila, da je našla vrata le priprta. V baraki pa je bilo vse razmetano in prebrskano. Hitro je obvestila policijsko stražnico o vlomu, ki je nato natančno ugotovila dejanski stan in o vlo- mu obvestila tudi kriminalni oddelek na glavni policiji. Uvedene so bile prve poizvedbe. O vlomu pa so bili obveščeni tudi mnogi trafikanti. Vlomilci so odnesli veliko zalogo cigaret, tobaka, dalje so si privoščili raznih dobrin, tako da znaša celotna škoda okoli 4200 din, kakor jo je lastnica prijavila policiji Za vlomilci sprva ni bilo nobenega sledu. Lastnica barake ni bila zavarovana proti vlomu. Kriminalni oddelek se je začel prav intenzivno zanimati za vse mogoče tipe, ki eo se zadnji čas brez posla klatili po mestu. Med tipi so namreč tudi taki, ki se selijo iz kraja v kraj, iz mesta v mesto in najraje vlamljajo na preprost način v trafike in prodajne barake. Kriminalni oddelek je že deloma na sledi vlomilcem in je pričakovati, da bodo prihodnje dni že spravljeni na varno v sodne zapore. Začetek gradbenih de! za suhokrajinski vodovod Slovesna proslava, ki se ie le udeležil tudi g. ban dr. Natlačen častna cbčan ambruške cbčne Suha Krajina, 21. marca. Včeraj je vsa Suha Krajina slovesno proslavila začetek gradbenih del za veliki vodovod, ki bo oskrboval vso Suho Krajino z vodo. Lepa slo vesnost je dobila svoj posebni izraz zlasti v tem, da je prispel semkaj dopoldne tudi ban gosp. dr. Marko Natlačen, ki so ga navdušeno sprejeli Za-gradčani in številno prebivalstvo iz sosednjih krajev v bližini studenca Globoček pri vasi Grintavec. Po pozdravih je nato vsa ta množica odšla do Studencev, kjer je bila ob 10. sv. maša na prostem. Tu se je zbralo okoli 4C00 do 5000 ljudi. Najsvetejšo daritev je daroval žužemberški dekan gosp. Gnidovec. Po sv. maši je opravil obred blagoslovitve vode, nakar je ban g. dr. Marko Natlačen v klenih Napad zasede Dev. Mar. v Polju, 21. marca. Podoben zločin, kakor je bil izvršen lani nad železničarjem Os tržem v malem gozdičku pri Dev. Mar. v Polju, bi bil skoraj izvršen na praznik prav na istem kraju. Pri belem dnevu je bil napaden posestnik in papirniški delavec Feiiks Ilovar, ki je po kosilu stopil proti svoji njivi, ki jo ima ob železniški progi. Ko je prišel do malega gozdička, je začutil za seboj stopinjo in že isti trenutek tudi udarec za levim ušesom. Ilovar se je naglo okrenil in zgrabil napadalca ter ga podrl na tla. Oba sta se nekaj časa ruvala in premetavala, dokler niso prišli mimo izletniki in ju ločili. Napadalec, ki je bil Ilovarjev sosed Jakop France, je pobegnil, vendar so ga še isti dan prijeli orožniki. Udarec, ki ga je dobil Ilovar na levi strani glave, ni smrtno nevaren. Kaže pa, da je napadalec hotel Ilovarja ubiti in. je treba pripisati zgolj slučaju, da je udarec zgrešil svoj cilj. Napadalec je sosed Ilovarja. Toda ta soseščina je bila za Ilovarjeve silno mučna. Ob vsaki priliki so Jakopovi delali Ilovarju zapreke in nagajali, kjer se je dalo. Nedavno je Ilovar izvedel za grožnjo, da ga bo nekdo »odpihnil«. Zdi se, da je hotel napadalec v soboto uresničiti svojo grožnjo, pa mu ni uspela. Akademija marib. fantovskih odsekov Maribor, 20. marca. Mariborski fantovski odseki so priredili snoči skupno z dekliškim krožkom v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 akademijo, ki je izredno dobro uspela. Bil je to prvi nastop mariborskih fantov v javnosti, pa je že ta pokazal na intenzivno delo, ki se vrši v telovadnicah. Mariborčani so se zelo častno odzvali povabilu na akademijo. Velika dvorana je bila popolnoma zasedena. Navzoči so bili tudi mnogoštevilni predstavniki mariborskega javnega življenja. Spored akademije je imel namen podati podobo in prerez dela in stremljenja naše mladine. Bil je zelo pestro, posrečeno sestavljen Nastopili so člani, članice, mladci in naraščaj ter članice SSK Maratona. Vsi so pokazali vzorno pripravo. Videlo se je iz vsake vaje, da temelji teles-novzgojno delo na najmodernejših osnutkih, da pa se kljub temu ne zanemarja orodna telovadba, ki je za naše razmere še vedno najbolj razširjena iti priljubljena športna pauoga. Akademija se je pričela z državno himno. S simbolično vajo »Molitev« se je nato pričel nastop. Sledila je simbolična vaja »Kaj pa delaš Anzeljček«, naraščaj je nastopil z učinkovito »Borbo«, potem so prišle ljubke »Pe-ričtee«, mladci so izvajali proste vaje, nato je bila simbolična vaja »Slovenka sem«, potem pa je sledil nastop članov na bradlji. Po odmoru je članica deklamirala učinkovito »himno slovenskih fantov«, naraščaj je izvajal »V bratskem objemu«. Maratonke so nastopile z moderno gimnastiko, člani s prostimi vajami, nato še člani na drogu, za zaključek pa je bila lepa simbolična vaja »Gor čez izaro«. Glodalci so sprejeli vse nastope z živahnim odobravanjem. Sel sem zopet na poveljniški most. Noč se je jasnila. Veter je ponehaval. Točno o poiuoči je dvignila ladja sidro in odpluli smo iz pristanišča. V tem hipu se je pokazala pred menoj senca. »Ukazano je, da ne sme nihče ostati na mostu k Zarobantil sem in se vrnil v svojo kabino. V kabini je že gorela elektrika, zavese pred gornjo posteljo so bile strnjene. Po tem sem sodil, da je doktor Griitli že legel. Ko sem slačil suknjič, je začel smrčati. »Ah,« sem mrmral,»to je krasno.« Tudi jaz sem legel. Ladja je bila že na odprtem morju. Nad menoj je zaškripalo. Doktor Griitli se je najbrž obrnil Škripanje postelje nad menoj mi je povedalo, da mora imeti ta sopotnik primerno težo. Zavese pri postelji so nihale in nad seboj sem zagledal nogo, ki je visela čez posteljni rob. Bila je obuta v težke rjave čevlje na zapono. Iz zavihanih volnenih nogavic je gledala debela, močno porasla noga. Pogledal sem na uro. Do prihoda je manjkalo še pet ur. Nisem bil zaspan, toda zaradi sopotnikovega smrčanja nisem mogel misliti na to, da bi zadremal. Za kuj naj bi torej to noč porabil, če ne za to, da se,ra skušal uredili svoje zmedene misli. Včeraj zjutraj, petnajstegu marca ob osmih in pet in štirideset minut, sem stopil na kolodvoru Saint-Lazare v vlak, ki je peljal proti Le Ilavreu Pierre Bčnoit: VELIKI JEZ Roman iz Inkih bojev za svobodo 13 Osem dni prej sem obedoval in se razgovarjal v Noisy-le-Secu_ z gospodom Tčrencem. Morda se še spominjate, da je bil moj prvi namen, ko sem zvedel to skrivnost, ki ni bila namenjena meni, poiskati resničnega profesorja Gerarda in mu sporočiti, kaj se je zgodilo. Trenutno sem bil lastnik potnih izkazov, ki so bili večjidel izdani na ime tega učenjaka, namesto katerega sem se peljal na Irsko. Tudi ljudje, ki se ne zanimajo za dušoslovje, bi našli razlog za to nenadno izpremem-bo. Prepričan sem, da bodo uganili, da so bile razlog zadnje besede gospoda Tčrencea, ki mi je povedal: »Člani mednarodne nadzorne komisije liodo pod varstvom irske republike in bodo med svojim bivanjem na Irskem uživali gostoljubljc grofa Antrima.c Delal bi si krivico, če ne bi v opravičilo povedal, da te svoje spremembe nisem tako lahko opravičil pred svojo vestjo. Kakor stražnik sem stal 9. marca popoldne več uri na Squareu la Garde, nekaj ur pred vrati svojega slavnega strica. »Če pride ven,« sem si dejal, »mu bom povedal vse, če ne pride, naj gre usoda svojo pot in bom potoval na Irsko jaz, namesto njega.« Stric ni prišel iz stanovanja. Toda. če bi bil le prišel, ali bi bil jaz po- tem držal besedo? Mislim, da bi vseeno le odpotoval! , Dan za tem sem dopoldne, spet stal pred hišo na Squareu la Garde. A takrat je bila moja odločitev že nepreklicna. Čez četrt ure je gospod Gerard pač šel iz hiše in me ni niti pogledal. Sel sem za njim po ulicah Vauquelin, Claude-Bernard in Gay-Lussae. Potem je zavil v stransko ulico. Med tem sem ugotovil, da sva enako visoka. Čeprav si nisva bila prav posebno podobna, vendar profesor Gčrard ni imel kakih posebnih znamenj, ki hi zame bila nevarna. Ko sem po dogovorjenem tridnevnem roku spet videl gospoda Teren-cea, sem bil že skoraj čisto miren in fiem mu povedal, da sem se odločil za pot. Seveda jo bilo vse odvisno od dopusta, ki bi ga moral dobiti. Dobil sem ga celo laže in hitreje, kakor sem mislil. Izposloval sem si ga pri zunanjem ministrstvu pod pretvezo, da bom študiral vptiv francoskih demokratskih mislecev devetnajstega stoletja na Irsko. Bilo ml je zelo mučno sprejeti visoko vsoto denarja za to ^študijsko« potovanje. Odhod je bil določen na 15. marec. Teden dni, ki mi je bil še do odhoda, sem prebil po različnih knjižnicah. Naloga, ki sem si jo v teh dneh naložil, je bila dvojna: - pridobiti si kolikor mogoče natančnega in popol- nega znanja irske zgodovine in zemljepisa, še važnejše pa je bilo, dobiti pogled v dela profesorja Gerarda. S tem se nisem smel igrati, kajli njegovo delo je bilo poslej moje. Profesorja Gerarda so v vseh znanstvenih krogih po Evropi zelo visoko cenili. Stavil bi lahko devet proti desetim, da bom med člani te slavne nadzorne komisije dobil kake svoje občudovalce. Ti bodo najbrž mislili, da mi delajo veselje, če razpravljajo z menoj o mojih spisih in jih hvalijo. Končno sem pa moral misliti tudi na zadnjo in to strahovito možnost, da bo med člani komisije kak strokovnjak za keltsko jezikoslovje. Zato sem vzel s seboj velikansko delo o starem bretonskem glasoslovju. Tako sem mislil, da se bom lahko poslavljal, če hi pri grofu Antrimu po naključju nanesel pogovor .na te stvari. »Potne liste, prosim gospoda.« Kakšna drznost, udreti sredi noči v kabino in nadlegovati ljudi! Kaj hočete, vojni običaji 1 Potegnil sem iz žepa listnico, prav tisto, ki sem jo dobil pred več ko dvajset leti v znanih okolnostih. Kako nagubana in izrabljena je že bila, in koliko truda me je stalo, preden sem jo predvčerajšnjim našel med svojo staro šaro. Za to čudno potovanje Dem hotel imeti prav to listnico, nobene druge. Moji izkazi so bili, kakor sem že povedal, v redu. Tudi listine mojega nevidnega sopotnika so bile v redu, kar sem videl po tem, da jih je uradnik zelo hitro vrnil. Prosil je za opro-ščenje in nama želel dobro spanje. Doktor Griitli je začel spet smrčati kakor stroj. besedah poudaril pomembnost velikega javnega dela za Suho Krajino, ki je do zdaj že 40 let čakala na tako potreben vodovod. Za njim sta govorila še član banskega sveta dr. Veble iz Novega mesta in ambruški župan g. Šinkovec. Zupan Šinkovec je po svojem govoru izročil banu dr. Natlačenu diplomo častnega članstva tamkajšnje občine. S tem je bila lepa slovesnost končana. Ob 4. popoldne je bila v Velikih Rebereab slovesna otvoritev in blagoslovitev vodovoda sa Velike Reberce. Ob tej priliki so govorili okrajni načelnik g. Vidmar, član banskega sveta g. Zupanc in g. Košak. Slovesnosti se je udeležilo več tisofi domačinov. Ban dr. Natlačen Jutri, v torek, zaradi službene odsotnosti ne bo sprejemal strank. Zdravnik pred sodnik Maribor, 21. marca. Danes dopoldne se vrši pred malim senatom mariborskega okrožuega sodišča razprava proti mariborskemu zobozdravniku dr. Antonu Levcu. Dr. Levec se zagovarja zaradi prepovedanega posega, ki je imel za posledico smrt pacijentke. Kakor smo že svoj čas poročali, je dne 20. junija lanskega leta prišla k dr. Levcu delavčeva žena Marija Grozi ter ga je prosila, naj ji odpravi plod. Dr. Levec je njeni prošnji ustregel ter je računal za to ordinacijo 200 din. Po operaciji pa so nastopile komplikacije. Nesrečna žena je morala v sanatorij, toda vsaka pomoč je bila zaman. Nekaj dni potem je umrla. Njen mož je potem zagrozil dr. Levcu z ovadbo, češ da je on zakrivil smrt njegove žene. Zdravnik mu je ponudil 25.000 din, da ga ne prijavi. Ta denar bi mu izplačal v mesečnih ' obrokih po 500 din. Mož pa je kljub tet ponudbi napravil prijavo. Dr. Levec se danes zagovarja, da ni kriv in da ui izvršil na Mariji Grozi nobene operacije. Razprava ob času poročila še traja ter bomo o izidu poročali. KINO SLOGA Tel. 27-30 LAILA Oants ob 14-15. url mat sr ja: Benjamin Gigli Tl si moja sre« a Tragičen zaključek jožeffovania Maribor, 20. marca. Včeraj, na praznik sv. Jožefa, se je vršilo v Studencih pri Mariboru običajno tradicijonalno žegnanje, ki je vsako leto za Maribor in vso okolico prav praznile. Tisoče in tisoče ljudi se je nabralo iž vseh vetrov v Studence. Med njimi sta bili tudi dve družbi iz Košakov, ki sta skraja ločeno popivali po raznih gostilnah v Studencih, pozno ponoči pa sta se nazaj skozi Maribor grede združili ter sta nato nadaljevali popivanje v neki gostilni v Košakih. V tej družbi se je nahajal tudi 28 letni viničar Franc Novak iz Pekla št. 44. Nenadoma je nastal med obema skupinama spor. Ko so vinjeni gostje zapustili gostilno, se je spor na cesti nadaljeval in nedaleč od Lupinškove trgovine je prišlo do spopada. Naenkrat pa je Novak kriknil ter se sesedel na tla. Iz prsi mu je privrel curek krvi. Fantje so priskočili, a so prestrašeni ugotovili, da Novak umira. Nekdo ga je z nožem zadel naravnost v srce ter je nesrečnež ▼ nekaj minutah izdihnil. Danes so orožniki iz Košakov nekaj udeležencev tega spopada polovili, vendar niso mogli krivca, ki je Novaka zabodel, ugotoviti. Novak je bil sin edinec, ki je skrbel za svojo priletno mater vdovo. Dogodek je izzval v Košakih splošno razburjenje in ogojrčenje. Pozno ponoči eo orožniki prijeli 24 letnega čevljarskega pomočnika Škripca Ivana iz Zgornje Sv. Kungote, ki je priznal, da je Novaka zaklal iz jeze, ker ga je bil Novak nekoč na pleeu oklofutal v prepiru zaradi neke ženske. Lastna Hranitaa kn fi^ca ga je skoraj spravila v zapor Maribor, 20. marca. v Nenavadna zgodba ae je te dni pripetila na pošti v Studencih. Na pošto je prišel posestnik Franc Kosirnik ter je hotel dvigniti na svojo vložno knjižico 500 din iz poštne hranilnice. Ko pa j0 poštariea knjižico pogledala, je ugotovila, da bili napravljeni v njej razni popravki. Tako ie bila izpremenjena rojstna letnica lastnika knjiži®* ter je bil izradiran neki pečat. Ker so ji je vso to zdelo skrajno sumljivo, je poslala na skrivaj P° orožnike, ki so Kosirnika trdo prijeli ter ao g® aretirali. Vse jo namreč tako izgledalo, da je hote* poštno hranilnico opehariti s ponarejeno knjiži®0-Kmalu pa je natančna preiskava pokazala, d« *e postal Kosirnik sam žrtev drzne prevare. Pri nie!° je služil za hlapca mladi Roman Dečman, ki Je prišel na to, kje hrani Kosirnik svojo hranilno knjižico. Dečman je knjižico ukradel, popravil Je v njej rojstno letnico tor je šel na pošto v Loče, kjer je na Kosirnikovo ime dvignil 500 din. Potem je izradiral pečat pošte Loče ter je spravil kni ' žico zopet tja, kjer jo je imel Kosirnik običsJBJ shranjeno. Gospodar ni ničesar opazil ter Je prt la tatviua šele sedaj po uoknj mesecih na dan. Tempe- ratnr;j v ('<• Pada- vine Veler (smer, jakont) M? DANES 21. MARCA, OB TRICETRT NA SEDEM, SO SE PRESELILI PO HUDEM TRPLJENJU, VEČKRAT POTOLAŽENI S SVETIMI ZAKRAMENTI, K BOGU NAŠA PREDOBRA MATI, GOSPA ANA STROJIN VDOVELA KULOVEC TRUPLO POKOJNICE BO BLAGOSLOVLJENO DANES OB 14 PRED HIŠO V FRANČIŠKANSKI ULICI 2, POTEM PA PREPELJANO NA POKOJNIČIN DOM V DOLNIH SUSICAH PRI TOPLICAH, KJER BO POGREB V SREDO 23. MARCA OB 10 DOPOLDNE S SVETO MAŠO, NA POKOPALIŠČE NA GOR. SUŠICAH f TOPLIŠKI ŽUPNIJI DRAGO MATER PRIPOROČAMO V MOLITEVI LJUBLJANA — DOL. SUŠICE 21. MARCA 1938 ŽALUJOČI OSTALI Za lepe dneve naj-primerne]- pruuernej- 61 In naJeenejSl otroški platneni eevljl r, srumljevlm podplatom. Vel. 27—34 Din ll'—, gumijevim podplatom. Vel. 27—34 Din X#'—, vel. 35—42 Din 25'—, moški Din 2V— v beli, sivi, rjavi In drap barvi. OtroSki lakasti čeveljčki la pomladne dneve t vseh velikostih. So iclo lepi in oknsnl. Vel. 23-2« Din 4»-, vel. 27 — M 5J -, vel. 31-34 Din 6J -. Nemirnim o-trokom za Solo in igro so Fini otroški preglbljlvl sandali % o-kraskom in fipango preko rlsta. Dobrim najprlm^rnej šl ti nizki £e vlji Iz močnega usnja z ne-norušnlm gumijastim podplatom. Od St. 31-54 Din 4» -, od št. 35-38 Din 5»--. nsia. Moorim otrokom za »pomiim. uo Rt. 27 - 3* Din 4S -, St. 31-34 Din 5V-, St. 35 - 38 Din 69.- omlad. Od Lahki damski ievelj izdelan lz močnega platna, okrašen z dlffinoni. Fini otroški ( lakasti čevelj-čkl z okraše-nim jezikom preko rUta. __ St 27-30 Din 6J-, St. 31-34 Din 7> Novi »pomladni model, Lahki in udobni ženski čeveljčki, izdelani v rjavi barvi. Za VaS novi kostim so najprl-kladnejSI. Za apomla-dni kostim Vam bo najbolje prtsto-jal ta novi model. K novi »pomladni obleki *a sončne dneve priporočamo naSe lahke tračne sandale. To je eden naših novih praktičnih spomlad ni It modelov, ki Vam y bo najbolje služil. / VJ Enostavni mSr in vedno moderni moSkl nizki čevlji. Prlatojajo k Tsakl obleki. Izdelujemo jih ▼ črni In rjavi barvi. Na rom šivani čevlji, fino In okusno okra-ienl v rjavi barvi. K novi spomladnt obleki kupite te čevlje. Naročajte »Slovenski dom«! Od tu in tam Preko 40.000 ljudi je bolnih na malariji r dolini reko Bregalice ▼ Južni Srbiji. Pojav sam ni nič nenavadnega za razmere, ki so posledica večstoletnega gospodstva Turkov v južnih krajih Srbije. Higienski zavodi in zavodi za pobijanje malarije se trudijo, da bi bolezen kar se da omejili, vendar so bili vsi ti uspehi dosedaj precej pičli. , statistiki je v tej dolini bolnih na malariji okrog 87 odstotkov otrok in 83 odstotkov odraslih. . nekaterih šolah so zdravniki ugotovili malarijo tuai pri ioo odstotkih otrok. Zdravniki porabijo letno za zdravljenje bolnih okrog 200 kilogramov Kinina. Najboljše sredstvo za uničenje malarije je izsuševanje močvirij, ki 60 legla komarjev, ki prenašajo malarijo. Plačevanje v svobodnih devizah je bik) upe-ijano s i. januarjem med našo državo in Francijo, irejsnji klirinški sistem je bil s tem dnem ukinjen. Na dan, ko je novi dogovor stopil v velja-v°.’..le bila naža država dolžna Franciji okrog 13 bilijonov frankov. Po določilih novega sporazuma je morala naša država do 15. marca izplačati ve« ta dolg v devizah. Dejansko je naša država svoji obveznosti zadostila. Posebne vrste pločevinaste cevi za odvod di- ma je iznašel belgrajski obrtnik Mihajlo Stojanovič. štiri leta 6e je trudil in tuhtal, da bi iznašel tako cev, od katere bi se ne cedila rjava masa 'n majala zidu, obenem pa bi cev vlekla tudi pod malim pritiskom. Nazadnje je iznašel pripravo, nekakšen lijak s peskom, ki ima to nalogo, da prevzame vase vso vlago, ki gre v obliki pare z di-In®]P.» obenem pa zadržuje hlad za primer velike vročine. S tem se pospešuje cirkulacija. Stojanovič sedaj sam izdeluje te cevi, ker ni bilo nikogar, i bi odkupil iznajdbo. i Občni ziior delničarjev Privilegirane agrarne anKe je bil včeraj v BeJgradu. Zbora se je udeležilo 43 delničarjev, ki imajo 591.000 delnic. Vsa poročila so bila sprejeta soglasno. Sklenili so, da bodo letos razdelili delničarjem po 3% dividende. a novo poslovno dobo je finančni minister imenoval nekaj novih upravnih svetnikov, med njimi tudi priv. docenta na ljubljanski univerzi dr. Vladimirja Murka. Zaradi nesrečne ljubezni se je v Zagrebu obesila 14 let stara deklica, hčerk« uglednih staršev. Deklica je hodila v gimnazijo in se zaljubila v mladega dijaka. Doživela p« je razočaranje, ki 8a ni mogla preboleti. Ko staršev ni bilo doma, ic' končala svoje življenje. 320 novih hiš je bilo lani dograjenih v Bel-gradu. Na svojem občnem zboru 60 gradbeniki ugotovili, da je bila lanska sezona za njihovo obrt silno ugodna, kajti 320 hiš eo zgradili, od teh 118 pritličnih, 67 enonadstropnih in 115 večnadstropnih. Vse zgradbe so bile vredne nekaj nad 136 milijonov dinarjev. Samega sebe je naznanil zaradi prepovedanega kockanja- Dušan Arsenijevič iz Ločike pri Jegodini. Mož je nekega dne zaslužil več stotakov, a jih je še isti dan zaigral pri kockanju. Ko je bil žep prazen, je Dušana obšlo kesanje, da se je V6e-del za mizo in napisal proti sebi prijavo na občino. V prijavi je zahteval, naj ga občina kaznuje in vtakne v zapor, čim bi se on še enkrat pregrešil e kockanjem. Ker je bila vloga pravilno koloko vana, je Dušan ros moral na občino, kjer so mu Naložili tiste dolžnosti,,,kakor ei jih je sani za- Kajlepse berilo in darilo je »Poročnik indijske brigade«! Tatinsko družbo, ki se je imenovala »nevidna Tokac, eo prijali v Smederevu. Družba je štela preko aO elanov, ki eo kradli v trgovinah vseh vrst edinole v c asu opoldanskega odmora, to je od U 14. Ifltovi so imeli vse vlomilsko orodje In priprave, s katerimi so odpirali ključavnice v trgovinah. Tako so mogli tudi neovirano krasti, ker so ljudje mislili, da se v trgovini nahaja gospodar. Glavno skladišče nakradenega blaga so imeli v okolici. Z gladovno stavko sta začela znana razbojnika >Munja< in »Poslanik«, ki ju imajo zaprta v Ja-Sodini. Oba razbojnika sta bila preje že dvakrat *?P*ta, pa se jima je vselej posrečilo pobegniti. ^ njima vred so oblasti to pot zaprle še petnajst P°ttiagačev. Vsi skupaj so zagrešili uič manj ka-/®r vviku g is-mol. Naito slede naslednja Chopinova dela: Fantazija f-mol, Ncctnirno ec-dur in ris-dirr, 4 vaKki: as-dur, des-duir, a-mol in es-dur ter še Soherzo twnol. — Občinstvo prosimo, da ei kupi vstopnice v predprodaji, ki je v knjigarni G las o. ; Matice na Kongresnem trgu. šišenska prosveta. Danes v ponedeljek 22. marca ob 8 zvečer predavanje v samostanski dvorani. Predaval bo g. dr. Ivo Česnik o naših prosvetnih domovih na Slovenskem, : Filozofsko društvo.-v Ljubljani bo priredilo v soboto, dne 26. t. m. ob 6 zvečer v mineraloški predavalnici na univerzi predavanje: »Svet in življenje z vida volje.« Predaval bo g. univ. proi. dr. Albert Bazala, predsednik .lugosl. akademije znansti i umjetnosti v Zagrebu. Vabljeni vsi, ki se zanimijo. Vstop prost. Predavanje prof. Koblarja »O kulturi in osebnosti«, ki bi se moralo vršrti v okviru pred aval-| nega cikla Danice, Saivice in Zarje v ponedeljek, 21. marca, bo zaradi Balcfcovičevega koncerta in zaradi nenadnih ovir zasebnega značaja odpadlo. Prihodnje predavanje bo v ponedeljek teden, dne 2& marca. Zlatko Balokovič v Ljubljani. Danes dopoldne je bila v veliki Unionski dvorani generalna vaja za nocojšnji koncert violinskega virtuoza Zlatka Balckovifa in simfeničnaga orkestra Ljubljanske Filharmonije. Virtuoz Zlatko Balokovič je oanes na višku evoie umetniške igre ml obe koncertni točki, ki jih igra drevi v veliki Unionski dvoran, Carpenterjev in Bachov violinski koncert s spremljevanjem orkestra, je izvedel naravnost nepopisno hpo. Poleg obeh omenjenih del bemo s-lišali 4 6Jdadbe za simfonični orkester in sicer i p«;'ussyjsvo in 1 Ravdovo, vse te dirigira ame riilki dirigent Luis Siegel, ki je prišej z Baloko-vičcan iz Newyorka v našo državo, ravnatelj Polič pa dirigira na začetku koncerta Beethovnovo overturo k žaloigri Egmout in prvič v Ljubljani Petka Stajnova simfonično suito Plesi. iz Trakije, ki ima 4 stavke, 4 najznačilnejše plese bolgarskega naroda. Tako bomo imeli drevi na koncertnem odru prvovrstne izvajalce, dirigente in tudi spored. Zato opozarjamo občinstvo, da ne zamudi izredno uirodne prilike umetniškega užitka in poseti v največjem eteviilu nocojšnji koncert, ki začne točno oi> 20 v veliki dvorani Uniona. Vstopnice ee dobe do 6 zvečer v knjigarni Gl. Matice od 7 dalje pa pri blagajni kina Union. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani priredi v torek, 22. t. m., točno ot> 8 wečer v fran-čiškanski dvorani »Večer v čast našim materam«, na katerem bodo otroci pod vodstvom gos-podične Slavice Vencajizove uprizorili dve igrici »Mala na-nica« in »Mamica in zdravnik«. Gospod Janez Nadrag in gos>ix>dična Zupančičeva bosta recitirala škerljevo »Peeem moje matere« in Sardenkovo »Vrnitev« nakar bo gospod dr. p. Roman Tominec ob izbranih skiopticnih rilikah govoril »Zalivalo materam«. To bo zopet en lep večer v naši prosveti, za*o 6i rezervirajte čimprej vstopnice v pisarni Pax et bornim po 3 in 2 din. Da omogočimo sleherni naši mamici ctoiek tega večera, smo dotočili najnižje cene. Pripeljite otroke s 6eboj! Prof. O. Šest. višji režiser Narodnega gledališča, proslavi v četrtek, 24. t. m. 25-letni jubilej svojega pl »donosnega in uspešnega dela za slovensko gledališče. 2a to priliko pripravlja Verdijevega Rigoletta z novo zanimivo zasedbo. Vstopnice 60 v predprodaji pri operni blagajni. Lfutillansko gledališče DRAMA — »afctftk ob 8 *te?er: Ponedeljek, 21. marca: Zaprto. Torek, 22. marca: »Bela bolezen«. Red A. Sreda, 23. marca: »Pokojnik«. Premiera. Premierski abonma. Četrtek, 24. marca: »Glembajevi«. Red Četrtek. OPERA — začetek ob 8 zvečer: Ponedeljek, 21. marca: Zaprto. Torek, 22. marca: »Don Juan*. Red B. Sreda, 23. marca: »Jakobinec«. Red Sreda. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« : ' ROBERT LORD POD CRNO KRINKO »Strinjam sc s tem. Torej jutri. Prepričan sem, da se boste na pristojnem mestu že zavzeli zame ...« »Obljubljam, gospod ravnatelj...« Cliff se je vrnil v tovarno in nadaljeval svoje delo. Ravnatelj Jery se mu je v resnici dopadel. Nameraval ga je na nocojšnjem sestanku predlagati za novega člana Črne legije. Za vse izmed njih bi bilo to zelo dobro, če bi imeli tako uglednega in vplivnega človeka v svojih vrstah. Cliff je sklenil, da se za svojo stvar zavzame pri Nicku Stumpasu in Jonesu, ki so odločali, kdo sme vedeti za to ali ono tajnost. Čim je Cliff zapustil ravnateljevo sobo, je ravnatelj zavrtel telefonsko številko in poklical ravnatelja policije. Policijski ravnatelj v Pine-Lakeu je sedel v svoji sobi in pregledoval za mizo neke policijske listine. Bil je od sile zamišljen. Morton — tako se je pisal — je bil zelo zaskrbljen. Na noben način ni mogel poiskati prave sledi. Toda, kot dober policist je s svojim občutljivim nosom uganil več, kakor pa bi bil mogel zvedeti iz raznih zapiskov. Tudi to je zavohal, da se je v njegovem mestu pojavila neka tajna organizacija. Nekateri uglednejši ljudje so dobivali grozilna pisma, da jih bo ' doletela kazen, če te ali one stvari takoj ne izvrše... In če I res niso ustregli tej tajni želji, kazen ni bila daleč. Neznanci so jim zažgali hišo in razdejali vse, kar koli jim je prišlo pod | roko. Tu ni šlo za to, da bi se lahko kak bogataš odkupil z denarjem. To torej ni mogla biti kakšna tolpa navadnih tolovajev in roparjev. Vse se je tako zdelo, da gre za nekega tretjega, ki ga je treba zavarovati in obvarovati... Nič več bilo dvoma, da je v Pine-Lakeu organiziran in spet oživljen Državni tožilec je trdo pritiskal na policijskega ravnatelja, naj že vendar polovi kolovodje te tajne organizacije in jih postavi pred sodišče. Morton pa tej svoji nalogi ni bil kos in ni mogel nikakor priti niti do najmanjše sledi. Edini up mu je bil tovarniški ravnatelj Jery Mendor, ki se je za svoje osebno razvedrilo rad malo pobavil z vohunstvom. Že je kazalo, da je Jery prišel na pravo sled... Že nekaj dni je pripovedoval Jery policijskemu ravnatelju, kako da je nekaj zavohal in da naj še nekoliko potrpi, pa mu bodo vsi padli naravnost v pest. Telefonski zvonec je zapel. Policijski ravnatelj Morton se je napravil še bolj strogega in dvignil slušalko k ušesom. Čim pa je zaslišal prve besede v telefonu, je takoj postal bolj veder... »Halo, gospod ravnatelj —« se je oglasil Jery Mendor, »jutri je odločilen dan. Posrečilo se mi je končno le pregovoriti nekega svojega tovariša, da me seznani z neko tajno družbo. Mislim, da sva na pravi poti. Ti ljudje imajo gotovo pri vseh teh zločinih svoje prste vmes.« »Ali naj zapremo tega človeka?...« »Zakaj? Ste znoreli, gospod ravnatelj! On je moj vodnik..« Vse mi bo razkazal in povedal... Če njega zaprete, je spet vse propadlo... Moram se pretvarjati, kakor da mi je ta lopov zelo prikupen dečko in da mu vse zaupam... Obljubil mi je, da me bo jutri nekam vzel s seboj...« »Na vsak način mi morate sporočiti, kam boste šli...« »Tega ne bom storil, ker vas dobro poznam. Vi bi jo s svojimi policisti ucvrli naravnost tja... To ne bi bilo dobro. Moramo jih najprej spoznati, potem jih bomo pa že lahko drugega za drugim potisnili v luknjo ...« »V redu, Jery. Želim vam mnogo uspeha. No, pa vsaj to povejte, kako je ime temu vašemu vodniku...« »Le potrpite malo, Morton! Vse ob svojem času... Pojutrišnjem vam bom sporočil vse natančno... To bo dobef plen, boste videli...« »Dobro je, toda varujte svojo glavo!...« Telefonski razgovor je bil končan. Zanka okoli Črne legij® se je vedno bolj zadrgnila ... Ta večer je bil Cliff na konferenci v podzemskem proštom Jonesove drogerije. Ko se je vračal domov, se mu je kar sm«" jalo. »Dobili bomo novega tovariša... Sam gospod ravnatelj bo stopil v naše krasno društvece ...« je zadovoljno govoril sam s seboj. Ko je bil drugi dan v tovarni spet opoldanski odmor, j® Cliff odšel k ravnatelju Jeryu Mendorju. Navadno je ravnatelj vsako opoldne sprejel po več delavcev, ki so imeli različn® želje ali pa so se prišli nad čem pritoževat. Cliff je čakal * predsobi, da pride na vrsto, nato pa mirno stopi v ravnateljevo sobo. »Dunajski slavčkic (Wiener Sangerknaben), ki s o zadnjič nastopili tudi v ljubljanski uuionski dvorani ter se je o njihovem konce rtu kritika zelo pohvalno izrazila stave najpopularnejših filmov. Za predsednika Roosevelta pa pravijo, da nima svojih prav posebnih film* s kih ljubljencev. Njegovi ženi pa se menda spet najbolj dopade Shirley Temple. takšne, ki javnost preveč razburjajo. Le nekaj najbolj nedolžnih filmov sme v Italijo. Predsednik Združenih ameriških držav Roosevelt cesto zabava svoje goste s tem, da jim priredi pred- Vse mesto iz samega gumifa N č več iarn c po sobah, stene že same svetijo Ni to morda fantazija, s kakršno bi bil prežet kak roman, ki bi opisoval življenje daljne prihodnosti, pač pa resnica, o kateri se lahko prepriča vsak, kdor ima denarja dovolj, da se popelje v Ameriko in obišče Rosary Field pri Cincinnatu! To je nekakšno »mesto za poskušajo«, ki so ga zgradili iz gumija inženirji gradbene akademije v Cincinnatu. Vse gradbeno gradivo Rosary Fielda je iz gumijastih proizvodih. Uspeh, ki so ga s tem poskusom dosegli ti ameriški inženirji, je bil nepričakovan. Hiše iz gumija so hiše, v katerih je vsak ropot in hrup nemogoč. Ta novost v gradbenem svetu ima tolikšne prednosti pred stalnimi načini zidanja, da so že tudi v New Yorku zdaj začeli zidati gumijaste hiše. Praviio, da bodo v bodoče vsaj v Ameriki najbrž precej opustili gradnjo hiš s takšnega gradiva, kakršnega so do sedaj uporabljali. Seveda gre pri tem v prvi vrsti le za manjše stavbe, nikakor pa ne za mogočne nebotičnike z neštetimi nadstropji. Cinkovi rudniki v Italiji Že iz starih rimskih časov so znani rudniki cinka v Monte Valeriano v italijanski Toscani. Tu so stari Rimljani pridno kopali to rudo in jo uporabljali za naj-raznovrstnejše kovinske izdelke. Pozneje so rudnik precej zanemarili. V najnovejši dobi pa so Italijani, ki ravno nimajo doma toliko rudnin, da bi se z njimi lahko pobahali pred svetom, tudi ne toliko, da bi zadostovale te rudnine vsem njihovim modernim potrebam, so rudnik £i6to obnovili. Šele lansko leto je pokazalo, da njihovo stremljenje za rudnim bogastvom na tem mestu ni bilo brez uspeha, pač pa, da bodo v tem rudniku lahko dobili Italijani prav v kratkem toliko cinka, kolikor ga Italija potrebuje. Računajo, da bo rudnik Monte Valeriano dal že prihodnje leto nad 4000 ton cinka. In to bi za Italijo tudi zadostovalo. Rudnik je zdaj odprt na dveh mestih. Prvi rovi 60 na samem Monte Valeriano, drugi del pa nekoliko vstran pri Sv. Barbari. Zdi se, da tudi v bodoče mnogo več obeta rudnik pri Sv. Barbari, kajti tu se nahajajo velikanske žile cinkovih kristalov v tako imenovanem limonitu. Na meji med obema rudnikoma so vrtali že do globine 900 m. Vsak dan že zdaj izkopljejo do 350 ton mešane rude. V posebnih pečeh in surovo rudo, ki je najrazličnejše vrste, ločijo med seboj in čistijo. Iz omenjene množine rude, ki jo skopljejo vsak dan, dobe okoli dve toni čistega cinka. Če pa bodo vse priprave v tem rudniku tako hitro napredovale, bodo Italijani prav v kratkem lahko pridobivali na tem mestu res dosti več kot dvakrat toliko cinka na dan. Eno pa bo kljub obsežnim delom in pripravam v monteva- Zanje gumijasto gradivo gotovo ne bi bilo tako uporabljivo kot železobeton. Gumijaste hiše so za 40 do 50 odstotkov lažje od kamenitih zgradb in jih je mogoče dvakrat prej zgraditi. Izumili so tudi sredstvo, • katerim je mogoče doseči, da gumi ne propušča niti v najmanjši meri zraka, četudi so gumijaste plošče še tako tanke. Gumijaste sobe ogrevajo s toplim zrakom* ki ga spuščajo v nalašč za to pripravljene votline ▼ gumijastih stenah. Prav posebne vrste pa je razsvetljava. Nič več ni treba električnih žarnic ali kakšnih dolgih svetiljk, pač pa stene same izžarevajo neko svetlobo, ki je za zadovoljivo razsvetljavo dovolj močna. Tudi ceste in ulice niso v Rosary Fieldu več tlakovane s kamenitimi kockami ali zalite z asfaltom, pač pa zgrajene iz močnega gumija. Torej tudi po ulicah ni niti najmanjšega hrupa in ropota, ki bi ga povzročala razna prometna vozila. lerianskem rudniku vendar ostalo pribito: Čim več bodo na dan izkopali rude, tem preje bodo rudnik morali opustiti, kajti zemeljski zakladi niso brezmejni Radio Drugi programi Ponedeljek, 21. marca: 12 Uvorture (plošče) —• 13-^ oročila — 13 Napovedi — 13.20 španski zvoki (ploSče)--H Napovedi — 18 Zdravstvena ara — 18.20 Zdenko F»-bieh: šarka, fantazija (plošče) — 18.40 Kulturna kr®-nika: Slovenska kulturnost (g. dr. Stanko Gogala)."-19 Napovedi, poročila — 19.30 Nacionalna ura: Zgodovinski razvoj slovenske dekorativne umetnosti (inž. arh. Bado Kregar) Ljubljana — 18.50 Zanimivosti — "(* Pevski koncert ge. Manje Sibinovii Mlejnik in gdč Kezike Koritnik, pri klavirju dr. A. Švara — 20.50 PloSče — 21.10 Večer slovenske klavirske glasbe starejšega sloga (g. prof. M. Lipovšek) — 2? Napovedi, poročila — 32.1i Prenos plesne glasbe iz kavarne »Emona«, Programi Radio Ljubljana Ponedeljek, 21. marca. Bel grad-lagreb: 20 Opera Dunaj: 19.25 Opereta »Cigan barone — 22.55 Plesna glas ba — Budimpešta■ 21.15 Ciganski orkester — 24.05 Jaza — 21 Vokalni instrumentalni koncert — 22.10 Orkestralni koncert — Varšava: 22 Simfonični koncert — Sofija: 21 Simfonični konc. — Stuttgart: 2(1 Haydnove skladbe. Hribolazec: Tukaj, s tega vrha turisti gotovo večkrat padejo v prepad.« Vodnik: >Ne, navadno zadostuje samo enkrat.« Ko je Cliff dobil naročilo, naj gre k ravnatelju, je takoj vedel, kaj hoče od njega. Jery Mendor je zasumil, da je Cliff član Crne legije. Hotel pa je stopiti sam v Legijo in je mislil da bo to mogel doseči s Cliffovo pomočjo. Cliff pa še ni vprašal svojih predstojnikov, če sme ravnatelja Mendorja pripeljati zraven. »Za danes se bom že kako izvlekel. Naj pa gospod ravnatelj malo potrpe,« je mrmral Cliff, ko je stopil v pisarno. Jery Mendor je sprejel Cliffa nad vse ljubeznivo: »Sedite, prijatelj! Veste kaj novega?« »Hvala lepa,« je dejal Cliff in se spustil v mehak naslonjač. »Ne vem, kaj bi vas zanimalo, gospod ravnatelj.« »Ste kaj razmišljali o najinem zadnjem razgovoru?« »Veste, gospod ravnatelj, jaz precej počasi mislim. To mi je prirojeno. Tudi moj oče je bil takšen... To je tudi edina dediščina, ki sem jo dobil po očetu.« »Ali ste zadovoljni z novim nadzornikom Frankom Tay-lorjem?« »Ni to važno, če smo mi delavci zadovoljni. Mislim, da je glavno to, če je ravnateljstvo zadovoljno ...« »Vsekakor imaš prav. Taylor je dober delavec... Poleg tega pa se mi zdi, da ima precej močnih prijateljev in zagovornikov ...« »Vsem se dopade ta Frank in ga imajo tudi radi...» je odgovarjal Cliff še vedno nedoločno. »Slišite, Cliff Fummers, kako dolgo se bova pa še šla slepih miši? ... * »Če vam je za to, potem določiva rok do jutri... Zvečer imam nek sestanek s svojimi tovariši in se bomo pomenili tudi nekaj o vas ... Vi ste prikupen človek.,. Ste tudi precej naprednega mišljenja... Američan ste. Jutri v tem času bi lahko nadaljevala tale razgovor. Zdaj moram pa iti spet na delo.« V vladarski družbi Kaj piše človek, ki Nek svetovni potnik, ki se mu ni bOo treba bati, kdaj mu bo zmanjkalo denarja, je na svojih številnih potovanjih po vseh delih sveta napisal v svojih poročilih nekaj tudi o tem, kako je film priljubljen tudi pri visokih kraljevskih in podobnih osebnostih. Med drugim piše tole: »Spomladi lanskega leta sem obiskal na Francoskem dvorec Cande, kjer sta se tedaj mudila vojvoda W«ndscrski in Simpsonova Številni časnikarji so neprestano oblegali dvorec in nestrpno čakali, kdaj bodo kaj zanimivega ujeli v svojo fotografsko kamero. Vse te prizore pa so filmali tudi z dvorca samega, kjer sta stanovala dva, okoli katerih se je pletla »največja« ljubavna zgodba sveta. Vsak večer sta vojvoda windsorski in Simpsonova po kake pol ure gledala film, ki sta ga sama dala posneti z dvorca. Na ta način jima je bilo mogoče, da sta tudi sama sebe gledala tako, kakor so ju v tistih dneh videli številni radovedneži, ki so oblegali dvorec Cande. Ko sta Edvard in Simpsonova odšla pozneje na dvorec Wasserleonburg na Koroško, kamor me je gnala časnikarska radovednost, sem tudi tam imel priliko videti aparat za proizvajanje filmov. Ta aparat je bil namenjen v zabavo visokih novoporočencev. Tudi tu sta sama posnemala film o sebi. Kopijo sta nato poslala tudi kentskemu vojvodi in vojvodinji na Angleško, da sta tako lahko točno videla tudi v sliki, ne samo v besedi, kako se v medenih tednih godi izgnanemu angleškemu kralju Edvardu. „Zaradi filmov - mednarodni spori" V Hsingkingu, umazanem mandžurskem mestu, ki mu zdaj dajejo novo lice Japonci, sem imel izredno priliko obiskati neko filmsko predstavo v visoki družbi cesarja Pu-ya. Bil je to čisto zabaven film, čeprav številni radovedni gledalci niso v njem mogli najti ničesar zanimivega. Vsaj tako se je zdelo po njihovem navdušenju zanj. Celo zgražali so se nad njim. Cesar sam je bil tako užaljen nad to predstavo, da je vstal in odšel. Ker me je vseeno zanimalo, zakaj se je cesar toliko zgražal nad tem filmom, sem se na vse načine prizadeval, da bi me cesar sprejel in da bi ga ob tej priliki vprašal tudi kaj glede tega filma. No, tudi tokrat sem imel srečo, Cesar mi je povedal, da takšne filmske prizore sovraži zato, ker se boji, da bi lepega dne lahko povzročili mednarodne spore. Rusi sicer imajo tudi precej kino gledališč, vendar vanje zahaja zelo malo navadnih preprostih ljudi. Kadar koli sem govoril s Stalinom, vselej mi je isto povedal o filmu. Vselej pa sem lahko opazil — večkrat sem ga sam videl pri filmski predstavi v Moskvi — da od sile rad zahaja v kino. Nek ameriški film so v ■ Moskvi vrteli kar 24 ur na dan. Ne vem, zakaj je ravno I pri kino-predstavah je preromal ves svet ta predstava vzbudila toliko zanimanja. Ves dan je bila dvorana čisto razprodana. Z generalom Francom v krnu Nekega avgustovega večera leta 1936 sem sedel v kinu v španskem Burgosu. Tam sem videl tudi generala Franca in generala Molo, kako s silnim navdušenjem gledata nek ameriški gangsterski film. Prav dobro sem tedaj tudi mogel slišati zunaj reglanje strojnic, ki so kosile ujetnike in jim za vedno odvzele upanje na morebitno svobodo. Pred davnimi leti prej sem nekoč gledal v Madridu film »Henrik VIII.«, takrat, ko je bil Alfonz še španski kralj. Točno eno leto pozneje sem sedel v istem kinu v bližini Zamore, prvega predsednika Španije. To je bilo le nekaj ur potem, ko so odgnali kralja Alfonza. In ob tej priliki mi je Zamora tudi pripovedoval, kako namerava urediti novo Španijo. Sreča pa mu ni bila mila, kajti gotovo je malo mislil takrat, da bo nad Španijo zadivjala tako strahotna vojna, od katere bodo imeli v prvi vrsti korist tujci. Tudi umrli belgijski kralj je zelo rad zahajal v kino. To je bila njegova posebna strast. Prav tak je bil v tem oziru tudi danski kralj. Turčija je danes ena tistih držav, ki najbolj streme za čim popolnejšo modernizacijo. To je predvsem zasluga modrega državnika Kemala Ataturka. Carigrad in Ankara v najhitrejšem tempu postajata najmodernejše urejeni mesti, ki se bosta lahko primerjali s katerim koli drugim mestom v Evropi. Ne poznam nobenega drugega prestolniškega mesta nikjer na svetu, ki bi bilo že danes tako snažno in moderno kot je ravno turška Ankara. Tako je v splošnem tudi film postal nadvse priljubljen ne samo pri povprečnih Turkih, pač pa tudi med vodilnimi državniki. Lansko leto 6em bil v nekem šanghajskem kinu. Tam sem imel priliko videti tudi kitajskega generala Čangkajšeka. Japonski cesar in cesarica tudi precej rada obiskujeta filmske predstave. Inozemske filme, ki jih predvajajo na Japonskem, razlaga vedno poseben tolmač. Lebrun, Mussolini, Roosevelt Na Francoskem sem mogel ugotoviti tole: Predsednik francoske republike Lebrun kaj dostikrat ne utegne k filmskim predstavam. Zato pa obišče vsak petek v Elizejski palači, kjer je tudi kino-dvorana, vsaj po eno predstavo, in sicer zvečer. Ta mož ima res vedno od sile malo časa. Bivši zunanji minister Delbos zelo rad občuduje malo igralko Shirley lemple, minister Herriot, večkratni ministrski predsednik, ima pri filmskih predstavah najrajši Charla Chaplina, ki mu Francozi pravijo Charlot. Slika o vseh teh visokih obiskovalcih filmskih predstav pa ne bi bila popolna, če ne bi omenili tudi italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija. Ameriške filme Mussolini po večini vse smatra za Dne 21. marca 1918, torej točno pred 20 leti, na zahodnem nemškem bojišču »Slovenski dom« izhaja ruk delavnik ob 12 We«e*na naročnina IS Din ca inozemstvo 2* Din 1’redniitvo Kopitarjeva olira «»/111 telefon totll do *0U5 Uprava; Kopitarjeva ulica •* Im Juioaloiuukfl Uak.ua« i Lj»*bljaaii & Cet izdajatelji Ivaa ttakotec. Utduikt Joj* koiičtk.