novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD /CIVIDALE • Ul. B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal / casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 1 bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 1000 lir št. 38 (445) • Čedad, četrtek, 20. oktobra 1988 V SOBOTO 15. OKTOBRA V OBČINSKI DVORANI V ŠPETRU 27. OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Kulturno delovanje Slovencev na križpotju Ob prisotnosti številnih gostov podeljena priznanja zaslužnim kulturnim delavcem Una parte del tavolo della presidenza del congresso ZSKD. Da sinistra a destra: Ace Mermolja, Margherita Trusgnach, Jole Namor, Marina Cernetig, Laura Pertot e Rudi Pavšič Sloveni: mozione I rappresentanti di 65 circoli ed associazioni culturali delle province di Udine, Gorizia e Trieste, delegati alla 27.a Assemblea generale ordinaria deH'Unione dei circoli culturali sloveni, esprimono la loro ferma protesta per i recenti tentativi di limitare il diritto all'uso della lingua slovena nei rapporti con le pubbliche autorità. Come appartenenti alla minoranza nazionale slovena chiediamo il rigoroso rispetto dei diritti già riconosciuti e respingiamo qualsiasi interpretazione tesa a negargli o a ridurne il significato in contrasto con il dettato costituzionale e con gli impegni assunti dallo Stato italiano a livello internazionale. Nel contempo esigiamo una sollecita approvazione di una giusta legge di tutela della minoranza slovena in Italia che garantisca alla nostra comunità i diritti necessari alla propria esistenza e al proprio sviluppo. Pod geslom Več kulture v prostem času, več prostega časa za kulturo, se je v soboto popoldne odvijal v Špetru 27. občni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev. Bila je to pomembna priložnost zato, da se slovenska kulturna društva predstavijo javnosti, da spregovorijo o problemih s katerimi se vsak dan srečujejo, predvsem pa da nakažejo smernice bodočega delovanja. 27. občni zbor pa imel še posebno važnost, ker se je prvič odvijal v videmski pokrajini, kar potrjuje narodni in kulturni razcvet Slovencev videmske pokrajine, obenem pa je posredno priznanje tukajšnjim kulturnim delavcem in operaterjem. V občinski dvorani, ki jo je Občina špeter dala na razpolago se je zbralo zelo veliko število delegatov iz vseh treh pokrajin, visoko je bilo tudi število gostov. Dobrodošlico vsem je s svojimi verzi v domačem slovenskem dialektu izrekla Loredana Drecogna, ki jo je s kitaro spremljal Gabriele Blasu-tig. Občni zbor se je slovesno začel s podelitvijo priznanj, ki so jih prejeli tudi trije predstavniki videmske pokrajine in sicer Izidor Predan, Bruna Dorbolò in Silvana Paletti. Po izvolitvi vseh organov občnega zbora je predsednik Zveze Ace Mermolja prebral svoje poročilo. Že nekaj let ugotavljamo, je poudaril Mermolja, da je naša Zveza na križpotju, da se svet naglo spreminja, da moramo delati tako, da bomo v koraku s časom. Kaj to pomeni? Opredeliti se moramo za kvaliteto, je dejal. Taka izbira pomeni večjo ustvarjalnost, višjo stopnjo zavesti, moč. Ne mislimo, da moramo pometati s tradicijo, ker tako bi si odrezali korenine, pač pa da se moramo z njo soočati odprto in tudi kritično, če je potrebno. Kakšna je vloga Zveze? Temeljna naloga ZSKD je da posreduje informacije, da nudi možnost izobraževanja. Poleg tega mora skrbeti za modernizacijo svojega dela in posodobitev uslug svojih uradov. Drug sklop vprašanj, ki jih je predsednik obravnaval, so povezana s stiki in s sodelovanjem z drugimi organizacijami, ki delujejo v okviru slovenske narodne skupnosti v Italiji, od športnih društev, do kulturnih inštitucij in gospodarskih organizacij. Mermolja je dalje nakazal tudi potrebo po poglabljanju stikov z javnimi ustanovami in upravami. Po predsedniškem poročilu so pozdravili številni gostje, nato je prišla na vrsto razprava, ki resnici na ljubo ni bila bogata. Vzrokov zato je verjetno več, verjetno je bilo to odvisno tudi od precej dolgega prvega dela občnega zbora. Vsekakor je potreben razmislek. Jasno je po drugi strani, da bo treba preučiti možnost drugačne oblike občnega zbora. beri na str. 4 in 5 LA RAPPRESENTANTE DEL GOVERNO DELLA SLOVENIA IN BENECIA Nostro ospite il ministro Selšek In primo piano nei numerosi incontri la collaborazione internazionale Ospite di gran riguardo venerdì scorso presso le associazioni slovene della provincia di Udine. Accompagnata dal console generale di Jugoslavia a Trieste Livij Jakomin, ha visitato la Benecia il ministro della repubblica di Slovenia Cvetka Selšek, presidente del comitato della repubblica slovena Per la collaborazione internazionale. La prima tappa della visita è stata a Cividale dove gli illustri ospiti dalla Slovenia della delegazione facevano parte anche il collaboratore del ministro, Igor Ahčan, il sindaco di Tolmino Mar- jan Klavora ed il presidente dell'Alleanza socialista di quel comune Franko Simčič accompagnati da Ferruccio Clavora e Iole Namor rappresentanti del comitato provinciale dell'Unione culturale economica slovena, sono stati ricevuti dal sindaco di Cividale Giuseppe Pascolini. La delegazione ha poi visitato il centro scolastico bilingue di S. Pietro al Natisone dove è stata accolta dal presidente Paolo Petri-cig. Questi ha illustrato le caratteristiche dell'educazione bilingue e le prospettive di crescita che questa ha, indicando anche i passi che sono stati compiuti al fine di un suo riconoscimento e sostegno da parte degli enti pubblici a livello locale e statale. Il ministro Selšek ha poi visitato 1’ azienda a capitale misto Ho-bles, dove si è intrattenuta con il direttore commerciale Michele Carliq e quello amministrativo Margherita Trusgnach, e successivamente la Beneco - Kronos. Ad attenderla c'erano qui i dirigenti Fabio Bonini, Luciano Feletig e Claudio Duriavig. All'illustre ospite, che ha dimostrato di conocere molto bene la realtà economica della Benecia, sono stati illustrati in entrambe le aziende in particolare i programmi che Hobles e Beneco stanno approntando, anche in collaborazione con le aziende con cui cooperano, in vista del 1992 e cioè del mercato unico europeo. E' seguito poi il pranzo a cui hanno preso parte anche gli amministratori locali Giuseppe Chia-budini, Firmino Marinig, Giuseppe Specogna e Claudio Adami. segue a pagina 2 27, 28, 29 e 30 ottobre Rozajanska kulturska hiša Varcota - Resia 150° compleanno del gruppo iolkloristico Val Resia programma a pagina 3 A S. PIETRO EMERGONO NUOVI TIMORI Le mani del Pojana di nuovo sull’Arpit? Il Natisone, fiume simbolo della Slavia, torna purtroppo d'attualità. Sembra infatti che gli organi ministeriali, forti del parere della Regione, abbiano approvato la captazione dell'Arpit da parte del Consorzio per l'Acquedotto Pojana. Allo scopo probabile di aggirare le opposizioni riscontrate nelle Valli del Natisone, il Consorzio Pojana ha invitato i comuni di S. Pietro al Natisone e di Pulfero ad aderire al consorzio stesso. In cambio ha offerto alcune facilitazioni nel servizio di erogazione dell'acqua. Presso le associazioi sportive, ambientaliste, culturali e gli amministratori vi sono non pochi dubbi sulle intenzioni del Consorzio anche rispetto all'efficienza dei presunti servizi del Consorzio Pojana vista la diffusa opinione sui grossi disservizi nei comuni già consorziati. In una riunione informale di esponenti dell'amministrazione comunale di S. Pietro con rappresentanti di gruppi locali si sono discusse le strade per una concreta difesa del Natisone. E' prevalsa l’indicazione di negare l'adesione al Consorzio o quanto meno di condizionarla all'abbandono del consorzio di qualsiasi c segue a pag. 6 ec prostega časa *a kufturo r|k W kulture v prostem času Z3 w«t >■ prozi in waé, ru< (uhi à> t oJ SatvMAt- ibrann » Vas&kih rMbmh »rt H71 toa tm V SOBOTO 15. OKTOBRA V ŠPETRU 27. OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Ljubezen ne zadostuje potrebujemo tudi znanje Dejstvo, da se naš občni zbor odvija v Špetru Slovenov, je že samo po sebi pokazatelj neke nove stvarnosti. To ni samo odvisno od tega, da smo končno prišli do otvoritve sedeža Zveze tudi v videmski pokrajini (v Čedadu) in da imamo človeka, ki skrbi za koordinacijo našega delovanja po vsem slovenskem teritoriju, kar je vsekakor bistvenega pomena za okrepitev naše stvarnosti. Izbira Špetra kaže na neko priznanje slovenskim kulturnim delavcem v videmski pokrajini, ki so z izredno velikimi napori in v težkih okoliščinah dosegli, vsaj na nekaterih področjih, zavidljive rezultate. Obenem ta izbira kaže na večjo ' zrelost", če mi dovolite ta izraz, same Zveze slovenskih kulturnih društev, ki se bolje kot v preteklosti zaveda, da je organizacija deželnega značaja, da se mora harmonično razvijati na vsem teritoriju, kjer slovenska narodna skupnost v Italiji živi. Na prvo mesto pobud in prireditev naših kulturnih društev verjetno sodi ustvarjanje na področju lahke glasbe, torej Senjam beneške piesmi. Festival popevke v slovenskem dialektu je bil letos že 15. po vrsti. Izredno se je številčno in kvalitetno razvil, še posebno v zadnjih letih in vključuje vse več mladih. Pomembna je tudi dejavnost na področju izobraževanja mladih in to tudi mimo dvojezičnega vrtca in šole, ki ju letos obiskuje 41 otrok, kar je za naše razmere res veliko. Tu pridejo v poštev pobude kot je natečaj Moja vas, kulturno rekreacijsko letovanje Mlada brieza, ki so namenjene vsem slovenskim otrokom naše pokrajine, (prireja ju študijski center Nediža) in še tečaji glasbene, likovne vzgoje in slovenščine. Drugo področje, ki se zelo hitro in dobro razvija je razstavna dejavnost Beneške galerije v Špetru, ki opravlja neko izobraževalno funkcijo, poleg seveda tega, da bistveno bogati tukajšnje kulturno življenje. Zelo uspešna je tudi pri posredovanju slovenske kulture Furlanom in Italijanom in pri povezovanju med Slovenci in Italijani. Omeniti je treba še tradicionalne dejavnosti, kot so pevski zbori, ljubiteljsko beneško gledališče, okrogle kize, predavanja in druge pobude, ki se odvijajo na našem prostoru. Pri vseh naših dejavnostih na kulturnem področju, in ne samo, smo vedno posvečali veliko skrb ustvarjanju stikov in sodelovanja s krajevnimi upravami in inštitucijami. Te odnose, bomo gojili tudi za naprej, saj smo prepričani, da je to pot, po kateri se lahko uveljavimo kot slovenske organizacije, to je pot, da pridemo do javnih finančnih sredstev, da vsa deželna stvarnost pride do spoznanja, da smo Slovenci sestavni in zelo pomemben in bogat del te stvarnosti. S katerimi problemi se danes soočamo, in torej v katere smeri se mora razvijati naše delovanje. Na prvem mestu je vprašanje asimilacije. Še zlasti v videmski pokrajini se vse bolj resno postavlja problem izoblikovanja novih načrtov in pobud za ohranjanje slovenskega jezika in za njegov razvoj. Tako kot skrb za jezik je prisotna v našem okolju skrb za kvaliteto našega kulturnega dela. Kvaliteta pa je tesno povezana z vzgojo, z znanjem. Le na tej podlagi namreč bomo ohranili tradicionalne dejavnosti in obenem razvijali nove oblike delovanja. Vsebina, izrazne možnosti in izrazna moč: to je tisto, kar od nas pričakujejo v prvi vrsti mladi, ki po-stjajo vse bolj zahtevni in se vključujejo v kulturna društva, če imajo neko zadoščenje v kulturnem delu. Drug sklop problemov je povezan z našo neenako prisotnostjo na teritoriju. Splošno vzeto verjetno smo povsod šibki, na nakaterih področjih pa sploh: tu mislimo na Rezijo, Kanalsko dolino, v prvi vrsti pa na Terske doline. Razmišljati moramo o decentralizaciji nekaterih struktur ali bolje rečeno o ustvarjanju več kulturnih središč, za katere moramo poskrbeti v srednjeročnem in daljnoročnem načrtu, tudi z določenimi strukturami. Bolje moramo biti povsod oboroženi zato, da se ohranimo kot Slovenci. Čas je, da odpremo tudi poglavje naših odnosov s Slovenci, ki živijo v Furlaniji, na robu našega zgodovinskega teritorija. Ljubiteljska kultura je pomemben moment povezovanja Slovencev na tem področju, je srce, ki bije v nas. Vendar to v današnjem času ni dovolj. Tudi na Videmskem smo toliko zrastli, da čutimo potrebo po vseh ravneh in zvrsteh slovenske kulture. Zato so potrebne določene strukture, ki jih še nimamo, a kaže, da se nekaj premika na tem področju. Zato je potrebna drugačna kulturna politika. In pri tem morajo poleg ZSKD sodelovati tudi druge kulturne ustanove, ki delujejo v okviru vse slovenske narodne skupnosti v Italiji. Jole Namor Izvoljen v soboto nov glavni odbov Na sobotnem občnem zboru Zveze slovenskih kulturnih društev v Špetru je skupščina izvolila novi glavni odbor. Volitev se je udeležilo 116 volivcev, štiri glasovnice so bile razveljavljene, ena pa bela. V novi glavni odbor ZSKD so bili izvoljeni: Neva Bak, Eliana Bensa, Silvan Bevčar, Danjela Birsa, Miloš Budin, Germano Cendou, Marina Černetič, Beppino Krisetič, Marij Čuk, Aleksandra Devetak, Boris Devetak, Davorin Devetak, Karel Ferle-tič, Eva Fornazarič, Barbara Gruden, Boris Iskra, Dušan Kalc, Nataša Kalc, Nives Košuta, Robert Košuta, Kristina Kovačič, Ingrid Kralj, Marko Kravos, Nadja Kriščak, Miro Kuz- min, Marko Marinčič, Ace Mer-molja, Mirjam Mikolj, Damjana Ota, Anna Jussa, Jole Namor, Breda Pahor, Milan Pahor, Klavdij Palčič, Rudi Pavšič, Marisa Pelesson, Stojan Peta-ros, Igor Petejan, Boris Peric, Igor Prinčič, Silvan Pittoli, Janez Povše, Renzo Rudi, Vojko Slavec, Marko Sosič, Vojmir Tavčar, Sandor Tence, Vojko Kocjančič, Ignacij Ota, Aleksander Rojc, Lucija Trušnjak, Sergej Verč, Joško Vetrih, Jurij Vodopivec, Zdenko Vogrič. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Viljem Černo, Edmund Košuta in Mirko Kapelj. Razsodišče sestavljajo: Boris Race, Nada Komjanc Sancin in Silvana Malalan. Rečan: ta je naš program dela za boj proti asimilaciji Res je, da je današnje delovanje po dolinah, kjer žive Slovenci naše pokrajine, paršlo do takega momenta v katerim je pru potrebno, da se ga lepo analizira, pregleda, priet ku začnemo graditi nove načrte. Naš dokument se ne loči od tistih, ki smo jih že predložili tele zadnje čase, pa vseeno hočemo ponoviti želja, ki se čutijo med člani našega društva in tudi jih poglobiti, za kar se tiče rešitve naših problemov in problemov naše kulture. Upamo, da sta že vsi prepričani, da je potrebno razširiti naše delovanje povsod, kjer žive Slovenci v videmski pokrajini, ker naša moč stoji tudi v številkah. Tole širjenje pa mora biti pametno in imeti tudi v sebe neko odločitev, ki odgovarja potrebam našega ljudstva. Ve se, de vsak ima svoje potrebe, pa buj pametne rešitve so tiste, ki so vezane na teritorji, kjer nam naša stoletna zgodovina pomaga dosešt boljše uspehe. Dobri uspehi so nam pokazali, kje so težave in sence, ki jih bo treba hitro odpraviti, premostiti, če nočemo hoditi proti megli, v kateri bi se mogli vsi zgubiti. Bi se radi spustili na teren, ker tudi mi sami nimamo jasnih idej: problem, ki ga vsi čutimo, ampak se ga vsi branimo povedati, je prisotnost naših ljudi pri kulturnem delovanju, ali pa na kulturnih prireditvah. Če lepuo pogledamo, nimamo več tiste prisotnosti, ki smo jo imeli (čuli) kako leto nazaj, vsaki krat, ki smo govorili o naši kulturi, četudi na poti ali v gostilni. More bit, da ni mogoče rešiti tega problema, da so prišla taka leta v katerih je vsak postal bolj "svoj", bolj domoljuben, ali pa je taka moda, ali je asimilacija. In vsak bi lahko dodal še druge vzroke. Pa mi danes, kako mislimo se rešiti in iti naprej? 1 — Prva stvar je pomanjkanje kadrov, ki bi vodili naprej delo naših skupin. Mislimo, da danes imamo možnosti, če hočemo rešiti tel problem, saj imamo ljudi, ki so tehnično pripravljeni in katerim ni treba dosti, da postanejo 'oporna točka" (neka podpora), če v našem načrtu za razvoj kulture damo to na prvo mesto. 2 Ni več dovolj samo dobra volja, treba je nekaj več: ekonomska podpora. 3 Imeti prostore, kjer se zbirati za delat, kjer se počutiti doma, kjer imeti na razpolago stvari za rešit minimalne potrebe. Samo en primer: kako pripraviti igro z gledališčem, če ni odra na katerem imeti vaje? 4 Organizacija je problem, ki potrebuje več pozornosti. Tu gre za bolj praktično sodelovanje za publicitetno delo, prošnje, skupne akcje, administracija in druga vprašanja, ki jih ne bomo tu naštevali, ker je tudi to delo, ki bomo morali skupaj napraviti. 5 Tisk in "mass-media" bi nam morali pomagati, da pridemo v stik z ljudmi. Se ne smejo križati, morajo biti blizu dan drugemu, se podpirati in se pomagati. Cas je prišel, da pomislimo na našo beneško slovensko radijsko postajo. 6 Ne smemo tudi pozabiti na masovne manifestacije, kjer naši ljudje so se dajali kuražo dan drugemu: bi morali spet iti tudi na telo pot. Pa stvari, ki se nam zde bolj važne, če hočemo se dat zares eno novo kulturno politiko v naših dolinah, je zbrati en nov cilj, ki bi ga morali doseči v prihodnjih letih. Mislemo, da tisti ki smo se jih bli dali v preteklosti, za kar je bluo v naših samih močeh (pomis- limo na karto Slovencev videmske pokrajine), smo jih dosegli. Prvi novi cilj je za nas boj proti asimilaciji, ki nikdar ni imela kot danes toliko moči zato da nas uniči. Ta boj je naša nova meja in jo moremo dosešt, če zberemo vse naše moči. Zato da uresničimo ta načrt moramo priti do: 1 — DECENTRALIZACIJA Razširiti povsod, kjer je mogoče naše urade in kulturne iniciative. Podpreti tiste društva ali skupine, ki že delajo na teritorju in jim dati možnost, da konkretizirajo svoje ideje, ustanoviti po vseh dolinah naše, četudi majhane, skupne "čitalnice ". 2 — SLOVENŠČINA Moramo jo rabiti vič, ki se more, četudi kajšan krat je težko. Tečaji morajo biti tudi cedilo našega navdušenja do slovenskega naroda. Šola: se mora čuti, da je slovenska, četudi dvojezična, ali glasbena. Mora biti zelo jasno, vse kar je slovenskega in pride iz tele duše, tudi za kar se tiče slovenskih podjetij. 3 — SODELOVANJE Skušati prekiniti mejo, ki nas loči od matične domovine, pa tudi tiste, ki nas ločijo tu v zamejstvu. Gledati na obeh teh straneh ljudi, ki nam morejo pomagati zato, da dopunemo luknje, ki jih imamo v naši kadrovski strukturi. Da vse to postane resnica, moramo napraviti, v naši pokrajini, resni odbor za kulturo, vič ki se more razširen, da bo objemal vse ideje in moči in tudi teritorij. Potrebujemo dinamičen glavni odbor, ki predstavlja zares vse ideje zavednih Slovencev v videmski pokrajini, skozi kateri morajo teči vse sredstva. Ta je, v nekaj besed, naš težki program in mislimo, da ne moremo iti daleč od njega, če hočemo res ohraniti in obogatiti naš narod in njegovo slovensko dušo. i ' Gostje na občnem zboru Prišli so iz vse Dežele, Občnega zbora ZSKD v Špetru so se udeležili številni predstavniki javnih uprav, političnih oblasti, društev in organizacij. Skupščino so pozdravili župan Občine Speter Slovenov Firmino Marinič, posl. Silvana Schiavi Facchin, odbornik za kulturo videmske pokrajine Giacomo Cum, predsednik deželne komisije za kulturo Bojan Brezigar, član predsedstva RK SZDL Slovenije Dušan Janez, predsednik ZKOS Marjan Gabrijelčič, predsednik SPZ iz Avstrije Tomaž Ogris, predsednik SKGZ Klavdij Palčič, predsednica SSO Marija Ferletič, tajnica ZSKP Marilka Koršič, ravnatelj VIBA filma Milan Ljubič, predsednik turistične in letoviščarske ustanove iz Čedada in Nadiških dolin Giuseppe Paussa, predstavnik SDGZ v videmski pokrajini in žu- Slovenije in Koroške pan Občine Grmek Fabio Bonin, predsednik Slavističnega društva Trst Janez Povše, predsednik ZSŠDI Odo Kalan, deželni tajnik ARCI Maurizio Villani, predstavnica ZKO iz Tolmina Maja Bratec in predsednik pokrajinskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze Viljem Černo za videmsko pokrajino. Brzojavke in pozdrave so občnemu zboru ZSKD poslali poslanci Scovacricchi, Bordon, Breda, De Carli in Renzulli, predsednik deželnega sveta Solimbergo, podpredsednica deželnega sveta De Piero Barbina, deželni svetovalec Budin, čedajski župan Pascolini, predsednik openske hranilnice Milič, predsednik krožka Che Guevara Colli in dolinski župan Švab. KULIIIRNA Jf Sl N JU Ena izmed že tradicionalnih prireditev v Benečiji: kulturna jesen na Liesah Del publike v špetrski občinski dvorani v soboto popoldne V SOBOTO 15. OKTOBRA V ŠPETRU 27. OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Z decentralizacijo preprečimo asimilacijo Slovencev v Italiji Jeseni, ob drugih, tudi kulturni targ Kultura in teritorij Da je prebivalstvo Julijskih Predalp in Krasa ohranilo skozi stoletja svojo identiteto, se mora v veliki meri zahvaliti tesnemu soočanju človeka v okoljem. To soočanje je omogočilo kulturno osvojitev teritorija, njegovo omejitev, zgraditev in ritualen odnos do njega. Znamenja te dolge zgodovine lahko še vedno razberemo v delih, ki gradijo pokrajino, v ljudski arhitekturi in v šegah iz ljudskega izročila. Prepričani smo, da je tudi danes, ne glede na globoke preobrazbe, možnost nacionalnega ohranjanja tesno povezana s posestjo in kulturno uporabo teritorija, ki ga naseljujemo Slovenci. Živeti na zgodovinsko omejenem teritorju je torej (poleg jezikovnega vprašanja) temeljni okvir, v katerem se postavlja slovenska kulturna politika v Italiji. Različne stopnje razvoja kulturnih dejavnosti Na ozemlju treh pokrajin, kjer živijo Slovenci, so stopnje razvoja kulturnih dejavnosti različne. Tržaška pokrajina in predvsem mesto Trst zavzema privilegirano mesto glede na Goriško in Videmsko pokrajino. To je rezultat različne zgodovine posameznih teritorijev in drugačne ozaveščenosti prebivalstva, ki tam živi. To objektivno dejsto pa ne sme postaviti v nemar novejših kulturnih sprememb, do katerih je na homogen način prišlo na celotnem ozemlju, ki ga naseljujejo Slovenci. Tradicionalno kmetijska področja (kot je na primer Benečija) so spremenila svojo socialno strukturo in kažejo kompleksnejšo akultu-racijo. Različne zahteve kulturnega izražanja Različna stopnja razvoja kulturne tradicije v treh pokrajinah ustvarja tudi različne težnje v kulturni politiki. Trst skuša utrditi kulturno pozicijo, ki jo je pridobil v teku časa in ji dati pečat "učenega" kulturnega izraza. Gorica skuša premakniti baricenter dejavnosti proti svojemu teritorju, Videm pa išče svojo kulturno identiteto, ki je obrnjena proti tradiciji in aktualnosti. Različne zahteve in potrebe pa gre primerjati z različnimi strukturnimi možnostmi (objekti in opremo) in gospodarskimi možnostmi (naloženim kapitalom) na treh obravnavanih področjih. Taka analiza bi lepo prikazala prepad, ki je med tremi pokrajinami v smislu razpoložljivih sredstev in ki v bistvu onemogoča možnosti razvoja najšibkejšega področja in torej videmske pokrajine. Decentralizacija kulturnih aktivnosti in razbirokratiziranje obstoječih struktur Dejanska decentralizacija (s strukturami in gospodarskimi sredstvi) kulturnih aktivnosti na celotnem teritorju, kjer živijo Slovenci, postane po našem mnenju prvenstvena naloga kulturne politike. Decentralizacija naj ne gre le iz ene pokrajine v drugo, temveč tudi v notranjost vsake posamezne pokrajine. Decentralizacija bi dopustila pred-vsemživljenje, posest in kulturno uporabo teritorija, ki ga zgodovinsko naseljujejo Slovenci, ter tudi širše demokratično sodelovanje vseh Slovencev pri razvoju njihove kulture. Decentralizacija zahteva gibčnost obstoječih struktur, torej njihovo razbirokratiziranje in njihovo uporabo v službi centrov, kjer se dejansko ustvarja in proizvaja ustvarjalna kulturna dejavnost. Mobilnost, gibčnost, porazdelitev gospodarskih sredstev so predpostavke decentralizacije. Lažje uresničljivi kulturni politiki centralizacija postavljamo nasproti težjo politiko decentralizacije, ki je po našem mnenju edini način, da se prepreči asimilacija slovenskega prebivalstva v Italiji in v videmski pokrajini še posebej. Kulturno društvo Rečan Tri priznanja ZSKD kulturnim iz Benečije in Rezije Zveza beneških žen prireja za 8. marec tudi razstavo v Beneški galeriji Se mede, Počaso, počaso se mede, matiejaci bieli pdajo pred hišo na tla °n hitro jih pomede stara medla. —Vietar po špranjah puno lušči, Pa ljubezan grieje vse tele ljudi. Rru za pru je bila v soboto zelo liepa ura, sijalo je pomladno sonce, pa teli verzi so na zelo toplo vižo sparjeli delegate an številne goste, ki so paršli v Špi-etar za kongres Zveze slovenskih kulturnih društev an so na-Punli do zadnjega kota občinsko dvorano. Napisala jih je mlada Loredana Drecogna, že vič liet nazaj an sama jih je pre publiko Prebrala, spremljau jo je na kita- Lep pozdrav Benečije delegatom ro Gabriele Blasutig. Prebrala je tolo piesam Zima, an še Za mojo te malo an še druge. Ni bila tala pompozna an ofi-cialna otvoritev kongresa. Z verzi v slovenskem dialektu pa je vsiem nam Loredana odparla majhano okence na življenje v Benečiji, na navezanost mladih na kulturno tradicijo staršev, obogateno s svojimi čustvi an emocijonami. Še najbolj v pesmi Loredana Drecogna prejema nagrado na Sejmu beneške piesmi in v pesmi v slovenskem dialektu se kaže ljubezen do svojega naroda. Z Loredaninimi verzi je zapihu v špietarski občinski dvorani nuov an svež, frišan vietar. Tisti vietar, ki vsako lieto zapiha na prireditvah kot so Moja vas an Mlada brieza, tisti vietar, ki je ratu že malomanj "burja" an piha močnuo na Lie-sah, na Sejmu beneške piesmi. Ni slučajno, da je z Loredano biu Gabriele Blasutig. An on je že vič piesmi napisu za Senjam , takuo besedilo ko muziko. An on je adan od tistih številnih mladih, ki ljubiteljsko, amatersko, a z veliko ljubeznijo an tudi z nemajhnim dielam, pomagajo naši beneški kulturi živieti an se bogatieti. Na začetku občnega zbora so bila tudi letos podeljena priznanja Zveze slovenskih kulturnih društev. Teh je bilo letos 14, tri priznanja so bile podljene slovenskih kulturnim delavcem videmske pokrajine. Krog z zvezdo za življensko delo je prejel Izidor Predan Doric, Zlati krog za požrtvovalnost sta dobili pa Silvana Paletti in Bruna Dorbolò. Tako so bila priznanja utemeljena: Doric, kulturni in politični delavec, pesnik in pisatelj. Že 1948. leta, ko mu je bilo 16 let, je postal odgovoren za Zvezo slovenske mladine v Benečiji v sklopu Gorice in Benečije. Ta odgovornost mu je bila potrjena tudi na ustanovnem kongresu Demokratične fronte Slovencev 1. maja 1949. Ko so 1950. leta ustanovili konzorcij za izdajanje Matajurja, je bil med ustanovnimi člani in tudi že član uredništva. Zaradi slovenstva ter jasne in odločne časnikarske besede je bil preganjan in se je moral braniti na sodiščih. Bil je tudi večkrat zaprt. Oktobra 1955. leta je bil med ustanovitelji prvega slovenskega društva Benečije — društva Ivan Trinko v Čedadu. Več let je vodil to društvo kot tajnik in Doric še več let potem kot predsednik. Bil je delegat Benečije na ustanovnem občnem zboru SKGZ. Organiziral je socialno pomoč kmetom v okviru društva I. Trinko, kar je postalo kasneje zaslužen patronat INAC v Čedadu. Dolga leta je urejeval Novi Matajur. Piše črtice, novele, pesmi. Poznan je predvsem kot avtor narečnih dram in komedij, ki jih je večinoma uprizorilo Beneško gledališče. Bruna Bruna Dorbolò je že vrsto let v samem središču beneškega kulturnega življenja. Od ustanovitve je aktiven član študijskega centra Nediža, kjer je vseskozi kreativno vključena v kulturno, pa tudi širšo družbeno dejavnost. Prav družbena naravnanost jo je privedla do nujnosti, da se neposredno angažira v ženskem gibanju, ki je pod njenim vodstvom zadobilo v Zvezi beneških žensk prav specifično podobo. Brunina kulturna razgledanost in ustvarjalnost je namreč privedla Zvezo med izrazite kulturne dejavnike na beneškem po-zorišču, pri čemer Bruna ni sodelovala le kot pobudnik in organizator, temveč tudi kot avtorica številnih dramskih besedil, ki so zlasti v izdelanih ženskih likih uspela ujeti utrip beneškega življenja in dvigniti njegovo vsakdanjo, a stoletno problematiko na raven umetniškega. Silvana Paletti je postala znana širši slovenski javnosti zlasti skozi svoje pesniško ustvarjanje v rezijanščini. V njem je Rezija prisotna ne le skozi svojo govorico, temveč z vso svojo starodavno kulturno tradicijo, ki skozi Silvanine verze pronica v sodobno življenje, tako da si arha-ičnost in svežina podajata roko. V domačem kraju pa je Silvana Paletti tudi organizacijsko angažirana v kulturnem življenju, pomembna pa je tudi njena širša publicistična dejavnost tako v krajevnem tisku kot tudi po radijskih valovih. Vseh tej dejavnosti ne opravlja rutinsko, temveč jih vseskozi prežarja s svojo ustvarjalno močjo in pobudnostjo. Ml* Spominska slika Silvane Paletti In Izidorja Predana, ob njem njegova žena Adele, po podelitvi priznanj Zveze slovenskih ki turnih društev v soboto popoldne v Špetru. Oba prav tako kot Bruna sta dobila priznanje ne le za njih ustvc jalno, pisateljsko delo, pač pa tudi kot prizadevni kulturni delav na teritorju UN CONVEGNO SULL'AMBIENTE ORGANIZZATO VENERDÌ’ SCORSO A S. PIETRO AL NATISONE DALLA LOCALE SEZIONE COMUNISTA Prima S. Pietro degli Slavi, poi al Natisone e poi? Importante e qualificata presenza del pubblico, tra cui diversi consiglieri comunali e membri della giunta Izvir studenca Arpit Un corretto uso del nostro territorio e la tutela del fiume Natisone: con questi temi di grande attualità si è tenuto venerdì 14 ottobre, a San Pietro al Natisone, un incontro organizzato dal PCI, che ha voluto in questo modo chiarire la propria posizione politica riguardo un problema complesso che va approfondito. Il rappresentante del PCI Giuseppe Blasetig, consigliere provinciale e capogruppo della Lista civica, ha con chiarezza suddiviso la questione in tre punti: quello delle cave, che rischia di esplodere in questi ultimi tempi, con la cava dell ltalcementi (che è stata usata finché è risultata utile all'azienda e quindi abbandonata, con conseguente degrado della montagna), e con il rinnovato interesse delle aziende locali all'estrazione della pietra piasentina, che ha però dal punto di vista economico effetti limitati, giacché è limitata all'attività estrattiva. E' necessario, ha detto Blasetig, creare un movimento d'opinione su questo problema, altrimenti ci ritroveremo nella logica di massimo sfruttamento del territorio con il minimo vantaggio in termini di reddito ed occupazione. Il secondo punto è stato incentrato sul tema Natisone. Si è parlato del fatto che il consorzio dell'acquedotto Poiana ha chiesto di poter utilizzare la sorgente Arpit per la captazione dell'acqua, a discapito ovviamente del fiume stesso che già senza questo tipo di operazione si trova in molti periodi dell'anno in secca. Si è parlato del parco della forra del Natisone. Secondo il PCI i comuni delle valli hanno subito la visione dell'am-ministrzione di Cividale sull'uso del fiume. Essa ha inteso semplicemente farne una stazione balneare. Il problema — ha detto Blasetig va valutato bene, e va affrontato in termini di utilizzo del fiume, ma anche di tutela dal punto di vista ambientale. Il terzo ed ultimo punto ha avuto come punto di riferimento la questione del capannone costruito sulla sponda del Natisone tra San Pietro e Ponte San Quirino. L'amministrazione comunale di San Pietro, secondo i comunisti, avrebbe potuto correre ai ripari in tempo utile, cioè nel momento in cui era stata solamente spianata la ghiaia sul quale doveva sorgere il capannone. Non c'è stato invece alcun provvedimento atto a bloccare la costruzione e questo ha provocato un ampio movimento di opinione contraria al manufatto. Un pubblico attento, partecipe e a volte ironico è poi intervenuto. Ci sono state delle proposte di soluzioni e si è generalizzato riguardo un'attenta valutazione su tutto un territorio che si sta degradando. Soprattutto, si è vista da parte delle persone intervenute una volontà precisa di salvaguardare il Natisone, di fare in modo che l'Arpit non venga toccato, di opporsi alla prelevazione dal Natisone di tutto ciò che è cavatole. Il fiume, si è detto, è un corpo unico, è di tutti. La partecipazione del pubblico, è da sottolineare, è stata importante, perchè erano presenti diversi consiglieri comunali e membri della giunta di S. Pietro (Adami, Dorbolò e Vogrig), il presidente della Comunità montana Chia-budini, il segretario del PSI Ciccone, il consigliere di Torrea-no Flebus, l'architetto Simonitti e numerosi membri del comitato che si oppone al degrado del Natisone. Blasetig ha letto anche una comunicazione ricevuta dal sindaco di Pulfero, Specogna, il quale ha voluto informare l'assemblea della propria contrarietà alla pre- sa dell’Arpit e di aver negato la propria firma per i relativi lavori nel territorio del suo comune. Nella discussione sono intervenuti nell'ordine: Nino Ciccone, segretario della sezione del PSI; Glauco Costantini per i pescatori; il geologo Franco Borghese; Giuseppe Flebus, consigliere della Comunità montana; Ivo Paljavec del direttivo della sezione del PCI; Giuseppe Chiabudini, presidente della Comunità montana; Bruna Dorbolò, assessore comunale; Visintini del comitato per il Natisone di Premariacco e Muner del comitato di Cividale. Lapidaria la conclusione del-l'arch. Valentino Simonitti: S. Pietro si chiamava S. Pietro degli Slavi. Eliminati questi, ha preso il nome di S. Pietro al Natisone. Eli- minato il Natisone , come si chiamerà? Le conclusioni sono state tratte da Giorgio Matassi, biologo nonché presidente della commissione ambiente provinciale, che ha rilevato come tutto debba essere visto come dato complessivo. La battaglia perchè non si vada ad impoverire il fiume e in generale il territorio delle valli del Natisone, ha detto, è di grande valore perchè fa emergere le contraddizioni poste dalla questione ambientale. Infine l'invito, come si spera venga seguito, di continuare a confrontarsi e a ragionare pacatamente, come si è fatto nel corso di questa serata, su elementi e su problemi di notevole importanza per tutti noi. OTTAVA EDIZIONE DEL GRAN PREMIO VALLI D’ITALIA A DOMODOSSOLA In corsa anche atleti delle nostre valli Erano rappresentate ben 24 Comunità montane provenienti da tutta Italia E' stata una giornata emozionante quella del 25 settembre scorso, in occasione della disputa del "Gran Premio Valli d'Italia" giunta alla sua ottava edizione. Per la "corsa in montagna" sono convenute quest'anno a Domodossola (provincia di Novara - Piemonte) le squadre di ben 24 Comunità montane, provenienti dalle varie province: da Sondrio a Potenza, da Avellino a Udine, naturalmente; quest'ultima provincia rappresentata anche dagli atleti delle Valli del Natisone. Vi ricordo tra i Seniores il mio paesano Marino Jussig, Marco Osgnach e Giuseppe Puller, tra i presenti della categoria Juniores Mauro Scuderin e Antonio Trinco della categoria Allievi.a corsa, svoltasi durante la mattinata, è stata letteralmente dominata dagli atleti ossolani, non poteva concludersi diversamente, sono giovani del luogo che da mesi si erano allenati nella zona, ciò nonostante hanno incontrato avversari di collaudato valore. Io, informata per tempo della competizione sportiva ho raggiunto Domodossola per seguire da vicino la corsa, per essere e per passare con la mia gente, con i valligiani del Natisone alcune bellissime ore e bellissimi momenti. La stupenda giornata settembrina, quasi estiva per il colore ha contribuito a rendere più che mai entusiasmante la corsa in montagna. A completare l'emozione della mattinata e il successo dell'iniziativa è stato il vivo interesse di un folto pubblico e nel pomeriggio la distensiva e magnifica sfilata per le vie cittadine di bande musicali e gruppi folkloristici di tutte le valli ossolane; un'apoteosi di colori, canti e suoni. In compagnia della mia gente e degli amici carissimi di Savogna: Alice, Claudia, il piccolo Gabriele e Marino ho assaporato per le vie di Domodossola il gusto della "nostra" allegria. Il suono delle bande ci ha trascinati a brevi esibizioni di danza, marciando ci siamo affiancati ai gruppi folkloristici, assorbiti dall'entusiasmo abbiamo ammirato da vicino gli ornamenti floreali tipici della montagna che ogni gruppo portava: una gamma di co- lori fra natura e abiti che ha lasciato penso in tutti un ricordo piacevole della giornata, valorizzato dall’omaggio floreale presentato al gentil sesso. Per me è stato magnifico, ho trascorso una giornata indimenticabile, ho respirato aria di casa e ringrazio ancora la simpatica famigliola Jussig ed Alice per questo bellissimo dono. Michelina À Marino (in primo piano) ripreso mentre percorre la dura "via del Calvario" ASSEMBLEA REGIONALE A S. PIETRO AL NATISONE Il CONI guarda con attenzione allo sviluppo del nostro sport Si è tenuta nei giorni scorsi a S. Pietro al Natisone, nella sala consiliare, l'assemblea regionale del CONI. L'assemblea dei delegati delle diverse discipline sportive operanti in regione, presieduta daLe-onardo Cristiani e coordinata da Diego Meroi, a conclusione dei suoi lavori, si è incontrata con le autorità locali. Tra i presenti, oltre naturalmente al sindaco Ma-rinig, c’erano l'assessore provinciale allo sport Giovanni Pelizzo, il presidente della Comunità montana Valli del Natisone Giuseppe Chiabudini, il sindaco di Pulfero, Giuseppe Romano Specogna, il presidente della Banca Popolare Lorenzo Pelizzo, il vice-sindaco di S. Pietro al Natisone Claudio Adami e il presidente dell U.S. Valnatisone Angelo Specogna. Nell'incontro si è parlato delle esigenze e dei bisogni nel settore delle attrezzature sportive, con particolare riferimento alle Valli del Natisone e del Cividalese. Nei loro interventi tutti hanno messo in evidenza la necessità di potenziare lo sport in generale. L’ ing. Leonardo Cristiani, dele- gato regionale del CONI, ha dato la sua massima diponibilità e la presenza dell'assemblea regionale in S. Pietro al Natisone è la più valida conferma. L'assessore provinciale Pelizzo ha ribadito l'impegno di sempre dell'amministrazione provinciale in un settore, come quello sportivo, che è vitale per una crescita ordinata della società, soprattutto perchè opera tra i giovani e per i giovani. Dopo l'intervento del presidente della Comunità montana Chiabudini e del sindaco di Pulfero Romano Specogna, il sindaco Marinig ha sinteticamente illustrato l'attuale situazione degli impianti sportivi e delle esigenze future individuando nella piscina e nella pista ciclabile da realizzarsi a Cividale occasione da non perdere, ribadendo la volontà di gestione consortile delle due strutture. Ha pure chiesto l'appoggio del CONI regionale per la richiesta inoltrata dall'amministrazione comunale di un finanziamento statale per la costruzione di una struttura polifunzionale a S. Pietro al Natisone. TUTTOSPORT vse o Šp I risultati 1. CATEGORIA Maianese - Valnatisone 1-1 2. CATEGORIA Savognese - Audace 3. CATEGORIA L'Arcobaleno - Alta Valtorre Pulfero - Manzano UNDER 18 Buonacquisto - Puliero 3-1 Valnatisone - Virtus Tolmezzo 1-3 GIOVANISSIMI Savorgnanese/B - Valnatisone 0-2 ESORDIENTI S. Gottardo/B - Audace 3-2 Valnatisone - Gaglianese 0-1 Prossimo turno 1. CATEGORIA Valnatisone - Spilimbergo 2. CATEGORIA Pro Osoppo - Savognese; Audace - Buttrio 3. CATEGORIA Alta Valtorre - Venzone; Fulgor - Puliero UNDER 18 Puliero - Valnatisone GIOVANISSIMI Valnatisone - Nimis ESORDIENTI Audace - Valnatisone Le classifiche 1. CATEGORIA Gemonese 7; Serenissima 6; For-titudo, Flumignano, Julia, Pro Fa-gagna 5; S. Daniele, Ponziana, Civi-dalese 4; Valnatisone, San Giorgina, Maianese, Lauzacco, S, Sergio 3; Spilimbergo, Percoto 2. 2. CATEGORIA Arteniese 8; Tricesimo, Forti & Liberi 7; Gaglianese, Reanese, Corno 5; Buonacquisto 4; Audace, Savognese, Tarcentina, Olimpia, Donatello 3; Pro Osoppo, Bressa, Buttrio, Torréanese 2. 3. CATEGORIA - Girone D S. Gottardo 5; Treppo Grande, Rizzi, Pro Tolmezzo, Bearzi, Riviera 4; Alta Valtorre, Nimis, Pro Venzone 3; Chiavris, Ciseriis, Colugna, Atletica Buiese 2; l'Arcobaleno 0. 3. CATEGORIA - Girone E Pulfero, Azzurra, Savorgnanese, Rangers 5; Comunale Faedis 4; Cel-tic 3; Asso, S. Rocco, Ancona, Atletico Udine Est 2; Stella Azzurra 1; Manzano, Fulgor 0. UNDER 18 Virtus Tolmezzo, Julia 6; Reanese, Rizzi 5; Pro Osoppo 4; Ragogna, Riviera 3; Valnatisone, Mereto Don Bosco, Azzurra 2; Puliero, Buonacquisto, Ciconicco, Chiavris 1, Olimpia 0. Hanno riposato: Ragogna, Chiavris, Olimpia. GIOVANISSIMI Gaglianese, Serenissima, Manza-nese, Buonacquisto 7; Valnatisone, Paviese/A 6; Torreanese 4; Cussi-gnacco, Nimis, Olimpia, Azzurra 2; Fortissimi, Fulgor 1; Comunale Faedis, Savorgnanese/B 0. Nimis e Cussignacco una partita in meno; hanno riposato: Olimpia, Savorgnanese/B, Nimis, Comunale Faedis. ESORDIENTI Gaglianese 6; Valnatisone, Civi-dalese 4; Buonacquisto 3; Azzurra 2; Audace, S. Gottardo/B, Comunale Faedis 1. Hanno riposato: Audace, Buonacquisto, Manzanese. N.B. Le classifiche Under 18, Giovanissimi ed Esordienti sono aggiornate alla settimana precedente. 2-1 0-1 2-0 IN TERZA CATEGORIA IL PULFERO COL SUCCESSO OTTENUTO SUL MANZANO E’ PRIMO IN CLASSIFICA La Savognese si aggiudica il derby Buona prova della Valnatisone - L’Alta Valtorre vince - Vincono i Giovanissimi della Valnatisone Sorprendentemente la Savognese ha fatto suo il derby con l'Audace che era la grande favorita della vigilia. Le squadre sono scese in campo nelle seguenti formazioni: Savognese: Ciccone, Pagon, Ju-retig, Degano, Chiabai, Periovizza, Bordon, Blasutig, Rot, Szklarz, Pe-tricig Valter (Specogna), a disposizione Rudi E. Audace: Castellani, Oviszach, Dugaro Terry, Caucig, Gariup, Jussa, Petricig Diego, Paravan, Dugaro Stefano, Chiacig Valter, Terlicher (Chiacig Flavio). Arbitro: Cruciatti di Flaibano. Marcatori: Al 20 Dugaro Stefano, al 43 Oviszach (autorete), al 55 Rot. Note: Ammoniti Oviszach e Dugaro Terry (Audace), Chiabai (Savognese). Savogna (nostro servizio) L'Audace, dopo un inizio promettente con due occasioni di Paravan e Valter Chiacig fallite di un soffio, è passata in vantaggio al 20 con un calcio di rigore assegnatole per un atterramento di Periovizza ai danni di Paravan. Autore della rete Stefano Dugaro. Sembrava che l'Audace dopo il vantaggio dovesse dilagare, ma a due minuti dal termine giungeva inaspettato il pareggio. Zarko Rot effettuava un traversone indirizzando il pallone verso Valter Petricig che veniva anticipato da Oviszach di testa che metteva il pallone in rete nel più classico degli autogol. Nella ripresa, caricata dal precedente successo, la Savognese parte all'attacco e al 7 ha l'occasione di passare in vantaggio con un calcio di rigore. Alla battuta Rot che calcia il pallone centralmente, tanto da permettere a Castellani di respingerlo con la punta dei piedi e, successivamente, deviare le due conclusioni consecutive degli attaccanti gialloblù. Due minuti più tardi è lo stesso Žarko che si fa perdonare l'errore precedente mettendo il pallone in rete su respinta di Castellani, a Il Puliero ottiene il secondo risultato di 2-0 e conquista la testa della classifica del girone E di terza categoria. Autori delle reti Paolo Bordon e Marino Simonelig, al quarto successo personale. Per la squadra del presidente Carlo Bir-tig, allenata da Valter Barbiani, è iniziata una stagione che si presenta nel migliore dei modi. Nonostante gli arancione non siano dati come favoriti alla vittoria del campionato nedalla critica, ne' dalla stampa,con l'organico che posseggono possono diventare gli autentici protagonisti del girone. La Valnatisone ritorna da Ma-iano con un punto, forse è poco in quanto la nostra formazione ha giocato costantemente nella metà campo dei padroni di casa. La rete del momentaneo successo porta la firma di De Marco. L'Alta Valtorre è tornata da Osoppo con una importante vittoria che le consente di portarsi nelle prime posizioni della classifica. Puliero e Valnatisone Under 18 sconfitte con il medesimo risultato 3-1 nelle rispettive gare di Remanzacco e San Pietro. La Valnatisone era passata in vantaggio con Andrea Zuiz, ma la Virtus Tolmezzo è la squadra favorita per la vittoria finale, lo ha dimostrato rimontando e in seguito facendo propria l'intera posta in palio. Domenica prossima ci sarà il derby in quel di Pulfero. Passiamo ora al settore giovanile dove i Giovanissimi della Valnatisone sono tornati da Marsure con un’altra rotonda vittoria con due reti segnate da Crucil e Stu-ram, mentre gli Esordienti di Audace e Valnatisone hanno subito due sconfitte di misura. Sabato ci sarà il derby a Scrutto. Per il secondo turno del torneo collinare di S. Daniele nella categoria amatori il Reai Pulfero impegnato a Bueris è uscito dal campo con un'altro risultato di parità: 1-1. Passati in vantaggio con un gol di Sergio Tomasig i gialloblù sono stati in seguito raggiunti. La formazione della Savognese... ...e quella dell'Audace seguito di un calcio piazzato. Due grosse opportunità per Paravan, prima lanciato da Chiacig e quindi lanciato a rete da un errore di Juretig, non vengono sfruttate a dovere. Un’altra grossa occasione capita a Valter Chiacig che, dopo aver chiamato Ciccone fuori dai pali, calcia malamente il pallone a lato. Ancora Ciccone in evidenza con due deviazioni consecutive su altrettante conclusioni degli attaccanti ospiti. La Savognese nei minuti finali controlla la gara lasciando sfogare gli ospiti che non trovano la giusta misura per andare a rete. Buona la direzione arbitrale. Passiamo ora ad un rapido commento della domenica calcistica. GARA INTERNAZIONALE DI BOCCE A CARRARIA Il Trofeo biennale va a Tolmino I bocciofìli sloveni con la vittoria di sabato lo conquistano definitivamente Abbiamo dato notizia lo scorso numero della gara internazionale di bocce annuale fra le squadre di Tolmino e Cividale giunta alla sua quindicesima edizione. Nella gara di sabato 17 settembre a Tolmino hanno vinto i padroni di casa per 6-2 mentre in quella di ritorno a Cividale si è registrata la conferma dei bocciofili sloveni per 5-3. Di conseguenza il risultato finale è il seguente: Tolmino batte Cividale 11-5. Le quadrette a Cividale erano così formate: Cividale — 1) Morandini, Faracca, Mulloni, Miani; 2) Olivo, Fagotto, Radi W„ Clemente; 3) Osgnach, Montanino, Beltrame, Tomada; 4) Vogrig B., Tone-atto, Mattelicchio, Qualizza. Tolmino 1) Srebrnič, Rutar, Čara-pič, Podreka; 2) Živec, Lavrenčič, Živec, Fratwik; 3) Rejc, Gabršček, Mulič, Uršič; 4) Gruntar, Stankovič, Kalako-vič, Torkar. Si sono classificate nell'ordine: l)la quadretta guidata da Živec 2) quella di Olivo 3)quella di Rejc 4)quella di Vogrig B. Il Trofeo biennale ha preso definitivamente la strada di Tolmino che lo ha vinto per due volte. Il risultato generale di tutti gli incontri fino a oggi disputati vede in testa la squadra civi-dalese per 10 a 5 nei confronti degli amici sloveni. ORGANIZZATA DALL'UDINESE CLUB DI S. PIETRO Briscola bi Cristian Birtig - Under 18 Valnatisone Quattro giocatori "al lavoro" nella scorsa edizione Si è riunito recentemente il consiglio direttivo dell'Udinese club di S.Pietro al Natisone che ha deciso anche per quest'anno di organizzare la tradizionale gara di briscola. I premi per i vincitori saranno molto sostanziosi: infatti si porteranno a casa due prosciutti crudi, mentre ai giocatori piazzatisi dal secondo posto verranno consegnati premi interessanti. L'appuntamento per gli appassionati di questo gioco è per i ve- nerdì 21 e 28 ottobre e 4 novembre. Dopo una pausa di riflessione per ricaricare le proprie forze, nella settimana natalizia ci sarà la briscola finale che concluderà il programma. Quindi da venerdì alle ore 20 tutti sono invitati a partecipare, sia i soci che i simpatizzanti, presso la Trattoria Al Giardino di San Pietro al Natisone, sede del Club bianconero. novi matajur ________________ GRMEK Lesa Poldo an Adele, petdeset liet skupnega življenja U soboto 8. oktobra sta na Lie-sah praznovala zlato poroko, petdeset liet skupnega življenja, mež-nar lieške fare, Leopoldo Marinig - Poldo Vigin po domače in njega žena, Adele Dreszach Kocajnar-jova iz Ljes. Njih skupno življenje ni bilo lahko, njih življenjska pot ni bla posuta z rožicami, pač pa s trnjem. Kadar sta se poročila, sta se vzela 'na roke", kot smo takšnim porokam pravli u starih cajtih. Tuo pomeni, da sta bla brez hiše. Poldo je, kot alpin, pretarpeu vso uejsko. Biu je u Albaniji in na garški fronti. Je vojni invalid, pa tuo mu ni bluo odparlo vrat do diela doma. Tudi on je muoru s trebuham za kruham po svietu, najprej u Belgijo, potem v Švico. Z njegovim trudam je zazidu lepo hišo na Liesah za edinega sina Alda, a na žalost je ta edini sin zgubiu življenje na dielu, ko je imeu samuo 30 liet. Poldu in Adeli je zapustu mlado neviesto, Pio, in malega otroka, Andrea. Tragična smrt Alda jim je še buj zagrenila življenje. Z zguodnjo sveto mašo sta Poldo in Adele u soboto 8. oktobra spet ponovila pred oltarjem venčno zvestobo. Cerimonija je bla skromna (šemplič), kot tokrat pred petdesetimi leti. Nevesta Pia, navuod Andrea, parjatelji, vsa žlahta in "Novi Matajur" voščijo lieškim "novičam" še puno srečnih in veselih liet skupnega življenja. SREDNJE Gorenj Tar bi Burnjak, veseli Burnjak Liepa ura an gorkuo jesensko sonce, posebno v nediejo, sta par-skočila na pomuoč lietošnjemu Burnjaku. Veliko dielo organizatorju je takuo bluo nagrajeno. Vse je začelo že v petak vičer, kar Checco an njega brat Roberto sta začela gost: subit se je vidlo, de Burnjak '88 se je rodiu pod dobro zvezdo, saj puno judi se je bluo že zbralo pod velikim platnom an med nim kozarcem rebule, no pest pečenega kostanja an no polko so utegnil telo parvo vičer sejma do pozne ure v nuoč. V saboto vse je začelo že popu-dan, kar čečate an žene iz Podbo-nesca an iz Gorenjega Tarbja so se srečale na športnem igrišču za igrat tekmo v malem nogometu. Okuole športnega igrišča se je zbralo zaries puno ljudi za videt, ka’ so kopača žene. Partita je bila zaries zanimiva, končala se je "in pareggio", 2-2 takuo, de za videt kera skupina udobi, so muorli iti na "calci di rigore". Na koncu so zmagale žene an čeče iz Gorenjega Tarbja. Zvičer se je spet nasulo puno judi, ki so zastonj čakal ansambel "Tržičani" iz Jugoslavije. Na žalost ansambla ni bluo, an seveda tudi plesa ne. Nič za tuo: vesela atmosfera je pomagala, de judje so vsedno ostal do poznih ur. V nediejo je bla sveta maša pietà s precesijo. Popudan, pred veliko publiko, ansambli "Planinska dekleta", "Družina Lipuš" an "Ansambel trio Libuče" iz Slovenske Koroške so jo pru lepuo zapiel an zagodli. Naglo za njim so pozdravil vse prisotne sredenjski župan Crisetig, garmiški župan Bonini, predsednik Gorske skukpnosti Chiabudini an tarbijski famoštar Cenčič. Zvičer ples s Checcam an Ro-bertam. Okuole punoči je bla tombola, ki jo je organizala tarbijska fara an dobiček je šlo pru za diela, ki ta fara namerava napravt. Sreča je stala blizu našim ljudem, saj tombola an činkvine so ostale tle po naših vaseh, četudi je bluo puno ljudi iz Laškega. Biu je velik Burnjak kot po navadi. Dolenj Tarbi Umaru je Marcello Zattih V starosti 74 liet je v sriedo 12. otuberja umaru naš vasnjan Marcello Duriavig - Zattih po domače. Umaru je v čedajskem spitale, kjer se je že dugo cajta zdravu. V žalost je pustu sestre, brate, ku-njade, navuode an vso drugo žlah-to. Njega pogreb je biu go par svetim Pavle (Čemecje) v četartak 13. otuberja popudan. ŠPETER Barnas Umaru je Luigi Mlinz Po kratki boliezni je na svojim domu umaru Luigi Mlinz. Imeu je 72 liet. V žalost je pustu sestre, bratre, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Barnase v torak 18. oktobra popudan. Od pomladi do jeseni 1944. lieta je vse margolielo, po hribih in dolinah, slovenskih in italijanskih partizanov posebno v zapadni Benečiji in Karniji. Nastajali so novi bataljoni, brigade, divizije. Sovražnik ni biu vič siguran u svojim barlogu, u središču mesta Videm. Že 7. februarja 1944. lieta so partizani skupine G.A.P. izvedli zlo drzno akcijo u videmskem paražonu. Zgodilo se je parbliž-no takole: Partizani so zajeli dva nemška kamiona. Nekaj se jih je preobleklo u nemške SS uniforme. Na kamione so nabasali navidez zvezane partizane in peljali naravnost pred paražonske vrata. Tu so jih razbasali in jih s puškimi šihti navidez tukli. Vrata paražona so se odparla in fauš ' SS" so jim povedali, da so ujeli bandite. Seveda, tudi banditi" so bli oboroženi (armani). Kadar so bli u paražonu so hitro prerezali telefonsko nit, da ne bo kdo poklicu pomoči. Dva stražarja sta se uperjala in so jih na mestu ubili, uzeli so ključe in začeli odperjat paražonirje po celicah (celle). Nekateri nie-so tiel uteč, ker so se bali, da bojo Nemci in fašisti izvršili raprezalije nad njih družinami. Seveda, ti nieso bli partizani, a so jo vseeno drago plačjali, ker so potem vse odpeljali v nem- novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Fotostavek: ZTT-EST Izdaja in tiska ^SJBtF Trst / Trieste ^[SSSir Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 20.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 51420 - 603 - 31593 «ADIT» 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II nad. Tel. 223023 letna naročnina 6.000 din posamezni izvod 200 din OGLASI: 1 modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 15.000 + IVA 19% PIŠE PETAR MATAJURAC 60 FAŠIZEM, MIZERIJA IN LAKOT Drzna akcija skupine GAP v Vidmu ške lagerje. Med njimi je bluo tudi par zvestih fašistov, ki so bli zaparti zavojo navadnih zakonskih pregreškov (per delitti comuni). Ta drzna, korajžna akcija skupine G.A.P. je rešila iz paražona 47 tovarišev. Bla je akcija tudi iz političnega vidika zlo pomembna, važna, important. Ljudem u Vidmu je dala upanje in trošt, da se bliža konec tiranije, da se bliža konec vojne, fraj-nost, svoboda za vse. Občudovali so drznost, korajžo in muoč partizanov. Nemci so bli nad to zvijaško akcijo razkačeni, razjarjeni, njih hlapci, fašisti, pa so se tresli, trepetali. Nemci nieso mogli vič tolerirat partizanske republike ali osvobojenega ozemlja (zona libera), ki se je raztevzala od vzhodne Benečije do Rezije, od Kolovrata do Kanina. Sovražnik se je riesno par-pravju, da bo s partizani obračunu, da jih bo uničiu, da bo napravil konec osvobojenemu ozemlju ali "Zona infestata dalle bande, kot je bilo napisano na nacifašistični tabli, ki so jo bli postavli ob cesti Čedad - Videm. Medtem so se tudi partizani pripravljali na večje akcije. Sada so bli buojš oboroženi, buj močnuo armani, saj so jim pogostokrat metali Angleži z avi-oni vojaški material, oblieke, obutev in včasih celuo suho hrano - živež. Partizani so utrjevali svoje požicione, njih udarna muoč se l . BANDENGEBIET . STRASSE CIVIDALE-UDINE NUR IM GCLEIT crrauRBAR ZONA INFESTATA DALLE BANDE STRAOA CIVIDALE UDINE. PX E3SERL SOLTtNTO PlRCuCi CON Li SCORTA je večala, prav takuo organizacijska sposobnost. Angleško pomuoč, ki je padala iz lufta je organizirala zavezniška vojaška misija (missione militare alleata), ki je bla pri partizanih. Za tistega, ki ne vie, in mladi prav sigurno ne vedo, ker jim ni obedan poviedu, so bli parvo h slovenskim partizanom (IX. Korpus), potem tudi h italijanskim parakadutani zavezniški oficirji (ufficiali alleati), ki so sestavljali vojaško misijo. Ti oficirji so bli angleški in ruski. Za bolj učinkovito borbo, boljšo vojaško in vsestransko organizacijo proti skupnemu sovražniku, se je snoval dogovor odnosno sporazum (accordo) med slovenskimi in italijanskimi partizani, odnosno med komando IX. Korpusa narodne osvobodilne vojske Jugoslavije in komando garibaldinskih brigad. .:■***«** «»»« Že zgodnje pomladi 1944. leta je pošju komando slovenskega IX. Korpusa na komando divizije "Garibaldi - Osoppo" svoje polaščene predstavnike v Fojdo, da bi se pogovorili o možnosti in potrebi, da bi ta divizija pristopila pod komando IX. Korpusa, odvisnost, ki bi ne lahko določila, fiksirala v eno od slednjih form: operativna odvisnost - pod komando sestavni del (facente parte integrante). Medtem, ko so garibaldinci v komandi z veseljem sprejeli ta predlog (proposto), so ozopovski elementi prosili čas za premiš-ljanje, da se počaka, ker morajo pred vsako odločitvijo vprašati svoje stranke (partite) in odbore (comitati), od katerih so bli politično odvisni. (se nadaljuje) Vas pozdravja vaš Petar Matajurac Kadà greš lahko guorit s šindakam Dreka (Mario Zufferli) torak 15.30-17/sabota 10-12 Grmek (Fabio Bonini) sabota 12-13 Podbonesec (Giuseppe Romano Specogna) pandiejak 11-12/sabota 10-12 Sovodnje (Paolo Cudrig) sabota 10-12 Špeter (Giuseppe Mariniq) srieda 10-11 Sriednje (Auqusto Crisetiq) sabota 9-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) petak 9-12/sabota 10-12 Bardo (Giorgio Pinosa) torak 10-12 Prapotno (Bruno Bernardo) torak 11-12/petak 11-12 Tavorjana (Renzo Marseu) torak, četartak an sabota 11.15-12.15 Tipana (Armando Noacco) srieda 10-12/sabota 9-12. Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandi-ejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 830791, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, v pandiejak od 11. do 13. ure. Cardiologia doh. Mosanghini, v pandiejak od 14.30 do 16.30 ure. Chirurgia doh. Sandrini, v četartak od 11. do 12. ure. Ufficiale sanitario dott. Luigino Vidotto S. LEONARDO venerdì 8.00-9.30 S. PIETRO AL NATISONE lunedì, martedì, mercoledì, venerdì, 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30. SAVOGNA mercoledì 8.30-9.30 GRIMACCO: (ambulatorio Clodig) lunedì 9.00-10.00 STREGNA martedì 8.30-9.30 DRENCHIA lunedì 8.30-9.00 PULFERO giovedi 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sociale: D. LIZZERÒ V torak od 11. do 14. ure V pandiejak, četartak an petak od 8.30 do 10. ure. Pediatria: DR. GELSOMINI V četartak od 11. do 12. ure V saboto od 9. do 10. ure Psicologo: DR. BOLZON V torak od 8. do 13. ure Ginecologo: DR. BATTIGELLI V torak od 8.30 do 10. ure Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 (urnik urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 22. DO 28. OKTOBRA Srednje tel. 724131 Čedad (Fomasaro) tel. 731264 Como di Rosazzo tel. 759057 Premariah tel. 729012 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«.