co va^EKipa WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK XLIV - MAJ 2013 - ST. 5 Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281 Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: mag. Neža Sautet, e-pošta: neza.perko@logatec.si, logaske@logatec.si Uredniški odbor: Janez Gostiša, Blanka Markovič Kocen, Metka Bogataj, Jure Vodnik, Luka Škrlj Grafično oblikovanje in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., storitve, proizvodnja in trgovina, Vodnikova cesta 272, 1000 Ljubljana Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum natisa: 10. 5. 2013 Naklada: 4.300 izvodov Naslovnica: Narava se prebuja kot nove generacije. Foto: Nicolas Sautet Logaške novice izhajajo po sejah Občinskega sveta Občine Logatec. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec oziroma skladno z dogovorom z uredništvom. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. zaživi vec ŽIVLJENJA! prCLL^ftl pro_c Dinamičen, športen in temperamenten. CBREZ POLOGA - o EUR, BREZ OBRES" _ SPCRTAEE Najbolje prodajan terenec v Sloveniji* že za Najbolj atraktiven športni terenec na trgu navdušuje z bogato serijsko opremo in nepremagljivo ceno. Vrhunski in dinamični dizajn, prepričljivi bencinski in dizelski motorji z zavidljivo nizko porabo goriva ter inteligentnim sistemom aktivnega pogona na vsa štiri kolesa »Dynamax« KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAS DENAR U Kiina vozila imajo rekordno nizko porabo, 7- letno garancijo in maksimalnih 5 zvezdic po EURO NCAP-u. AVTOTRADE, D.O.O., Vrhnika, Sinja Gorica 11, Vrhnika, 01/750 51 99, www.avtotrade.kia.si The Power to Surprise Kombinirane porabe goriva: 3,7 - 6,0 l/100km, emisije CO2: 97 - 145 g/km CO2. 'Po stat. podatkih o novoreg. vozilih v RS (ARDI) za leto 2012 in 2013. Akc ponudba velja za nakup novega vozila KIA cee'd, Rio, Sportage, Optima ML 2013 po ponudbi prodajalca ob sklenitvi pogodbe o financ. leasingu preko VBS Leasinga d.o.o., Hypo Leasinga d.o.o. in Summit Leasing Slovenija d.o.o.. Financ. zajema: obdobje financ. do 84 mesecev (velja za model pro cee'd, ostali modeli odplač. doba do 60 mesecev), fiksna OM 0%, EOM 0%, stroški ' ■ itve 0 EUR. Primer izračuna za KIA pro cee'd 1.4 CVVT LX Fun s ceno 11.690 EUR (MPC 12.490 EUR Joker popust "Staro za novo" 400 EUR Joker "Iz zaloge" 400 EUR Joker "0% financ"), z odplač. dobo 84 mes. ter ------------- • - -........ ■ - ...............- - - • ...................- ■-• - - ------ ------------Dr 0% pologom, je obrok leasinga 139 EUR/mesec in fiksna OM 0%, stroški financ. 0 EUR, EOM 0%, 19.990 EUR Joker popust »Iz zaloge« 1.000 EUR Joker »Krpan« 1.000 EUR Joker »0% financ., in ne vključujejo kovinske barve in stroška priprave vozila. Akcija EOM 0% velja od 6. 4. do 30. 5. 21 o varčni porabi goriva in emis. CO2, na prod. mestu in na www.kia.si/emissiori Pogoji garar potroš. je 11.690 EUR, kar je enako nabavni vrednosti vozila. Cena za KIA Sportage 1.6 GDI Fun 17.990 EUR (MPC z odplač. dobo 60 mes. ter 0% pologom, je obrok leasinga 299 EUR/mesec MPC cene vsebujejo vse dane popuste in prihrank 013. F anc se lahko zavm ;e ostale info. o porabi goriva in Jane popuste in f s. CO 2 so na voljo v [ ooškova 2, 1000 Ljubljana. POPOLNOMA NOVI poobl. za BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ V OBČINI LOGATEC TUDI V MAJU KDAJ: 29. MAJA 2013 MED 12. IN 17. URO KJE: SEJNA SOBA OBčINE logatec, i. nadstropje predhodne PRIJAVE: NA TEL.: 01/7590600 praktikum 4-8 generacije 9-17 sport napovednik vzgoja kmetijstvo zdravje 18 19 20 21 22 DRUžba 23-26 politika 27-29 kultura 30-34 zahvale 35 \\ Spoštovane občanke, spoštovani občani! Najlepši mesec v letu maj je v bujnem rastju in razcvetu. Vsi smo polni energije, optimizma ,novih načrtov in pričakovanj. Mladost narave občutimo vsi, nekateri bolj, drugi manj. Različni smo ljudje, vsak je svoja osebnost, ima svoje prepričanja in način življenja. Ta različnost nam daje pestrost življenja in nas bogati. Zelo velike razlike so med generacijami, v katerih se kaže vpliv in način vzgoje, obdobje rojstva in okolja, v katerem živimo. Generacija, rojena pred drugo svetovno vojno, v času krize, danes polna življenjskih izkušenj in modrosti, živi od svojega prigaranega minulega dela in kritično gleda na svet, na lahkost življenja. Rojeni med drugo svetovno vojno, po vojni in do obdobja sedemdesetih let prejšnjega stoletja sodijo v generacijo, v kateri so fantje služili vojaški rok. Skozi to »šolanje« so izoblikovali svoje osebnosti in pogled na svet. Ta generacija je živela skromno, od privzgojenih delovnih navad, velike želje po znanju in zgodnji samostojnosti. Za polnost življenja, kulturo, šport, zabavo so poskrbeli s prostovoljnim delom, odrekanjem in samoprispevkom. Generacija po Titu , čas naše osamosvojitve in čas graditve lastne dolgo pričakovane države Slovenije, pa je generacija blaginje, visoke tehnologije in optimizma. Tej generaciji smo vsi po svojih močeh z dobrinami stregli in želeli, da s čim manj truda, odrekanja, kvalitetno živi. Vsak, ki je del teh generacij, je živel od znanja in potu svojega dela. Prilagodili, spreminjali smo vzgojne in pedagoške metode. Starševska vzgoja postaja liberalnejša, mladi imajo preveč »svobode« in »zaščite«. Osnovne človekove vrednote, poštenje, pravičnost, strpnost, se manjšajo ali celo izginjajo. Vsi smo na ti, da je lahko naše samo tisto, kar smo prislužili ali dedovali, že zdavnaj ne drži. Medsebojne odnose rešujemo večinoma z odvetniki in preko sodišč. Kje smo, kam gremo? Hitrost je prevelika, ustaviti moramo, izstopiti in postaviti meje. Spoštovati zakone, predpise in se pogledati v ogledalo. Jaz, ti, mi smo tisti, ki delamo napake. Otroci se učijo od nas in naših zgledov. Pokažimo mladim pravo pot, jim zaupajmo, saj so naše pravo bogastvo, polni znanja in energije, kot mesec maj. Vaš župan, Berto Menard ipraktikum OSKRBA S PITNO VODO V VODOVODNEM SISTEMU LOGATEC V LETU 2012 V skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09; v nadaljevanju Pravilnik) vas kot upravljavec vodovodnih omrežij v Občini Logatec obveščamo o rezultatih laboratorijskih preskusov pitne vode na podlagi poročila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode na javnem vodovodnem sistemu Logatec za leto 2012. Vodovodni sistem Logatec se napaja iz več vodnih virov. V sistemu prevladuje nepovršinski tip vode. Na vodovodnem sistemu ni nobenih postopkov priprave pitne vode razen dezinfekcije pitne vode z natrijevim hipokloritom in filtracijo (hitri peščeni filter). Oba postopka priprave se opravljata samo na manjšem delu vodovodnega sistema, ki oskrbuje obrtno cono Zapolje ter naselje Log-Zaplana. Sistem oskrbuje 9.945 prebivalcev, ki jim je bilo prodane 542.002 m3 vode, vodne izgube pa so znašale 14 %. Notranji nadzor in spremljanje stanja oskrbe s pitno vodo glede zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode na vodovodnih sistemih, ki jih upravlja Komunalno podjetje Logatec d.o.o., Tržaška cesta 27, 1370 Logatec, je opravljal Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zaloška d»1 j vr.oo nO Al1 ■ S preje m a m d prijave za Te t a ji prve pomoč) Vožnja v Postojni In Ljubljani ■ PRIPELJI PRIJATELJA IN PODARIMO TI URO VOŽNJE ZA B KATEGORIJO ■ PRVIH 10 UR PO 19C ■ POSEBNE CENE ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE S V»l pogoji, podrobnosti In ostjiln Informacij« a »oljo »n spodnji intornctol stran WUAH.J1VIOI rjide.flJtelO1)»* Hi k cesta 29, Ljubljana. Komunalno podjetje Logatec d.o.o. upravlja z vodovodnimi sistemi: Logatec, Rovte, Hotedršica, Medvedje Brdo, Laze - Jakovica in vodovodnim sistemom Grčarevec. Slika: Vrtina CG 4 v Cuntovi grapi (foto:Andrej Korenč) Za vodovodni sistem Logatec, ki se napaja iz več vodnih virov, je značilno, da so vrednosti preskušenih parametrov vodnih virov približno enake. V letu 2012 je bilo na sistemu Logatec odvzetih 27 vzorcev za mikrobiološka preskušanja in 4 vzorci za kemijsko - fizikalna preskušanja. Rezultati mikrobioloških preskušanj so pokazali, da je bilo 13 vzorcev skladnih, 9 vzorcev pitne vode pa neskladnih z zahtevami Pravilnika. Poglavitni vzrok za neskladnost pitne vode je bila ugotovljena prisotnost koliformnih bakterij. V devetih primerih je bila v neskladnih vzorcih pitne vode ugotovljena prisotnost samo koliformnih bakterij. V sedmih primerih se je število ugotovljenih koliformnih bakterij gibalo med 1 in 3 MPN/100ml, v enem primeru je bilo to število 6 MPN/100ml, v enem pa 15 MPN/100ml. En vzorec pitne vode je bil neskladen zaradi povišane vrednosti kolonij mikrooorganizmov pri 36°C (>300 CFU/ml). Iz vodoo-skrbnih objektov, s poudarkom na vodnih virih v Cuntovi grapi, je bilo odvzetih 12 vzorcev pitne vode. Neskladnost pitne vode iz vodnih virov je bila ugotovljena v štirih primerih, v enem primeru pa v vzorcu pitne vode iz vodohrana. Vzrok za neskladnost pitne vode je bila v vseh primerih ugotovljena prisotnost koliformnih bakterij v nizkem številu. Ocenjujemo, da je poglavitni vzrok za ugotovljeno prisotnost koliformnih bakterij v vzorcih pitne vode iz vodnih virov pojav izrazitejših nihanj nivoja podtalne vode v vodonosniku. Rezultati odvzetih štirih vzorcev za izvedbo fizikalno-kemij-skih laboratorijskih preskušanj so pokazali, da so bili vsi vzorci glede na obseg opravljenih preskušanj skladni z zahtevami Pravilnika. Najpogostejši vzroki za pojav mikrobiološke onesnaženosti je prekomerna prisotnost organskih snovi v okolju, pomanjkljivosti v postopkih priprave pitne vode in okužbe pitne vode po postopkih priprave. V vseh primerih neskladnosti pitne vode so bili takoj izvedeni preventivni ukrepi, in sicer izpiranje ter dezinfekcija glavnih vodov s pripadajočim omrežjem vodovodnega sistema. Izvedena so bila tudi izpiranja in dezinfekcije internih vodovodnih omrežij z dezinfekcijo izlivk neposredno na odvzemnem mestu. Po opravljenih ukrepih in ponovnem odvzemu vzorcev pitne vode so bili rezultati mikrobioloških preskušanj skladni. V splošnem lahko ocenimo, da je bila pitna voda v omrežju vodovodnega sistema Logatec v letu 2012 glede na navedene ugotovitve in v danem obsegu opravljenih mikrobioloških in fizikalno kemijskih preskušanj skladna z zahtevami za pitno vodo po Pravilniku. Glede na navedeno ocenjujemo, da je bila varnost oskrbe s pitno vodo dobra. Komunalno podjetje Logatec d.o.o. PRIJAVE IN INFORMACIJE NA: tAl.: 041/601-707 ali e-mail: avtosoJa^avtotrade.si GLASBENA ŠOLA LOGATEC OBJAVLJA razpis ZA vpis novih Učenk in Učencev v šolsko leto 2013/2014 Zaradi večjega števila prostih mest še posebej priporočamo vpis k predmetom plesna pripravnica, balet, violina, viola, violončelo, kontrabas, fagot, oboa, rog, trobenta, tuba, druga konična trobila, citre in tamburice. Vpis v Predšolsko glasbeno vzgojo, Glasbeno pripravnico, Plesno pripravnico (brez sprejemnega preizkusa) in Balet bo potekal ob delavnikih od ponedeljka, 6. maja do petka, 21. junija 2013, v tajništvu GŠ Logatec od 8:00 - 15:00. Sprejemni preizkusi bodo v Dvorani Glasbene šole Logatec in v prostorih dislociranih oddelkov v Rovtah: GŠ Logatec Logatec Sreda, 22. maja 2013 od 16. do 19. ure (vsi predmeti razen predmeta Petje) Sobota, 25. maja 2013 od 9. do 11. ure (vsi predmeti razen predmeta Petje) Rovte Petek, 24. maja 2013 od 17. do 19. ure (vsi predmeti razen predmeta Petje) - Logatec Sobota, 25. maja 2013 od 10. do 11. ure (samo predmet Petje!) - PREDMET PRIPOROČLJIVA STAROST OPOMBE Predšolska glasbena vzgoja 5 let vpis brez predhodnega preizkusa Glasbena pripravnica 6 let vpis brez predhodnega preizkusa Plesna pripravnica 6 - 8 let vpis brez predhodnega preizkusa Balet 9 let sprejemni preiz. (termin po dogovoru) Klavir 7 - 9 let sprejemni preizkus Harmonika 7 - 9 let sprejemni preizkus Violina 7 - 9 let sprejemni preizkus Viola 7 - 9 let sprejemni preizkus Violončelo 7 - 9 let sprejemni preizkus Kontrabas 11 - 18 let sprejemni preizkus Kitara 7 - 9 let sprejemni preizkus Kljunasta flavta 7 - 9 let sprejemni preizkus Flavta 10 - 12 let sprejemni preizkus Oboa 10 - 12 let sprejemni preizkus Klarinet 10 - 12 let sprejemni preizkus Fagot 10 - 18 let sprejemni preizkus Saksofon 10 - 12 let sprejemni preizkus Rog 9 - 11 let sprejemni preizkus Trobenta 9 - 11 let sprejemni preizkus Pozavna 9 - 11 let sprejemni preizkus Tuba 11 - 18 let sprejemni preizkus Druga konična trobila 10 - 18 let sprejemni preizkus Tolkala 9 - 18 let sprejemni preizkus Petje 17 - 24 let sprejemni preizkus Orgle 11 - 18 let predznanje štirih (4) razredov klavirja Citre 9 - 11 let sprejemni preizkus Tamburice 9 - 11 let sprejemni preizkus Otroški pevski zbor 5 - 8 let sprejemni preizkus Druge VIZ: elekt. klaviatura ni omejitve sprejemni preizkus Druge VIZ: bas kitara ni omejitve sprejemni preizkus Druge VIZ: jazz-pop-rock kitara ni omejitve sprejemni preizkus Druge VIZ: Šola nastopanja - jazz - pop- rock petje 12 - 18 let sprejemni preizkus ipraktikum DOVOLJENJE ZA HRUP ZA PRIREDITVE NA PROSTEM Organizatorjem prireditev, ki gostijo glasbenike oziroma na svojih prireditvah na prostem uporabljajo ozvočenje, posredujemo obvestilo, s katerim želimo zagotoviti pravočasno informacijo o tem, katero dokumentacijo je treba pridobiti, s strani občinskega organa. Kdaj potrebujete pridobiti dovoljenje? Dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom je treba pridobiti za uporabo zvočnih naprav na prireditvi, v skladu z zahtevami zakonodaje s področja varstva okolja. Dovoljenje izda pristojni organ občine, na območju katere je kraj prireditve. Vlogi je treba priložiti poročilo o emisiji hrupa v okolje ali pa priložiti dokumentacijo o nazivni električni moči in številu zvočnih naprav ter načrt prireditvenega prostora in njegove neposredne okolice, če je iz priložene dokumentacije razvidno, da: razdalja od zvočnikov do najbližjih stavb z varovanimi prostori ni manjša od razdalje, ki je za nazivno električno moč določena v prilogi predpisa in število vseh zvočnikov ni večje od šest. Načrt prireditvenega prostora in njegove neposredne okolice mora biti v merilu 1:1000, na njem pa morajo biti označeni tlorisi najbližjih stavb z varovanimi prostori, ki od zvočnikov niso oddaljene več kot 600 m, in to v vseh smereh, ki od glavnih osi zvočnikov niso odklonjene več kot 45 kotnih stopinj. če v poročilu o emisiji hrupa v okolje za posamezno stanovanjsko stavbo ni ocenjena izpostavljenost hrupu, je treba k vlogi za izdajo dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom priložiti tudi izjave lastnikov stanovanjskih stavb oziroma stanovanj v njih, da se strinjajo z uporabo zvočnih naprav na prireditvi. Vloge lahko pridobite v sprejemno informacijski pisarni Občine Logatec ali na spletni strani občine www.logatec.si. Za vlogo ter izdajo dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, je treba plačati upravno takso, ki znaša 22,66 EUR. Pomembno je, da organizatorji prireditev vlogo pravočasno vložijo, saj v nasprotnem primeru dovoljenja ni mogoče izdati. Rok za vložitev vloge je vsaj 30 dni pred začetkom prireditve. DEJANSKA IN NAMENSKA RABA ZEMLJIŠČ V sklopu državne priprave množičnega vrednotenja nepremičnih in zaradi obdavčitve nepozidanih stavbnih zemljišč se pojavlja nerazumevanje izrazov, ki vplivajo na višino odmere. Veliko občanov pridobi podatek, da je njegovo zemljišče po dejanski rabi kategorizirano kot njiva. To pa hkrati ne pomeni, da je v prostorskem aktu po namenski rabi to zemljišče kmetijsko zemljišče. Potrebno je torej razumevanje dveh pojmov, in sicer dejanske rabe in namenske rabe. Dejanska raba zemljišč je določena s fizičnimi elementi zemeljskega površja, ki so posledica naravnih dejavnikov ali človekove dejavnosti (uporabe) in jih je možno določiti z metodami fotogrametrije, daljinskega zaznavanja, terenske interpretacije ali s pomočjo podatkov iz drugih digitalnih evidenc o fizičnih lastnosti prostora. dejanska raba prostora je neodvisna od predpisov s področja upravnega prava, ki določajo način pridobivanja in uživanja lastninske pravice. dejanska raba zemljišča se evidentira na podlagi predpisov, ki urejajo vsebino in način vodenja podatkov o dejanski rabi prostora. Evidenca dejanske rabe je v pristojnosti ministrstva za kmetijstvo. Geodetska uprava pa podatke zgolj prevzame. dejanska raba je lahko: njiva, vrt, rastlinjak, hmeljišče, trajni nasadi, vinograd, matičnjak, intenzivni sadovnjak, ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak, oljčnik, trajni travnik, barjanski travnik, gozd ali kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, kmetijska zemljišča v zaraščanju, plantaža gozdnega drevja, drevesa in grmičevje oz. neobdelano kmetijsko zemljišče, pozidano in sorodno zemljišče (ne gre za stavbna zemljišča), barje, trstičje, ostalo zamočvirjeno zemljišče, suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom, odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom in voda. Namenska raba zemljišč je s prostorskimi akti določena raba zemljišč in objektov. Namenska raba zemljišča se evidentira na podlagi predpisov, ki urejajo vsebino, obliko in način priprave prostorskega reda občine in vrstah njegovih strokovnih podlag. V izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta se za celotno območje občine po posameznih enotah urejanja prostora določijo tudi območja namenske rabe prostora in se določi oziroma prikaže glede na fizične lastnosti prostora in predvideno rabo ter v skladu z izhodišči in usmeritvami iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in se deli na: območja stavbnih zemljišč, območja kmetijskih zemljišč, območja gozdnih zemljišč, območja vodnih zemljišč in območja drugih zemljišč. V občinskem prostorskem načrtu se za celotno območje občine prikaže območja podrobnejše namenske rabe prostora, ki se deli na: območja stanovanj, območja centralnih dejavnosti, območja proizvodnih dejavnosti, posebna območja, območja zelenih površin, območja in omrežja prometne infrastrukture, območja komunikacijske infrastrukture, območja energetske infrastrukture, območja okoljske infrastrukture, območja za potrebe obrambe v naselju, površine razpršene poselitve, območja najboljših kmetijskih zemljišč, območja drugih kmetijskih zemljišč, območja gozdnih zemljišč, območja površinskih voda, območja vodne infrastrukture, območja mineralnih surovin, območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zunaj naselij za potrebe obrambe in ostala območja. Kje lahko preverim, kakšna je dejanska raba in namenska raba zemljišča? Obe vsebini sta vključeni v prostorski informacijski sistem - PISO. dejanska raba je vidna v tematskem sklopu druge državne vsebine - Kmetijska zemljišča (raba). Namenska raba pa je vidna v tematskem sklopu Občinski prostorski načrt (OPN) -Namenska raba. Občina je pristojna za izdajo Potrdila o namenski rabi zemljišč. Geodetska uprava ali ministrstvo pristojno za kmetijstvo ne izdajata posebnih potrdil o dejanski rabi, vzpostavljenih pa je več Kdaj dovoljenja ni treba pridobiti? Šteje se, da dovoljenja ni treba pridobiti, če uporaba zvočnih naprav ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom, če: prireditev poteka oziroma se izvaja podnevi ali zvečer na območju, kjer je v skladu s predpisom s področja varstva okolja, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, določena IV. stopnja varstva pred hrupom, in razdalja od zvočnikov do območja, kjer je določena III. stopnja varstva pred hrupom, ni manjša od 300 m, nazivna električna moč ne presega 4000 W in vseh zvočnikov ni več kot štiri, prireditev poteka oziroma se izvaja podnevi na območju, kjer je v skladu s predpisom s področja varstva okolja, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, določena III. stopnja varstva pred hrupom, in razdalja od zvočnikov do najbližjih stavb z varovanimi prostori ni manjša od 300 m, nazivna električna moč ne presega 1000 W, število vseh zvočnikov pa ni večje od štiri, ali prireditev poteka oziroma se izvaja podnevi na javnih površinah ob uporabi štirih zvočnikov, priključenih na zvočno napravo, z nazivno električno močjo, ki ne presega 100 W, in čas uporabe zvočnih naprav na prireditvi ni daljši od osem ur. če je zvočnik zvočne naprave na prireditvi nameščen na vozilu ali se drugače premika, se šteje, da uporaba zvočnih naprav na prireditvi ne povzroča čezmerne obremenitve okolja, če nazivna električna moč posamezne zvočne naprave, uporabljene na prireditvi, ne presega 30 W, prireditev pa se ne izvaja ponoči. V naštetih primerih mora organizator prireditve Občini Logatec zgolj prijaviti uporabo zvočnih naprav na takšni prireditvi, najmanj 7 dni pred začetkom prireditve, na pripravljenem obrazcu. Vsem organizatorjem želimo množičen obisk prireditev, prebivalcem, ki živijo v neposredni bližini prostora prireditev, pa strpno sobivanje v času, ko prireditve potekajo. Občinska uprava vrst aplikacij za pregledovanje (GERK, PREG, PROSTOR). Kako je mogoče spremeniti namensko rabo zemljišča? Sprememba namenske rabe zemljišča lahko poteka samo v postopku priprave občinskega prostorskega načrta. Postopek je natančno določen v Zakonu o prostorskem načrtovanju. Občina se na podlagi strokovnih podlag sama odloča, kje in v kakšnem obsegu bo predlagala spremembo namenske rabe prostora. V postopku je zagotovljeno sodelovanje javnosti skozi podajanje pobud za spremembo namenske rabe, sodelovanje v času javne razgrnitve in na javni obravnavi. Občina je v okviru postopka tudi dolžna zavzeti stališča do podanih pripomb, podanih med javno razgrnitvijo in na javni obravnavi. Lastnik ima možnost in pravico, da v okviru postopka zagovarja svoj interes, občina pa lahko njegovo pobudo sprejme ali argumentirano zavrže. Postopek spremembe namenske rabe lahko poteka v »obeh smereh«, tako v smeri spremembe iz kmetijskega ali gozdnega v stavbno zemljišče, kot tudi obratno. Slednjih pobud je v zadnjem času, zaradi obdavčitve nepozidanih stavbnih (zazidljivih) zemljišč, vedno več. Ene in druge pobude presoja najprej pooblaščena strokovna služba občine (pripravljavec osnutka OPN), v samem postopku pa tudi posamezni resorji, ki vsak na svojem področju ščitijo javni interes (različna zavarovanja, omejitve in drugi režimi v prostoru). če se posamezni lastnik zanima za svojo lastnino (zemljišče), mora spremljati postopek priprave OPN, v okviru katerega se spreminja namenska raba. Sam status »stavbnega zemljišča« v planskem aktu pa ne pomeni neke avtomatično pridobljene pravice. Šele pravnomočno izdano gradbeno dovoljenje za poseg v prostor pomeni pridobljeno pravico z vsemi pravnimi posledicami. Občina zbira razvojne pobude do predvidoma 30. aprila 2013. Ob podajanju pobud je potrebno dobro premisliti tudi v naprej, saj bo npr. čez pet let težje spremeniti rabo nazaj v stavbno zemljišče. Prav tako z oddajo pobude ni nobenih zagotovil, da bo do spremembe prišlo. Občina bo šele po sprejetem državnem pravilniku, ki bo določal merila in kriterije za razvrščanje pobud, pristopila k spremembi OPN. občinska uprava vir: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Primer: zemljišče parc. št. 151/24, k. o. Grčarevec je po dejanski rabi neobdelano kmetijsko zemljišče, po namenski rabi pa stavbno zemljišče DEJANSKA RABA: neobdelano kmetijsko zemljišče NAMENSKA RABA: stavbno zemljišče ipraktikum OBVEZNOSTI SKRBNIKOV IN LASTNIKOV PSOV-NADZOR Občinska inšpekcija in redarstvo Občine Logatec bo v prihodnjih mesecih poostreno izvajala nadzor nad obveznostmi lastnikov psov na javnih mestih in javnih površinah. Zakon o zaščiti živali (Ur.l. RS, št. 43/2007-UPB2, 23/2013, v nadaljevanju; zakon) določa, da mora lastnik psa zagotoviti, da je pes do 3. meseca starosti označen na predpisan način. Lastnik psa mora v sedmih dneh od pridobitve prijaviti psa pristojni veterinarski organizaciji. Mladiča mora lastnik prijaviti najpozneje do dopolnjenega tretjega meseca njegove starosti. Po prijavi se psa zabeleži v centralni register psov in se ga ustrezno označi s številko mikročipa. Nadzor nad obveznostjo lastnikov psov glede ustrezne označitve psa opravlja občinsko redarstvo, za nespoštovanje navedene obveznosti pa je za posameznika zagrožena globa v razponu od 200 do 400 evrov. Zakon lastnikom psov tudi nalaga, da morajo na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. Nadzor nad obveznostjo zagotovitve fizičnega varstva psa izvaja Policija in občinsko redarstvo, za nespo-štovanje navedene obveznosti pa je za posameznika zagrožena globa v razponu od 800 do 1200 evrov. V Občini Logatec se zavedamo tudi vedno večje problematike glede pasjih iztrebkov, ki jih lastniki psov še vedno ne počistijo za njimi, kar posledično pomeni onesnaženje okolja, neposredno pa ogrožajo tudi naše zdravje, saj so javne površine pretežno tudi površine, kjer se igrajo naši otroci. Zato je občina Logatec pripravila Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v Občini Logatec, ki lastnikom domačih živali prepoveduje puščati iztrebke na javnih površinah. Nadzor nad navedeno obveznostjo opravlja občinska inšpekcija in redarstvo, za navedeni prekršek pa je za posameznika predpisana globa 400 evrov. Navedeni Odlok bo po obravnavi na občinskem svetu stopil v veljavo predvidoma v mesecu maju, ko bo občinska inšpekcija in redarstvo pričela tudi s poostrenim nadzorom na javnih površinah. Glede na veliko število prijav v zvezi s pasjimi iztrebki sporočamo, da je občinska inšpekcija in redarstvo za nadzor nad spoštovanjem navedenih predpisov pristojna zgolj na javnih površinah, ki so v lasti oz. je njihovo urejanje v pristojnosti Občine Logatec. Na vseh površinah, ki so v zasebni lasti, pa občinska inšpekcija in redarstvo nima pristojnosti za ukrepanje. Občinska uprava NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - PA SO RES? Spodnja vprašanja so le ena izmed najpogostejših v zadnjem času, s katerimi se občani obračajo na Občino: Katero je najboljše kmetijsko zemljišče? Zakaj je moj kos zemlje, kjer je sama skala, opredeljeno kot najboljše kmetijsko zemljišče? Zakaj ne morem predlagati spremembe iz najboljšega v drugo kmetijsko zemljišče? V zvezi s tem pojasnjujemo, da ima občina kategorizacijo na najboljša (K1) in druga (K2) kmetijska zemljišča v prostorskih aktih taka, kot so bila določena v letu 1991. Občina Logatec je sicer v sklopu priprave OPN v letu 2008 pripravila novo kategorizacijo kmetijskih zemljišč, na podlagi Navodil o strokovnih merilih za določitev zemljišč v kategorije (Uradni list RS, št. 45/82). Zemljišča so bila glede na njihove značilnosti uvrščena v kategorije od I. do VIII, pri čemer so za vsako posamezno kategorijo opredeljena natančna strokovna merila oz. značilnosti. Upoštevane so bile tudi pokrajinske značilnosti; sedanja raba, naravne danosti (reliefne značilnosti, klimatske razmere, pedološke značilnosti). Z novo pripravljeno kategorizacijo v sklopu priprave OPN je ministrstvo ugotovilo, da je občina s predlogom OPN spremenila mejo med najboljšimi in drugimi kmetijskimi zemljišči, kar naj ne bi bilo v skladu s predpisi in naj ne bi bilo usklajeno v postopku priprave OPN, v povezavi s tem pa je ministrstvo izdalo negativno mnenje k predlogu OPN v maju 2010. Sledil je sestanek dne 11. 6. 2010, na katerem je bilo usklajeno, da bo občina povzela razvrstitev na najboljša in druga kmetijska zemljišča po veljavnem planu iz leta 1991, kar izhaja tudi iz stališča ministrstva, pridobljenega v septembru 2010. Ker pa iz terenskih razmer v veliko primerih izhaja, da zemljišča zagotovo niso K1, smo v zvezi s tem posredovali dopis na Ministrstvo za kmetijstvo in prejeli odgovor, kjer navajajo, da se v skladu z novelo Zakona o kmetijskih zemljiščih le-ta na novo razvrščajo na trajno varovana in ostala kmetijska zemljišča, vendar se zakon v tem delu še ne uporablja. To bo mogoče šele ob sprejetju za to potrebnih podzakonskih predpisov. To pomeni, da do sprejema podzakonskih predpisov tudi občina ne more pristopiti k urejanju tega področja. Na sestanku predstavnikov Združenja občin Slovenije in ministrstva v začetku aprila 2013 je bilo ugotovljeno, da je nov koncept varovanja kmetijskih zemljišč dolg in drag. Strokovne službe ministrstva so sicer že pripravile predlog uredbe, ki se bo, v kolikor bo podano soglasje, preizkusil tudi na terenu. Želja ministrstva je, da se uredba sprejme do konca leta. O načinu določitve trajno varovanih kmetijskih zemljišč se bodo pogovori še nadaljevali. Koncept, ki je predlagan, predvideva, da se trajno varovana kmetijska zemljišča določijo za vse občine v Sloveniji - vsaka občina naj bi torej prispevala svoj delež trajno varovanih kmetijskih zemljišč in s tem prispevati k samooskrbi s hrano v Sloveniji. Minister Mag. Židan je v razpravi tudi poudaril, da je namen varovanja kmetijskih zemljišč zaščita le-teh kot naravnega vira, na kar Slovenijo opozarja tudi OECD. Občinska uprava MAMICAM ZA PRAZNIK Za praznik mamic, 25. marca, smo na naši podružnični šoli pripravili prireditev. Pa ne le za mamice. Tudi za očke, dedke, strice in tete in druge prebivalce našega kraja. Kako uro pred prireditvijo smo gledali v nebo in se spraševali ali naj prireditev izpeljemo ali jo prestavimo na pomlad. Saj pomlad je že bila-na koledarju, v naravi pa še zdaleč ne. Snežilo je kot sredi januarja. K sreči je služba, ki ureja ceste v našem kraju, pohvalno očistila poti do šole in tako so se lahko starši popoldne zbrali v dvorani naše šole. Otroci so jim, pod mentorstvom študentke Alenke Buh, najprej zaigrali predstavo o ježku, ki ni hotel v šolo. Igrica, sicer avtorsko delo mentorice, je prisotne nasmejala in jim za popotnico ponudila misel, da ima vsaka šola svoj smisel. Da so se otroci lahko preoblekli iz kostumov Otroci so zaigrali predstavo o ježku, hotel v šolo. ki ni in se pripravili na drugi del prireditve, sta se na odru predstavili flavtistki Veronika Gabrovšek in Lucija Kavčič. Uglašeno sta v duu zaigrali tri skladbice. V drugem delu, ki sta ga napovedali učiteljici Mihaela in Ana so otroci prepevali pomladne in svatovske pesmice, pa pesmi o mamicah in ljubezni. Petje so, skupaj z učiteljicama, spremljali na različna Orffova in druga glasbila. Otroci so se predstavili tudi kot recitatorji. Seveda prvošolčki s krajšimi pesmicami, največji pa so zmogli že »dolginke« - pesmi z več kiticami. Za konec so zaplesali Lumpijev ples in stekli k mamicam. Vsak otrok je svoji podaril rožico, prijazen objem in poljubček. čeprav je bilo zunaj zimsko in hladno, je bilo vsem, ki smo bili na prireditvi, še posebej ponosnim mamicam, prav toplo pri srcu. Mika DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ GEOGRAFIJE V četrtek, 18. aprila smo na OŠ 8 talcev gostili 18. državno tekmovanje iz geografije. V poletno vročem in sončnem dnevu se je na naši šoli zbralo 95 tekmovalcev iz osnovnih šol in 43 tekmovalcev iz srednjih šol iz vse Slovenije. Spremljajo jih je 108 mentorjev. Tekmovalci so se začeli zbirati ob 13. uri v Športni dvorani, nekateri pa so prišli že zjutraj, da so si ogledali okolico šole, kjer je tekmovanje potekalo. Posebnost geografskega tekmovanja je namreč, da poteka zunaj, na terenu, kjer učenci opazujejo, raziskujejo in ugotavljajo značilnosti različnih geografskih pojavov. Tekmovanje je potekalo pod pokroviteljstvom Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Otvoritev se je začela ob 13.30. uri s himno, ki jo je zapela učenka 7. razreda Tina Šajn. Sledila je predstavitev naše folklorne skupine, ki je pod mentorstvom učiteljic Anite Garafolj in Majde Mihevc zaplesala venček narodnih. Učenka 9. razreda Monika Pivk je popeljala tekmovalce na kratek zgodovinski pregled Logatca, predstavila logaško občino, zastavo in naravne ter kulturne znamenitosti naše občine. Sledil je nagovor ravnateljice gospe Karmen cunder, prišel pa nas je pozdravit in tekmovalcem zaželet srečo tudi logaški župan gospod Berto Menard. Ob 14. uri se je začel tekmovalni del, ki so ga tekmovalci nestrpno pričakovali, saj je njihova energija bila usmerjena v znanje. Tekmovalci so si najprej ogledali teren, nato pa reševali naloge. Tekmovanje je potekalo do približno 19. ure, ko so tekmovalci in njihovi mentorji zadovoljni in veseli, da je še en uspešen dan za njimi začeli odhajati iz Logatca. Tekmovalci so zatrdili, da je Logatec čisto, urejeno in zaradi naravnih in kulturnih znamenitosti zanimivo mesto in, da se bodo nekateri zagotovo še vrnili. Alenka Lepoša Berro »OTROCI BODO OSVAJALI NOVA ZNANJA, BODO AKTIVNI« LETOŠNJE POLETJE PRVIČ ORGANIZIRANE AKTIVNOSTI ZA OTROKE Pa jo imamo! Poletno šolo namreč. Letos bo tudi v Logaški občini otrokom na voljo aktivno preživljanje počitnic. Kdaj, kje in kaj bo logaškim otrokom na razpolago, smo se pogovarjali z Matjažem Svajn-cerjem iz MSKD Dlan na dlan. Matjaž, najprej čestitke tebi in ekipi, da ste se odločili za projekt Poletne šole. Razen že enega poskusa z vaše strani pred leti, je to v zadnjih nekaj letih prvi resnejši poskus logaškim otrokom omogočiti aktivne in razgibane počitnice. Kaj vas je navdušilo za Poletno šolo? Do odločitve o Poletni šoli je prišlo zaradi preprostega dejstva, da v Logatcu ni ničesar podobnega. Starši so med poletnimi počitnicami svojih otrok v službi, marsikateri je v zadregi, kam bi z otrokom, poleg tega si želi, da bi njegov otrok tudi poletne počitnice preživel aktivno, čim lepše in zanimivo. Poleg tega gre dejansko samo za razširjanje dejavnosti, ki jo izvajamo že več let. Začeli smo z Nogometno šolo na Sekirici, ki je v Logatcu znova obudila nogomet. Zelo so se priljubile naše Gibalne urice, lepo so bile sprejete športne zabave, tako dosedanje izkušnje omogočajo tudi zaupanje v Poletno šolo, kot jo pripravljamo. Ste se od vsega začetka trudili sami ali ste vendarle iskali partnerje, ki bi sodelovali pri pripravi in izvedbi? Zveza prijateljev mladine na primer v prestolnici v času počitnic med šolskim letom organizira počitniška varstva na osnovnih šolah. V pripravo je že zdaj vključenih kar nekaj tistih, na katere računamo. Za sodelovanje smo se dogovorili z vrtcem Kurirček in KS Tabor. Želimo si, da bi pri Poletni šoli sodelovanje potrdila tudi občina Logatec. K sodelovanju smo povabili tudi Osnovno šolo Tabor, ki ima na razpolago odlične prostore za izvedbo določenih dejavnosti, toda, žal je najemnina za omenjene prostore previsoka. Zato nekaj podobnega, kot to izvaja Zveza prijateljev mladine v Ljubljani, v naših razmerah ne bo mogoče. Zakaj Poletna šola in ne Poletno varstvo? Kaj želite s tem poudariti? Poletna šola pove več kot samo poletno varstvo. cilj ni samo otroke varovati v poletnih počitniških mesecih, pač pa jim nuditi veliko tega, kar jim bo pomagalo širiti obzorja in jim bo dajalo nove izkušnje. Poletna šola pomeni, da bodo otroci osvajali nova znanja, da bodo aktivni, tako ali drugače, vsak dan. Na čem bo poudarek? Športu, ustvarjanju, spoznavanju narave, druženju ...? Na vsem navedenem. Program, kot je narejen, ponuja vse to. Različne aktivnosti in dejavnosti so enakomerno razporejene skozi ves teden. Otroci bodo v Poletni šoli aktivni na plavalnem tečaju, tečaju rolanja, raziskovalnem dnevu, igrah brez meja, obiskali bodo kmetijo, se urili v orientaciji, se zabavali ob športnih igrah, ustvarjali z glino in Dogajalo se bo na več lokacijah. Vsak dan na drugi lokaciji ali boste otroke dnevno selili iz lokacije na lokacijo? Kako bo s prevozi? Izhodišče bo ena sama lokacija v Gornjem Logatcu v prostorih dlan na dlan, vse poti se bodo tam tudi začele in končale. Na Sekirico - na primer - bomo odšli peš, kam dalje pa z avtobusom. Je 'lokacij', ki jih otroci in mladi lahko izkoristijo za druženje, igro, zabavo dovolj oziroma so dostopne? Nekaj jih je, vendar absolutno premalo. Določene so nedostopne. Na nekaterih je problem varnost. Vsako lokacijo je treba tudi vzdrževati. Brez natančne analize stanja in Logaški otroci bodo letos prvič deležni organiziranih aktivnih počitnic. spoznavali različne likovne tehnike, se sprostili ob plesni zabavi in družabnih igrah. Kakšen bo kriterij razvrščanja v skupine? Skupine bodo oblikovane glede na starost otrok. Vsaki bo program posebej prilagojen, saj bi bilo nemogoče pričakovati, da bi lahko imela šestletni in dvanajstletni otrok enake želje in zmožnosti dojemanja. načrta se ne bo nič spremenilo. Glavno vlogo ima občina, kot lastnica, šele nato zavodi, društva in javnost. Odgovoriti si moramo na glavna vprašanja, kaj imamo, kakšno je stanje, kaj potrebujemo, kaj želimo in kako to doseči. Trenutna verzija načrta »iz danes na jutri« ne more biti uspešna. Dejstvo je tudi, da zgolj občina, brez ostalih vpletenih, ne more rešiti vseh problemov. Zato naj na tem mestu poudarim, da smo pripravljeni pri rešitvah tudi aktivno sodelovati. Udeleženci bodo dobili 4 obroke dnevno. Kako bo urejeno s prehrano? Kdo bo vaš 'dobavitelj'? Hrano bo zagotavljala kuhinja vrtca Kurir-ček, oddelek Tičnica. S tem bo zagotovljena prehrana, kot jo otroci in starši že poznajo. Posebej bi rad poudaril, da je poleg aktivnega programa, v okviru Poletne šole, poseben poudarek tudi na prehrani. Redni in zdravi obroki so pri otrocih in mladostnikih zelo pomembni. Zato smo se potrudili in otrokom omogočili 4 obroke na dan. Ob tej priložnosti bi se posebej rad zahvalil ravnateljici vrtca Kurirček Fridi Rupnik za podporo in sodelovanje. Poletna šola bo potekala skozi celotne počitnice v juliju in avgustu. Kaj je botrovalo tej odločitvi, ste pred tem naredili kakšno anketo? Gre vendarle za dolgo obdobje. Poletna šola ne bo potekala ves čas. Takrat, ko so starši z otroki na dopustu, takšne šole tudi ne potrebujejo. Zato je narejen tedenski program, ki se bo izvajal v vseh devetih tednih Poletne šole v juliju in avgustu. Starši lahko svoje otroke prijavijo na vseh devet tednov ali pa samo na en teden Poletne šole. Sistem je zasnovan na način, da se staršem omogoči karseda enostavno načrtovanje poletja. Dotakniva se še finančne plati. Cena je določena, v primeru sofinanciranja s strani Občine bo prispevek staršev nižji. Upate na prispevek občine? Seveda računamo tudi na pomoč s strani občine Logatec oziroma njenega župana. če se bo ta želja uresničila, bo lahko cena nižja, čeprav je že zdaj, če našo ceno primerjamo s cenami podobnih poletnih šol oz. programov, na primer v Ljubljani, precej nižja. Kaj na splošno meniš o financiranju dejavnosti za mlade v občini? Kje, če kje, bi se dalo stvari izboljšati? Naj se konkretneje dotaknem sofinanciranja s področja športa. Dokazano je, da so otroci od rojstva do 10. leta starosti najbolj »plastični«. V tem obdobju je vpliv na gibalne sposobnosti odločilen. Otrok se razvija, raste in v tem obdobju je pomembno, da je deležen različnih in številnih dražljajev. Vsak dražljaj je nova izkušnja, ki se zapiše na za to določeno mesto. Po tem ob- dobju se vstopna vrata za te dražljaje počasi zapirajo in na razvoj sposobnosti lahko vplivamo v veliko manjši meri. Pričakovali bi, da bo dejstvom prilagojena tudi višina sredstev na občinskem razpisu za posamezne postavke znotraj razpisa športa. Logično bi bilo, da bi v pretežni meri občinski razpis podpiral strokovno vodeno športno aktivnost čim večjega števila otrok do 10. leta starosti v občini, razpisi na državnem nivoju pa vrhunski šport in vrhunske rezultate. Vendar, žal, ni tako. Večino sredstev je namenjenih programom po 10. letu starosti in vrhunskim rezultatom. Absurd. Brez široke piramide bo tudi vrh nižji. Slabo razvite gibalne sposobnosti do 10. leta starosti pomenijo slabe temelje in slabo osnovo za vrhunske rezultate. Zanima me tudi, kaj ima Občina Logatec od tretjega mesta na evropskem prvenstvu? Nič. To je vrhunski rezultat, ki je v interesu države. Znani so tudi podatki, da je v šolah vse več otrok, ki so prekomerno težki. Pri odraslih prav tako. Vemo, kaj pomeni za zdravje prekomerna teža. Več otrok, kot bo vključenih v različne programe, manj bo težav s prekomerno težo in z zdravjem. Več odraslih bo aktivnih, manj bo težav z zdravjem. Preventiva je prihodnost in ne tabletka na tabletko. Zelo preprosto, občina mora še bolj podpreti športno rekreativne programe za otroke in odrasle. Kako je s sponzorji? So se odzvali? Sponzorjev za Poletno šolo še ni, mogoče pa jih bo spodbudil prav ta pogovor v Logaških novicah. Marsikateri izmed tistih, ki bi lahko pomagali, gotovo tudi sam razmišlja, kaj bi svojemu otroku ponudil čez poletje. Kakšni pa so odzivi staršev, otrok? Ni jih malo, ki med letom obiskujejo Nogometno šolo in Gibalne urice. Je že veliko prijavljenih? Nogometna šola in Gibalne urice so med starši naletele na zelo lep sprejem, zato je upravičeno pričakovanje, da bo enako tudi s Poletno šolo. Prvo prijavo smo sprejeli nekaj trenutkov po objavi podrobnosti Poletne šole. Glavnino prijav pričakujemo v juniju, ko se bodo začele bližati počitnice. Starše vabim, da prijavo na spletni strani, za Poletno šolo, oddajo čimprej, saj se zna dogoditi, da bodo prosta mesta za posamezne tedne zapolnjena in otroci bodo prikrajšani za resnično aktivne počitnice. Lahko v naslednjem šolskem letu pričakujemo podobne programe tudi v času šolskih počitnic med letom? Lahko, potrudili se bomo, da bodo otroci podobno aktivni tudi v času šolskih počitnic med letom. Jure Vodnik Aktivnosti za otroke bodo prilagojene različnim starostnim skupinam. igeneracije TKANJE VEZI S POBRATENO OBČINO REPENTABOR Mineva 31. leto pobratenja z zamejsko občino Repentabor, ki leži nad Trstom. Lani v tem času smo po nekaj letih na pobudo obeh županov, g. Pisanija in g. Menarda, gostili učence 5. r. iz te občine. 25. aprila smo obisk vrnili mi, učenci 5. r. in učiteljici ter ravnateljica ga. Miša Strži-nar. Srečanje je vsem pomenilo še en korak k tesnejšemu povezovanju, spoznavanju in ohranjanju naših identitet in odnosov, predvsem pa bogatenju osnovnih človeških vrednot, zavesti, da ob naši meji živijo ljudje, ki se zavedajo svojih korenin in jih želijo ohranjati ter doživljati skozi besedo, glasbo, šport sliko, kulturo, ustvarjanje, druženje. Doživeli smo prijazen in prisrčen sprejem v Kulturnem domu s kulturnim programom. Že tu smo jim predali naša darila, ki so bila plod našega ustvarjanja. S pomočjo staršev, krajani, ki so ustvarili domače izdelke, ki zaznamujejo naš kraj, smo tja ponesli košček Logatca, Notranjske in Slovenije. Učenci so pridno darovali knjige in na ta način smo obogatili njihovo šolsko knjižnico z v slovenščini napisanimi knjigami. Sodelavci so skupaj z učenci na dan zdravja izdelovali družabne igre in nekaj smo jih predali repentaborskim prijateljem. Pot nas je vodila po Repnu, Tabru. Z dekla-macijami na pesniški poti smo se seznanili z delom pesnikov Srečka Kosovela, Iga Grudna, Umberta Sabe. Toplo nas je sprejel g. župnik Bedenčič, ki nam je s Tabra predstavil obe pokrajini, slovensko do Nanosa, Bazovice in italijansko do Benetk. Zgodovinar profesor Samo Pahor nas je zanimivo vodil skozi zgodovino obeh narodov na poti v grad Miramar. Na šolskem igrišču smo se pomerili tudi v igranju med dvema ognjema. Zmagovalci smo bili vsi. Druženje smo zaključili na sedežu občine poleg njihove šole, kjer smo strnili vtise in si obljubili, da se naslednje leto spet srečamo. Prisotna sta bila oba župana in ostali občinski predstavniki iz obeh občin, ki nas spodbujajo pri ohranjanju teh vezi in nam pomagajo organizirati srečanja. Ravnateljica OŠ Tabor Logatec ga. Miša Stržinar je bila nad obiskom izredno navdušena in si želi, da bi tak način sodelovanja med šolama in posredno tudi med občinama ostal ter se še naprej bogatil na vseh področjih. To je za vse nas bogata dediščina, tudi za prihodnje rodove. Ponosni smo bili na obisk g. župana in njegovih sodelavcev ob slovesu, saj je s tem pokazal svojo veliko pripravljenost na sodelovanje in ohranjanje vezi med nami. Hvala staršem, sodelavcem, krajanom, g. županu in občinski upravi za prispevke raznovrstnih daril, ki odsevajo življenje v naši občini in so obogatili naše srečanje. Nekaj vtisov učencev naše šole: dobrote, ki so nam jih pripravili tamkajšnji učenci, so bile naravnost odlične! (Patricija) Ko sem prišel, sem se počutil nerodno, a ko smo stopili skupaj, sem se hitro ujel z njimi. (Jošt) Prvič sem bil v Trstu. (domen) čutil sem, da jim veliko pomeni, da mi pridemo na obisk. (Lovro) Pri kosilu sem sedela z dvema puncama in smo jima postavili veliko vprašanj. (Alja) Bil sem začuden, kako dobro znajo slovensko. (Kim) Grad Miramar mi je bil od vseh ogledov najbolj všeč. (Ines) To, da smo prišli k njim, se mi zdi zelo pomembno. (Nik) Z učenko Naomi sva se malce spoznali in je bilo premalo časa, da bi se bolje spoznali. (Petja) Najbolj mi je bilo všeč, ko so nam zaigrali igrico časovni stroj. (Žan) Najbolj sem si v spomin zapisal mini pice, pesniško pot, vtis Marijine noge v kamnu ... (Matija) Niso poznali vseh naših besed. (Mark) Najboljše se mi je zdelo tudi, ko sem sedela na avtobusu z Naomi, mi je bila pri srcu. (Aldina) Spoznal sem prijatelja po imenu Marko, od njega sem izvedel zelo veliko o Italiji. (Klemen) Ko smo prišli, mi je bilo nerodno. (Yllka) Vsak je šel do sošolca in izmenjali smo si portrete, narisane na kartončkih. (Erik) Ko sem zagledala učence iz Repentabra, so se mi zdeli drugačni kot mi. (Tina) Vse mi je bilo zelo všeč. (Matej) V Trstu mi je bilo zelo všeč. (Karin) Hiša, ki je bila v kamnu, je bila zelo zanimiva. (Pia) Všeč mi je bilo vse, še posebej igre in predstava. (Matej H.) Pri med dvema ognjema smo videli, da imajo drugačna pravila. (Milan) Upam, da se še kaj srečamo. (Domen N.) V vsaki sobani, ko si pogledal skozi okno, je bil lep razgled na morje. (Katarina) Po kosilu smo odšli na pesniško pot, kjer so nam Repentaborčani zapeli nekaj pesmi. (Dane) Najbolj všeč mi je bilo igrišče za med dvema ognjema. (Mark č.) Še posebej všeč mi je bil Miramarski grad. (Vito) Najbolj všeč mi je bilo, ko smo šli v grad Miramar. (Nejc) Zamejski Slovenci so zelo radodarni. (Rebeka) Všeč mi je bila romarska pot in razgled. (Neža) Všeč mi je bilo, ko so zaigrali igrico. (Lara) Všeč mi je bilo, kako so nas postregli ob prihodu. (Nik P.) Učiteljici Irena Sivec- Maglica in Boža Nagode z učenci ZNANJA NI NIKOLI PREVEČ USPESEN ZAKLJUČEK LETA UTZO Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Logatec (UTŽO) je uspešno zaključilo prvo leto svojega delovanja. 84 članov istoimenskega društva pomeni zelo uspešen in obetaven začetek delovanja, je prepričana predsednica društva Metka Ru-pnik. S predhodno izvedeno anketo med občani smo prišli do pobud, ki so vodile k odločitvi za programe oziroma vsebine, ki bi bili zanimivi in bi privabili čim več slušateljev. Izbor je bil pester, saj so vsi člani našli možnost za vključitev v katerega od programov. Nekateri jih obiskujejo celo po štiri. Že na začetku torej ni manjkalo zagnanosti pri delu mentorjev in zanimanja pri članih, kar je bilo še toliko večja spodbuda upravnemu odboru Univerze za tretje življenjsko obdobje, da se je spopadel s problemom iskanja primernega prostora in finančnih sredstev za delovanje društva. »Prostor za izvajanje večine študijskih programov smo najeli od Osnovne šole 8 talcev, na pomoč pa nam je z možnostjo uporabe dvorane priskočil tudi Dom starejših Logatec, kjer smo se dogovorili, da se lahko programov udeležujejo tudi njihovi varovanci. Poseben problem delovanja pa so seveda tudi finančna sredstva, saj finančne podpore s strani širše skupnosti na začetku tudi ni bilo,« pojasnjuje predsednica društva UTŽO Metka Rupnik. »Zato smo z lastnimi finančnimi prispevki pokrili stroške najema in vzdrževanja prostora, najema računalniške učilnice ter dela mentorjev.« V društvu upajo, da bodo v letu 2013 uspeli na katerem od razpisov občine in s tem pridobili enake možnosti za delovanje, kot so jih že sedaj deležna ostala sorodna društva. Zanimivi študijski programi, dobri mentorji Po besedah predsednice društva so v prvem semestru slušateljem ponudili možnost vpisa v več študijskih programov: učenje dveh jezikov (italijanskega in angleškega I in II), umetnostno zgodovino, računalništvo (I in II), keramiko, gibanje ob glasbi, v drugem semestru pa so vključili še tehniko izdelovanja mozaikov in urejanje vrtov. »Vse skupine so bile polno zasedene, obiskovalci pa so zadovoljni, kar sodimo po tem, da doslej ni bilo izpisa iz društva. Srečo smo imeli tudi pri izbiri mentorjev, tako da je UTŽO s svojimi študijskimi programi v polni meri zaživela,« še dodaja Rupnikova. Obisk pri računalničarjih Na enem zadnjih predavanj sem obiskala program računalništva, ki je potekal na Osnovni šoli 8 talcev, kjer sem že nekaj minut pred začetkom predavanja srečala 83-letnega Janeza Mihevca, najstarejšega udeleženca računalniškega programa Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki je poleg tega obiskoval še programa Umetnostna zgodovina in Okrasni vrt. K prvim korakom v računalništvo sta ga, pravi, nagovorila sin in hči, na tečaju pa se je naučil uporabljati Word, brskati po internetu, ogledal si je celo Facebook. S tem znanjem si bo krajšal čas in odkrival nove vsebine, je prepričan Janez. 69-letna Ivana Glušič Matko, ki se je izučila za zobno in kozmetično tehtnico, v aktivni dobi pa delala v kemični čistilnici, se je v program Računalništvo vpisala zato, ker je začutila, da ji to znanje manjka. Zdaj že pridno uporablja elektronsko pošto, Google, po elektronski poti si zna kupiti najrazličnejše vstopnice, na računalnik prenesti fotografije. Vse pohvale izreka mentorju Miranu Na-godetu, češ da ima smisel za »modrinjake«. Ljubo Mihelič, nekdanji direktor Klia, v računalništvu ni popoln novinec, čeprav pravi, da ga je presenetilo, kako malo zna. Upokojenemu inženirju lesarstva brskanje po internetu pomeni razvedrilo, na ta program Univerze za tretje življenjsko obdobje se bo vpisal tudi prihodnje študijsko leto. Učitelj računalništva Miran Nagode, ki ta predmet poučuje tudi na omenjeni logaški osnovni šoli, nam je povedal, da je bilo v vsaki od dveh skupin tega programa Univerze po 13 učencev, ki jih je opisal kot de- lovne. S starejšimi ljudmi je res potrebnega nekaj več potrpljenja, pravi, a se je od njih tudi sam veliko naučil in bo vlogo predavatelja računalništva sprejel tudi v prihodnjem študijskem letu. Šolsko leto 2012/2013 so zaključili konec aprila s podelitvijo opisa programa in oceno mentorja v indeks. »Seveda pa ni manjkalo niti zaključno družabno srečanje in ekskurzija slušateljev po poteh kulturnih spomenikov v sosednji Idriji ter ekskurzija ogleda šole mozaika v mestu Spilimbergo v Italiji. Z aprilsko razstavo Zrcaljenja pa smo predstavili izdelke študijskega programa Keramika in mozaik,« pravi sogovornica in napove, da bodo v študijskem letu 2013/2014 nadaljevali dosedanje študijske programe, na novo pa bodo uvedli program preventivnih dejavnosti za ohranjanje zdravja v zrelih letih s posebnim poudarkom na preventivi v zvezi z demenco. »Upoštevali bodo tudi želje, ki jih bodo slušatelji navedli v anketi, ki jo bomo opravili ob koncu študijskega leta. »Z veseljem sprejemamo tudi pobude in ideje, ki jih bomo skušali v zadovoljstvo vseh tudi realizirati,« poudarja Rupnikova. Za boljšo obveščenost in prepoznavnost so vzpostavili tudi blog, ki ga lahko najdete na naslovu http://utzo.blogspot.com/ Na tem naslovu boste lahko našli tudi informacije o študijskih programih v naslednjem šolskem letu. »Sicer pa - vabljeni k vpisu, ki se prične septembra 2013 na sedežu Univerze za tretje življenjsko obdobje Logatec,« zaključuje Metka Rupnik. Blanka Markovič Kocen Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje - ena od računalniških skupin. SE ENO PLODNO LETO ZBOR DRUSTVA UPOKOJENCEV LOGATEC Sredi marca je zborovalo najštevilčnejše logaško društvo, DUL - društvo upokojencev. dvesto deset navzočih - dobra sedmina vseh - je najprej prisluhnila petju ženskega zbora DI in DU pod vodstvom Matija Logarja, pesmim Francke čuk in se nasmejala ob skeču izpod njenega peresa. O delu društva kot celote je poročal predsednik Vlado Puc. Število članov je konstantno, je povedal, zastavljene naloge so bile uresničene, nekatere med njimi z večjim, druge z manjšim odzivom članov: izleti, srečanja upokojencev notranjske koordinacije in domačega društva, tekel je projekt starejši za starejše, bilo je nekaj predavanj, srečali so se starostniki ... Vse širši odziv ima akcija upokojenci kupujemo ceneje - število donatorjev se je tudi lani povečalo. Nadaljevalo se je urejanje dnevnega centra, odkupljena je bila kuhinjska oprema, ki mu bo služila. Marcel Štefančič je s sodelavci zaokrožil zbiranje gradiva o 65-letnem delovanju društva, ki bo, dopolnjeno, izdano ob društveni 70-letnici. Predsednik se je ob sklepu poročila zahvalil vsem, ki so kar koli dobrega postorili za društvo, vodjem društev in sekcij, delujočih znotraj DUL; ti pa so kasneje poročali o svojem delu. Predsednikovemu poročilu je sledilo vzorno finančno poročilo Marije Šen. Povedala je, da se je poslovanje izteklo v območje pozitivnega. Skoraj polovica, 46 odstotkov prihodkov, je temeljila na pridobitni dejavnosti. Naj navedem vsaj nekaj poudarkov iz drugih poročil. Marjan Kržič je statistično nadrobno poročal o delu 107-članskega upokojenskega športnega društva Baron in njegovih šestih sekcij. V poročilu socialne komisije je Marija Modrijan posebej naglasila izvajanje projekta »starejši za starejše« s 737 anketami, ki so jih opravili prostovoljci. Janez Jerina je poročal o opravljenih delih pri urejanju dnevnega centra, ki se bodo letos z zavarovanjem vhodnega stopnišča počasi zaokrožila. Tončka Rudolf je povedala, kje vse so pevke razveseljevale poslušalce in kam so bile povabljene na nastop. Seveda, ni manjkalo poročilo vodij drugih komisij in nadzornega odbora. Vse o vsem: ogromno dela, opravljenega z dobro voljo in nasmehom, kljub temu, da so denarni okviri sila tesni. Po sprejemu poročil so člani sprejeli še letošnji delovni načrt. Vanj so poleg utečenih dejavnosti posebej umestili pomoč socialno ogroženim, vodenje notranjske koordinacije društev upokojencev, srečanje logaških in notranjskih upokojencev 8. septembra, razširitev mreže ponudnikov popustov, ter dokončno ureditev dnevnega centra. Vsi načrti in vse dogajanje pa so namenjeni članom. Na ponudbo so raznolike možnosti. Izkoristimo jih. Če jih ne, gredo stvari mimo nas, od njih nič nimamo, smo le uborni čemerniki, ki nas nima nihče za mar?! Pa smo kaj naredili za to, da bi bili živi ali vsaj premikajoči se dejavniki v življenju? Ob koncu so zbrane nagovorili še vabljeni gostje, med katerimi je Anka Tominšek, podpredsednica Mestne zveze Ljubljana in predsednica sveta ZPIZ temperamentno orisala položaj upokojencev v državi in jih spodbudila k dejavnemu vključevanju v procese sprememb zakonodaje. Te naj zagotovijo odgovornost na predstavniški ravni. Predsednik društva pa je 23 prostovoljcem, ki so delujejo v projektu starejši za starejše podelil priznanja Zveze društev upokojencev Slovenije. V točki po-razno smo se še malce podprli in ob zvokih Petrove harmonike zavrteli v novo delovno obdobje DUL. Jan Turk Predsednik Vlado Puc med poročanjem o delu DUL v 2012 14 LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2013 - ŠT. 5 generacije ZIMSKI POZDRAv pomladi NA OS ROvTE NAREDILI KONEC ZIMI. Letos tudi po ljudskem izročilu nobeden od svetnikov ni imel dovolj moči proti nadležni, dolgi in obilno sneženi zimi. Tako Valentin sploh ni prinesel ključa od korenin, pust svojega dela tudi ni opravil, kot se spodobi, in ptički so za Gregorjevo kar lepo ostali samski, kajti za njihovo ženitev je bilo vreme vse prej kot primerno. Tudi na šoli Rovte smo bili siti vsakodnevnega sneženja in smo sklenili, da kar skupaj naredimo konec starki zimi. A je tudi tistega lepega pozno mar-čevskega popoldneva krepko zamahnila z repom. Otroci s svojimi mentorji pa se niso dali. Kar do zadnjega kotička so s svojimi najbližjimi napolnili dvorano in s pesmijo, plesom in igro pripravili pomladi prijetno dobrodošlico. Kljub mrazu je bilo vsem pri srcu toplo. Kako tudi ne bi bilo, ko pa znajo biti prav naši najmlajši tako spontani in prikupni. To so bili že čisto prebujeni ježki iz rovtarskega vrtca, ki so s plesom pripravili prikupno točko. Ples Medo Jaka je le delček tistega, kar vrtičkarji obvladajo. Tudi, če je bil korak sem ter tja še nekoliko okoren in negotov, pa je nasmeh na njihovih nagajivih obrazih mnoge spravil v dobro voljo. Veliko več usklajenosti pa morajo obvladati otroci pevskega zbora, ki so zapeli poskočno Polka je ukazana. Pomladi ni brez cvetja in cvetja ne brez čebelic. Njihov pomladni ples so odplesali prvošolčki in prav gotovo bi bile čebele vesele, ko bi jih videle. Maček Muri je znan knjižni junak. Muri pa je bil glavni tudi v plesni točki, ki so jo izvedli najmlajši plesalci plesnega krožka. Igralsko so bili razpoloženi tretarji in Mobi zajec je igrica o ljubezni. Ljubezen in pomlad sodita skupaj, tako kot se prebuja narava, se prebujajo tudi nežna čustva ljubezni. Tudi učenci, ki obiskujejo četrti razred igro imenitno obvladajo. Njihov nastop je vedno prijetno presenečenje. Špela marela rada pogleda kar za več fanti in to se ji nazadnje maščuje. Da to ni dobro, so vedele že naše babice. Nazadnje se je revica pač morala usesti na kahlo in bridko obžalovati svojo usodo. Sreča, da le v igri, kajne. Tudi pevsko so zelo dobro podkovani in ritem jim ne dela težav. Morda pa matematika, o kateri je pripovedovala njihova pesem. Pesem in pomlad sta si ta večer večkrat podala roki. Roko pa so si nekoč podali tudi zaljubljeni fantje in njihova dekleta, ko so se odpravljali na dolgo pot služenja Na OŠ Rovte smo sklenili, da naredimo konec starki zimi. domovini. A tudi tedaj je imela roža prvo besedo. če je dekle podarilo fantu najlepši cvet iz svojega vrta, je to pomenilo iskreno in neomajno ljubezen. Drugošolci so kot regiment prikorakali na oder in dekleta so jim pomahala s pisanimi cvetovi. Strumen je bil njihov korak, kako bi ne bil, ko pa so jih opazovali prav vsi v dvorani in jim ob koncu navdušeno zaploskali. Tudi ljudska Tam dol na ravnem polju govori o ljubezni. Kaj se zgodi, če vasovanje predolgo traja, pa smo lahko slišali ob koncu pesmi. Zaspal je fantič, a mi v dvorani nismo zaspali. Prvič sta se v vlogi voditeljev preizkusila četrtošolca Vid in Ema. Spretno sta krma- rila med posameznimi točkami in celo že spregovorila o ljubezni. Kako tudi ne bi, ko pa sta že v četrtem razredu. Tedaj pa že morda kateri od srčkov močneje bije ob pogledu na sošolca ali sošolko. Ni vedno vzrok hitrega bitja srca in metuljčkov v trebuhu viroza. Mnogo prijetnejša in manj nevarna je ta bolezen, ki se ji reče ljubezen. Pomlad smo s skupnimi močmi vseeno priklicali, prišla je, nas objela s svojimi toplimi rokami in nam dala mnogo novih moči, da zmoremo premagati vse napore, ki nas do konca šolskega leta še čakajo. In teh prav gotovo ne bo malo. Metka Bogataj ZAPOSLOVANJE MLADIH NA LOGAŠKEM v letu 2012 zaposlenih 115 registriranih brezposelnih oseb. Novodobna gospodarska kriza je ena izmed glavnih povzročiteljic brezposelnosti na trgu dela. Vendar se ob tem velikokrat pozabi, da se s tem perečim problemom soočamo tudi študentje in dijaki, zato je pomembno, da se mladi o tem čim bolje podučimo. Le tako bomo namreč zmožni uzreti celotno sliko in se glede na trenutna družbena dejstva in okoliščine pravilno orientirali in racionalno zazrli v prihodnost. Kako naj se mladi pravilno orientiramo med procesom odločanja o poklicni usmeritvi ter ob vstopu na trg dela, je spregovorila poklicna svetovalka, univ.dipl. psihologinja Mojca Weber, ki se že vrsto let ukvarja s poklicnim svetovanjem ter vseživljenjsko karierno orientacijo. Poleg tega dela tudi z mladino. Kakšen nasvet bi dali mladim med procesom odločanja o poklicni usmeritvi? Kadar se mladi oglasijo pri meni, jim vedno pravim: »Ste že naredili svojo osebnostno inventuro? Veste kakšni ste? Veste kakšni so vaši interesi, sposobnosti ter delovne in učne navade?« Poklic je namreč skupek vsega tega in se je zanj nujno treba odločiti na podlagi spleta osebnostne inventure ter lastnih interesov. Ob upoštevanju vseh naštetih komponent boste lažje prepričali delodajalca, saj boste vase prepričani tudi sami. Pomembno je slediti temeljnemu cilju, tistemu osnovnemu, najvišjemu cilju, vendar ob tem biti pripravljen dosegati tudi krajše in lažje dosegljive. Nikar ne pozabite na vse možne dokvalifikacije, prekvalifikacije ter nadaljnja izobraževanja, saj so izrednega pomena za uspešno sledenje gospodarskim trendom. Druga pomembna stvar, ki bi jo rada izpostavila pa se nanaša na sprotno ponujena delovna mesta. Ob vstopu na fakulteto izberite obvezno oz. neobvezno prakso ali opravljajte tisto študentsko delo, ki bo ustrezalo vaši bodoči poklicni usmeritvi. Izkoristite vsakršno delo, pa naj bo plačano, neplačano, volontersko ali zgolj v okviru neke aktivne dejavnosti. Zbrana potrdila o opravljanju kakršnega koli dela bodo namreč izredno dobro služila na razgovoru za delovno mesto. » Ali je v okviru zavoda formiran kakšen program, ki mladim pomaga ob vstopu na trg dela? Na zavodu se dobro zavedamo odgovornosti mladega človeka ter njegove nebogljenosti ob vstopanju na trg dela. Izključno v ta namen aktivno organiziramo delavnice, namenjene prvim iskalcem zaposlitve, torej mladim. V okviru že omenjenih delavnic jih seznanimo z ustreznim psihološkim profilom, ki pripomore k večjemu vtisu na delodajalca, naučimo jih pisanja dobrih vlog za zaposlitev ter jih podučimo o slabostih ter prednostih elektronske komunikacije z delodajalci. Mojca Weber, psihologinja: »Kadar se mladi oglasijo pri meni, jim vedno pravim: »Ste že naredili svojo osebnostno inventuro?« Kako pa naj se orientiramo ob vstopu na trg dela? Preden pričnemo z omenjenim procesom, moramo izpiliti tri stvari. Prva stvar, ki je izrednega pomena, se nanaša na osebnostno inventuro. Treba si je jasno in konkretno postaviti zaposlitvene cilje ter se natančno specializirati. Druga stvar se dotika poznavanja podjetij ter delodajalcev, kjer bi se iskalec dela želel zaposliti. Ob tem je treba napisati tudi atraktivno vlogo in življenjepis ter vestno slediti gospodarskim trendom. Tretja stvar pa ni nič drugega kot biti potrpežjiv in vztrajen. Po mojem mnenju je za motivacijo odločilnega pomena prvo delovno mesto. če je to neuspešno opravljeno ter posameznik izgubi delovno mesto, se pojavi Harissonov cikel. Omenjeni cikel predstavlja splošen model psi-hosocialnih odzivov, ki se pojavijo ob izgubi delovnega mesta. Sprva se pojavi šok, ki ga kmalu zatem nadomesti kratkotrajen optimizem. Nato pride do pesimizma in nazadnje še do stopnje fatalizma v primeru, da brezposeln več kot šest mesecev ne najde zaposlitve. Ko se navedeni cikel realizira, se je nujno treba vpisati v kakšen tečaj ali dejavnost, ki bo brezposelnemu dala elan ter občutek aktivnosti ter koristnosti sebi ter družbi. Po podatkih ZRSZ se je v letu 2012 v naši občini zaposlilo 115 registriranih brezposelnih oseb do vključno 29. leta starosti. Glede na poklicni profil se je največ mladih zaposlilo z izobrazbo ekonomskega tehnika (16). Glede na stopnjo izobrazbe se je največ registriranih mladih brezposelnih zaposlilo s srednjo strokovno in splošno izobrazbo (56), sledijo zaposleni s terciarno izobrazbo (23), srednjo poklicno izobrazbo (21) ter zaposleni brez izobrazbe (15). To dokazuje, da so bili v letu 2012 preferenčni tisti poklici, katerim zadostuje dosežena srednja strokovna in splošna izobrazba in sodijo v sekundarno izobraževalno področje. Ugotovitev je deloma komplementarna državnemu trendu, ki nam po virih iz ZRSZ izkazuje, da se število brezposelnih mladih s sekundarno izobrazbo zmanjšuje najhitreje, le da v slednjem primeru zajema poklicno izobrazbo, medtem ko v občini Logatec s srednjo strokovno in splošno izobrazbo. Urša Mihevc - KLŠ deklica z vžigalicami drami srca gledalcev logaški MLADI GLEDALIšČNIKI NAJIZVIRNEJšI 11. aprila so mladi igralci iz Slovenije in Makedonije v Pionirskem domu v okviru 11. otroškega festivala Gledaliških sanj odigrali še zadnjih šest od skupaj 44 predstav, kolikor se jih je zvrstilo na odru Mladinskega gledališča v zadnjih štirinajstih dneh. Naši starejši gledališčni-ki z mentoricama Darjo Merlak in Špelo Delux so bili z izvrstno izpeljano predstavo glavne zvezde dneva. člani strokovne komisije so mentoricama čestitali že takoj po koncu predstave. Avtorska predstava po literarni predlogi H.C. Andersena in z odlomki iz knjige Naše deklice z vžigalicami Vlaste Nussdorfer se globoko dotakne prav vsakega gledalca, ne glede na njegova leta. Predstava narašča vse od začetka do bridkega konca, ki predstavlja krik nemoči in zahtevo po spremembi v družbi. Zgodba o premrzli deklici je ganila tudi tričlansko žirijo festivala in ji podelila eno izmed štirih glavnih nagrad - SANJKA ZA NA- JIZVIRNEJŠO PREDSTAVO FESTIVALA. Takole so zapisali v svoji obrazložitvi nagrade: »Zgodba o premrli deklici, ki v žalostni sivini opazuje svojo realnost in v žarečem soju vžigalice ohranja radost, dostojanstvo in otroško željo. Tiha in nežna ter polna iskrivih čarobnosti. Takšna je bila tudi uprizoritev Deklice z vžigalicami. Znano klasično zgodbo, tisočkrat videno in slišano, je ustvarjalcem uspelo pričarati tako, da smo jo spet videli prvič. Inovativ-no, aktualizirano, obdelano na zelo tenkočuten način. Zvoki so plastično ponazarjali besede pripovedovalcev, jih povzdignili in podkrepili. Gib je prinesel vse tiste čarobne elemente svetlobe, ki so gledalcu pustili prostor lastne imaginacije in ga vzpodbujali k novi interpretaciji. Zgodba je tekla jasno, vendar zanimivo zavzeto s strani pripovedovalcev, ki so tvorili nek steber, zavetje sporočilu, ki ga nosi celotna uprizoritev. čudovito je bilo opazovati, kako tišina na odru ali neverbalnost akterjev nič manj, temveč še bolj močno vlečeta gledalčevo pozornost in uspelo vam je ganiti celotno žirijo in pustiti košček vas v nas.« Enaindvajset mladih igralk in igralcev je resnično dalo vse od sebe in pod odličnim vodstvom obeh mentoric znova dokazalo, da se v gledaliških skupinah OŠ Tabor dela resno in da so predstave vsako leto boljše. Predstava Deklica z vžigalicami se je uvrstila tudi na regijsko srečanje gledaliških skupin, ki je bilo 24. aprila na Vrhniki. Skupino pa je dan pred festivalom obiskala tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer s televizijsko ekipo. Tudi njim so igralci z veseljem zaigrali in gospa Nussdorfer je bila ob ogledu vidno ganjena. Na OŠ Tabor in v KD Tabor smo ponosni na tako izjemne uspehe naših gledaliških skupin. Bojana Levinger INFORMATIVNO IN POUČNO septembra srečanje notranjske koordinacije du. Mestna zveza upokojencev Ljubljana (MZ) je za 11. april sklicala razširjeno sejo svojega izvršilnega odbora in nanjo povabila predsednike notranjskih upokojenskih društev. Seja bi morala biti konstitutivna, a je bila zaradi skromne udeležbe zgolj informativna. So pa zato več prišli do besede predstavniki notranjskih društev, katerih delo bo v letošnjem in prihodnjem letu koordiniralo DU Logatec. Navzoče je uvodoma pozdravil predsednik Vlado Puc in besedo predal predsedniku mestnega odbora Marjanu Sedmaku, sicer tudi predsedniku evropskega združenja starejših AGE. Pri obravnavi aktivnosti v evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijskega sodelovanja je beseda stekla o delovanju dnevnih centrov. V Ljubljani jih že deluje 5, logaški ima tudi že pripravljene prostore in pričenja z delom. Evropa naj bi do leta 2020 postala starejšim prijazna. V Puc je zaprosil predsednika MZ za pomoč pri prijavah na razpise ministrstev, ta pa je povedal, kolikšen birokratski zalogaj predstavlja sleherna prijava in kako lahko majhni spodrsljaji pri razumevanju posameznih postavk povzročijo zavrženje prijave. (S tem v Logatcu pravzaprav ne bi smelo biti težav, saj so pobudniki referenduma proti ustanovitvi zavoda zagotavljali, da je na občini zaposlenih dovolj delavcev, ki te veščine dobro obvladujejo - op. p.). Navzoči so se seznanili z načinom dela v ljubljanskih dnevnih centrih. Program so zastavili že leta 2005. Predsednica skupščine ZPIZ Anka Tomin-šek je navzoče seznanila, da so upokojenci vložili potrebne podpise za začetek postopka spremembe volilne zakonodaje. Pobuda je 3. v vrsti tozadevnih pobud, stranke pa ji, razumljivo, niso kaj prida naklonjene, saj naj bi zmanjševala njihov vpliv. Nanizala je še druge informacije: da je pristojno ministrstvo pripravilo analizo zakonodaje s področja socialnega varstva, kjer je ključno vprašanje premoženja pri uveljavljanju pravice do socialne pomoči; omenila je spremembe pri dodeljevanju stanovanj iz stanovanjskega sklada, morebitno zmanjševanje mase za izplačilo pokojnin; to naj bi šlo v smer zniževanja letnega dodatka, ne v nižanje zneska pokojnin. Ob tem pa je opozorila, da je treba zagotoviti polnjenje in ne izčrpavanje KAD. Predsednica nadzornega odbora je spregovorila o opozorilih na dvomljiva ravnanja s sredstvi vzajemnosti, ki da so se uporabila za zagotavljanje likvidnosti ZDUS, iz sredstev Delfina po pokrivala izguba. Opozorila pa so doslej ostala brez odziva. Ob koncu je beseda tekla o programu »notranjske koordinacije«, ki ga je vseh deset vključenih DU prejelo in je še odprt za dopolnitve. Izmed pomembnejših skupnih dogodkov je bilo poudarjeno srečanje, ki bo v začetku septembra v Logatcu. Dogajanje bo pestro. Napovedani govornik je predsednik RS Borut Pahor. Srečali se bodo pevski zbori. Na ogled bo razstava ročnih del. Društva naj bi se medsebojno obveščala o dogodkih in izletih s ciljem večje ali številčnejše udeležbe na njih. Navzoči so se pogovorili še o tem in onem ter se pogostili z zeljnim golažem, ki so ga Logatčanke pripravile tudi s pomočjo do-nacije Mesarstva Žerak. Jan Turk ZMAGA ČLANOV PROTI VETERANOM ČLANSKA SELEKCIJA KK LOGATEC JE IGRALA PROTI VETERANSKI KOŠARKARSKI REPREZENTANCI. V sklopu priprav na evropsko prvenstvo v Solunu, ki bo potekalo od 12. pa do 21. julija letos, so se 12. aprila zvečer v športni dvorani Logatec člani veteranske reprezentance Slovenije pomerili s člansko ekipo košarkarskega kluba Logatec. Za veteransko reprezentanco so igrali legende nekdanje slovenske košarke Kotnik, Hauptman ter ostali. V skoku za žogo so bili boljši Logatčani ter tako tudi izvedli prvi napad na tekmi in zadeli za prve tri točke. Ekipi sta si nato izmenjavali vodstvo, na koncu prve četrtine pa so z minimalno razliko vodili veterani. Tudi v drugi četrtini sta bili ekipi zelo izenačeni, nato pa so veterani dosegli več zaporednih košev ter tako ob polčasu vodili. V drugem polčasu pa se je na igrišču poznala starostna razlika med ekipama. Mlada članska ekipa Logatčanov je prevzela pobudo in tako zvišala tempo igre, kateremu pa so nasprotniki le stežka sledili. Domačini so ujeli veterane ter s takim tempom igre nadaljevali. Proti koncu tekme so prednost še povečali, pokazali pa so tudi nekaj zelo atraktivnih potez za gledalce. Blaž Korenč ZMAGA ČLANOV PROTI VETERANOM V soboto, 23. marca, so članice Odbojkarskega kluba Logatec z zmago zaključile letošnjo uspešno sezono. Premagale so drugouvrščeno ekipo deklet iz Žirovnice, ki bi z zmago proti našim imele možnosti uvrstiti se v 2. ligo. Tekom sezone so se pojavljala velika nihanja v igri, od zmag proti ekipam z vrha lestvice do porazov proti na papirju slabšim nasprotnicam. Ko bodo nihanja v igri odpravljena, se bodo dekleta prav gotovo lahko borila za vstop v 2. ligo. Člani so po odhodu dveh nosilcev igre pred začetkom sezone in po kar nekaj poškodbah in boleznih med sezono žal zasedli zadnje mesto v 2. ligi in se v naslednji sezoni vračajo v 3. ligo zahod. Ker so v ekipi kar štirje perspektivni kadeti, se tudi za prihodnost moške odbojke ni bati. Cilj že v naslednjem letu je, boriti se za prehod nazaj v 2. ligo. Veseli nas, da je med mladimi za odbojko še vedno veliko zanimanja, saj tako pri dekletih kot pri fantih s svojimi ekipami igramo kar v petih starostnih kategorijah. Pri kadetih in starejših dečkih pa smo v letošnji sezoni uspeli sestaviti kar po dve ekipi v vsaki kategoriji. Boštjan Martinčič Med mladimi je za odbojko še vedno veliko zanimanja. PREDAVANJA Torek, 14. maja 2013, ob 19.00, Velika dvorana Narodnega doma Logatec (vhod skozi knjižnico): Predavanje Prvi znaki demence in vaje pozornosti kot preventiva Org. in info: Knjižnica Logatec, 01 7541 722 četrtek, 16. maja 2013 ob 20. uri, Mladinski center svetega Nikolaja: Živim iz dneva v dan, a nikakor v tri dni - srečanje z go. Berto Golob V sklopu Nikolajevih srečanj Vas župnija dolnji Logatec vabi na srečanje z gostjo Berto Golob, ki se vse življenje posveča skrbi za lep jezik - kot učiteljica slovenščine, knjižničarka, lektorica in pisateljica. Pri petih letih ji je umrla mama, doživela in preživela je vojno, ima bogat pisateljski opus in izjemno toplino. Prisrčno vabljeni! Povabite tudi znance in prijatelje! Vstop prost, Bog pa vam povrni vaš prostovoljni dar, s katerim boste omogočili obisk zanimivih gostov tudi v prihodnje. GLEDALIŠČE Torek, 28. maja 2013, ob 18.00, Knjižnica Logatec Lutkovna predstava Take ljudske, v izvedbi gledališča Nebo Org. in info: Knjižnica Logatec, 01 7541 722 Sobota, 1. junija 2013, ob 10.00, Velika dvorana Narodnega doma Logatec (vhod skozi knjižnico): Zaključna prireditev Predšolska bralna značka z lutkovno predstavo Rdeča kapica v izvedbi gledališča FRU FRU Org. in info: Knjižnica Logatec, 01 7541 722 KONCERTI Torek, 14. maja 2013, ob 20. uri, dvorana Glasbene šole Logatec: 10. nastop učencev v šolskem letu 2012/2013 - 40 let Glasbene šole Logatec Na nastopu se bodo predstavili učenci z različnimi inštrumenti in pokazali, kaj so se naučili novega. Vljudno vabljeni! Org in info: GŠ Logatec, gslogatec@ gslogatec.si, 01/7590 730 Sreda, 15. maja 2013, ob 20. uri, Velika dvorana Narodnega doma Logatec: Zaključni koncert baletnih plesalcev, komornih skupin in orkestrov Na koncertu se vam bodo predstavili učenci glasbene šole Logatec kot baletni plesalci in glasbeniki, ki bodo zaigrali tehtna glasbena dela v komornih skupinah in orkestrih. Vljudno vabljeni! Org in info: GŠ Logatec, gslogatec@gslogatec.si, 01/7590 730 četrtek, 23. maja 2013, ob 18. uri: vsa Slovenija: Dan ljubezni - v počastitev 100. obletnice Pihalnega orkestra Logatec Ob 100. obletnici Pihalni orkester Logatec pripravlja vseslovenski dogodek, imenovan dan ljubezni. Želja je, da bi na ta dan ljudje vsak pred svojim pragom ali na skupnih dogodkih zapeli pesem dan Ljubezni skupine Pepel in kri. dan ljubezni bomo proslavili tudi z ročno izdelanimi podobami srca. Vodilo je »iz mojega srca v tvoje srce«. Srce izdelamo sami in ga podarimo. Srce potuje od človeka do človeka tako, da na poti razveseljuje z dejanji, ki izvirajo iz srca osebe, ki srce predaja. Pihalni orkester Logatec bo na ta dan v Logatcu pripravil tudi veličasten koncert. Info: www.dan-ljubezni.si. Petek, 24. maja 2013, ob 20. uri, Jožefova dvorana Medgeneracijskega doma, Šolska ulica 1: Ko zapojejo spomladi 2013, 45. območna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin občin Logatec in Vrhnika Ob dolgoletni pevski tradiciji v Logatcu nam bodo tokrat že petinštiridesetič zapored, na reviji zapeli odrasli pevci. Revijo bo strokovno spremljal Tomaž Pirnat. Prisrčno vabljeni vsi ljubitelji zborovskega petja. Vstopnina: odrasli: 3 €, otroci do 14. leta brezplačno. Organizacija in info.: JSKD OI Logatec, T 01/7591 740, www.jskd.si Torek, 28. maja 2013, ob 20. uri, dvorana Glasbene šole Logatec: 11. nastop učencev v šolskem letu 2012/2013 - 40 let Glasbene šole Logatec Na zadnjem nastopu učencev Glasbene šole Logatec v jubilejnem šolskem letu 2012/2013 se bodo predstavili učenci z različnimi inštrumenti. Vljudno vabljeni! Org in info: GŠ Logatec, gslogatec@gslogatec.si, 01/7590 730 DRUGO Sobota, 18. maja 2013, od 9.00. do 12.00. ure, ploščad pred Knjižnico Logatec: Dan knjižnice Logatec (bukvarna in doživljajsko ustvarjalna arheo-delavnica Branite imperij, barbari prihajajo) če bo deževalo, prireditev odpade. Org. in info: Knjižnica Logatec, 01 7541 722 Sobota, 25. maja 2013, hotedršica: 42. tek prijateljstva Tekmovalci vseh starosti se lahko pomerite na 300-metrski ali 11,8-kilometrski trasi. Štart vseh tekaških prog je v centru vasi, poleg cerkve Sv. Janeza Krstnika. Od tam najdaljša ter najbolj atraktivna proga za člane in članice poteka skozi Žejno dolino do Rovtarskih Žibrš, nato do hotenjskih Žibrš in skozi Zeleno dolino nazaj proti centru vasi. Za tekmovalce bo poskrbljeno z najboljšo okrepčevalno ponudbo. Štart za mlajše kategorije od 14. ure dalje, za člane in članice pa ob 17. uri. Prijave na tekmovanje zbira prijavna služba na dan prireditve do 14. oziroma 17. ure. Razvrstitev v starostne kategorije ter ostale informacije na: http://www. hotedrsica.si. Sobota, 8. junija 2013, ob 18.00. uri, trg pred cerkvijo v hotedršici (v primeru dežja v dvorani Stare šole) Vas ob meji - proslava ob 120. obletnici rojstva pisatelja in pesnika Ivana Albrehta Org. in info: Knjižnica Logatec, 01 7541 722 in KTD hotedršica, hotedršica 64 PONOVEN PODPIS EKOLISTINE OB 10-LETNICI PRISTOPA OŠ 8 TALCEV V PROJEKT EKOŠOLA Pred desetimi leti je se je OŠ 8 talcev Logatec odločila in vstopila v projekt EKOŠOLA kot način življenja. Takrat je vodenje projekta prevzela ga. Petra Fefer. Poskrbela je, da je bilo vse tako, kot mora biti. Z učenci in zaposlenimi je uspešno »prehodila« vseh sedem korakov in nam tako omogočila, da smo leta 2003 prvič dobili zeleno zastavo, ki šolo krasi neprekinjeno vse od takrat. Eden od korakov, ki ga mora šola opraviti, je tudi podpis ekolistine. V njej so takratni učenci in zaposleni poudarili, na kaj bodo pri ohranjanju našega planeta še posebej pozorni. Učenci, ki so takrat podpisali ekolistino, šole že nekaj let ne obiskujejo več. Zato smo se odločili, da jo ob praznovanju 10-letnice ponovno podpišemo. Učenci so predlagali vsebino, ki so jo 22. aprila ob prisotnosti vseh učencev in zaposlenih na šoli podpisali ravnateljica Karmen Cunder, predstavnica ekošole, župan Berto Me-nard, predstavnica staršev Marta Lipovec, učiteljice Martina Leskovec, Anita Ga-rafolj in Maja Grbec Švajncer, ter učenci Tara Zupan, Tara Šfiligoj in Davorin Pivk. Vsebina naše nove ekolistine se glasi: Vse odpadke bomo še naprej vestno in natančno ločevali (tudi v košarah za malico); V šolo bomo hodili peš, s kolesom ali z javnimi prevoznimi sredstvi; Varčevali bomo z vodo, električno energijo, pazljivi pa bomo tudi pri uporabi brisačk za brisanje rok in miz; V šolskih prostorih se bomo gibali čim tišje; Pravilno in večkrat dnevno bomo zračili prostore; Nove šolske pripomočke bomo kupili takrat, ko bomo stare v celoti porabili; Za prehrano bomo uporabili čim več lokalno pridelanih ekoloških živil in se trudili pojesti vso ponujeno hrano; Pazili bomo na šolsko lastnino in skrbeli za zunanjo urejenost šole in zelenic ob njej. Ponovnega podpisa ekolistine sta se udeležila tudi ga. Nada Pavšer, nekdanja vodja projekta Ekošola, ter g. Igor Petek, nekdanji direktor komunale Logatec, ki je pred 10 leti sodelovalo s šolo ob prvem podpisu ekolistine. Ob tej priložnosti se je na vabilo gospe Nade Pavšer, začetnice projekta ekošol Slovenije, naša šola kot prva slovenska šola pridružila Listini Zemlje, ki ima med drugim zapisano: »Stojimo v kritičnem trenutku zgodovine Zemlje in zadnji čas je, da človeštvo izbere svojo prihodnost. Priznati moramo, da na planetu živi na tisoče različnih kultur in načinov življenja, pa smo vseeno le ena človeška družba, doma na eni Zemlji in s skupno usodo. Moramo se združiti v trajnostno globalno družbo, ki temelji na spoštovanju narave, splošnih človekovih pravic, ekonomski pravičnosti in kulturi miru. To smo dolžni tudi prihodnjim generacijam« Ponosni smo, da je bila prav naši šoli ponujena ta možnost, kar pomeni, da smo prvih 10 let tudi v resnici sledili usmeritvam ekošole in usmeritvam, zapisanim v ciljih projekta. Marinka Istenič, OŠ 8 talcev Logatec in Karmen Cunder Ravnateljica ZA SPREMEMBE ODNOSOV DAN ZA SPREMEMBE NA OŠ TABOR Logaška osnovna šola Tabor se je letos že drugič zapored dejavno vključila v akcijo Slovenske filantropije Dan za spremembe. V petek, 5. aprila, so se v dvorani Krajevne skupnosti Tabor v dobro uro trajajočem programu predstavile tri gledališke skupine, ena iz Podružnične osnovne šole Rovtarske Žibrše ter dve, mlajša in starejša, iz matične logaške enote. Večer so popestrili še z medgeneracijskim druženjem otrok s starši in starimi starši, ki so skupaj ustvarjali na delavnicah in se zabavali ob družabnih igrah. Dvorana Krajevne skupnosti Tabor je bila skoraj premajhna za množico staršev, starih staršev, bratov in sester, ki so si želeli ogledati, kaj so mladi pripravili. Odrasli obiskovalci smo plačali simbolično vstopnino, 1 evro, in zanj namesto vstopnice prejeli ročno izdelana kazala za knjige, zbrana sredstva pa bodo namenjena udeležbi otrok iz socialno šibkejših družin v šoli v naravi. »Spremembe so spremljevalke človekovega življenja in gonilo razvoja,« je v uvodnem nagovoru poudarila Miša Stržinar, ravnateljica omenjene logaške osnovne šole, in dodala, da je prostovoljstvo na tej šoli celoletni projekt, ki mu ves čas namenjajo veliko pozornosti. Prisrčno igro o prijateljstvu in o tem, da prijatelja spoznaš v nesreči, Miška in jajček, so zatem predstavili malčki s Podružnične osnovne šole rovtarske Žibrše, mlajša skupina gledališčnikov iz centralne enote pa je uprizorila zgodbo o grdem račku. Starejši gledališčniki iste šole so po knjigi Vlaste Nussdorfer, varuhinje človekovih pravic, Deklica z vžigalicami, opozorili na prepad med revščino in bogastvom ter z njo spomnili na pomen spreminjanja družbe in odnosov v njej. Gledalci smo mlade, njihove mentorje in sodelavce nagradili z bučnim aplavzom, večina pa je druženje nadaljevala na »medgeneracijskem večeru«. Blanka Markovič Kocen VARUJTE ČEBELE IN DRUGE KORISTNE ZUZELKE: NE ŠKROPITE PRED VEČEROM! Sadno drevje je delno že odcvetelo, rastline bujno rastejo in ob ugodnih pogojih se lahko razvijejo tudi škodljivci in rastlinske bolezni. Za zaščito rastlin pred škodljivci in boleznimi morajo kmetje in vrtičkarji pogosto uporabiti tudi kemična sredstva za varstvo rastlin. Pri uporabi le--teh obstaja nevarnost, da pride do zastrupitve in pomora koristnih žuželk, ki oprašuje-jo kulturne rastline. To so predvsem čebele, poleg njih pa še čmrlji, metulji, divje živeče čebele, pa tudi druge koristne žuželke, kot so na primer pikapolonice. Pred odločitvijo o uporabi sredstva zato seveda temeljito preverite, ali je uporaba sredstev res nujna. Priporočljivo je, da pred odločitvijo pogledate v strokovno literaturo ali se posvetujete s kmetijskim svetovalcem pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Uporaba na pamet po nepotrebnem obremenjuje okolje in pomeni tudi nepotreben strošek. In še to: proti boleznim se lahko borimo tudi tako, da odstranimo okužene poganjke, škodljivce (kot je npr. koloradski hrošč), pa lahko, preden se prerazmnožijo, tudi ročno odstranimo! Uporabnike sredstev za varstvo rastlin opozarjamo, da uporabljajo sredstva v skladu z dobro kmetijsko prakso, kar pomeni, da; 1. če že morajo uporabiti sredstva, naj škropijo v večernih urah, ponoči in v brezvetrju; 2. ne škropijo rastlin med cvetenjem; 3. pred rabo sredstev v sadovnjakih pokosijo cvetočo podrast; pred uporabo natančno preberejo priložena navodila, saj je tako v njih kot na embalaži opozorilo, ali je sredstvo strupeno za čebele - nevarni so zlasti insekticidi; na sredstvih, ki so še posebej nevarni za čebele, je na embalaži natisnjen opozorilni znak, na katerega bodite še posebej pozorni in še toliko bolj previdno ravnajte s takim sredstvom. 4. sredstva uporabljajo v najmanjših priporočenih odmerkih; 5. v primeru, ko je za zatiranje določene bolezni ali škodljivca na voljo več sredstev, uporabljajo tista, ki so za čebele manj nevarna; 6. se izogibajo sredstev, ki se nanašajo na površine ali na rastline s prašenjem in namesto tega raje uporabljajo taka sredstva, pri katerih se naredi škropilna bro- Na sredstvih za varstvo rastlin bodite pozorni na znak, ki označuje sredstva, ki so še posebej nevarna za čebele. zga ali uporabijo granulate (sredstva za varstvo rastlin v zrncih); 7. pravočasno obvestijo čebelarje o uporabi sredstev, ki so nevarna za čebele. Poleg tega pa naj uporabniki pri uporabi sredstev poskrbijo tudi za lastno zdravje in uporabljajo zaščitno opremo (rokavice, zaščitna obleka in obutev, pri bolj nevarnih sredstvih tudi maska), ostankov sredstev naj ne zlivajo v vodotoke, pred škropljenjem naj preverijo delovanje škropilnice. Marjan Papež ABC SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN O RAZLIČNIH PESTICIDIH Uporabo pesticidov povečini v prvi vrsti povezujemo z uporabo v kmetijstvu, vendar pa se uporabljajo tudi drugod (v stanovanjih za zatiranje različnih nadležnih žuželk, v lesarstvu za zaščito lesa, na golf igriščih, zelenicah okrog hiš, v parkih za zatiranje mahu itn). V nadaljevanju je nanizanih nekaj informacij o poimenovanju skupin sredstev, o pogostosti rabe na logaškem območju, razvrščeni pa so od za čebele in druge koristne žuželke zelo nevarnih sredstev do takih, ki so zanje malo nevarni. Insekticidi so sredstva za zatiranje zelo velikega števila različnih škodljivih žuželk in so za čebele daleč najbolj strupeni. Na logaškem območju se sorazmerno dosti uporabljajo na sadnem drevju ter krompirju (koloradski hrošč). Vendar pri slednjem večje nevarnosti za zastrupitve čebel ni, saj se sredstva proti hrošču uporabljajo po cvetenju krompirja, pa tudi cvetovi krompirja niso nek bogat vir hrane za čebele. Aficidi so podskupina insektici-dov in so sredstva za zatiranje listnih uši in se pogosto uporabljajo na okrasnih rastlinah, sadnem drevju nekoliko manj pogosto pa v zelenjavnem vrtu. Za čebele so aficidi še vedno precej strupeni. Akaricidi so sredstva za zatiranje pršic (pajkovcev). Uporabljajo se največ v sadjarstvu. Za čebele in koristne žuželke so lahko nevarna. Fungicidi so sredstva za zatiranje glivic (plesni). Veliko se uporabljajo za zaščito sadnega drevja in okrasnih rastlin, na poljih pa je na Logaškem z izjemo zatiranja krompirjeve plesni (fitoftore) uporaba teh sredstev manj razširjena. Škodljivost za koristne žuželke je majhna. Herbicidi so sredstva za zatiranje plevelov. Na vrtovih se skoraj ne uporabljajo, v poljedelstvu pa marsikje brez njih skoraj ne gre (npr za zatiranje plevelov v koruzi). Poleg teh glavnih skupin pesticidov poznamo še rodenticide za zatiranje glodavcev, limacide za zatiranje polžev ter repelente, ki škodljivcem niso nevarna - jih ne ubijajo - ampak jih samo odvračajo. Marjan Papež KAKO RASTLINE ZDRAVIJO NEKAJ KORISTNIH NASVETOV ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE V Čeprav je Sanja Lončar v sredo 3. aprila že drugič v slabem mesecu dni predavala v OŠ 8 Talcev Logatec, je bila jedilnica skoraj premajhna, saj se je nabralo čez 150 obiskovalcev. Nič čudnega, saj Sanja Lončar zna pritegniti Spomladansko čiščenje: listi breze so spomladi polni energije, pa naj jih pojemo v solati, skuhamo čaje ali pa popijemo v obliki soka. Nič ne bo napak, če jih kombiniramo s čemažem, mlado koprivo in še čim, kar poganja v teh dneh. Nespečnost: lahko uporabljamo olja sivke, melise, kamilice, čaje iz melise, kamilice, lipe, hmelja, sivke, rmana, korenine baldrijana in začimbe (lahko kot čaj) majarona, origana, bazilike, timijana, janeža. Še nasvet: če ponoči moramo na stranišče, nikar ne prižigaj-mo luči, ker nas to zagotovo prebudi. Depresija: poleg baldrijana, hmelja, materine dušice pomaga tudi vrtnica, pa naj bo v obliki olja, čaja ali pa v solati. Mimogrede: priporočajo jo tudi nosečnicam in dojenčkom. poslušalce, enostavno in razumljivo pripoveduje o dogajanju v naravi in posredno tudi v družbi, kajti »ljudje postanemo izraz (obraz) tistega, v kar verjamemo, to kar mislimo, da je življenje, to postanemo«. Tokrat jo je povabilo Društvo za zdravilne rastline Ognjič Logatec. V dobrih dveh urah je Sanja Lončar, ki je sicer vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, skušala odgovoriti na vprašanje Kako rastline zdravijo? hkrati pa je natresla še vrsto koristnih nasvetov. »S čim zdravijo rastline, na kakšen način,« si je zastavila vprašanje in odgovorila:«če bi zdravilne rastline delovale le z učinkovinami, kakor delujejo sintetična zdravila, potem bi se mnoge težave ponovile ob prenehanju kure, pa temu ni tako. Nimam vseh odgovorov na vprašanja, imam pa zanimiva vprašanja. Ko imaš prava vprašanja, se začne dialog z naravo. Danes smo ljudje izgubili stik z naravo. Včasih so opazovali življenje rastlin in obnašanje živali. Že »rumeni cesar« je tisočletja nazaj govoril o treh vrstah zdravilnih rastlin: Prve So tiste, ki nikoli ne škodujejo, niso toksične, traja dlje časa, da učinkujejo. Druge se uporabljajo le za določeno skupino telesnih orga- nov, napačna uporaba lahko škoduje, a niso toksične. V tretji skupini pa so zeli, ki so toksične, se uporabljajo za točno določeno bolezen, v določenih razmerjih in določen čas ter učinkujejo takoj«. Da poenostavimo: skrivnost delovanja zdravilnih rastlin ni v sestavi, ne nazadnje so vse iz ogljika, kisika in dušika, ampak v tem, kako so ti elementi povezani med seboj. Vsi poznamo, kakšna je razlika med rastjo breze, ki svoje veje upogiba k tlom, in mogočnim hrastom. In to še ni vse: ni vseeno, kje rastline rastejo: njihovo delovanje spoznaš šele v njihovem prvobitnem, avtohtonem okolju. Zato naj ne bomo presenečeni, da se oljke najbolje počutijo na toplih, čeprav suhih tleh, v sredozemskem podnebju. Da bi začutili to povezanost, pa nas je Sanja Lončar povabila na Hvar, kajti »energija, svetloba, podnebje, in aromate-rapija tega otoka delajo čudeže«. Tako na kratko o res zanimivem predavanju. Svetujem, da preberite knjigi Ščepec rešitve in Ščepec vedenja, kjer boste našli še več odgovorov na vprašanja o žitju in bitju človeka in narave. Brane Pevec Z ZDRAVO ČREVESNO FLORO DO VEČJE ODPORNOSTI ČEPRAV ZDRAVNIKI KANDIDOZNOSTI NE PRIZNAVAJO ZA OBOLENJE, GRE ZA TEŽAVO, KI NAS RAZKRAJA. Pred velikonočnimi prazniki, torej pred dnevi običajno pretiranega prehranjevanja, smo bili v Narodnem domu v Logatcu priča zanimivemu predavanju Mitje Fajdige o težavah, ki jih našemu zdravju povzroča bakterija kandida, in odpravljanju le-teh. Fajdiga, ekonomist, prevajalec in poznavalec starodavne medicine, sicer doma iz Rakeka, je svoje dvourno predavanje začel s predstavitvijo pomena zdrave črevesne flore. Vse svoje trditve je utemeljil na lastnih izkušnjah v boju s kandidoznostjo, bohotenjem gniloživk-kvasovk iz rodu kandid v prebavilih zaradi neravnovesja oziroma porušenosti črevesne flore in za-jedavske prisotnosti kandidnih gliv v med-celičnih tekočinah. »Treba je vedeti, da kandidoznost pomeni tudi nastajanje obilja škodljivih kislin v črevesju in obremenjevanje celega telesa z njimi,« je poudaril predavatelj in opomnil, da je vsako zdravljenje nedednih obolenj ali bolezni najbolj učinkovito, če se odpravlja osnovni vzrok - preobremenjenost telesa z odvečnimi-bo-lezenskimi kislinami oziroma njegova kandidoznost, sočasno lajšanje posledic le-te in obnavljanje bolj zdrave črevesne flore. Fajdiga k temu dodaja še zdrav življenjski slog in ukrepe za ohranjanje zdravja. »Kandidoznost sama ni nalezljiva, vendar izčrpava telo, zato kandidozni človek zaradi vse slabše odpornosti lahko podleže mikrobom sočloveka ali iz okolja in zboli. »Načeloma velja: bolj ko je telo izčrpano in dalj časa je bilo resno bolno, toliko daljše je zdravljenje, da se začnejo kazati opazni znaki izboljšanja. Razumljivo je, da takšno zdravljenje terja več časa kot odpravljanje samih znakov obolelosti.« črevesna kandidoznost je ozdravljiva, trdi Fajdiga, medtem ko o ozdravljivosti kandidoznost medceličnine ni prepričan. »Gotovo pa vsakomur koristi, da si izboljšuje prebavo in spodbuja telesno samorazkiso-vanje, saj si s tem izboljšuje počutje, je bolj priljuden in laže zmore vsakodnevne napo-re-obremenitve«, poudarja. Blanka Markovič Kocen POMAGAMO LAHKO TUDI MI TEČAJ PRVE POMOČI POD OKRILJEM RK LOGATEC Prav gotovo je eno najbolj plemenitih človekovih dejanj pomagati sočloveku. Ko pa lahko s svojim dejanjem rešiš celo življenje, pa je to še toliko bolj pomembno. Rešiti človeško življenje je prav gotovo izjemno lep občutek. Gotovo je delček tega tudi v vsakem od štiriindvajsetih udeležencev tečaja prve pomoči, ki je potekal pod okriljem območnega združenja Rdečega križa Logatec od začetka februarja pa do sredine aprila 2013. Približno dvakrat tedensko smo se udeleženci zbirali v prostorih gasilskega doma v Dolnjem Logatcu, kar je bilo kar sedemdeset ur teoretičnega in praktičnega usposabljanja. Prišli smo iz različnih delovnih okolij, tako so bile med nami učiteljice, gasilci in kinolo-gije, vsi pa z enim ciljem usposobiti se in pridobiti nova ali obnoviti že stara znanja o nudenju prve pomoči v različnih življenjskih situacijah, ob nesrečah ali boleznih. Nekoliko treme je bilo že ob začetku, a smo že ob prvih praktičnih vajah spoznali, da bomo prijetna in delovna skupina. K temu so svoj največji delež prispevali vodja tečaja, zdravstveni tehnik Lado Korenč, 24 na novo usposobljenih bolničarjev. dr. Blagica Džajic, zdravnica v logaškem ZD in tehnik zdravstvene nege Urban Korenč. S svojo izjemno strokovnostjo, profesionalnim pristopom in predvsem z veliko mero občutka za sočloveka so nam resnično posredovali veliko novih znanj Teoretičnemu delu je sledil tudi praktični preizkus znanja. Na izpitu je bilo najprej treba odgovoriti na 40 teoretičnih vprašanj. in spoznanj o prvi pomoči. Teoretični del, na katerem smo spoznali temeljni namen nudenja prve pomoči, anatomijo človeka, različne poškodbe in obolenja in postopke pri nudenju pomoči, se je prepletal s praktičnim delom in vajami, ki so sledile predavanju. Seznanili smo se s celotno oskrbo poškodovanca ali obolelega in z delom, ki ga bomo kot bolničarji lahko opravili. čas, ki smo ga imeli na voljo, smo zelo dobro izkoristili, kajti kljub službam in obveznostim smo tečaj obiskali kar 98%. Po približno dveh mesecih smo 11. aprila 2013 tečaj zaključili s teoretičnim in praktičnim izpitom pred komisijo, ki je ocenjevala naše delo. Seveda smo se tudi te naloge zelo odgovorno lotili. Po rešenih 40 vprašanjih se je vsak posameznik srečal s situacijo, v kateri je bilo treba najprej pravilno oceniti položaj in nato poškodovanca tudi ustrezno oskrbeti. Prav vsakemu so se malo zatrese roke, ko je bilo treba pod budnim očesom ocenjevalca pravilno poviti rano ali imobi-lizirati poškodovani ud. Ob koncu je sledil še preizkus temeljnih postopkov oživljanja z defibrilatorjem ali brez. čeprav smo vsi odrasli, smo čutili precej treme in veliko odgovornost, kar je seveda prav. Komisija je na koncu ugotovila, da smo prav vsi tečaj zelo uspešno opravili in velik kamen se nam je odvalil od srca. Predvsem nas je veselil občutek, da smo pridobili res nekaj koristnega, kar nam bo prav gotovo v življenju prišlo zelo prav. Sledilo je še prijetno srečanje in sproščen klepet, ter sklep, da je znanja vedno znova treba obnavljati. Zato smo si bili edini, da bomo svoje znanje obnavljali in dopolnjevali tudi v prihodnje in že iskali nove termine. Pa še nekaj smo v vsem tem času spoznali. Poleg vsega znanja, ki ga lahko pridobimo, smo spoznali, da je vseeno v prvi vrsti treba biti človek in znati prisluhniti sočloveku. In to so nam s svojim ravnanjem in odnosom do nas tečajnikov pokazali Blagica, Lado in Urban. Zato jim gre še enkrat zahvala. Metka Bogataj Ljudje so letos poleg oblačil lahko kupili tudi druge uporabne predmete. DAN ZA SPREMEMBE ODLOČEN NE POTROŠNIŠTVU Dan za spremembe je v Logatcu sijajno uspel. 2.757,50 zbranih evrov v logaške šolske sklade -da bodo šli vsi šolarji v šolo v naravi! Logaška akcija je letos prebudila domala vso Slovenijo. Dan za spremembe, ki je Ze četrto leto zapored potekal v soboto, 6. marca, pred cerkvijo svetega Nikolaja, je privabil okoli tisoč ljudi, logaškim prostovoljcem pa so se pridruzili somišljeniki iz 50 krajev po Sloveniji, kjer se je zvrstilo kar 70 dogodkov. Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filan-tropije, in Polona Slabe, vodja projekta v Logatcu, sta prekipevali od veselja. »To je pravzaprav zgodba, ki smo jo v Slovenijo pripeljali,« je povedala Tere-za, ki je na nekem srečanju evropskih prostovoljskih organizacij slišala, kako so se s takšnim dnevom pohvalili Nizozemci. »Dan za spremembe so pripravili sočasno z lokalnimi volitvami in to je bila ena izmed tem, ki so si jih izbrali kandidati,« pojasnjuje, kako je vzniknila zamisel, da bi tak dan pripravili tudi v Sloveniji. »Od takrat je sicer minilo Ze devet let, a počasi smo se vendarle organizirali, nekoliko je zrasla tudi filan-tropija in letos se je dogodek Ze precej razširil, vedno več je organizacij in posameznikov, ki se pridruZujejo.« In kar je prav tako pomembno: logaški model je Slovenska filantropija ponudila tudi drugim organizacijam po Sloveniji. Celotna akcija ima humanitarno noto, ves izkupiček gre v sklade lokalnih osnovnih šol z namenom, da se podpre otroke iz socialno šibkejših druZin pri udeleZbi v šoli v naravi. Pokažimo solidarnost V nasprotju z lanskim letom, ko je humanitarna trZnica ponujala zgolj oblačila, smo letos na stojnicah pred cerkvijo svetega Nikolaja našli tudi pester izbor predmetov za vsakdanjo rabo, od kuhinjskih pripomočkov do posode, knjig, zgoščenk, igrač, vse pa je bilo naprodaj po zares simboličnih cenah od pol do največ desetih evrov. »Glede na stanje v drZavi je prav, da ljudje pokaZemo solidarnost,« je poudarila Tereza. Po njenih besedah pa ni šlo samo za tiste, ki ta trenutek kaj potrebujejo, ampak še bolj za vpeljavo nekega novega načina izmenjevanja, po-darjanja stvari. Polona Slabe, vodja projekta v Logatcu, sicer mati treh otrok, je bila v zbiranje vpeta ves mesec, saj so ljudje do dneva pred akcijo prinašali oblačila in predmete. Kot pravi, jo je pri tem delu podprla tudi druZina, saj je oče v tem času prevzel večino starševskih dolZnosti in po potrebi priskočil na pomoč tudi pri pre-vaZanju stvari. Letošnji izkupiček je bil sicer manjši od lanskega, a so bile tudi cene precej niZ-je. Medtem ko so lani zbrali 5.110 evrov in jih podarili trem logaškim druZinam z bolnimi otroki, bodo tukajšnji šolski skladi letos bogatejši za 2.757,50 evrov, kar bo vsem logaškim otrokom, tudi tistim iz socialno šibkejših druZin, omogočilo odhod v šolo v naravi. Na akcijo so se mnoZično odzvali tudi mladi, kar je še posebej razveseljivo. »Mislim, da moramo vsi bolj kot k potrošništvu stremeti k menjavi. Tega učim tudi svoje tri otroke: posodi, zamenjaj ... Ne bodimo hrčki in ne spravljajmo na podstreho,« pravi Polona, ki takšne trende opaZa tudi v svetu. V Avstraliji, denimo, ljudje stvari, ki jih ne potrebujejo, zloZijo v škatle pred hiše in mimoidoči si lahko iz njih postreZe, kar je Poloni ponudilo iztočnico za logaški dogodek. Tudi predsodkov do uporabe rabljenih stvari se po njenem mnenju pri nas počasi otresamo, treba pa bo, pravi, narediti veliko večji korak, ljudi ozaveščati proti potrošništvu in za zamenjavo ter izrabo tega, kar je na voljo. Naklonjenost občine K dogodku je letos, tako kot lani, pristopila tudi občina, ki je dogodku, kot poudarjata organizatorki, zelo naklonjena. »Vse formalnosti, ki so bile potrebne za prijavo dogodka, smo uredile mimogrede,« pove Tereza in dodaja, da se v Slovenski filantropiji zelo trudijo, da bi v akcijo pritegnili čimveč prostovoljskih organizacij. »Prostovoljsko mreZo smo gradili vrsto let in zdaj šteje več kot 980 organizacij.« Razlog, da k projektu niso pristopile prav vse občine, pa vidi v preveliki odtujenosti občinskih veljakov od ljudi. A ne skriva optimizma: »Mogoče bo letošnja akcija odprla vrata tudi tistim, ki še oklevajo.« Logaškemu Dnevu za spremembe so se tudi tokrat pridruZile nekatere znane slovenske osebnosti, na primer Janez Hočevar Rifle, Gojmir Lešnjak Gojc, Vid Valič, Peter Poles, Nina Osenar, Regina, novinarji in voditelji s POPtv. Dogodek je obiskala in na njem tudi nastopila Julija Kramar. Cene so bile, kot lani, simbolične: od pol pa do 10 evrov. »V akciji se je potrdilo, da imamo ljudje še vedno veliko preveč stvari in mislim, da nam zato, ker je vse to treba nenehno pospravljati, zmanjkuje časa za družino. Včasih so ljudje pol manj pospravljali, ker niso imeli toliko stvari. Mi pa jih samo prelagamo,« pravi Polona. Malo državnih sredstev za prostovoljske dejavnosti »Neformalnega prostovoljstva je v Sloveniji zelo veliko,« pravi Tereza, ki je prepričana, da se na tem področju stvari premikajo in se prostovoljstvu posveča pozornost, čeprav bi si je zaslužilo bistveno več. Le redki mnenjski voditelji se po njenem mnenju s tem dejansko pohvalijo, čeprav bi se lahko. Pri nas je prostovoljstvo najbolj razvito na socialnem področju, kjer so tudi potrebe največje. V primerjavi s tujino nimamo prostovoljstva nič manj, poudarja izvršna direktorica Slovenske filantropije, morda celo več, vsa infrastruktura, ki je potrebna, da se to razvija, pa je bistveno šibkejša kot v zahodnih državah. »V Sloveniji gre zelo malo sredstev iz države v ta sektor, v podporo prostovoljskim dejavnostim,« še dodaja. Sogovornici ugotavljata, da je dogodek odlično uspel. »Sredi Logatca je bilo v dežju in mrazu ogromno pozitivne energije. Morava se zahvaliti vsem, ki so na dan prireditve sodelovali, tudi logaškim tabornikom, ki so nam v petek zvečer postavili šotor in mize. Brez tega bi bilo precej težje v dežju pripraviti dogodek; mladim za njihovo prostovoljsko pomoč pri pripravljanju prostora in po- spravljanju; pa gospodu Frenku Volku, ki je prevzel nadzor nad dogajanjem; učitelju Miranu Nagodetu za pomoč pri ozvočenju in gospodu župniku, da nam je posodil nekaj miz in dovolil uporabo elektrike za čas dražbe.; seveda tudi imenitnemu Vitu Koširju, ki je vodil dražbo. Vsekakor gre zahvala za podporo Občini Logatec in Komunali, trgovinama Sanpavlija in Cunjca, podjetju Lohnko, vsem, ki so podarili svoje predmete in oblačila in vsem donatorjem. Teh je bilo skupaj 505, saj se je vsak vpisal v knjigo donacij, veliko pa je bilo tudi drugih obiskovalcev. »Ocenjujemo, da nas je skozi ves dan obiskalo okoli tisoč ljudi. Takega obiska bi si na tak dan želeli tudi v kakšnem mnogo večjem mestu,« ugotavljata organizatorki. Na dražbi so prodali vse predmete, ki so jim jih podarili znani Slovenci, eden od kupcev je bil tudi župan Logatca Berto Menard, ki je na ta način že lani podprl akcijo. Nekaj stvari, ki so ostale - po mnenju sogovornic manj kot šestina vsega, kar so zbrali - bodo razdelili humanitarnim organizacijam za njihove uporabnike. Blanka Markovič Kocen Polona Slabe, vodja projekta: »Včasih so ljudje pol manj pospravljali, ker niso imeli toliko stvari. Mi pa jih samo prelagamo.« 9. BLAGOSLOV MOTORJEV IN DIRKALNIH VOZIL Letošnja motoristična sezona se je zaradi dolge zime precej pričela precej pozneje, tako da je bil 21. april kar primeren datum za tokrat že 9. blagoslov motorjev in dirkalnih vozil, prireditev, ki sta jo organizirala Jan Bar in Motoristični klub Notranjska. Letos se je zbralo več sto voznikov, tudi nekaj voznic je bilo med njimi, ki so poleg druženja in obujanja spominov ter pogovorov o načrtih za naprej, kot ponavadi, bili deležni božjega blagoslova. Tokrat ga je podelil Robert Friškovec,duhovnik in koordinator za duhovno oskrbo na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij ali po domače povedano »zaporniški duhovnik«, ki ga tudi pri nas dobro poznamo, saj je bil že večkrat v Logatcu. Duhovnik »s kitaro in dolgimi lasmi« je najprej zapel pesem Naše življenje, kjer pravi, da je vse naše življenje hrepenenje, iskanje sreče, pri tem iskanju pa je z nami tudi Bog. V nagovoru je prisotne spomnil na Sv.Krištofa, ki je zavetnik popotnikov, k kateremu se priporočamo zjutraj, ko vstanemo, da nas bo varoval ves dan. Seveda je podelil tudi blagoslov, a takoj opomnil, da to ni dovolj, da je potrebno na cesti spoštovati predpise, biti strpen in paziti nase, kakor tudi na obnašanje drugih udeležencev v prometu. Tudi letos sta ga spremljala pomočnika, ki sta s seboj nosila čeladi, v katere so prisotni dajali darove za sklad MZM- motorist za motorista, kjer se zbira denar za pomoč pri rehabilitaciji po poškodbi, za družine umrlih motoristov, pomagali so tudi prizadetim v nedavnih poplavah. Brane Pevec Motorje je tokrat blagoslovil Logatčanom že znani Robert Friškovec. »BODIMO LJUDJE, POMAGAJMO SI IN USPELI BOMO« S PRVOMAJSKEGA SREČANJA OBČANOV LOGAŠKE OBČINE To je ena od misli našega župana Berta Menarda, ki se je tudi udeležil letošnjega prvomajskega srečanja v prostorih Republike Slovenije za zaščito in reševanje, enota Logatec (pred kratkim center veteranov vojne za Slovenijo, nekoč bivše vojašnice). Udeležence je v imenu Združenja borcev za vrednote NOB Logatec nagovorila Vesna Jerina: »Preteklosti ne moremo spreminjati, prihodnost nam je neznana, danes pa lahko delujemo povezovalno, prevladujejo naj pozitivne vrednote. Prepustimo se izvajalcem kulturnega programa uživajmo v njem, saj iz srca zapeta in zaigrana pesem lahko porodi pozitivne misli, s tem pa tudi optimizem, ki nam je še kako potreben.« Spomnila nas je na začetek upora proti italijanskemu in nemškemu okupatorju, ki naj bo trajen navdih svobodoljubja, solidarnosti in poguma ter družbene pravičnosti. Brez upora v letu 1941 tudi osvoboditve Logatca 5.maja 1945 ne bi bilo. Spregovorila je o 1.maju, ki ga praznujejo že od leta 1890, ko je kongres 2. internationale v Parizu leto pred tem priporočil ta dan za delavski praznik, ki je simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev, praznik poštenih in delovnih ljudi. Poglejmo, kdo vse so nastopili: taborniki Roda srnjak, oktet Kol'kr tol'k, Pevski zbor društva invalidov in upokojencev Logatec in pridružene pevke iz Laz, harmonikarji: Natalija Kermavner, Matic in Gašper, Klevišar, recitatorji: Nada čamernik, Janez Podjed in Milena Herblan Gostiša, Pihalni orkester Logatec in Twirling klub logaških mažoret. Scenarij prireditve je napisal Franc Pupis. Pri organizaciji srečanja so sodelovali še: Planinsko društvo Logatec, ki je že trinajstič vodilo pohodnike iz hotedršice in Logatca na prireditveni prostor, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Logatec, društvo tabornikov Rod srnjak, Območna organizacija Socialnih demokratov in Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Neutrudni prostovoljci so poskrbeli za kuhinjo in strežbo, golaž je kuhal Nedeljko Mrvoš; koordinacijo in organizacijo pogostitve pa vodi že vrsto let Viktor Šen. Hvala tudi občini Logatec, ki je Združenje borcev za vrednote NOB Logatec na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje kulturnih projektov, ki so v interesu občine Logatec, izbrala za organizatorja. Brane Pevec SVETNIKI SE BODO MORALI SESTATI SE ENKRAT Z 20. SEJE OBČINSKEGA SVETA Načrt Cirila Oblaka pod mentorstvom arhitekta Plečnika za pitnik pred kapelico padlim v 1. svetovni vojni. Svetnik Matjaž Kurent, SDS, je na seji zahteval ustrezno obnovo kapelice, za katero so v proračunu 2013 že predvidena sredstva. Prihodnje leto bo tudi 100. obletnica začetka prve svetovne vojne in s tem konca etnične enotnosti vseh Slovencev. Občina Logatec se mora po Kurentovem mnenju temu ustrezno pokloniti. V četrtek, 25. 4. 2013, je potekala 20. seja občinskega sveta s prepolnim dnevnim redom. Kljub začetnemu črtanju tistih točk z dnevnega reda, ki se navezujejo na zadržanje izvrševanja novele Zakona o prostorskem načrtovanju s strani ustavnega sodišča, vse do konca seje ni bilo jasno, ali bo svetnikom v roku, predpisanem s poslovnikom, uspelo predelati celoten predlog dnevnega reda. Čeprav so na koncu ostale le še 3 točke - predsednik Nadzornega odbora je zaradi njihove predstavitve moral čakati vse do konca - je občinski svet z 9 glasovi za in 5 glasovi proti izglasoval prekinitev seje ter njeno nadaljevanje najverjetneje 9. 5. 2013. Po mnenju nekaterih je takšno delo svetnikov neodgovorno, saj prinaša dodatne stroške Občini Logatec. Vprašanja in pobude svetnikov Svetnica Bibijana Mihevc, SLS, je župana vprašala, ali razmišlja o za- ostritvi pogojev za poseganje v prostor okoli Sekirice. Ve se, da tam prihaja do navzkrižja interesov in da gre v večini za zemljišča v zasebni lasti. Zanimalo jo je, ali bo prišlo do pogovora z lastniki zemljišč in plačila odškodnine, če se le-ta uporabljajo za javnost. Župan je odgovoril, da se trenutno na Sekirici dela izkop za postavitev senika, gre za kmetijsko zemljišče II. kategorije, v podlagah za OPN vseh teh opredelitev ni bilo; občina se po županovih besedah pogovarja z lastniki zemljišč, nekateri zahtevajo visoke cene kupnine, nekaterim pa se za uporabo le-teh že plačuje najemnina. Vanja Uvalič--Kosijer, SD, je predstavila odločitev stranke SD o izstopu iz koalicije. Pri tem je poudarila, da bo svetniška skupina do konca mandata delovala kot neodvisna. Mirko Šemrov, NSi, je povedal, da v višinskih območjih kmetijah kmetje pasejo živino in da ta območja včasih niso ustrezno označena. Preko omenjenih parcel običajno vodijo dovozne poti. Če te nimajo ustreznih prometnih oznak, kmetje niso zavarovani v primeru škod. Tak primer je v Logaških Žibr-šah, zato je prosil občinsko upravo, da ustrezne oznake postavi. Boris Čičmirko, Koliševka, je poudaril, da so ga v zvezi z zaporo ceste kontak-tirali lastniki zemljišč ob le-tej. Ti se sprašujejo, kje naj vozijo kmetje, ki imajo zemljišča vzdolž omenjene ceste. Treba bi bilo omogočiti dostop. V nasprotnem primeru bodo kmetje s traktorji postavili zaporo ceste pred stavbo občine Logatec. Župan je na ta očitek izrazil upanje, da bo do 26. 5. križišče že toliko izdelano, da bo ostala le delna zapora Rovtarske ceste in bo dostop lažji. Sicer pa prehod poteka tudi mimo županove hiše. Janez Podobnik je spregovoril o opozorilnih tablah na občinskih cestah. Po njegovem mnenju lahko avto skozi naselje, ki ni ustrezno označeno, vozi 90 km/h. Župan je dejal, da bi potrebovali več informacij o tem, za katera naselja gre. Anita Kermav-nar, SLS, se je pritoževala nad zajetnim gradivom za tokratno sejo. Če je bilo gradivo že prej pripravljeno, je menila, bi bilo lahko svetnikom v preučitev poslano že prej. Le tako bi se lahko svetniki kvalitetno pripravili na samo sejo. Ali pa naj se v prihodnje skliče kakšna seja več. Glede poročila občinske volilne komisije o izidu referenduma je izrazila željo, da se do prihodnje seje pripravi finančni prikaz stroškov referenduma po postavkah. Matjaž Kurent, SDS, je z veseljem ugotavljal, da je v proračunu 2013 bila sprejeta tudi postavka obnove kapelice padlim v 1. svetovni vojni. Sam je v preteklosti iskal podatke o pitniku za kapelico, katerega glavni del, pipa, manjka. V Plečnikovi hiši v Ljubljani je našel originalne načrte pitnika, izdelal jih je Ciril Oblak pod mentorstvom znanega arhitekta Plečnika. Prihodnje leto bo minilo 100 let od začetka 1. svetovne vojne. Zato, tako Kurent, je skrajni čas, da občina temu obdobju nameni vso potrebno pozornost. Občinske službe naj zato kapelico obnovijo po originalnih načrtih (na seji jih je tudi pokazal in prisotnim predložil kopije). Izrazil je željo, da na pobudo dobi pisni odgovor z opisom obsega obnove ter podatkom, do kdaj bo obnova končana. Poleg tega je tudi vprašal, ali se ob prihajajoči obletnici v občini Logatec pripravljajo kakšne aktivnosti - konec koncev gre tudi za konec etnične enotnosti Slovencev, občina Logatec je v tem smislu tudi pobratena z občino Repentabor. Stanovalci s Pav-šičeve 32 so ga tudi prosili, naj na svetu predstavi pobudo, da se pred njihovim blokom ustrezno označi prepoved parkiranja. Mandatne zadeve V okviru te točke dnevnega reda je bila ga. Dragica Kutnar izvoljena za članico sveta VVZ Logatec. Svetu javnega zavoda Zdravstveni dom Logatec je prenehal mandat, zato je bilo treba izvoliti nove člane: Janeza Jerino, Roberta Likarja in Nevenko Kerezovic. Nad tem, da so gradiva prejeli na sami seji, se je pritoževal Miran Obreza, Zares, Boris Čičmirko, Koliševka, pa je zahteval, da stari člani, če se jim je iztekel mandat, pripravijo poročilo o njihovem mandatu. V občasno (verjetno zato, ker se bodo dobivali občasno) delovno telo za analizo izgradnje kanalizacije v Gorenjem Logatcu so bili izglasovani naslednji predstavniki občine Logatec, Komunalnega podjetja Logatec ter krajevne skupnosti Gorenji Logatec: Jana Jerina, Ladislava To-mazin, Dominik Murn, Špela Ferjan-čič, Marjan Gregorič, Janez Marinko in Borut Smrdelj. Zaključni račun proračuna 2012 Na 20. seji so svetniki sprejeli tudi zaključni račun proračuna občine Logatec za leto 2012. Ta predstavlja prikaz realiziranih prihodkov in odhodkov in drugih prejemkov in izdatkov v proračunskem letu 2012. Mojca Igličar je povedala, da je bila realizacija prihodkov v 2012 94%, glede na leto 2011 višja za 2 %, glede na leto 2010 pa za 13 %. Izpad prihodkov glede na rebalans proračuna je znašal 841.152 evrov. Pri odhodkih je bila realizacija v 2012 glede na rebalans proračuna 83%, glede na leto 2011 manjša za 20 %, na 2010 pa za 12 %. Skupaj prihodki so znašali 13.396.439 evrov, odhodki 10.806.412 evrov, proračunski presežek 2.590.027 evrov, v leto 2013 se prenaša 1.380.371 evrov. Med prihodki je najvišji znesek prispevala dohodnina, kar 56 % vseh prihodkov in je bila najvišja v zadnjih 18 letih, 7.526.749 evrov, najnižjega pa nadomestilo za prispevek drugih občin za sofinanciranje oskrbe v vrtcu, 69.943 evrov. Med odhodki je po programih najvišji znesek »zahteval« program Izobraževanje, 3.666.950 evrov, najnižjega pa socialno varstvo, 362.067 evrov. Zanimivo je, da v 2012 zadolževanja ni bilo, občina Logatec pa je odplačala tudi oba dolgoročna kredita v višini 983.333 evrov. Priznanja Občine Logatec v 2013 Svetniki so na predlog Komisije za priznanja o podelitvi občinskih priznanj Občine Logatec za leto 2013 odločili, da priznanja v 2013 prejmejo: Marinka Cempre Turk prejme spominsko plaketo z znakom, Balinarsko športno društvo Logatec prejme listino Občine Logatec, Območna obrtno-podjetniška zbornica na predlog župana prejme spominsko plaketo, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo na predlog župana prejme spominsko plaketo. Tone Mihevc, prav tako na predlog župana, pa prejme spominsko plaketo z znakom za ideje in aktivnosti na področju športa. Drugo Svetniki so na seji sprejeli še Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Grapovčnika, Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v občini Logatec, Odlok o ustanovitvi proračunskega stanovanjskega sklada Občine Logatec, spremembo statuta in poslovnika Občine Logatec, predlog sprememb Odloka o NUSZ, sklep o ustanovitvi občasnega delovnega telesa za analizo izgradnje kanalizacije v Gornjem Logatcu, predlog Komisije za priznanja o podelitvi občinskih priznanj Občine Logatec za leto 2013, letno poročilo javnega podjetja Komunalno podjetje Logatec d.o.o. za leto 2012, obravnavali so predloge sklepov za potrditev cen storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpade vode ter storitve oskrbe s pitno vodo. Svetniki so na 20. seji sprejeli tudi predlog pravilnika o razveljavitvi pravilnika o priznanjih na področju športa v Občini Logatec, in sicer z obrazložitvijo, da »mora biti nagrajevanje strokovnih dosežkov v vlogi strokovne ali vsaj panožne zveze, ki soustvarja pravila in merila za ocenjevanje in nagrajevanje posameznih športnih dosežkov.« Obljubljeno je bilo, da bo vsakoletna svečana prireditev za podelitev priznanj ostala v enaki višini kot do sedaj. Vprašanje pa je, ali bodo zaradi tega vendarle morda nastali kakšni novi stroški. Zanimivo je, da na področju kulture tak pravilnik, kot so ga razveljavili na področju športa, ostaja v veljavi. A morda so tam zakonske podlage glede tega drugačne. mag. Neža Sautet VODSTVO NSI MED SVOJIMI LOGAŠKIMI ČLANI »ŽELIMO OHRANITI POZITIVEN ODNOS DO VREDNOT NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA V LETIH OD 1941 DO 1945«. V okviru svojega obiska po Notranjskem pod geslom Blizu ljudem je vodstvo Nove Slovenije na referendumsko nedeljo obiskalo tudi našo občino. V Narodnem domu so se sešli s svojimi tukajšnjimi člani in simpatizerji, ugledne goste pa sta pozdravila tudi logaški župan Berto Menard in župan Loške doline Janez Komidar. »Vsi, ki delamo v politiki, moramo delati v duhu sodelovanja in poplačati dolgove predhodnikov,« je uvodoma dejal Menard, ki je izrazil prepričanje, da je treba zavihati rokave in obdelati premoženje, ki ga imamo. Predsednica NSi Ljudmila Novak je spomnila, da je bilo v času, ko stranka ni bila v parlamentu, težko motivirati ljudi, a jim je, ker so verjeli v to, da je njihova pot prava, uspelo. »NSi je vestno in dobro opravila dane naloge v vladi,« je poudarila, »in je v njej vztrajala do konca.« Po njenih besedah NSi v opoziciji ne bo nagajala, kot je njim njihova opozicija. »Menimo, da je povišanje davka na dodano vrednost slab ukrep, ker bo prizadel vse prebivalce in zmanjšal gospodarsko moč,« se je odzvala ga. Novak na aktualne dogodke in dodala: »Prepričani pa smo, da je vpis fiskalnega pravila v ustavo nujen, saj tako ne bomo zapravili več, kot ustvarimo, zmanjšali Logatec so na referendumsko nedeljo obiskali prvaki NSi. pa bomo nadaljnje zadolževanje.« Odločno nasprotovanje DDV-ju je v govoru izrazil tudi nekdanji obrambni minister in podpredsednik NSi Aleš Hojs. Iva Dimic, podpredsednica NSi in poslanka, ki prihaja z Notranjske, je izrazila zadovoljstvo, da se je NSi odločila bolje spoznati njene kraje in nadaljevati z udejanjanjem svojega gesla Blizu ljudem, Matej Tonin pa je kot vodja poslanske skupine NSi predstavil aktualno delo državnega zbora in optimistično napovedal, da bo NSi na naslednjih volitvah svoj rezultat zagotovo podvojila. Novakova je še napovedala, da bo NSi v kratkem pripravila razprave o tem, kaj potrebujemo Slovenci, da bi spet prišli na pravo pot. Blanka Markovič Kocen BELA MAČICA NA OBISKU V LOGATCU 2. aprila pred 208 leti se je rodil Hans Christian Andersen. Poleg tega, da je tega dne Andersenov dan, je tudi Mednarodni dan knjige za otroke. V organizaciji Knjižnice Logatec so ta dan popoldne v Narodnem domu gostili Tino Oman iz Labirinta, ki nam je predstavila zgodbo o Beli mačici. Nastala je po motivih in pesmih Daneta Zajca. Le-te se vključno z naslovno pojavljajo v zgodbi, ki so jo najmlajši nekaj časa z zanimanjem spremljali. Sicer pa so otroci zvedeli nekaj o barvah (je pravilno modra ali plava barva?), da hiša sanja, naučili so se stopnjevati, slišali nekaj pesmic. Ste vedeli, da imamo okrog hiše lahko vrt, potem manjši vrt, najmanjši vrt in na koncu vrtec. In ravno iz vrtcev je bila večina malčkov, ki so napolnili Veliko dvorano do zadnjega kotička. Brane Pevec Otroci so belo mačico občudovali od blizu. ikultura ŽIVOPISNA GLEDALISKOST NAJMLAJŠIH 12. srečanje v organizaciji jskd oi logatec In reči je treba, da je bilo kaj videti, občudovati in se ob vsem navdušujoče razpoložiti zroč mnogotera gledališka dogajanja na odru Narodnega doma v dveh pozno marčnih dneh. četrtek, 21. marca, so se gledališko predstavile prve štiri skupine. Skupina Nazaret Mladinskega centra sv. Nikolaja je z igro Jane Milčinski Pridi, ljubo sonce v režiji Katarine Dolenc in v dramaturgiji Marcela Štefančiča priklicalo sonce, da je spodbudilo novo življenje. Ježki iz Kurirčka so v režiji in dramaturgiji Marije Rupnik uprizorili rusko pravljico o medvedu, ki mu ni uspelo posekati smrečice za praznično okrasitev; gozdni prebivalci, ki mu sečnje niso dovolili, pa so mu pomagali okrasiti živo smrečico sredi jase. Mlajša gledališka skupina osnovne šole Tabor se je v režiji Mire Lapanje Prinčič in Bože Nagode preizkusila z znano Anderse-novo zgodbo o nesrečnem Grdem račku, ki kljub grdenju vseh krog njega vztrajno in nepopustljivo izkazuje svojo resnično ple- menitost. Skupina Sezuti čevelj z Osnovne šole 8 talcev se je v režiji Simone Nagode s predstavo Kdo ima koga za norca lotila kritične obravnave dogajanja na našem planetu, kjer se ponuja neizogibna potreba, da bi neodložljivo preoblikovali svoj odnos do ekoloških in medčloveških vrednot. Naslednjega dne so srečanje nadaljevale in sklenile še štiri gledališke skupine. Sovice iz Kurirčka so se v režiji in dramaturgiji Branke Pivk podale v igrico Brigite Tornič Milharčič Lunino kraljestvo, kjer so se za luno spopadale prijazno sijoče zvezde z zvezdami-packami; pač, odslika-val se je ta večni spopad med dobrim in zlim. Spopad dobrega in zlega v človeku pa je uprizorila dramska skupina I. Osnovne šole Rovte z igro Lučka v avtorstvu in režiji Mojce Klemen. Pravzaprav je šlo za zanimivo asociacijo na Andersenovo Deklico z vžigalicami, ki so v dramaturški preobleki Vlaste Nussdorfer uprizorili gle-dališčniki Osnovne šole Tabor v režiji darje Merlak in Špele delux; igrane variacije izrisujejo grozljiv prepad med bogastvom in revščino ter nakazujejo rešitev v svet pravičnosti s premagovanjem egoizma kot izvirnega greha. V svet neštetih du-hovito-grotesknih radosti pa je prestavila gledališko dogajanje dramska skupina II. Osnovne šole Rovte z Butalskimi (tremi) zgodbami Frana Milčinskega v dramaturški priredbi Marcela Štefančiča. Smeh je veljal pokvečeni norosti, ki nima meja, pa je vendarle tako človeška. Tako se je stekla letošnja vznemirljivo zanimiva bera uprizoritev 12. Območnega srečanja otroških gledaliških skupin v Logatcu. Posamične nastopajoče gledališke skupine je napovedovala Saša Musec čuk, predstave pa je pospremila in strokovno ovrednotila gledališka igralka in režiserka Simona Zorc Ramovš. Ta je za na regijsko srečanje odbrala uprizoritve: Kdo ima koga za norca, deklica z vžigalicami in Butalske zgodbe. Marcel Štefančič NOTRANJSKA v DOMOviH STAREJŠIH Notranjska« je aprila zapela v domu starejših v logaškem Grapovčniku in v postojnskem domu upokojencev. Vsak »nastop« v domu je za pevce posebno doživetje. Prisluhnejo mu ljudje z neizmerno velikimi življenjskimi izkušnjami, ljudje, preskušeni z boleznimi in drugimi tegobami človeškega zorenja in dozorevanja. Odgovornost za nastop pred takšnimi poslušalci je velika, večja od koncertne odgovornosti na javnih prireditvah. Terja posebno pripravo, predvsem duhovno. Vsaka izrečena beseda in vsaka pesem mora biti pretehtano izbrana, ker sicer lahko koga, tudi nehote, prizadene. Zbranost pevcev mora biti popolna, pa se še zgodi, da te stisne v grlu, ko zaslutiš solzo v očesu koga, za katerega nisi prepričan, da te sploh sliši. Kaj vse bi znali ti ljudje povedati o svojih notranjih odzivih, ki jih vzbudijo pesmi. Koliko življenjske modrosti, koliko čustev za zunanjo podobo skoraj negibnih obrazov. Zahvale, ki jih ta in oni izreče zboru na koncertnem odru, so največkrat formalistične in prazne, če jih primerjamo s temi, ki mu jih izrečejo stanovalci v domovih. da te podre, tako močne so. Brez pleteni-čenja in brez fraz. V mnogih preizkušnjah prečiščene besede vrejo iz src in ust ljudi, enakih med enakimi, žlahtnimi, vztrajnimi in - optimističnimi. Kljub vsemu! Program izbiramo med preprostejšimi, ljudskimi pesmimi. Ob koncu s poslušalci družno zapojemo, potegnemo harmoniko, se z njimi zadržimo v klepetu. To so za nas, nastopajoče, življenjske učne ure, ki jih trenerji dobrega počutja in v uspešnost naravnanih razgibalnih in meditativnih veščin ne morejo dati. Tu se ti v obilnosti vrača vse, kar daš. če pa ne bi dal ničesar, če bi prišel samo na »nastop«, si zamudil veliko priložnost srečati se s človekom v njegovi najbolj pristni podobi. Janez Gostiša Notranjska je aprila zapela starejšim občanom v Grapovčniku. VODE POVEZUJEJO KONCERT OTROŠKEGA PEVSKEGA ZBORA OŠ TABOR LOGATEC Redkokdaj se posreči kombinacija dveh tako raznolikih pobud kot sta zborovsko petje in programsko zasnovan projekt o pomembnosti vode. V večini primerov smo priča pesmi Teče mi vodica, v prostoru pa so na ogled slike jezer, rek ali morij. A tokratni koncertni večer OPZ OŠ Tabor p. v. Zdravka Novaka je prinesel osvežitev v povezavi glasbe in vode kot vira življenja. Izredno domiselno povezovalno besedilo Branke Novak, ki sta ga hudomušno in prisrčno podajali učenki OŠ Tabor Urša Rožmanc in Katarina Kokalj, nam je pričaralo prijetno spoznanje, da so otroci natančno vedeli, kaj nam hočejo povedati: naj bolje skrbimo za to, kar nam je podarila Narava! Brez pa-tetike, brez zgražanja nad onesnaženostjo Narave, nobenih klicev k prebujenju. Bila je predstava radosti življenja, ki je bolj ali manj zavedno povezana z vodo. Slišali smo lepo izvedene pesmi, ki so ponazarjale radost okolja, v katerem živimo z otroki. Ob tem pa so se med pesmimi pojavljale slike na temo vode, ki so jih prinašali učenci razredne stopnje in nam o vsaki spregovorili nekaj besed, nasvetov ali namigov. Na teh slikah je bila res le voda motiv za izražanje, a bil je otroško neposreden. Polna dvorana Kulturnega doma KS Tabor je zaplo- Gornjelogaški likovniki in pevci skala vsaki sliki in vsaki skladbi posebej. O zboru še tole: nedavno je bil OPZ OŠ Tabor s strani strokovnjakov imenovan za najboljši zborovski otroški ali mladinski sestav v občini Logatec. Uvrstili so ga na državni kakovostni nivo. Redno nam otroški zbor pripravi letni koncert, kot je bil tokratni. Slišali smo tudi dvoglasje in a ca-pella podajanje in videli, da otroci uživajo tako v petju kot v igri, ki so jo tokrat zači- nili še s hudomušnimi vložki pevovodja in stalnega pianista Miha Nagodeta. Spored skladb, ki je segel od Radovana Gobca do Tadeje Vulc in slovenske narodne, je potrdil, da je OPZ OŠ Tabor vir pevcev, po katerih je že od nekdaj znan ves Logatec. Od Argentine in Rusije do Belgije in Japonske. KRAS RAZSTAVA, KI JE PRINESLA RADOST IN VESELJE Z ODPRTJA RAZSTAVE likovnih del 1. mednarodne likovne kolonije plešce 2012 Od srede 13. marca 2013 do 23. 3. so bila v Stekleni galeriji športne dvorane na ogled dela z likovne kolonije Plešce 2012, ki je potekala od 16. do 18. avgusta lani v organizaciji Slovenskega kulturnega društva Gorski kotar in Etnološke zbirke Palčava šiša, Plešce. Vasica leži na Hrvaškem, blizu Osilnice. Na njej so sodelovali: Ana in Katja Arhar, Petar Lazarevič, Tjaša Pfaifar, Božidar hering, Zvezdana Zatler, Janez Ovsec, Matej Pečenik, Janez Dragolič, Lilijana Baraga, Karmen Bajec, Kristina Strle Matičič, damjan Kovač, Anja in Silvana Lautar ter denis Mihel-čič. Silvana Lautar, po rodu iz vasi Tršče na oni strani meje je na kratko spregovorila o razlogih za likovno kolonijo. Z razpadom Jugoslavije, kasneje pa še zaradi tega, ker je meja s hrvaško postala meja Evropske skupnosti, so se vezi s Slovenijo trgale. Na obeh straneh je precej mešanih zakonov, precej ljudi se vozi na delo v Slovenijo, kar še posebej povezuje ljudi, pa je kultura. Prebivalci se zavedajo, da je treba ohraniti kulturno dediščino, prenesti vedenje o tem na mlajši rod, tudi srečanje likovnikov z obeh strani meje je minilo v tem duhu. Likovniki so ustvarjali na obeh straneh meje, zvečer pa so jim domačini predstavili navade, običaje teh krajev. Ravno druženje je tista glavna vrednost, pomeni to » da prijateljstvo postane trajno«. In kot je povedala magistra umetnosti Karmen Bajec, se na koloniji mladi likovniki marsikaj naučijo od starejših, vsi pa s slikami obogatijo domače kraje, hkrati pa jih prinašajo v okolje, kjer živijo, tudi v Logatec. Kaj smo videli: predvsem utrinke s tistih lepih krajev, ki jih vse premalo poznano, prikazane v različnih slikarskih tehnikah. dovolj, da je marsikdo pomislil: dobro bi se bilo letos udeležiti 2. mednarodne likovne kolonije Plešce 2013. Večer je z venčkom Belokranjskih narodnih zaokrožil harmonikar Krunoslav Križ: »tri ptičice so morje obletele, tretja nosi radost in veselje« je med drugim zapel. To dvoje pa se izraža tudi na slikah, ki prikazujejo lepoto krajev ob Kolpi in čabranki. Razstavo je podprla Občina Logatec, vabilo pa Likovno društvo Logatec. Brane Pevec i kultura OVSEC NA KVADRAT Z OTVORITVE RAZSTAVE JOLANDE IN JANEZA OVSCA Deset let mineva od prve razstave v Stekleni galeriji večnamenske športne dvorane v Logatcu. Bodo likovniki tudi vse naslednje desetletje razstavljali v njej? Kakorkoli že, 26. aprila je bilo tam odprtje razstave del Jolande in Janeza Ovsec. Prišli so prijatelji, sosedje, sodelavci, sovaščani in dodobra napolnili vhodni del dvorane. Poleg pogleda na razstavljene objekte so uživali tudi v čutnem tangu, ki sta ga zaplesala Jolanda in Janez. H kulturni popestritvi večera so prispevali tudi saksofonist Tine Ovsec ter odlični mešani zbor Objem, ki ga je vodil Janez Gostiša. Zbor se je na ta večer prvič predstavil širši javnosti. Prišel je tudi župan ^ Berto Menard, ki je med drugim povedal, J »da je vsako delo, ki je narejeno z ljube- s| znijo, cenjeno - pa naj bo to kruh, ki zadiši ^ v domači kuhinji ali pa izdelki, ki jih vidi- t? mo tukaj«. Sicer pa je likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn podrobno spregovorila o delih obeh avtorjev: »Oba potujeta v neskončnost - eden skozi prosojno steklo, drugi pa skozi akvarel, katerega tehnika je tudi na nek način prosojna«. Ravno prosojnost Subtilno delo Jolande Ovsec na prosojnem steklu stekla (ustvarjen s tehniko fuzije) je tista, ki omogoča gledalcu, da skupaj s svetlobo potuje v snov. Vedno se na nek način spreminja. Kakor se tudi spreminja Janezovo doživetje krajine, ki jo čutno preliva na papir. Razstava je bila na ogled do 4.maja. Vabilo Društva likovnikov Logatec je finančno podprla Občina Logatec. Brane Pevec AKTIVNA POMLAD Z DRUŠTVOM AKTIV V društvu Aktiv so 15. marca pripravili aktivni spomladanski jam session, 19. aprila pa smo v Bevkah pod okriljem društva lahko spremljali mo-nokomedijo Hagada, dramskega igralca Gregorja Čušina. Na kulturnem večeru, ki se je odvijal v Navigator pubu, prežetim z improvizacijo in odlično jazz glasbo, nam je zaigrala 4-članska glasbena zasedba. V društvu so izredno zadovoljni s prireditvijo, saj je bil dogodek zelo dobro obiskan. Glasbeniki jazz kvarteta, ki ga sestavljajo pianistka Ana Rus, saksofonist Matic Titovšek, bas kitarist Rok Škrlj in Janez Levec na tolkalih, so nas očarali z ritmi latina, jazz fusina in jazz standardov. Po uri in pol programa pa so bila glasbila ponujena vsem prisotnim glasbenikom in prvi jamm sesion v letošnjem letu je bil odprt. V letu 2013 v društvu Aktiv poleg ostalega dogajanja načrtujejo še 3 večere jazz glasbe, v vsakem letnem času po enega. V Kulturnem domu Bevke je 19. aprila dramski igralec Gregor Čušin v finančno in moralno podporo festivalu Križ Kraž Mladih dobrodelno nastopil s svojim avtorskim delom Hagada. Predstava vsebuje 14 delov, vsak izmed njih se začne s kitico pesmi Hagada. Avtor nam na komičen način približa Sveto pismo in prilike, zapisane v njem. Gregor govori z ljubeznijo do igre in vere in, kot pravi, ni ne pridigar in ne pedagog, vendar s sporočilom, ki ga sporoča, doseže učinek in gledalce, eno-urna predstava pa se zdi kratka in mine v hipu. V društvu so Gregorju iz srca hvaležni za dar, ki ga je tako kot že vrsto let podaril za izvedbo dobrodelne prireditve. Izkupiček predstave gre namreč za organizacijo Križ Kraža Mladih, ki se je tokrat dogajal 11. maja v Dolnjem Logatcu. Nastopajoči: skupina Odsev, glasbena skupina Spes, Združeni zbori, kantavtor Franci Rotar, Dani Siter, animatorji in drugi zanimivi gostje. Festival, ki bo letos trajal vse do konca avgusta in bo vseboval niz prireditev, se začne 11. maja ob 16.00. uri s svečano mašo, sledi program z gosti, animatorji go- sti, in ritmično duhovno glasbo. Zaključek festivala bo konec avgusta v Veržeju. Več informacij o dogajanju si lahko preberete na društveni facebook strani ali na strani Križ Kraža Mladih. Luka Škrlj Gregor Čušin je tudi tokrat prostovoljno pomagal festivalu Križ Kraž Mladih. SREDI ZRELIH GLASBENIH SADOV KONCERT OB 40-LETNICI GLASBENE ŠOLE LOGATEC V soboto, 20. aprila je Glasbena šola Logatec s slavnostnim koncertom v logaški športni dvorani in predstavitvijo zbornika obeležila štiridesetletnico svojega delovanja. Na koncertu so zaigrali orkestri in skupine ter solisti GŠ Logatec: dobro zveneči pihalni orkester (dirigent Luka Loštrek), igrivo živahni otroški pevski zbor (Tanja Žagar), zvokovno bogati kitarski orkester (Miha Meglič), nežni sekstet godal (mentorica Marjetka T. Mihevc), mno-goglasni, moško zveneči sekstet klarinetov (Marjan Grdadolnik), zažigalni JPR (jazz-pop-rock) ansambel Misija Nemogoče (Igor Bezget), trobilni trio nekdanjih učencev šole, ki nadaljujejo šolanje na akademiji in konservatoriju (Jernej Gantar - trobenta, Patricija Albreht -rog in Domen Gantar - pozavna), številčno zajetni godalni orkester (dirigent Peter Avšič), na prave strune uglašeni najštevilčnejši ansambel - simfonični orkester (Matjaž Meden). Solistični nastopi so bili zaupani Vidi Petkovšek (flavta, mentorica Andrea Ilic), Ani Milošev (klavir, Ana Rus), Žigu čuku (petje, Martina Burger), Nastji Geohelli, ki je prav mojstrsko odigrala Schmittovo skladbo Ghanaia (marimba, Matjaž Albreht). Posebno čarobnost so prireditvi dali dva plesa učenk in učenca baletnega oddelka (koreografija Tomaž Rode) in solistki Eva Vrtačnik na mehko zveneči oboi ter Eva Razložnik na čelu, ki ga je izdelala sama v delavnici, na koncertu navzočega, prof. Vilima Demšarja. Veliko poslušalcev je prisluhnilo koncertu, ki je moral trajati več kot trajajo običajni koncerti, če naj bi vsaj od daleč odslikal bogate sadove in živo sedanjost logaške glasbene šole, »o katerih si ob snovanju šole pred štirimi desetletji skorajda nismo upali niti sanjati«, kot je v pogovoru z uglajeno povezovalko programa Majo Filipič med prireditvijo povedal Janez Gostiša, eden izmed sedmerice prvih učiteljev. O nastajanju in oblikovanju 96-stranskega zbornika je spregovoril njegov urednik Marcel Štefančič, ki se je ob tem zahvalil soustvarjalcem: ravnatelju GŠ Primožu Ma-lavašiču, oblikovalcu arhitektu Igorju Resniku, skrbnemu organizatorju Dragu Malavašiču, in Primožu Godinu, ki je poskrbel za zborniku priloženo DVD zgoščenko. Slovesnost ne more mimo slavnostnih nagovorov: tokrat sta jih poslušalcem namenila ravnatelj šole, ter logaški župan Berto Menard, in čestitk, ki so jih jubilantu na prireditvi izrekli predstavniki primorskih glasbenih šol, mnogi drugi pa pisno že prej. Šola se je s prijazno besedo zahvalila vsem, ki so na tak ali drugačen način spodbujali, podpirali in omogočali njeno delo v vseh minulih letih, in se priporočila za dobrohotno naklonjenost tudi v letih, ki prihajajo. Do zlatega jubileja je še samo desetletje. Poročilo o dogodku je pretesen okvir, da bi vanj umestili vso razsežnost pomena glasbenega izobraževanja mladih. V zborniku lahko najdemo podatke, zgodovinske beležke in preglednice tekmovalnih uspehov učencev. Niti koncert sam, niti zbornik pa ne moreta zaobjeti temeljnega poslanstva glasbenega izobraževanja: s pomočjo inštrumentalne (pevske, baletne) vzgoje k razumevanju glasbe, h globinam človeške duše in k zavedanju, da smo ljudje soodvisni drug od drugega, da se zato spoštujemo in v soodvisnosti težimo k popolnosti, ki je končno hrepenenje slehernega človeka. Ne more - in tudi ni treba, da bi mogel - sleherni učenec doseči nivoja akademskega glasbenika. če pa mu je učenje inštrumenta pomagalo k spoznanju ka- tere od življenjskih resnic, ni bil noben trenutek, posvečen glasbi, preživet vnemar, noben napor odveč, nobena solza brez haska. In to vzgojno poslanstvo -sem prepričan - logaška glasbena šola odgovorno in dejavno uresničuje. Zato naj izrečem, četudi le v svojem imenu, zahvalo vsem dosedanjim učiteljem in pedagogom, ki so mladim pomagali iskati resnico v glasbi. Nekatere med njimi pa bi vendar posebej imenoval: začetnika Ilija Markoviča, dolgoletnega ravnatelja Janeza Trevna, v čigar času je šola dobila prostore na Notranjski 4, Matjaža Albrehta, ustanovitelja Verisa in dirigenta logaškega pihalnega orkestra, katerega je z godbenega pogorišča dvignil na mednarodno raven, Marjana Grdadolnika, ki je za njim orkester učvrstil na evropski kakovostni ravni in zasnoval šolski simfonični orkester, ki je prezorel v Cantabile, ter sedanjega ravnatelja Primoža Malavašiča, ki šoli z bogatim programom utrjuje mesto med najboljšimi slovenskimi glasbenimi šolami. Janez Gostiša Veliko poslušalcev je prisluhnilo koncertu, ki je moral trajati več kot trajajo običajni koncerti. VABLJENI NA JAVNO PREDSTAVITEV PROJEKTNA NALOGA ZA IZGRADNJO NARODNEGA DOMA IN KNJIŽNICE LOGATEC Foto: arhiv Prestorjevih Občina Logatec vabi vso zainteresirano javnost na javno predstavitev projektne naloge za izgradnjo Narodnega doma in Knjižnice Logatec. Predstavitev bo potekala v četrtek, 16. maja 2013, ob 18. uri, v dvorani obstoječega Narodnega doma. Vsi zainteresirani so vabljeni, da prisluhnejo predstavitvi in podajo morebitne pripombe, predloge ali vprašanja. Za izgradnjo Narodnega doma in Knjižnice Logatec je bilo v preteklosti izdelanih kar nekaj idejnih rešitev, ki niso ustrezale sodobnim zahtevam in merilom. Zato se je Občina Logatec odločila za celovit in sistemski pristop ter imenovala delovno skupino, ki jo sestavljajo predstavniki Občine in zunanji strokovnjaki. Skupina je pripravila gradivo za projektno nalogo za izgradnjo knjižnice in dvorane za kulturne dejavnosti. Investicija izgradnje Narodnega doma in Knjižnice predvideva skupno površino okoli 3.800 m2, od tega približno 2.200 m2 površin za knjižnico s sodobnim prostim pristopom čitalniških del, galerijo, tehničnim in upravnim delom, 1.300 m2 površin za kulturni dom z veliko dvorano s 300 sedeži in orkestrskim odrom, sodobnimi prostori za vadbo in pripadajočim za-odrskim prostorom, amfiteatrsko dvorano, namenjeno predvsem mladinskim dejavnostim, in malo dvorano s 100 sedeži, 170 m2 za upravne in tehnične prostore celotnega kompleksa ter dobrih 70 m2 površin za kavarno. Projektno nalogo za izgradnjo Narodnega doma in Knjižnice Logatec, ki skupaj s pro- storskim programom predstavlja izhodišče za projektiranje, bo predstavila omenjena delovna skupina. Usklajena projektna naloga je izhodišče za izdelavo arhitekturne idejne zasnove, ki bo izdelana v naslednji fazi. Vabljeni torej na javno predstavitev naloge, ki jo bo 16. maja 2013 v prostorih sedanjega Narodnega doma organizirala Občina Logatec. Na predstavitev vabimo vse, ki želijo biti dobro informirani tudi o tem občinskem projektu in biti vključeni v oblikovanje prihodnje kulturne perspektive občine Logatec. Ladislava Furlan podžupanja RAZSTAVE FOTOGRAFIJ PRI PRESTORJEVIH V LAZAH Razstave fotografij, ki v glavnem prikazujejo lepoto Planinskega polja, polja, katerega del vsako leto v maju spoznavajo pohodniki, se vrstijo kot po tekočem traku. Pet jih je bilo v letu dni, dve sta planirani za mesec maj. Za Milana Jerana, domačina iz Laz, bi lahko rekli, da je Keramična delavnica, vaški muzej in galerija Laze njegovo domače razstavišče. Samo lani je tam razstavljal dvakrat; kaj hočemo, ko pa mu Planinsko polje vedno ponudi kaj novega. Avgusta je razstavljala Patricija Stepanovič, študentka fotografije v Londonu. Konec leta je imel razstavo Gorazd Kranjc, sicer avtor risank in računalniških iger. »24 fotografij« je bil naslov razstave, ki so jo odprli spomladi na 24 rojstni dan Tomaža Prestoija, čigar fotografije so samosvoje, originalne, tematika pa zelo različna: od mravljic, morskih rakcev do NUK-a, avtoceste, kometa. V maju predvidoma razstavljata še Tomaž Ovčak iz Ravnika in arhitektka Tena Daša Lavrič, ki 17. maja pripravlja fotografije cvetlic iz okolice. To razstavo si bodo v soboto 25. maja ogledali tudi vsi, ki se bodo ob pol devetih zbrali na dvorišču Podružnične osnovne šole Laze, od koder bo Turistično društvo Lanski vrh že šestič vodilo pohodnike po Planinskem polju. Pohod je srednje zahteven in primeren za vse starosti pohodnikov. Brane Pevec ZAHVALA Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. FRANC LOGAR 1932-2013 Ob smrti Franca Logarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, mašne darove in podarjene sveče. Posebna zahvala tudi zdravnikom in zdravstvenemu osebju iz doma starejših in Zdravstvenega doma Logatec. Hvala gospodu župniku Janezu Petriču za vse obiske na domu in lepo opravljeno pogrebno slovesnost, gospodu Pečkaju za pogrebne storitve, gospe Kati za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete pesmi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat hvala vsem, tudi tistim, ki vas v zahvali nismo posebej imenovali. Vsi njegovi ZAHVALA Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. Svetlana Makarovič MARICA PEČKAJ TABOR 7, LOGATEC 23. 3. 1929-16. 3. 2013 Ob boleči izgubi drage mame, sestre, babice in prababice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za vsa izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter za darovane svete maše. Hvala gospodu župniku Janezu Selanu za obiske mame in za lepo opravljeno bogoslužje. Ob tej priliki gre zahvala tudi osebju doma starejših Logatec za vso nego in skrb za mamino dobro počutje, uslužbencem Komunalnega podjetja Logatec za organizacijo pogreba, pa trobentaču in pevcem za lepo petje. Najlepša hvala vsem, ki ste pokojno mamo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njeni. ZAHVALA Mirno in spokojno si zaspala, V večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ob boleči in nenadomestljivi IZGUBI NAŠE DRAGE CVETKE MLINAR IZ LOGATCA se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob teh žalostnih trenutkih stali ob strani in čutili z nami, za vsak ljubeč stisk roke, za vso cvetje in sveče ter za vsako iskreno besedo v tolažbo. Posebna hvala gre osebju doma starejših Logatec za ves trud, Komunalnemu podjetju Logatec za organizacijo pogrebne svečanosti, gospodu župniku za opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste se udeležili zadnje slovesnosti in delili z nami nepopisno bolečino ob prerani izgubi tako drage nam osebe. Vsem in vsakomur posebej še enkrat Hvala. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. Svetlana Makarovič OB BOLEČI IZGUBI LJUBEGA JANEZA SODJE 1948 - 2013 se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, nekdanjim sodelavcem, vodstvu OŠ Ivana Cankarja, kolegom ravnateljem, sosedom, modelarjem, članom OK Logatec, prijateljem iz društva Likovnikov Logatec in društva univerza za tretje življenjsko obdobje, generaciji 74 -77, medijski hiši Pro Plus in vsem mnogim drugim, ki ste se z globokim spoštovanjem poslovili od Janeza in ga pospremili na zadnji poti. Najlepša hvala pevkam OŠ Ivana Cankarja ter gospema Jelki Pajnič in Ireni Oblak. Hvala vsem za vso podporo in besede tolažbe, za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. Najlepša hvala tudi Komunalnemu podjetju Logatec za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Vsi njegovi ((c BREZPLAČNA ŠTEVILKA • 08033 00J www.adriaplin.si I\ -v. Imam najboljšega partnerja! Novost: ZEMELJSKI PLIN V PAKETU! Inovativni paket SPLET vam zagotavlja celovit pregled porabe in nadzor nad stroški zemeljskega plina, konkurenčno in navzgor omejeno ceno zemeljskega plina ter preprosto sklenitev naročniškega razmerja z izbiro paketa preko spleta. In to vse, ne da bi se vam bilo treba vezati. Paket Splet ponuja nižjo ceno: 0,3695 €/m3*. Pozanimajte se in zadovoljni boste! *V ceni niso zajeti dodatki k ceni zemeljskega plina, kijih predpisuje država, stroški in prispevki za dostop do omrežja ter DDV. Obiščite www.adriaplin.si, kjer se lahko prijavite na paket SPLET in si ogledate našo ostalo ponudbo. Za vsa dodatna pojasnila smo vam vedno na voljo na elektronskem naslovu paketna.ponudba@adriaplin.si, na brezplačni telefonski številki 080 33 00 pa se vam bomo oglasili vsak delavnik od 8.00 do 18.00. Eni so zelo zadovoljni.