Stev. 235	V	Ljubljani,	ponedeljek	14.	oktobra	1940
Leie v
Poštnina plačana v gotovini
Roosevelt o namenu ameriških vojnih priprav
Evropska volna in zveze diktatorskih držav s liso Ameriko, da se pripravl.a na vo,no, ker je to najboljše poroštvo za mir vsega človeštva
Dayton, 13. okt. Reuter: Predsednik Združenih držav Roosevelt je danes imel v Daytonu go-Vc>r, ki so ga prenašale vse ameriške radijske postaje. v govoru je dejal med drugim:
Anglija bo dobivala od Združenih držav stalno pomoč, kar pa še ne pomeni vstopa Združenih držav v vojno. Združene države bodo še bolj izpopolnile obrambeno moč obeh Amerik proti kakršnemu koli napadu. Kadar govorimo o obrambi te zahodne poloble, ne razumemo pod tem samo ozemlje severne, srednje in južne Amerike ter otokov okoli, ampak menimo, da bi napad privedel v nevarnost Atlantski in Tihi ocean, ki ju vključujemo v svoj obrambni sistem. To je naša politika. Severna in južna Amerika sodita, da ti dve morji pripadata zahodni polobli in da spadata v sestav naše obrambe in to kot prvi pogoj glede obrambe in varstva naše lastne ozemeljske nedotakljivosti.
Tudi sedaj spet poudarjamo, da ni treba niti najmanj dvomiti v našo odločno voljo, da hočemo to in takšno politiko voditi še naprej.
Združene države se pripravljajo na vojno, ker je to najboljše zagotovilo za mir. Na Amerikance ne bo vplivala nobena sila, niti nobeno strašenje. Diktature nas ne bodo nikdar prisilile, da bi šli *a njimi. Nobena zveza diktatorskih držav v Evropi in Aziji nas ne bo ustavila na naši poti, ker i® tako jasna in očitna. To je pot, za katero smo 50 sami odločili, ker je to pot demokracije. Nobene kombinacije nas ne bodo ustavile, da bi od-rekli pomoč svobodnemu angleškemu narodu v njegovi borbi.
Nevarnost, ki nam do danes še ni pretila, je Združene države prisilila,, da si ustvarijo vojno mornarico in letalstvo, ki bo moglo braniti vse ameriške obale pred sovražnimi silami. To oboroževanje ni samo za Združene države, temveč za
obrambo vsega novega sveta. Pot, ki si jo je Amerika začrtala, je jasna. Amerika ne želi postati italijanska ali nemška ali kakršne koli druge države, temveč mora ostati neodvisna in narodno samo amerikanska.
Osem pomorskih oporišč, katere so prevzeli Američani od Anglije, ne služi samo za obrambo Združenih držav, temveč za obrambo vse ameriške obale in za svobodno pot po Oceanu.
Anglija pa — je poudaril — je edina država, ki se še bori za ista načela, za katera se danes Amerika bori in tako navdušuje, kakor se do sedaj še nikdar ni navduševala. Združene države bodo odbile sleherni neposredni ali posredni napad na države Novega sveta. Združene države imajo v
programu zavarovati vso obalo na morju in v zraku.
Omenil je tudi junaško zadržanje angleškega prebivalstva, o katerem bo govorila zgodovina, kako hrabro se je borilo za obstoj demokracije. Glede tega, da Amerikancem ni treba verjeti trditvam, da niso v nevarnosti, je Roosevelt rekel: Zgodovina je pokazala, da ni bilo dolgo tega, ko so taka zagotovila dobili tudi drugi narodi: Belgija, Holandiia in Norveška,
Predsednik Roosevelt je končal: »Govorim odkritosrčno. Naša pot je jasna, naši sklepi so odločni. Želimo pomagati vsemu človeštvu. Živela demokracija.«
Nagle sovjetske vojne priprave ob romunski meji
Izpraznitev Cernovic, zbiranje volske in letalstva v [uinl Bukovini
Bukarešta, 13. oktobra. United Press. Poročila, ki prihajajo iz sovjetske Bukovine v romunsko prestolnico, pravijo, da so sovjetske oblasti izselile vse civilno prebivalstvo iz prestolnice Cernovic. Vse hiše so bile zasežene za stanovanja sovjetskih častnikov. V okolici mesta so uredili ogromna vojaška taborišča, odkoder neprenehoma odhajajo močni oddelki na romunsko mejo.
Veliki oddelki sovjetske vojske se po teh poročilih zbirajo tudi ob romunski meji blizu Galatia v dorohiškem okrožju. Tam so velike predele polja pripravili za zasilna vojaška leta-
Tudi Bolgarija pričakuje nemške vojaške zahteve
Sofija, 13. oktobra. United Press. V bolgar-skih vodilnih krogih sodijo, da je treba prihod nemške vojske v Romunijo smatrati kot začetek nemške vojaške organizacije na Balkanu, ki naj Nemcem omogoči čez Turčijo udariti na angleške posesti v Sredozemlju in na Bližnjem Vzhodu. Ni dvoma, da je treba prihodnji teden pričakovati^ hudega nemškega diplomatskega pritiska proti drugim balkanskim državam, da bi dovolile Nemčiji urediti vojaška, zlasti letalska oporišča. Prva prihaja za to v poštev Bolgarija,
kamor že prihaja nemški vojni material. Za tem bo po izjavah omenjenih krogov Nemčija z vso silo pritisnila na Turčijo, da bi dovolila nemški vojski prehod čez svoje ozemlje v Sirijo in Palestino ter v Egipt.
Ankara, 13. oktobra. Turški listi danes razpravljajo o pomenu prihoda nemške vojske v Romunijo in znova zatrjujejo, da se bo Turčija uprla vsakemu poskusu prehoda tuje vojske čez turško ozemlje. Lahko pa, da bi Nemčija iz Romunije udarila proti severu.
Spopad med italijansko in angleško vojno mornarico pri Malti
Italijanska poročila govore o potopu angleške križarke ter o izgubi dveh lastn h torpedovk in enega rušilca
Nekje v Italiji, 13. oktobra. Stefani: Poročilo
Stev. 128. glavnega generalštaba italijanske oborožene sile se glasi: Naše torpedovke so v noči toed 11. in 12. oktobrom izvršile napad na večje •ngloške pomorske sile blizu Malte. Potopljena je bila sovražna križarka, ki je bila verjetno vrste ^Neptun«. Druge ladje so bile poškodovane. Sovražne pomorske sile so se umaknile. Pri tej ®acJJf so naše pomorske sile izgubile dve torpedovki po 600 in rušilec 1400 ton. Večji del posadke se je rešil. Davi so naše letalske formacije zasledovale nasprotne pomorske edinice. Ko so jih dohitele, so jih začele bombardirati. Kljub moč-hemu streljanju teh ladij in kljub angleškim letalom, ki so odleteli z letalonosk, so naše letalske
sile zabeležile pomembne uspehe.
Sovražno nosilko letal je zadela bomba težkega kalibra. Zadeta je bila tudi neka križarka. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni. Eno naše letalo se ni vrnilo v svoje oporišče. V severni Afriki so naše motorizirane kolone napadle sovražne oddelke oklepnih avtomobilov, 30 km od Sidi el Baranija. Sovražne oddelke smo odbili. Naše letalstvo je bombardiralo letališče v Maten Bagumu in vojaške naprave pri Babi z dobrim uspehom. Vsa naša letala so se vrnila. Sovražna letala so bombardirala Bardiju, Dernakai in Tobruk. Škoda je majhna. V vzhodni Afriki so naše patrole odbile napad sovražnih oddelkov na eritrejski meji. Naše letalstvo je bombardiralo.
London in Berlin -osrednja cilja letalske vojne
nnm?*. m’ '3- oktobra. DNB: Vrhovno poveljstvo 5 jvapa<1* nemških letalskih edinic na Lon-si o«-	na mnoga druga mesta angle-
h| u h*-80i80 vScrai podnevi in ponoči nadaljeval.. Učinek teh napadov je bil velik. V Londonu je bil glavni cilj napada nemSkih lelal-skih sil okraj severno od pristanišča Temzo in dok. Indm Vzhodno od Viktorijinega parka je bilo opaziti točne zadetke. Bombe so zadelo Železniško postajo Waterloo, da bo prišlo v prometu do velikih motenj. Nemški letalski oddelki, ki so ponoči napadali London, B0 opazili Že od daleč velike požare, ki so nasluli pri dnev-Dem bombardiranju središča angleške prestolnico.
V	južni Angliji so posamezna letala napadla dvo taborišči Čet in jiovzročile veliko škodo. Letala so letela zelo nizko. Cilji nemških napadov sta bili dve pristanišči v južni Angliji- V Hastingsu so bombe uničile železniške napravo in povzročile požar v tovarni za plin ter porušila več poslopij. Močni letalski oddelki so ponoči napadli razne tovarne za orožje v severni Angliji.
Podnevi sovražnik ni napadal Nemčije. Šele ponoči se mu je jiosrečilo na več krajih podreti nad Nemčijo in je med drugim priletelo nekaj angleških letal nad Berlin. Bombe, ki so jih angleški letalci metali, so povzročile majhno gmotno škodo. Nekaj oseb, ki se niso zateklo v zaklonišče, je bilo ranjenih. Napadi angleških letalskih edinic na razne industrijske naprave v zahodni in severni Nemčiji, so ostali brezuspešni. Bombe so prizadejale Škodo samo nekaterim hišam in enemu skladišču. Pri tej |iriliki je bilo na žalost nekaj mrtvih in ranjenih. Veliko angleških bomb |e padlo na razna mesta v Holandiji, ki |>a niso povzročilo škodo vojaškim napravam, ampak sta-
lišča in z vso naglico delajo hangarje za letala. Zadnji teden je na ta letališča dospelo 300 so- | vjetskih bombnikov in bojnih letal.
Ob dolnjem teku Donave se zbirajo večje skupine rečnih vojnih ladij, ki so včeraj dospele celo v romunske obrežne vode. V romunski prestolnici sodijo, da so te nagle sovjetske vojaške priprave v zvezi z zadnjimi dogodki v Romuniji.
novanjskim hišam, ki so jih precej poškodovale.
London, 13. oktobra. Reuter: Letalsko mini; strstvo in ministrstvo za javno varnost sta izdali jioročilo, da je bilo včeraj na Anglijo izvedenih največ letalskih napadov ponoči. Po polnoči so začeli napadi nemškega letalstva popuščati in so prenehali v zgodnjih jutranjih urah. Napadi so veljali zlasti Londonu in nekaterim krajem v srednji Angliji. Porušenih in poškodovanih je bilo nekaj poslopij. Neka bomba je padla na neko podzemsko železniško postajo, število žrtev je pri tem mnogo manjše, kakor pa se je sprva mislilo. V drugih londonskih okrajih ni bilo mnogo žrtev. Bilo je tudi nekaj požarov. Gasilci so pokazali mnogo požrtvovalnosti in spretnosti. Do prvih jutranjih ur so bili požari pogašeni. Ranjenih in mrtvih je bilo precej. V drugih napadenih krajih je bilo mnogo škode, žrtev pa malo.
London, 13, okt. o. Reuter: Letalsko mini; strstvo poroča, da so snoči angleški bombniki spet_ bombardirali Berlin. Kljub protiletalskemu **SI)e'° angleškim letalom prileteti nad središče Berlina. Nad središčem mesta so se zadržali nad eno uro. Zmetali so več ton hudo eksplozivnih bonih ter nad slo zažigalnih bomb.
1	ovzročene škode niso mogli ugotoviti, pač pa ic gotovo, da so povzročili veliko razdejanje.
Druga letala so bombardirala v Essenu Kruppove tovarne, v Kolnu in Hannovru tčr zmetala več ton bomb in povzročila več požarov.
Tretja skupina je bombardirala Ems-kanal, v Amsterdamu pa so bombardirali tovarno letal »Foker«. Kakor vsako noč so bombardirali obrežna mesta v zasedenem ozemlju. Vsa letala so se s poletov srečno povrnil-
Sir. oče naroča molitve za m r
Vatikan, 13. okt. o. Sv. oče Pij XII. je danes po radiu poslal apostolski blagoslov argentinskemu evharističnemu kongresu v Buenos Airesu. Pri tem je imel kratek nagovor, v katerem je dejal, da prosi vse argentinsko ljudstvo, naj moli, da bi Kristus spet poslal na svet mir in z njim ukrotil človeške strasti ter pregnal boj, ki seje smrt na kopnem, na morju in v zraku, jemlje ljudem kruh ter jim povzroča krvave solze. Edino naše upanje je v Kristusu Odrešeniku sveta, ki vlada nad človeškimi srci in nam edini lahko vrne mir.
Pomembna kitajska zmaga nad Japonci
Čungking, 13. okt. o. Kitajska vojska je v šestdnevnih bojih včeraj zjutraj zasedla mesto Matang, ki leži ob južnem bregu reke Jangce na jx>1 poti med Šanghajem in Hankovom. S tem je dana možnost, da bodo Kitajci pretrgali vodno zvezo med Šanghajem ter med japonskimi arma; dami, ki operirajo v notranjosti Kitajske. V bitki je padlo čez 7000 Japoncev. Ta kitajska zmaga spada med zelo pomembne dogodke v vojni na Daljnem vzhodu.
Vesti 14. oktobra
Nemčija in Italija bosta najbrž že v kratkem
drugič razsojali spore med Romunijo in Madžarsko, napoveduje italijanski list. Spore so povzročili Madžari z okrutnim ravnanjem proti madžarski manjšini in z neprestanimi pritožbami, da Romuni preganjajo Madžare in da imajo neupravičene želje.
Turška velika narodna skupščina se bo sešla dne 1. novembra. Na seji bo imel predsednik republike velik govor o notranje in zunanjepolitičnem položaju Turčije spričo zadnjih dogodkov.
Zlato denarno podlago bo po sedanji vojni ter zmagi Italije in Nemčije nadomestila »valuta delat. Uvedbi te valute in ureditvi vseh vprašanj, ki so s tem v zvezi služi tudi obisk italijanskega ministra za devizno gospodarstvo v Berlinu te dni. V tem smislu pišejo nemški in italijanski listi, ko razpravljajo o pomenu omenjenega obiska.
Sovjetski poslanik v Londonu Majski je včeraj z ženo obiskal neko protiletalsko zavetišče in je imel ljudem v zavetišču, ki so ga pozdravljali, kratek bodrilen nagovor.
Francija je imela ob začetku nemške ofenzive vsega 250 oklepnih bojnih voz, 95 bombnikov ter 420 ujiorabnih lovskih letal, Nemci pa 6000 do 7000 bojnih voz in najmanj 4500 letal. Te porazne številke navaja znani francoski vojaški pisatelj Bidou, ki je po podatkih raznih franc, poveljnikov napisal zgodovino pettedenskega boja med Nemčijo in Francijo. V zgodovini prikazuje vzroke vojaškega zloma Francije. Ni čuda, da postavljajo zdaj bivše letalske ministre pred sodišče
Poroč la o letalskih izgubah
Nemško uradno poročilo:
21 angleških lovcev zbitih.
7 nemških letal se ni vrnilo. Angleško uradno poročilo:
11	nemških letal sestreljenih.
10 angleških izgubljenih.
Finska in Sovjetska Rusija sta podpisali pogodbo
o razorožitvi Aalandskih otokov. Finska se s pogodbo obvezuje, da bo na otokih uničila vse vojaške naprave, da ne bo delala nikakih vojaških stavb in da ne bo otočja nikomur dala za letalsko ali pomorsko oporišče.
Nemški in italijanski listi ostro zavračajo angleške in ameriške Vesti o tem, da naj bi vodstvo vojaških operacij v Egiptu prevzel n0®; ški maršal Keitel, maršal Graziam pa da bi bil odstavljen. Take vesti so se razširile za-radi dejstva, da je pri posvetu na Brennerju bil navzoč tudi maršal Keitel.
V	Franciji ne bodo uvedeni kaki plemenski zakoni proti Judom, marveč bodo izdani samo ukrepi, ki nai onemogočijo nevarno judovsko jx>litično in gospodarsko udejstvovanje, je izjavil pravosodni minister Alibert dopisniku nemškega jioročevalskega urada.
Madžarska vlada je prepovedala listom, da bi prinašali poročila o slabem romunskem ravnanju z madžarsko manjšino ter s tem s»bsali razmerje med obema državama. _	...
Maršal de Bono je danes obiskal slovito trdnjavo Alcazar v Toledu in položil venec na grob
padlih junakov.	,	.	.
Dne 11. dcceintna bodo volitve v krajevne sovjete po zasedeni Poljski, Litvi, Estoniji, Letonski.
Govor vojnega ministra Nediča na letalskem slavju v Skoplju:
»Branili bomo našo svobodno zemljo in svobodno nebo«
Skopiie, 13. okt. Južna Srbija je danes doživela lepo narodno slavnost. Krščenih je bilo 12 novih jadralnih letal iz skopljanskc jadralne šole. N j. Vel. kralja Petra II. je zastopal letalski podpolkovnik Zdenko Gorjup. Iz Bel-grada so ptispeli z letalom tudi predsednik kr. vlade Dragiša Cvetkovič, vojni in mornariški minister general Milan Nedič, minister za telesno vzgojo Dušan Pantič, letalski poveljnik general Bora Mirkovič in predsednik Aerokluba Sondermaver ter mnogo drugih odličnih osebnosti. Kraljevega zastopnika, predsednika vlade in ostale ugledne osebe je pozdravil general Dragiša Kovačevič, predsednik oblastnega odbora Aerokluba, ki je prikazal napore in zgodovino našega letalstva na jugu. Poudaril je posebno veliko ljubezen naše mladine na jugu
Streli na stanovanje anglešk h diplomatov v Bukarešti
Bukarešta, 13. oktobra. AA. Reuter: Prejšnjo noč so člani Železne garde sestrelili nekaj sto revolverskih strelov na vrt vile, v kateri stanuje lord Forbes, angleški letalski odposlanec v Bukarešti in John Read, tajnik angleškega poslaništva. Toča revolverskih strelov je udarila v zid vile in razdejala okna. Toda na srečo ni bil nihče ranjen. Revolverski streli so padali tudi iz vrta sosednjo hiše, ki je bila nekdaj last gospe Lupescu. Člani Železne garde so streljali od časa do časa kljub prisotnim predstavnikom romunskih oblasti, ki niso hotele posredovati, češ da streljajo člani Železne garde na »sumljive elemente«, ki so na vrtu.
Belgrad, 13. okt. m. Na letališče v Borovo se je včeraj popoldne pripeljal iz Budimpešte e svojim letalom sin madžarskega regenta Horthyja, Stefan Horthy s soprogo. Na letališču so ga poleg ravnutelja Bntinega podjetja sprejeli tudi zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Stefan Ilorthy se je z letališča odpeljal v Vukovar, kjer žive sorodniki Horthyjeve družine
za letalstvo. Na koncu govora je general Kovačevič vzkliknil N j. Vel. kralju Petru II.. knezu namestniku in svobodnemu jugoslovanskemu dnevu. Te besede je zbrano ljudstvo sprejelo s silnim navdušenjem in vzkliki. Za tem je bilo krščenih 12 jadralnih letal. Prvo jadralno letalo je krstil predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki so ga ob tej priliki srčno pozdravljali. Predsednik vlade je krstil svoje jadralno letalo na ime »Babuna«, po planini, kjer so naši četniki vodili hude boje.
Ko se je pokazal minister Nedič, je zbrana množica začela vzklikati naši hrabri vojski. Minister Nedič je svoje jadralno letalo krstil na ime »Obilič«. Po krstitvi letal je imel »tntater vojske in mornarice sledeči govor: Dragi bratje, Skopijanci! Prišel sem v carsko Skoplje, večni spomin naše stare slave in veličine, da vas vidim in da vas pozdravim. Prišel sem na jug, kjer je vse kar imamo, vzvišeno in veliko in kjer je naša najslavnejša zgodovina. Kamor koli gr**1®« vsaka ped zemlje je namočena z najplemenitejšo krvjo srbskega naroda. Njegovi največji junaki M delali tukaj in delajo, junaki preteklosti, sedanjosti in bodočnosti. V tej klasični zemlji so vznikle najvzvišenejše ideje, s katerimi se je srbski narod hranil skozi stoletja. Srbski narod je pravičen, noče tujega, toda ne da svojega. V tem se srbski narod razlikuje od drugih: Nikdar *a nikogar ni pričakoval, da bi mu kaj podaril. Vse to si je priboril s sabljo in svojo krvjo. Mi nismo bogati z blagom, bogati pa smo z našo slavo, našo svobodo in našo pravico, da živimo. Mi smo pripravljeni, da za vso to dobrino umrjemo. Jaz sem vam hotel in moral povedati brez oklevanja. Tudi to lopo modro nebo, ki ga vsak dan gledamo, tudi to je naše in jo dokaz našo pravice do dediščine naših žrtev. Tudi to nebo mora biti svobodno, ker jo to nebo nujlepšo nebo v Evropi. Da ga res ljubite kakor svoje življenje in dn ga hočete narediti za našega, ste zgradili celo jato letal, da ga boste branili a svojimi prsmi in s krili letal. Za to veliko narodno delo vam dajem priznanje v imenu vrhovnega zapovednika državne oborožene sile Nj. Vel. kralja Petra II. (Burni in dolgotrajni vzkliki). Govor ministra Nediča je množica sprejela z burnimi vzkliki kralju, knezu namestniku, Jugoslaviji in naši hrabri vojski.
Lep gasilski praznik
Sedemdesetletnica Prostovoljne gasilske čete Ljubljana - mesto
Velika pridobitev mariborske gasilske čete
Blagoslovitev novih prostorov in nove alarmne naprave
Uradna poročila o nalogah nemške vojske v Romuniji
Ljubljanskim občanom
Ko sem vas lansko in predlansko leto pred prazniki umrlih povabil, da se tudi na grobovih svojih rajnikov spomnite mestnih revežev, je vsa Ljubljana pokazala svoje zlato srce, tako da na ljubljanskih pokopališčih o Vseh svetih in na vernih duš dan ni bilo groba brez preprostega venca mestne občine, ki je najlepše dokazoval, da ste svoje rajne resnično počastili z dobrimi deli.
Kako velika so bila vaša dobra dela, naj omenim, da smo lani revežem v stari cukrarni, otrokom prehodnega doma in dnevnega zavetišča, ki sta prav tako v stari cukrarni, podelili skupno 102.716 kosil in večerij ter dali več kot 17.000 prenočnin. Vse to smo zmogli s pomočjo rednih socialnih sredstev in s pomočjo dobrosrčne Ljubljane, ki se je v počaščenje umrlih spomnila mestnih revežev.
Plodovi lanske in predlanske vsesvetske akcije in zavoda za najbednejše v stari cukrarni so se prav dobro pokazali, da v Ljubljani skoraj ne vidimo več beračev po ulicah, a mladina je obvarovana pred slabimi vplivi beračenja, saj smo s prehodnim otroškim domom v stari cukrarni beračenje zanemarjenih otrok odpravili do redkih izjem.
Dobrosrčno ljubljansko prebivalstvo je lani in predlanskim z mestnimi venci na grobeh zares storilo zelo veliko dobrega za reveže in tudi v korist prebivalstva samega, ker so mnoge reveže pripeljali k poštenemu delu, otroke pa v vzgajalisSe, da postanejo koristni člani človeške družbe.
Toda letošnja zima nam obeta še več revežev in podpore potrebnih, ki jim moramo in hočemo vsaj nekoliko olajšati tegobe zime. Zato vas, dobri Ljubljančani, spet vabimo in prosimo, da tudi letos žrtvujete vsaj del za pokopališča namenjenega razkošja našim revežem.
Vrhovni socialni svet mesta Ljubljane je že vse pripravil za letošnjo vsesvetsko akcijo in revni okoličani že pleto preproste vence, ki naj na vseh grobovih pričajo o zlatem srcu Ljubljane in o vaših čustvih, kako častite svoje rajne na najplemenitejši način z dobrimi deli za bližnjega. Na vseh grobovih naj plamenčki belozelenih sveč oznanjajo, da vaša srca gore v ljubezni do bližnjega, preprosti mestni venci pa naj izpričujejo, da ste spomin svojih dragih rajnikov počastili z dobrim delom za mestne reveže 1
2e te dni vas članice in člani Vrhovnega socialnega sveta ter vseh v njem pri delu za bližnjega združenih organizacij naprosijo, da se spomnite na grobovih svojih rajnih tudi mestnih revežev. V dokaz odkupnin dobite nakaznice za vence in sveče.
Reveži bodo molili za pokoj naših rajnih in duše umrlih se bodo radovale dobrih src svojcev!
Počastimo rajne z dobrimi deli!
V	Ljubljani, dne 13. oktobra 1940.'
Zupan mesta Ljubljane: Dr. Juro Adlešič 1. r.
vodstvo čete stalno zvezo s svojimi častniki.
Danes je proslavila četa blagoslovitev in pa otvoritev svojih novih pridobitev s primerno slovesnostjo, ki so se je udeležili stolni kanonik in mestni župnik msgr. Umek, mestni poveljnik general Parac, oba okrajna glavarja dr. šiška in Eiletz, polkovnika Kiler in Mrkulja in dFMK* častniki, predstojnik mestne policije Kos,1 «*" stopnik župana magistr. ravnatelj Rodošek, P°d' župan Zebot, upravnik mestnih podjetij Lekan, podpredsednik Gasilske župe Alfonz Kessler ter predstavniki drtigih ustanov. Goste je ob 10 dopoldne pred vhodom Gasilskega doma sprejel predsednik čete ravnatelj Pogačnik. Na dvorišču je bila častna četa gasilcev. Poveljnik mesta general Parac je obšel častno četo, nakar je_ navzoče nagovoril predsednik čete g. Pogačnik. Godba je zaigrala državno himno. Nato je stolni kanonik mestni župnik msgr. Umek blagoslovil nove prostore in alarmne naprave. Gostje so si zatem ogledali nove pridobitve čete. Potem so pa gasilci pred mestnim poveljnikom in gosti priredili kratke vaje z Magyrusovo lestvo in drugim svojim modernim orodjem
Ljubljana, 13. oktobra.
Požrtvovalna Prostovoljna gasilska četa Ljubljana mesto je te dni obhajala lep jubilej, 70-lfttnico svojega obstoja, 70-letnico dela v prid in blagor bližnjemu — slehrnemu ljubljanskemu meščanu. Koliko katastrof so člani te družine odvrnili, koliko gorja so prihranili ljubljanskim meščanom v tem obdobju!
Družino trenutno vodi požrtvovalni in res nesebični starešina, popularni g. Leopold Zupančič, ki je tudi izvedel vse priprave, da bi ostalo praznovanje jubileja v soglasju s težkimi dnevi, v katerih živimo to se pravi, da ne bi imelo preveč zunanjega sijaja in poudarka.
V	soboto zvečer ob 8 je bila v Mestnem domu slavnostna seja, katere so se udeležili poleg funkcionarjev Proštov, gasilske čete Ljubljana-mesto tudi številni zastopniki oblasti in mnogi zaslužni člani organizacije. Ta intimni uvod v praznovanje 70-letnice je globoko odjeknil v srcih vseh prisotnih ter je vzhudil tudi razpoloženje za glavni dan proslave, za današnjo proslavo.
Ob devetih dopoldne je bila v cerkvi gasilskega patrona sv. Florijana sv. maša. Daroval jo je šentjakobski župnik g. Barle. Svete daritve so e« udeležili gasilci v krojih. Prisotni so bili tudi ■»»i funkcionarji in številni odličniki.
Ob 10 dopoldne je bil nato slavnostni defile, ki se ga je udeležilo okrog 300 članov v krojih. Defilč je bil pred Mestnim domom, kjer se je kljub slabemu vremenu zbralo zelo številno občinstvo. Prisoten je bil tudi ljubljanski župan g. dr. Adlešič, pred katerim so čete strumno defi-lirale.
Po defileju je bilo odkritje spominske plošče gasilcem, ki so bili padli v nesebični službi bližnjemu. Pri odkritju je bana zastopal banovinski inšpektor dr. France Logar, komandanta divizije komandant ljubljanskega vojnega okrožja polkovnik g. Ljubo Živanovič, ki je stalni delegat vojske pri dravski Gasilski zajednici, Rdeži križ predsednik banovinske organizacije RK dr. Fettich, Gasilsko zajednico dravske banovine dr. Kodre s tajnikom Mežkom in zastopniki drugih človekoljubnih, socialnih ter kulturnih ustanov. Ploščo je po kratkem, jedrnatem in lepem nagovoru odkril starešina PGČ Ljubljana-mesto, g. Leop. Zupančič; po njegovem nagovoru je železničarska godba zaigrala žalostinko. Potem, ko je potegnil vrvico in odkril ploščo, je starešina PGČ, g. L. Zupančič, zaprosil prisotnega župana dr. Adlešiča, naj bi ploščo sprejela mestna občina v svoje varstvo. Z veseljem se je župan dr. Adlešič odzval.
Slavnostno skupščino, ki je sledila odkritju plošče, je v veliki dvorani Mestnega doma pričel g. Zupančič. V uvodu se je s toplimi, iz srca prihajajočimi besedami spomnil dveh Visokih pod-j>ornikov gasilskega gibanja in truda, Nj. Vel. kralja Petra II., ter pokrovitelja gasilstva v Jugoslaviji, Nj. kr. Vis. kraljeviča Tomislava. Ob omembi teh dveh imen se je po dvorani razleg-
Ze včeraj se je vreme temeljito skisalo. Kazalo je, da bo tudi danes tako. In res se je f’3ž! jutro zbudilo v sivini, droben dež je pršil. Ves dan bo pust, so zjutraj govorili ljudje, in niso se zmotili.
Jesenska nedelja v dežju
Kdor se je med tednom napravljal na deželo, ga je že v soboto minilo veselje. Kaj naj bi v takem tudi zunaj počel? Se zmerom boljše, če ostaneš doma, saj lahko vsak hip stopiš pod streho, zunaj pa te moči ves dan ter prideš prav pod streho šele v železniškem vagonu. Zato je v Ljubljani danes ostal marsikdo, ki se je bil trdno odločil, da bo v nedeljo prav gotovo pohitel nekam ven, kamor koli že.
Dopoldne so meščani občudovali gasilce, ki so z godbo korakali po ljubljanskih ulicah. — Neverjetno živo je bilo v mestu. Sele okrog ene se je vrvež nekoliko polegel. Popoldne so bili dobro obiskani vsi lokali, kavarne, gostilne in podobni kraji, kamor si ljudje hodijo krajšat dolgčas. Pa tudi na ulicah je bil promet živahen. Lastniki kinematografov se danes prav gotovo ne morejo pritoževati: obisk je bil prav gotovo večji kakor so ga pričakovali. Prav velik naval je bil tudi v obe ljubljanski gledališči, v dramsko in operno.
Zvečer je mesto še bolj oživelo. Tudi tisti, ki so popoldne preživeli doma, so odšli malo ven, na sveži zrak. Zlasti živahno je bilo v središču mesta, okrog promenade, pa vse do Tivolija.
Dan je bil pust, prava jesenska deževna nedelja, z dežjem, z meglo, s tiičlo svetlobo. Takih nedelj bomo imeli vso pozno jesen, tja do zime, še lepo število. In vse bodo ljudje preživeli na podoben način, kakor so prebili današnjo.
Mir na policiji in na reševalni postaji
Ne na reševalni podaji, ne na policiji niso danes zabeležili pomembnejših dogodkov. Na policiji so čez noč priprli nekaj srak, ki so bile preveč glasne za nočno tišino, kakršne si upravičeno žele ljubljanski meščani. Ti tiči so se čez noč prespali na trdih deskah, v meglenem jutru pa jih je roka pravice spustila domov, kjer so lahko premislili, kakšno pošto bodo čez čas dobili od policije in koliko jih bo veljal nočni hrum.
Tudi na reševalni postaji je vladalo zatišje. Reševalci so prepeljali v ljubljansko splošno bolnišnico nekaj pacientov z navadnimi, to se pravi notranjimi boleznimi. Ob sedmih zvečer so se odpeljali v Prezid, kjer je bil baje nekdo ustreljen. Vrnili pa se bodo šele okrog ene ponoči, zato o tej stvari ni mogoče povedati kaj natančnejšega.
še neporavnana škoda v naši državi
Oziraje se na pogosta vprašanja o stanju vojne odškodnine od strani vojnih oškodovancev, ki so postali zaradi čakanja nad ‘20 let na to odškodnino naravno zelo nestrpni, posebno v sedanjih negotovih in težkih časih in oziraje se na deloma netočna tozadevna poročila v časnikih, podpisani odbor, ki vedno zasleduje vojno odškodnino, obvešča vojne oškodovance o sedanjem stanju njih vojno-odškod-ninske zadeve, kakor sledi:
Načrt uredbe za likvidacijo in plačilo vojne škode je bil ae pred daljšim časom napravljen v
nilo gromko vzklikanje kralju, kraljeviču Tomislavu in vsemu kraljevskemu domu. Železničarska godba je nato zaigrala himno, ki so jo vsi navzoči poslušali stoje. Starešina g. Zupančič je nato predlagal vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru ter kraljeviču Tomislavu ter pozdravno brzojavko ministru za telesno vzgojo naroda, Dušanu Pantiču. Njegov predlog je bil sprejet z ogromnim navdušenjem. Nato je pozdravil predstavnike raznih organizacij, zastopnike oblasti ter tovariše. Med drugimi je pozdravit zastopnika bana, banovinskega inšpektorja dr. Logarja, zastopnika komandanta divizije komandanta ljubljanskega vojnega okrožja, polkovnika g. Zivanoviča, župana dr. Adlešiča, zastopnika banovinske organizacije RK dr. Fetticha, starešino Gasilske zajednice dr. A. Kodreta in druge.
Sledilo je tajniško poročilo o 70-letnem delovanju PGČ Ljubljana-mesto. Iz poročila se je točno razvidelo vse plodonosno delovanje, vsi uspehi, boji, težave in zmage te človekoljubne organizacije ki je tako lepo obdobje bdela nad varnostjo in dobrobitjo ljubljanskih meščanov, katerim je v vsaki elementarni stiski brez oklevanja prihitela na pomoč.
Dvorana je bila lepo, slavnosti pr(imerno okrašena z državno zastavo in grbom. Med zasedanjem je ves čas stal na levi strani zastavonoša PZČ Ljubljana-mesto s četno zastavo. Zanimivo je in vse hvale vredno, da so se tako defileja kakor tudi skupščine udeležili častitljivi ljubljanski ga-
Drobne novice iz Celja
Avtomobil znamke Opel je zadel na loteriji Legije koroških borcev v Celju tajnik odseka Zveze Maistrovih borcev v Veliki Nedelji.
Važno opozorilo obiskovalcem gledališča. Jutri, v torek, bo uprizorila ljubljanska Opera v celjskem mestnem gledališču opero »Jenufa«. Predstava se bo pričela ob 7 zvečer, na kar cenjeno gledališko občinstvo še posebej opozarjamo ter prosimo, naj zasede prostore že nekaj minut pred sedmo uro, da ne bo motenj med predstavo.
Zadnja pot odvetnika Serneca. V soboto popoldne smo v Celju spremili k večnemu počitku pokojnega celjskega odvetnika Gvidona Serneca. Pogreb je bil zelo veličasten in so se ga udeležili tudi številni zastopniki oblasti. Ob grobu je pokojniku v slovo zapelo Celjsko pevsko društvo ganljivo žalostinko. Pokojnik je bil namreč tudi dolgoletni vnet sodelavec pri tem društvu. Naj v miru počiva!
Poravnalna razprava med krojaškimi mojstri in pomočniki bo danes, v ponedeljek ob pol 4 popoldne. Gre za povišanje plač in sklenitev nove kolektivne pogodbe. Med čevljarji bo poravnalna razprava jutri, v torek, ob isti uri v mestni posvetovalnici.
ministrstvu v Belgradu in bil pred kratkim Sasom predložen ministrskemu gospodarsko-finančnemu odboru, pri katerem se sedaj nahaja. Ta odbor, ki sestoji iz ministrov financ, pravde, šum in rudnikov, prometa, trgovine in enega ministra brez listnice ali delegatov teh ministrov, mora presoditi predloženi načrt, dati o njem svoje mnenje in ga eventuelno tudi dopolniti ali spremeniti in nato vse predložiti ministrskemu svetu, da ga odobri in mu da zakonsko moč.
Pričakovati smemo, da bo gospodarsko-finančni odbor dal vojnim oškodovancem ugodno mnenje o predloženem načrtu uredbe za likvidacijo in plačilo vojne škode, četudi bo morebiti kaj spremenil na njem, kajti nujno je, da se reši tudi v naši državi vprašanje vojne odškodnine in olajša vojnim oškodovancem njih bedno stanje, v katero so padli zaradi vojne škode, ter tako odstrani to neznosno stanje, ki je neprijetna posebnost v naši državi.
Časniki so pisali, da znaša vojna škoda 60 milijonov dinarjev. To pa ne more biti točno, ker vojna škoda, ki pride v poštev za določitev odškodnine, še ugotovljena ni. Doslej imajo naši uradi le prijave vojnih škod. Naravno je, da prijava vojne škode še ne more zadostovati za plačilo odškodnine. Ugotoviti se bo morala za vsakega oškodovanca visokost njegove vojne škode in njegova pravica zahtevati odškodnino od naše države. Tudi nekateri oškodovanci niso še prijavili vojne škode.
Več vojnih oškodovancev povprašuje, če jih bo država tudi oškodovala za to, ker že nad 20 let čakajo na odškodnino in jim plačala vsaj obresti od zneska škode. Podpisani odbor jim zamore le toliko povedati, da je pred daljšim časom poslal ministrstvu prošnjo, da naj bt se pri odmeri odškodnine upoštevala tudi izguba, ki jo trpe oškodovanci zaradi tega, ker dobe tako pozno odškodnino in da naj se prišteje za odmero visokosti k vsoti škode vsaj obresti za leta Čakanja na odškodnino.	Odbor	vojnih oškodovancev.
Razpis Glasbenega natečaja
Glasbena Matica v Ljublja.ii razpisuje natečaj za vokalno-instrumentalno skladbo (oratoi»j ali kantata e izvirnim slovenskim besedilom), trajajočo najmanj eno uro.
Natečaja se lahko udeležijo samo slovenski skladatelji, ki žive in delujejo v Jugoslaviji. Vsak udeleženec mora svoj« delo označiti z geslom in v posebni kuverti, označeni n istim geslom, navesti svoj naslov. Na kuverti naj bo tud« naslov, kamor naj se vrne nenagrajeno delo{ vendar ta naslon ne sme biti istoveten z onim v kuverti. Dela morajo biti poslana v partituri najkasneje do I. junija 1941 ter morajo biti oddana kot priporočene pošiljke na naslov Glasbene Matice v Ljubljani, Vegova ulica 7, najkasneje s poštnim žigom 31. maja 1941.
Razpisana nagrada je nedeljiva ter znaša din
10.000.	Izplačana bo nagrajenemu delu v roku 14 dni po objavi izida natečaja, Odbor ima pravico odkupiti tuda nenagrajene skladbe.
Glasbena Matica želi delo izvesti v jubilejnem letu 1941-42, zato si pridržuje pravico prve itrvedbe do 1. apnla 1943. Oetale avtorske pravice ostanejo avtorju neokrnjene.
Razsodišče tvorijo gg.: Fran Lbotka, dr. Božidar Širola in Josip Slavemski, jugoslovanski skladatelji. Glasbena Matica si pridržuj« pravico, da imenuje lahko tudi drugega skladatelja v razsodišče, če bi kdo izmed navedenih ne sprejel častnega dela.
Vse ostale pogoje in postopek natečaja je razvide ti iz posebnega pravilnika, čigar odtis bo Glasbena Matica postala vsakemu interesentu na zahtevo.
Zoper odločitev razsodišča ni priziva, — Glasbena Matica,
silski veterani, kakor Medic, Breskvar in drugi.
Besedo je nato povzel ljubljanski župan dr. Adlešič, ki je v izklesanem nagovoru čestital PZČ Ljubljana-mesto k lepemu jubileju. Zahvalil se je četi za nesebično delo, ki jo vodi ena sama misel, pomoč bližnjemu, in ki je bilo v tem razdobju kronano s tolikšnimi lepimi uspehi.
Za županom dr. Adlešičem je spregovoril v imenu banovinske organizacije RK dr. Fettich, ki je vzporejal delo gasilcev z delom organizacije RK. Naglasil je tudi zanimivo dejstvo, da sta bili v istem letu ustanovljeni v Ljubljani prva gasilska organizacija, v Ženevi pa mednarodna organizacija RK, ki se je razširila po svetu v prav tako čudovitem razmahu, kakor se je razširila gasilska organizacija, kar tudi ni prav nič čudnega, saj gresta obe za istimi, le bližnjemu v blagor namenjenimi cilji.
V	imenu Dravske gasilske zajednice je h krasnemu jubileju nato čestital PGČ Ljubljana-mesto njen starešina dr. Kodre.
Po njegovem govoru je starešina PGČ, g. L. Zupančič predlagal starešini DGZ, dr. Kodretu, naj podeli odlikovanja zaslužnim članom čete. Dr. Kodre je nato izročil odlikovanja številnim gasilcem, ki so se bili izkazali v službi bližnjemu. Starešina PGČ g. L. Zupančič je nato razdelil še diplome v znak priznanja za nesebično in spretno delo.
Po končani skupščini so se člani odpeljali v večih tramvajskih vozovih na pokopališče, kjer so položili v spomin rajnim članom PGČ Ljubljana mesto lepe vence. Ta intimna pietetna svečanost je na pokopališče privabila tudi precej občinstva.
Popoldne je bil pred Mestnim domom še uspel pregled.
Naši prostovoljni gasilski četi k njenemu lepemu jubileju čestitajo tudi vsi ljubljanski meščani ter se ji zahvaljujejo za ves trud in za vso požrtvovalnost, ki ga je bila vložila za njegov dobrobit, zlasti še, ker se zavedajo, da bo tudi v bodoče ostala neomajno zvesta svojim vzvišenim, samaritanskim idealom.
Drobne izpod Konjiške gore
Gradnja ceste Zreče—Sv. Kunigunda se prepočasi nadaljuje. Ko so leta 1936 to cesto pričeli graditi, so kmetje na Pohorju mislili, da bodo že čez dve leti gotovo lahko vozili in »lesovali« po njej. Zopet je dve leti mimo, pa še ni njihova opravičena želja izpolnjena. Cestni problem je na tem področju tako pereč, da je nujno potrebno dela pospeševati z vsemi razpoložljivimi sredstvi, ker ljudje radi slabih cest silno trpe. Enako je s cesto Oplotnica—Kebelj, nič boljša pa s cesto Oplotnica—Brezje.
Maribor, 13. otobra.
V	zgodovini mariborske gasilske čete bo današnji dan zabeležen kot eden najpomembnejših od njene ustanovitve pred 69. leti pa do danes. Slovesno je odprla in dala blagosloviti te važne nove pridobitve, s katerimi se bo v bodočnosti upravičeno ponašala, in ki ji bodo pomagala, da se bo še lepše razvijala in udarnejše delovala. Gasilska četa je danes prevzela vse prostore občinske hiše na Koroški cesti 12. V tej hiši je že doslej bivala, toda delila je prostore s poveljstvom policijske straže. Zdaj ima pa na razpolago lasten objekt te hiše. Dom je oskrbela * vso udobnostjo in vsemi modernimi pridobitvami, tako da njenim namenom povsem odgovarja. V teh prostorih je namestila četo ter naj-modernejzšo alarmno napravo, ki ji jo je dobavila nemška tvrdka Siemens-Halske. Naprava obstoja iz centrale, ki se nahaja v pritličju gasilskega doma, kjer je bila svojčas pisarna. Na centralo je priključen alarmni sistem, s katerim lahko četa vse svoje člane alarmira v njihovih stanovanjih. Povrhu je na centrulo priključeno večje število gasilskih telefonov, po katerih iina
Izvajanje nemških poroštev varnost in mirno delo
Bukarešta, 13. oktobra. AA. Rador: Uradno sporočajo: Prejšnja romunska vlada je zaprosila pomoč od Nemčije za izpopolnitev romunske vojske. General Antonescu je ugotovil, da je ta zamisel odlična in jo je sprejel. Nemčija je na to vabilo odgovorila v naklonjenosti in prijateljstva polnem duhu in sklenila poslati v Romunijo vojaško odposlanstvo, katerega prvi del je prispel v soboto v Bukarešto, pod poveljstvom generala llansena in Schweidela. Med vožnjo skozi Transilvanijo je prebivalstvo priredilo zastopnikom slavne nemške vojske navdušen sprejem.
Berlin, 13. oktobra. DNB: V zvezi s poroštvi, ki jih jo Nemčija prevzela na Dunaju, je na romunsko željo poslala vojsko in potrebno orožje za vojaški pouk romunske vijske. Hkratu pa je poslala tudi oddelke nemških letal kot dopolnilo za obrambo romunskih petrolejskih polj, s katero je začel general Antonescu. Nemške čete se bodo po vojaškem pouku vrnile zopet v Nemčijo. Prijateljske države, ki jih zanima nemško vojno odposlanstvo v Romuniji, so bile od nomške vlade o tem obveščene.
Bukarešta, 13. oktobra. DNB: V soboto popoldne je prispelo na letališče pri Bukarešti nemško odposlaništvo pod vodstvom generala Speidela. Nemško vojno odposlanstvo je pozdravil pomočnik ministra in vodja legionarskega gibanja lloria Sima % državnim podtajnikom, general Pantazijeni
Gdansk, 13. okt. DNB: V narodnem gledališču v Gdansku je danes nemški pokrajinski vodja Forster poročal o obnovitvenem delu v Gdanskem in v Vzhodni Prusiji. Poudaril je, da si je v začetku svojega dela zastavil tele naloge: Gdansk in osvobojeni kraji morajo dobili nemški značaj. Vsi Poljaki morajo oddati orožje in radijske aparate. Vse poljsko premoženje, ne glede na poreklo, se mora takoj zaseči in dati Nemcem. Poljski nezaposleni delavci se morajo zaposliti in ukreniti je vse potrebno za obnovo poljedelstva. Škodo, ki je nastala zaradi vojne, je treba popraviti. Ugledne osebe nemške narodnosti morejo sodelovali pri tej obnovitvi. Ta načela smo izvajali na vseh področjih javnega in zasebnega življenja. Ne samo, da
naj Romunom omogoči
in komandant .Tonescuom. Na letališču j'e bil prisoten tudi nemški poslanik. Generala Speidela je pozdravil na romunskih tleh Jonescu. General Speidel se je zahvalil v imenu maršala Goringa in je nato obšel častno četo romunskih letalcev in legionarskih oddelkov.
Berlin, 13. oktobra. DNB: Ob prihodu nemških čet v Romunijo piše »Diplomatische Poli-tische Korespondenz«, da se je Nemčija zavedala, da je prevzela posebno nalogo, ko se je odločila v sporazumu z Italijo, da bo dala poroštva za Romunijo, zelja Nemčije je bila, da so Romunom da občutek varnogti po velikih razočaranjih, ki jih je Romunija doživela, ter občutek, da bodo od sedaj naprej mogli živeti in delati v miru na gospodarski in socialni obnovi države. To je v interesu Nemčije in Romunije. Nemčija je hotel*1 urediti tudi romunsko vojsko. Zato so odšli v Romunijo nemški vojaki, da v duhu poroštva in v znamenju pripravljenosti nemškega sodelovanja z Romunijo dajo romunski vojski na razpolago svoje tehnične in vojaške izkušnje. Samo tako se bo mogla ustvariti močna romunska vojska.
Romunija se jo prikopala do razumevanja evropsko vzajemnosti in onemogočila sahotažo agentov. Morda so v Londonu sedaj prišli do spoznanja, da jo Nemčija vedno pripravljena odbiti angleško rušilno delavnost.
smo odpravili nezaposlenost, marveč so tudi številni Nemci iz baltiških držav našli tukaj pr.0' štora. Po vojni bodo imeli bojevniki svoja polja-
V	nemških rokah je danes 1.2 milijona ha ze-m!je> ki je bila prej last Poljakov. Te dni se bo tukaj naselilo 5000 nemških rodbin iz Litvanske in 100.000 iz Besarabije. Velik napredek smo dosegi tudi pri gospodarskih zadrugah. Okrog 1700 ha zemlje smo pogozdili in 200.000 ha jo bomo še. Obnovih smo 20.000 stanovanj, novih pa »mo naredili SOOO. Postavili pa smo tudi 38 bolnišnic. Naša želja je, da s tem delom nadaljujemo sc z večjim naporom in ljubeznijo. Vsak posamezni« mora storiti svojo dolžnost.
Ljubljana od sobote čez nedeljo
Nemško obnovitveno delo v Gdansku in zasedenih poljskih krajih
Od to in tam
Belgrajski trgovci so na seji trgovinske zbornice ugotovili, da se pri nas uvaja uravnano gospodarstvo, čeprav za to niso dani vsi temeljni pogoji. Med te predpogoje štejejo trgovci enotnost gospodarskega področja, jasne smernice za uravnavanje, razumevanje, ki ga mora do novega sistema imeti prebivalstvo in gospodarski krogi, in končno primeren in sposoben upravni aparat, ki bi vse ukrepe izvajal točno in hitro. Trgovci pravijo, da se pri nas mnogo greši, ker se uredbe hitro uvajajo in hitro menjavajo. Dalje so rekli, da je treba točno opredeliti pojme nabavne cene v trgovini in predlagajo, da se za nabavno ceno vzame cena, po kateri je trgovec blago kupil. Hudi pa so trgovci zlasti na to, da smatrajo oblasti vsako zalogo blaga za nedo-voljenjo kupičenje in da se večkrat zgodi, da drže upravne oblasti na prisilnem bivanju ljudi, katere je sodišče oprostilo.
Nove višje cene je Privilegirana izvozna družba izposlovala za naše sveže sadje, namenjeno za Nemčijo. Za 100 kilogramov svežih pakiranih ali nepakiranih jabolk prve vrste bodo Nemci plačevali 32 mark, za navadna jabolka 22 mark, za jabolka, ki se porabijo za mošt, pa 15 mark za 10 kg. Tudi grozdje bodo plačevali dražje in sicer po 32 do 33 mark za »Smede-revko«. Vse te cene veljajo franko jugoslovan-sko-nemška meja. Pač pa Nemci niso pristali na to, da bi se povišale cene za sveže slive v vagonih. Te bodo še naprej plačevali po 21 mark za 100 kilogramov.
V Belgradu so odprli novo, to je četrto drž. meščansko šolo. Prosvetni minister dr. Korošec je že imenoval upravitelja in vse učno osebje in bo šola začela že jutri delovati. V vsej državi je 220 meščanskih šol, v katere hodi sedaj okrog 42.000 učencev. Od skupnega števila meščanskih šol jih odpade na banovino Hrvatsko 80.
Prepir med bratom in njegovo ženo je hotela preprečiti Darinka Bečejski iz Zemuna, pa se je pri tem spotaknila, padla v vodo in utonila. Njen brat Gjorgje Bečejski je stanoval na šlepu. Zvečer je prišel pijan do brega in zaklical ženi, naj mu pride s čolnom nasproti. Z ženo je šla tudi Darinka. Ko so se peljali proti šlepu, pa sta se brat in žena sprla in začela klofutati, Darinka pa ju je hotela ločiti; pri tem pa se je spotaknila in padla v Savo. Gjorgje se je pognal za njo, toda kmalu bi bil še sam utonil. Darinka je izginila v valovih, Gjorgja pa so rešili mornarji, ki so bili na bregu. Truplo Darinke niso našli.
Belgrajska občina je poverila znanemu nemškemu graditelju športnih stadionov arhitektu Marchu iz Berlina izdelavo načrtov za gradnjo velikega športnega stadiona v Belgradu, obenem pa še izdelavo načrtov za regulacijo gornjega dela mesta in celotnega Kalemegdana. March je izdelal podrobne načrte in makete iz mavca in jih predložil posebni komisiji, v kateri so zastopniki številnih ministrstev in belgrajske občine. Načrt predvideva gradnjo predora pod Kale-rnegdanom, da se pravilno reši železniški problem v prestolnici. Najprej bodo začeli graditi športni stadion, od tega pa najprej bazen za pladnje- Osta]0 bocjo gradili postopoma. Graditi bbdo začeli že prihodnjo pomlad, v/ Svojega prijatelja, s katerim je vso noč prekrokal, je proti jutru oklal do smrti bivši župan v otan Palanki, Jevrem Jovicki. S prijateljem Rističem sta obiskovala vso noč kavarne in pila. Ko pa je prišla Rističeva žena po svojega moža, ji je Jovicki zabrusil psovko v obraz. Ristič se je zjezil in mu vrgel malo čašico v glavo. Prisotni so ju sicer začasno pomirili in ločili, toda ob povratku je Jovicki planil na Rističa in ga oklal z nožem, i rizadejal mu je tako hude rane, da je Ristič kmalu umrl.
Nalaganje kapitalov v industrije vseh vrst
se še ni poleglo kljub vojnim časom. Poročajo, da je v Srbiji v gradnji ali pa že dovršenih 60 tovarniških stavb za vse stroke. Zanimivo je, da nastajajo nove industrije le v Srbiji, ne pa v drugih delih države. Večinoma je vse to domači kapital. Tudi statistika uvoza strojev iz tujine dokazuje, da je industrijsko delovanje Še živo in du ne zaostaja dosti za lanskim. Lani smo v prvih sedmih mesecih uvozili za 14.500 ton strojev v vrednosti za 243 milijonov dinarjev, letos pa 12.500 ton strojev za 259 milijonov dinarjev.
Večje količine starega železa nam bo prodala Nemčija. Tam imajo starega železa toliko, da bodo pokrili vse domače potrebe in ga bodo dosti še izvozili. Izvor tolikšnega prirastka starega železa je treba iskati v nemških zmagah. Če bo naša industrija dobila večje količine starega železu, bodo spet za nekaj časa pokrite vse domače pot robe.
^ Pravo komedijo in sitnosti imajo kar s tremi občinskimi tajniki v vasi Klorija v Bosni. Svoj nas je bil tajnik neki Savič. Pozneje je bil premeščen, potem pa spet nameščen nazaj v Klanje. Med njegovo odsotnostjo je bil za tajnika Postavljen neki Jovanovič. Toda ta je bil zaradi Političnih razlogov odpuščen. Tožil je občino in ">žbo dobil, /.ato mu mora občina dajati plačo, tretji je neki Bibin, ki je bil podtajnik, toda ie h* i a ’c opruvljal tajniško službo. Savič se --j. ?te* večkrat vrniti, pa so mu ljudje prepre-PmUSI^ Parncro in hoteli imeti Bibina za tajnika.
vilo sodišče'°in B?binankraCiihM i	~ nipina, ki je bil osumljen hur-
skni ji, p s do. Končno se je s stvarjo bnviio notranje ministrstvo jn določilo, da mora Savič prevzeti mesto občinskega tajnika. Nastopile pa so spet težave, kajti ljudstvo o tem noče nič slišati. Inko ima občina tr, tajnike, katere vse pla-čuje, dela pa bržkone nihče nič.
V Slavoniji so začeli obirati koruzo. Praviio da je pridelek v vsakem pogledu odličen. Tako’
dobre kakovosti že zlepa niso pridelali. Pag pa kmete skrbi, po kakšni ceni bodo koruzo pro-dnli. Zalo prosijo oblasti, da bi takoj odredile odkupne cene, kajti kmetje nujno rabijo denar, ker hočejo posejati takoj pšenico, da bi se tako obvarovali pred verižništvom prihodnje leto. V t-4'*eku so začeli kmetje že ponujati koruzo in sicer meterski stot po 125 do 140 dinarjev v storžih. Vse kaže, da se bo koruza precej pocenita in s tein tudi življenje siromakov v pasivnih krajih.	,
Na Hrvaškem se zelo širi češčenje blaženega Nikola Taviliča, po rodu Hrvata, ki je umrl mučeniške smrti /a katoliško vero. Zc v 260 cerkvah so postavili njegove kipe in slike, sedaj pa bodo začeli graditi tudi cerkev v Kustošiji v njegovo čast. Zagrebški nadškof dr. Stepinee je izdal posebno pastirsko pismo, v katerem javlja, du se zavzema z ostalimi hrvaškimi škofi pri sveti Stolici zn to, da se blaženi lavilič proglasi za svetnika. Fo bi rudi dosegli sedaj, ko hrvaški narod praznuje 1300 letnico svojih prvih stikov * »veto Stolico.
Janačkova »Jensfa« - krasen uspeh naše Opere
Ljubljanska Opera, ki ji neki ljudje s prozornim namenom in znano inspiracijo krivično očitajo premajhno delavnost v letošnjem, pa celo v lanskem letu (prav pred kratkim smo tako brali v nekem listu, kjer se najde prostora res prav za vse), je snoči vnovič dokazala, da dela izredno vestno, resno, z ljubeznijo in z navdušenjem. Uprizoritev Janačkovega znamenitega dela »Jenufe« spada v vsakem pogledu med najlepše in največje uspehe, kar jih je bilo v zadnjih opernih sezonah.
»Jenufa« je opera, ki je napisana — vsaj po osnovni zamisli — veristično (glasba in libreto sta povezana v nedeljivo dramatično strnjenost). Snov fabule sama po Janačkovi izbiri, prav _ tako pa tudi muzikalna obdelava, nam pričajo o tem dejstvu. Preprosta je zgodba, vzeta je iz deželskega življenja, kjer se motivi k dejanjem in ravnanju uveljavljajo s prvinsko elementarnostjo, nepreračunljivostjo in trdovratnostjo, z vasi, kjer srca pogosto brez poudarka podlegajo nagonom in brez razmišljanja slede čustvenim vzgibom na pot zločina in na pot dobrote.
Prav gotovo tekst Gabrijele Preissove marsikje v utemeljevanju motivov pogreša logičnosti ali pa je bizaren, toda Janaček je znal vse to premostiti z glasbo, ki je zajeta iz globine človeškega srca, ki ve za vsa čudna, nepre-računljiva pota in ki občuti ter razume tudi najzagonetnejše snovanje strastnih utripov. Ponekod je nežna s tisto preprostostjo in iskreno, neizumetničeno prirodnostjo, kakor je doma v dušah elementarnih ljudi (prečudoviti domislek z uspavanko pred usodnim dejanjem), drugod vzbuhne (pri slikanju zločina, občutku krivde in neizogibne tragičnosti) v silovitost brez primere, v demoničnost in v vidovitost genija, ki dviga zgodbo pred nami za oktavo v sfero, kjer dobrota in zloba, krivda in pokora že postajajo neizprosni, kruti pojmi, gospodarji, upravitelji in sodniki človeških src. V »Jenufi« so mesta, ki po svoji globoki, bučni, dušo do solz in groze vzbujajoči elementarnosti spominjajo na Musorgskega.
»Jenufo« je pela V. Hevbalova, katere pevske kvalitete so med nami že brez spora priznane. Tudi snoči je potrdiia zaupanje tistih, ki v njej gledajo pevko odličnih kvalitet. Kreacija sama pa, se zdi, pri njej nekoliko hira na mestoma prekošati, prebujni in premalo ekonomični dramatski interpretaciji, zato ob prepodrobnem podčrtavanju tudi vsega postranskega viški pogosto učinkujejo premalo, dejali bi, reliefno. Odličen njen partner je bil snoči Gostič, ki je ustregel tako pevsko (bil je očitno zelo dobro disponiran) kakor tudi igralsko, dasi se je mestoma zdel ali nekoliko lesen ali pa nepotrebno vihrav. Elza Karlovčeva ima izredno prijeten, topel, lepo kultiviran in inteligenten organ. Skraja se snoči ni mogla uveljaviti, pozneje pa je rasla iz scene v sceno tako pevsko kakor igralsko. Njena Burvjevka je ob koncu izzvenela v obojestransko mojstrsko pogojen lik. Prav dobra ie bila v vsakem pogledu stara Burvjevka N. .Španove. Na običajni zanesljivi in korektni način sta svoji partiji odpela in odigrala V. Janko in D. Zupan. Prav gotovo pa ni — vsal v pevskem pogledu ne — zadovoljil Marčec. Skoda, da je bila ta važna partija zasedena tako šibko. V manjših vlogah so s pridom nastopili še St. Poličeva, S. Ivančičeva (ki pa je bila precej nespretna in prisiljena, nemara zaradi treme). E. Barbi-čeva, M. Polajnarjeva, J. Jeromova (rahlo pretirana v kretnjah) in P. Škrjančeva.
Dirigent Niko Štritof (ki je tudi dobro prevedel libreto) je orkester vodil inteligentno, impulzivno in energično. Njegova velika zasluga je, da je snoči orkester zvenel tako sočno in da je tudi v interpretaciji pokazal zelo številne finese.
Zbor je pod dirigentom R. Simonitijem opravil svojo nalogo prav zadovoljivo. Pozna se mu vešče in strogo vodstvo. Popolnoma v redu je bila tudi pripravna in okusna scena.
Režiser Ciril Debevec je snoči pokazal, kaj lahko napravi. Nikdar doslej se pri nas skupine na odru niso še premikale tako neprisiljeno, spontano in prirodno, nikdar gibanje
»N’ nav čez izaro«
Brnca. Kruglovo družino na Bmci je zadela izredno težka nesreča: na en sam dan je zgubila dve svoji pridni hčerki, 30-le-tno Mojcko in 26-letno Lojzko. Dobra Kruglova mama dolgo ne bo mogla preboleti bridkega uradca, saj sta bili rajnici njena velika opora v večeru njenega življenja. Obe sta bili med najboljšimi bmškimi dekleti, verni zavedni in močno navezani na svoj dom. Gospodarske prilike so ju napotile, da 6ta že zgodaj odšli služit v tujino, odkoder sta se v mamino veselje redno vračali domov. V vrsti članic bmškega »Dobrača« sta bili med prvimi, obe zelo čislani igralki in pevki. Njuna zadnja služba je bila v beljaških To-
Elicah. Predzadnji ponedeljek zvečer je Mjcka po ončanem delu spremljala mlajšo sestro v njeno scatnico; v neoregledni temi pa sta dekleti najbrže zašli e pota, kajti naslednjega dne so ju iskali in našli obe v kopalnem bazenu utopljeni. Sodi se, da je padla Lojzka v vodo, ki je tam nad dva metra globoka in sestra Mojcka da ji je priskočila na pomoč, a da so njuni poizkusi rešitve bik zaman. Še R v smrti sta 6e krčevito oklepali druga druge. Vsa
Brnca - se je zavila v žalost, ko eo pripeljali utopljenki k nesrečni materi na dom in ju položili na mrtvaški oder. Bmška dekleta so ju zasula z venci in cvetjem.
Te dni ee je mudil v Celovcu minister dela g. Seldte. Imel je samo interne razgovore z voditelji in predstavniki stranke v Celovcu. -	*	.
dopoldne se je odpeljal v Beljak in Spital na Dravi, odkoder se ie vrnil v Berlin V v v	r	'
' /
Iz Saške je prišlo na Koroško 600 deklet vršit obvezno delovno službo. Razdelila 60 se na iZagorje, Pliberk, Miklavčevo, Kaplo ob Dravi, Bače, Dra-šče, Čajno. Grabštan.' in dnu>e 1"aje
Jugobruna se seli na fug
Belgrad, 13. okt. m. Svojčas smo že poročali, da se tekstilna tovarna Jugobruna iz Kranja seli v Jagodino, kjer se bo imenovala »Jagodinska tekstilna d. d.«. V ta namen je vodstvo tovarne v Belgradu že kupilo na Kralja Petra cesti št. S večnadstropno palačo za 6,500.00** n.
Horthyjev sin
Zborovanje Združenja prevoznikov
Maribor, 13. oktobra.
Dopoldne je bilo v hotelu »Mariborski dvor« zborovanje Združenja prevoznikov in so »e sestali člani tega združenja, ki imajo motorna prevozna sredstva, katere je nova uredba o omejitvi prometa z motornimi vozili hudo prizadela. Zborovanje je vodil agilni predsednik Ivan Sluga, ki je podal obširno poročilo. Poleg njega je poročal
tudi tajnik Krepek. Po obeh poročilih se je razvila obširna in živahna debata. Na koncu so bili sprejeti sklepi, ki jih bo društvo poslalo pristojnim mestom.
Občni zbor Zveze fantovskih odsekov
Dne 20 okt. bo v frančiškanski dvorani v Ljubljani 4. redni občni zbor Zveze fantovskih odsekov. Občni zbor se prične ob 10 dopoldne s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje in odobren je zapisnika:
2. poročila odbornikov;
3. poročilo preglednikov;
4. volitev novega odbora, razsodišča in preglednikov;
5. predlogi;
6. slučajnosti.
Srečno končana mezdna gibanja gradbenih delavcev v Sloveniji in čevljarskih pomočnikov v Ljnbljani
Od Delavske zbornice srno prejeli:
Gradbeno delavstvo je potom svojih organizacij zahtevalo prilagoditev mezd narastli draginji ter je kr. banska uprava razpisala poravnalni razpravi, ki sta se vršili 25. 9. in 4. 10. ter sta končali brezuspešno, ker delodajalci stavbne stroke niso pristali na po delavskih organizacijah predlagano zvišanje mezd ter so vztrajale na stališču, da naj se državna javna dela izvzamejo od poviška vse dotlej, dokler ne bo država privolila v doplačilo nastalih diferenc. Obe stranki sta se nato sporazumeli, da naj se reši spor pred razso-diščnim odborom, ki se je sestal 11 oktobra 1940 in je po daljši razpravi izrekel sledečo razsodbo:
V prvi draginjski razred se poleg dosedanjih krajev uvrste še kraji: Javornik, Celje, Bled, Trbovlje ter kraji, ki štejejo nad 5000 prebivalcev.
V drugi draginjski razred se uvrste še: Novo mesto, Sevnica, Kočevje, Rogaška Slatna, Litija, Tezno, Studenci, Pobrežje, Košaki, Vrhnika, Raj-henburg, Ptuj ter vsa stavbna dela industrije v celjskem, dravograjskem, kamniškem, konjiškem, laškem, litijskem (levi breg Save), ljubljanskem, mariborskem (levi in desni breg), radovljiškem, slovenj grajskem, škofjeloškem (spodnji del) srezu ‘er v krajih: Brežice, Krško, Litija.
Dosedanji IV. in V. draginjski razred se ukineta ‘er spadajo vsi drugi okraji in kraji v IH. razred. V III razred spadajo tudi vsa gradbena dela (lzvzcmši industrije) v vseh krajih, ki ne spa* da)o v I. in II. razred.
Nove mezde, ki stopijo v veljavo z 11 oktobrom 1940, znašajo:
Razr.: Pom. delavci Kvalificirani delavci
nad 18 let do 12 mesecev po 12 mesecih
I.
II. UL
5.75
5.25
5.—
prakse 650 6 — 5.50
prakse /.50 / — 6.25
Za delavce, mlajše od 18 let, na veljajo sledeče mezde: V I. razredu din 4.25, v tl. dir, 4  in
v III. din 3.75.
Novo določene mezde veljajo tudi za vsa banovinska in državna javna dela.
Čevljarski pomočniki v Ljubljani so se nahajali v mezdnem gibanju in zahtevali zaradi na-rastle draginje k dosedanji 15% dokladi se novo najmanj 20% doklado, tako da bi skupna doklada znašala 35%. Ker pri poravnalnih razpravah ni prišlo do sporazuma in so delodaialci odklonili po pomočnikih predlagano razsodišč«, so stopili pomočniki v stavko, ki je trajala do 8. oktobra 1940. Medtem se je večina čevljarskih podjetij v Ljubljani izjavila, da pristane na skupno 35% draginjsko doklado, nakar je Združenje čevljarskih mojstrov v Ljubljani podpisalo tozadeven sporazum, s čimur je bila stavka likvidirana ter so pomočniki 9. 10. 1940 zopet nastopili delo
Odločba ljubljanskega okrajnega načelstva o krušnih cenah
Za območje okr. načelstva Ljubljana okolica so določene naslednje najvišje cene za kruh: Enotni ljudski kruh 5.25 din, in to v kosih po teži 114 dkg 6 din, 57 dkg 3 din. 28.5 dkg 1.50 din ali v kosili po teži 76 dkg 4 din, 38 dkg 2 din, 19 dkg 1 din, žemlje v teži 8 dkg 1 din.
Za peko enotnega kruha se sine uporabljati le pšenična moka, namleta v smislu določila čl. 5 zgoraj citirane uredbe.
Za peko kruha iz krušne moke, pomešane z drugimi vrstami žita ali plodov, si mora pekovski mojster izposlovati posebno dovoljenje — kakor tudi zaprositi za določitev teže in cen takemu kruhu pri okr načelstvu v Ljubljani. Tako dovoljenje je potrebno tudi za peko belega kruha za potrebe bolnišnic.
množic še ni bilo tako zvesto posneto po življenju. Pa tudi glavne akterje je razmeščal in premikal v krasnem soglasju in ravnotežju med zahtevami teksta in glasbe.
Eni sami stvari bi se dalo ugovarjati, temu, da se iz skednja (vsaj mislim, da je zgradba na levi skedenj) vsuje cela kopica ljudi, za katere je vprašanje, česa naj bi tam iskali. Ce bi se ta nedostatek odpravil, potem bo po našem mnenju režija Janačkovega dela v resnici Debevčev dosedanji največji, mojstrski uspeh.
Ljubljana
Koledar
Danes, ponedeljek, 14. oktobra: Kalist.
Torek, 15. oktobra: Terezija.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška c. 48.
Pavčičev večer v proslavo njegove 70-letnice
bo v petek 18. t. m. v veliki Filharmonični dvorani. Začetek ob 20. uri. To bo eden najlepši koncert slovenske pesmi.
Strma pot zaprta. Mestno poglavarstvo sporoča, da je Strma pot zaradi naprave podpornih zidov za novo stavbo ob Streliški ulici v vsej svoji dolžini do preklica zaprta za vozni promet.
Ljubljanske občinske davščine in pristojbine za 3. četrtletje proračunskega leta 1940-41 dospejo v plačilo najpozneje do 15. novembra 1940. Zato opozarja mestno poglavarstvo vse lastnike in upravitelje hiš, da se tega roka pri plačilu hišnih davščin in pristojbin, kakor vodarine, gostaščine, kanalske pristojbine itd. točno drže. V istem roku dospejo v plačilo občinske davščine na motorna vozila. Hkrati se opozarjajo vsi lastniki motornih vozil na določbe Pravilnika o občinskih davščinah na vozila, po katerih je vsak lastnik dolžan pismeno javiti mestnemu poglavarstvu najkasneje v 14 dneh nastop, oziroma prestanek razlogov za predpis ali odpis davka na vozila.
Ob štiridesetletnici ljubljanske gluhonemnice, ki bo 26, 27. in 28. t. m, bo izdalo ravnateljstvo zavoda obširno spominsko knjigo. Ta bo bogato ilustrirana in bo vsebovala med drugim obsežnim gradivom nastopne članke: V svetu gluhonemega otroka; Dan življenja v gluhonemnici; Gluhonemnica zavod za odpravo govornih hib; Socialni položaj bivših in sedanjih gluhonemih gojencev; Gluhonemnica danes in v prihodnje; Zemljepisni pouk v gluhonemnici; Važnost telesne vzgoje za gluhoneme; Gospodinjski pouk v gluhonemnici, itd. Nekaj člankov za to redko spominsko knjigo so prispevali tudi nekateri bivši gojenci, danes že ugled-n* pbrtniki, kar napravlja publikacijo še zanimivejšo. Opozarjamo že danes našo Javnost na jubilejno slavnost tega pomembnega socialnega zavoda.
Duhovniški tečaji ZFO
Dne 16. oktobra priredi Zveza fantovskih odsekov enodnevni duhovniški tečaj v Ljubljani v dvorani Rokodelskega doma. Tečaj se prične ob 8.30.
V četrtek 17. oktobra bo enak tečaj v Mariboru, ki se prične ob 10 v avli mariborskega bogoslovja. Ker so na obeh tečajih zelo vajjna predavanja, vabimo preč. duhovne vodje, da se jih udeleže v čim večjem številu.
Gledališče
Drama Začetek ob 20:
Ponedeljek, 14. okt.: Zaprto.
Torek, 15. oktobra: »Razvalina življenja«. Red
Torek.
Sreda, 16 okt.: »Kovarstvo in ljubezen«. Red B
Opera Začetek ob 20:
Ponedeljek, 14. okt.: Zaprto.
Torek. t5. okt.: Zaprto (gostovanje v Celiu:
»Jenufa«).
Radio
Program radio Ljubljana
Ponedeljek, 14. oktobra: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7 15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45	—	12 Odmevi iz
Španije (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Rad. ork.
— 14 Poročila — 18 Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj) — 18.20 Godalni oktet Suite (plošče)
— 18.40 Kulturna kronika: Lambert Einspieler ob 100-letnici rojstva (g. dr Ivan Grafenauer) — 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nac. ura — 1940 Objave — 19.50 Deset minut zabave: Hudomušnosti (g, Fr, Lipah) — 20 Godbe na pihala (plošče) — 20.30 Pevski in orkestralni koncert. Sodelujejo: g. Boris Popov, baritonist ljublj, opere — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Trio za flavto, klarinet in kitaro (gg. V. Čampa, Fr. Urbanec, Si. ?r*k). — Konec od 23.
Torek, 15. oktobra: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Ples in pesmica vesela bosta tudi vas razvnela (plošče) — lfS.30 Poročila, objave — 13 Napovedi, 13.02 Opoldanski nkoncert Rad. ork. — 14 Poročila — 14.15 Šolska ura: Spomini na Italijo (ga. Vida Viher) oddaja prekinjena od 15 do 18 — 18 Plošče — 18.40 Vožna poglavja iz ruske zgodovine |g, Fr. Terseglav) —
19 Napovedi, poročila — 19 25 Nac. ura — 19.40 Objave — 19 50 Gospodarski pregled (g. Drago Potočnik) — 20 V narodnem vc elju. Spored slovenske pesmi in glasbe. Sodelujejo: gg. Andrej Jarc, Tone Petrovčič, Avgust Stanko (harmonika) in Radijski orkester —	21.30 Lahke »olistične točke (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Kvartet mandolin, — Konec ob 23.
Drugi programi
Ponedeljek. 14. okt: Belgrad: 20.4«) Filharmonični koncert — Zagreb: 20.30 Čajkovske pesmi — Praga: 19.05 Fibichova opera »Messin-ska nevesta« — Sofija: 20 Simf. koncert — Be-romiinster: 20.30 Izseljenska oddaja — Rirn-TiiHn-Florenca: 20.50 Lahka glasba — Sotten*:
20 Lisztova »Fuga«.
Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (4918 m): 19.40 Poročila t slovenščini — YUF, VUG (19.%m): 2.30 in 3.50 Poročila * slovenščini
Zadnje kolo jesenskega tekmovanja v slovenski ligi
Ljubljana izgubila v Kranju dve dragoceni točki — Visoka zmaga SK Železničarja nad Bratstvom
Prvi poraz SK Amaterja
Današnjo nedeljo je osem najboljših slovenskih nogometnih klunov končalo prvi del slovenskega nogometnega prvenstva. Slovensko nogometno prvenstvo, ki sprva ni vzbujalo mnogo privlačnosti, je postajalo od neaelje do nedelje zanimivejše in vabljivejše. Ljubljansko občinstvo je to najboljše pokazalo. Danes smo videli na igrišču »Ljubljane*, da je zanimivi tekmi med Trboveljčani in Marsovci prisostvovalo prav lepo število gledalcev. Izid slovenskega prvenstvenega tekmovanja je nad vse važen, zlasti je važno, kdo bo letošnji prvak. Prvak Slovenske nogometne zveze se bo namreč pomeril še s seumimi najboljšimi klubi srbske in hrvaške lige za ožje državno prvenstvo. Ob začetku tekmovanja je bila Ljubljana edini favorit za zmagovalca in si nihče ne bi mislil, da bo ob prvem polčasu slovenskega nogometnega prvenstva za prvaka toliko resnih tekmecev, kakor jih je danes.
Naj na kratko označimo uspehe posameznih klubov. Na čelu prvenstvene tabele je še vedno trboveljski »Amater«. To je nedvomno največje presenečenje, zlasti za Ljubljančane, ker so imeli redko priliko videti Trboveljčane v Ljubljani, ker so po prejšnjem sistemu igrali v celjski nogometni podzvezi. Prve zmage Amaterja niso presenečale. Vsak pa je postal pozoren, ko je Amater v Trbovljah odpravil Ljubljano. Od tedaj so šanse Amaterja precej zrasle. Zmagoval je vse do prejšnje nedelje. Prvo točko mu je vzel mariborski Železničar, drugi dve pa danes boljši Marsovci. Kljub izgubi teh treh točk pa je ostal Amater še vedno prvi.
Z boljšo razliko v golih in z eno točko manj je na prvenstveni lestvici Ljubljana. Izgubila je dve tekmi. Izguba prvih dveh točk v Trbovljah še ni bila tako težka, današnji poraz v Kranju pa utegne imeti hudo posledice. V drugem delu prvenstva se bo morala Ljubljana temeljito potruditi, če bo hotela zastopati slovenski nogomet v ožjem tekmovanju za državno prvenstvo. Ni jim toliko zameriti poraza v Trbovljah, ker so Trboveljčani boljši kako- Kranj; bolj jim gre zameriti današnji poraz. Ljubljana je šla v slovensko ligo preveč gosposko in s preveliko vero vase. Sedaj se ji bo to začelo temeljito otepati.
Na tretjem-mestu je mariborski Železničar — tudi eden najresnejših kandidatov za prvaka v slovenski ligi. Začel je slabo, potem so pa fantje pljunili v roke in zaigrali temeljito. V zadnjih petih tekmah so izgubili samo eno točko. Če bo Železničar ostal tako dober tudi v drugem delu prvenstvenega tekmovanja, mu prerokujemo največje uspehe.
Železničarju sledi z istim številom točk Kranj. Kranj ima le malo slabšo razliko v golih. S prvima dvema tekmama v Mariboru si je Kranj pridobil velik ugled, potem je pa precej popustil, zlasti prejšnjo nedeljo, ko je podlegel celo v Celju Olimpu. Sijajno pa se je odrezal danes, ko je pre-
magal Ljubljano. K temu uspehu je Kranju samo čestitati.
Na petem mestu je Mars, ki ima šest točk. Drugo ljubljansko moštvo je skraja začelo zelo slabo. Dolgo je minilo, preden so prišli do prve točke, toda Marsovci, zvesti svojemu imenu, niso klonili, ampak so stali ves čas pravi vojščaki. Uspeh jim ni izostal. Prvo tekmo so dobili v Celju, drugo v Mariboru, tretjo pa danes proti Amaterju v Ljubljani. Doslej so si nabrali šest točk. Vendar pa računi med Kranjem in Marsom (tekma se je končala v razmerju 2:1 za Kranj) danes še niso razčiščeni. Mars je tedaj zaradi očitno slabega sojenja sodnika vložil protest. Protest še ni rešen. Toda kakor vse kaže, bo rešen ugodno. Sodniška sekcija nogometnih sodnikov je namreč proti sodniku Bergantu, ki je sodil tekmo med Marsom in Kranjem v Ljubljani, povedla postopek in kakor slišimo, je tudi v svojem poročilu smatrala, da je sodnik v svojih odločitvah kršil pravila in da kaže tekmo razveljaviti. Zadnjo besedo o tem bo imela še Slovenska nogometna zveza. Spričo vsega zgoraj navedenega pa mislimo, da bo Mars v svojem protestu uspel. Pri Marsu pa še opažamo, da ima številno in zvesto občinstvo. Na igrišče so vneti Marsovi pristaši prinesli veliko živahnosti.
Na šestem mestu je ISSK Maribor. Ob početku tekmovanja smo pričakovali od drugega mariborskega moštva več uspehov, kakor pa jih je pokazal v dosedanjem prvem delu prvenstva. Upamo, da bo sicer dobro moštvo SK Maribora v drugem polčasu slovenske nogometne lige uspešnejše, kakor je bilo doslej.
Precej ista reč je v Bratstvom, ki je na sedmem mestu. V prvih dveh tekmah je imelo Bratstvo dva lepa uspeha in je celo vodilo. Od tedaj naprej pa ni dobilo niti ene tekme več in ne samo to, skoraj vse tekme je izgubilo z veliko gol-diferenco. Od Jeseničanov smo pa upravičeno pričakovali več, kakor so pokazali dosedaj. Jeseničani imajo edino tolažbo v tem, da so morali skoraj vse tekme dosedaj odigrati kot gostje. V drugem delu prvenstva bodo pa oni domačini. Sami pravijo, da bodo bolj gostoljubni in da bodo vsakemu moštvu nasuli, golov, kolikor jih bo le mogoče.
Na zadnjem mestu je celjski Olimp. Prav gotovo je najšibkejše moštvo v slovenski ligi.
Tabela ob prvem polčasu slovenskega nogometnega prvenstva pa je naslednja:
1. Amater
2. Ljubljana
3. Železničar
4. Kranj
5. Mars
6. Maribor
7. Bratstvo
8. Olimp
7
7
7
7
7
7
7
7
1
0
1
1
0
1
0
o
1
2
2
2
4
4
5
6
20 : 10 20 : 13 16: 9
14	: 12
15	: 14 13 : 18 13:25
6:25
11 točk 10 točk 9 točk 9 točk 6 točk 5 točk 4 točke 2 točki
S
SK Mars : SK Amater (Trbovlje) 2:0
Po predtekmi, v kateri so zmagali juniorji Marsa nad juniorji Most s 3:0, sta se moštvi Amaterja in Marsa predstavili sodniku g. Mac-coratiju v naslednjih postavah:
Amater: Plaznik, Šuštar, Mrzel, Florjane, Jordan, Ramšak, Sajevic, Kos, Gosak, Vrhovec, Kolbezen.
Mars: Pavlica, Gvardjanič, Prijatelj, Jule, Zupanc, Pišek, Avsec, Slanina, Žigon, Ilassl, Do-berlet.
Na igrišču se je zbralo skoraj 700 ljudi, dokaz, da je tekma mikala tudi izbirčneže.
Boj je bil zanimiv, živ in temperamenten: match, kakor ,ga je vesel je gledati.
Pokazalo se je, da zna Amater več kakor so športniki v Ljubljani mislili. Moštvo se odlikuje po dobrem sodelovanju halflinije in napada, po ostrem, lepem štartu in po — pri nas izjemni, dobro kultivirani — igri z glavo. Dober je bil vratar (čeprav rad »paradira«), desni branilec, levi half, centerhalf, desna zveza in obe krili. Moštvo je deprimiral prvi gol — pozneje >a si je po Marsu pustilo diktirati nizko igro. /sekakor pa je Amater v celem zapustil prav ugoden dojem.
Mars je že preteklo nedeljo napravil v Mariboru lep »furorc ter ni prijetno iznenadil samo svojih najprisrčnejših »kibicev«, ampak tudi široki krog ljubljanske nogometne občine, ki na svoje zastopnike ne da malo, čeprav jih v boju podžiga le s temperamentom polževe krvi.
Mars »se dela«. Od preprostega moštva, ki si je največ pomagalo z elanom in s tehnično izurjenostjo posameznikov, pomalem nastaja vigra-iia celota, ki začenja misliti z eno glavo in ki od enega akterja započeto akcijo začenja razumevati kot pobudo, ki naj služi celoti. Do konca tekmovanja bo Mars odsviral še marsikomu neprijetno pesmico.
Prvih 20 minut je z redkimi izjemami pripadalo Amaterju. Pozneje si je Mars opomogel in povezal ter je dvakrat, trikrat nevarno ogrozil Plaznika. V 23. minuti je kar na lepem od llassla dobil žogo Žigon, ki si je spretaio — nadarjen in okreten kakor je — pomagal ter zapisal 1:0 za Mars. Do kraja polčasa se rezultat ni izpremenil, čeprav sta za to imeli obe moštvi nekaj ugodnih prilik.
V	drugem polčasu je bil že v začetku spet Amater živahnejši in odločnejši. Pomalem pa se je začela uveljavljati Marsova superiornost. Po smoli, pa tudi po nerodnosti igralcev — in po spretnosti Plaznika — pa so nekaj časa (in pozneje do kraja) ostala vrata Amaterja nedotaknjena. V 18. minuti je Sočan streljal »prostega«, ki je šel v gol — in 2:0 za Mars. Vratarja so Marsovci spretno baražirali. Do kraja se rezultat ni izpremenil.
Amater je zastreljal v 5. minuti enajstmetrovko, v 34. minuti pa je izgubil še Šuštarja, ki mu je prekipelo čustvo tuko, da ga je moral sodnik poslati pod tribuno.
To zanimivo srečanje je v vzornem slogu vodil rutinirani sodnik g. Maceorati.
SK Kranj: SK Ljubljana 3 :1
(2:0)
Zmaga Kranja nad Ljubljano je skoraj nekaj neverjetnega. Ljubljana je sicer tehnično pokazala dosti boljšo igro kot Kranj, vendar se ni mogla uveljaviti. Zaradi dežja je bilo igrišče popolnoma razmočeno, kar je zlasti prav prišlo
bila hitra in zanesljiva. Gostje so podali prav dobro igro, imeli pa so premočnega nasprotnika. Najboljše moči so imeli v znanih igralcih Zavrlu in Janežiču, pa tudi vratar in desni branilec sta se držala odlično. Tekma je bila ostra, toda vseskozi fair. Obe moštvi pa sta bili tudi disciplinirani, tako da je precej nesigurni sodnik g. Erlih iz Ljubljane imel lahko delo. Kljub slabemu vremenu se je nabralo okoli 400 gledalcev.
Predtekmo sta odigrali rezervi SK Železničar in SK Rapid 10:0 (3 :0). Železničar je v promenadnem stilu z dvoštevilčnim rezultatom premagal nasprotnika. Sodil je g. Konič.
SK Maribor: SK Olimp 4 : I (3:0)
Celje. 13. oktobra.
Danes se je v Celju ob deževnem vremenu
pred približno 300 gledalci odigrala zadnja jesenska ligiua tekma, in sicer med SK Mariborom in Olimpom. Igra sama je pokazala mnogo. Zdelo se je, da igrata moštvi, ki tvorita rep v tabeli. Takoj v začetku je prevzel iniciativo Maribor, ki si je s svojimi kratkimi streli osvojil igrišče. Premoč Mariborčanov je bila v prvem polčasu očividna, dočim je Olimp popolnoma odpovedal. Poleg slabe igre v prvem polčasu pa je Olimp pričel tudi s surovo igro v drugem polčasu. Opaža se, da je celjski nogomet pod ničlo. — V 13. minuti zabije Starec prvi gol za Maribor. V 33. minuti Miloš po krasni zamisli poviša na 2:0 za goste. V 43. minuti spet Starec strese mrežo — 3:0 za Maribor. V drugem polčasu se je Olimp nekako popravil in v 15. minuti Čater strelja prosti strel ter zniža razmerje na 3:t. Potem prevzame igro v roke spet Maribor ter v 28. minuti zabije Starec svoj tretji gol dneva, obenem pa postavi končni izid 4:1 za Maribor. Tekmo je sodil z manjšimi napakami in malo avtoritete g, Lukežič iz Ljubljane namesto g. Čamernika, ki je bil določen, pa ni prišel.
V predtekmi sta igrala SK Borut in SK Store. Izid tekme je bil 3:3. Tekma pa se je končala predčasno.
V kolesarski dirki po severni Srbiji je zmagal
Boris Hoj nov
Kranjčanom v drugem polčasu, ko so imeli pred vrati še enega branilca. Povrhu tega pa se je pojavila Ljubljana s svojimi »starimi kanoni«, ki pa se niso posebno obnesli. Videlo se je, da v ljubljanskem moštvu ni enotne igre. Kranjski igralci so se pokazali za zelo požrtvovalne, precej drugače kot prod tremi tedni proti Amaterju.
Ljubljana je nastopila v naslednji postavi: Mikuš, Gomizelj, Puterle, Boncelj, Šercer, Pupo, Erber, Bertoncelj, Jež, Lah, Smole; Kranjčani pa: Srakar, Žitnik, Martelanc, Vreček, Baumkirchner, Malec, Slokan, Božič, Grintal, Djukič, Grohar.
Jež se je v vsej igri pokazal za ljubljansko moštvo, lahko rečemo, za popolnoma nesposobnega igralca. Smole pa danes ni imel sreče. Kar ni se mogel uveljaviti. V začetku je igral na krilu, potem pa je šel na zvezo, kar pa se tudi ni dosti poznalo. Vprašanje zase sta bila branilca Gomizelj in Puterle. Puterle igra sicer krilca in je le zaradi odpovedi Jermana moral igrati branilca. Tako se je vsa igra precej spremenila. Kril-ska vrsta ni bila kar nič zanesljiva, tako da sta krilca z branilci vred plavala.
V prvem polčasu je Kranj takoj začel z napadom. V 3. minuti se je strel odbil od vrat obrambe in Božič postavi 1:0 za Kranj. Kranjčani navdušeno napadajo. Grintal v 16. minuti zabije drugi go! za Kranj. Ljubljana je zdaj zelo nervozna. Zlasti lepo priložnost ima v 32. minuti, ki pa jo Jež zastrela. Tako je ostal izid prvega polčasa 2:0 za Kranj.
V drugem polčasu je bila igra zelo napeta, ker je Ljubljana skušala na vsak način izenačiti. Ni pa imela sreče. Vseh kotov so imeli okrog 15, pa niso niti enega izrabili. Kranj napada in v 10. minuti Djukič z glavo zabije tretji gol za Kranj. V. 17. minuti sledi prosti strel proti kranjskim vratom in Pupo postavi razmerje 8:1. Ljubljana zastrelja tudi še potem mnogo lepih priložnosti, zlasti eno najlepših v 40. minuti, ko Erber udari žogo v drog nasprotnih vrat.
Tako je Ljubljana izgubila dragoceni točki, kar se bo pozneje precej poznalo, če bo hotela igrati kot prva v državni ligi. — Tekmo je sodil g. Presinger iz Celja zelo dobro.
SK Železničar: SK Bratstvo 4:0 (1:0)
Maribor, 13. oktobra.
Na stadionu ob Tržaški cesti sta ob deževnem vremenu odigrali prvenstveno tekmo gornji moštvi. Simpatični Jeseničani so morali popustiti in prepustiti zmago energlčnejšim domačinom. Tekma je nudila prav dober šport. Tudi razmočeno igrišče ni mnogo oviralo igre. V prvem polčasu so tudi gostje izvedli nekaj lepih napadov. Pri enem od napadov so imeli smolo, da je žoga zadela drog praznega gola. V 80. minuti je Kranjčič dosegel z dobrim strelom prvi gol za domače. Mnogo lepo izvedenih napadov Železničarja, ki so bili tudi vsi zaključeni z ostrimi streli, je ubranil dober vratar Bratstva. V drugem polčasu se jo slika temeljito spremenila. Domačini so igro prevzeli popolnoma v svoje roke in so goste le redko pustili čez sredino igrišča. V tem delu igre so padli tudi trije lepi goli. Že v 3. minuti je dobil levo krilo Saleker idealen pas. V hitrem teku je precizno streljal poleg presenečenega vratarja v lev gornji kot. V 11. minuti je isti igralec pobegnil svojemu krilcu in branilcu in povečal rezultat na 3:0. V 15. minuti pa je po krasnem prostem strelu Pocajt povišal rezultat na 4:0. Tudi Bratstvu se je enkrat nudila prilika za dosego častnega gola, ki pa je niso znali izkoristiti. Zmaga Železničarja je nedvomno zaslužena. Moštvo je pokazalo lepo povezano, skupno igro. Obramba je
Belgrad, 13. oktobra, m. Danes se je nadaljevala kolesarska dirka okoli Severne Srbije in sicer na progi Subotica—Horgoš Senta Novi Sad —Belgrad. Proga je bila dolga 220 km. Potekala je včeraj po severnem delu naše kraljevine, danes pa po dobro asfaltirani cesti. Tudi danes se je pokazalo, da naši kolesarji niso navajeni vožnje po enolični ravnini. Zato slovenski kolesarji, ki so vajeni težkih napornih voženj po klancih, niso pokazali pri teh dirkah vseh svojih spofob-nosti.
V Subotici je ob 6.20 starstalo 42 kolesarjev proti Horgošu. Tekmovalci so se morali ves čas boriti proti močni košavi, ki je pihala v prsa, kar je tekmovalce zelo oviralo. Pokupec, ki je bil na čelu splošnega placementa prvega dne, je padel pred Horgošem in izgubil nekaj minut. Naš Peternelj, ki je vozil v prvi skupini, je takoj za Sento imel neljub defekt, tako da je na cilj v Novi Sad privozil kot prvi Sava Pavlovič v času 6:36.50. V istem času je prevozilo v Novi Sad deset kolesarjev, med njimi tudi Peternelj, Valant in Gregorič, štiri minute za njimi pa Pokupec in ostali.
Iz Novega Sada je ob 15.15 odpeljalo trideset kolesarjev, ki so se morali boriti s še močnejšim vetrom kot prej vse do Zemuna. Čeprav je cesta lepa, skoz in skoz asfaltirana in je bila proga dolga le 70 km, so kolesarji vozili od Novega Sada do Zemuna 3 ure in sedem minut. Pred Sremskimi Karlovci je nastopila tema. Kmalu so se
približali cilju v Zemunu, kamor je prispelo deset kolesarjev v enakem času, v skupnem placementu 11 ur 18 minut. Vsakemu teh desetih je šlo za to, da zmaga v tej končni etapi, kajti s tem bi postal tudi končni zmagovalec. V Zemunu je velika množica ljudstva pričakovala tekmovalce, ki so šele ob 6.30 prispeli v cilj. V prvi skupini je vozilo 12 kolesarjev. Pred ciljem je bila ostra borba. Zmagal je z malenkostno razliko Belgraj-čan Boris Vojnov, ki je prevozil zadnji del celotne tekmovalne proge, in sicer progo Novi Sad—Belgrad v času 3 ure 7 minut. V istem času so to progo prevozili tudi ostali iz prve skupine, med njimi Peternelj, Valant in Gartner.
KONČNI IZID:
1. Boris Vojnov; 2. Pavlovič Sava; 3. Peternelj; 4. Davidovič; 5. Veljkovič; 6. Erdelji; 7. Valant; 8. Gregorič, vsi v času 14 ur 25 minut. Dvanajsto mesto je dosegel Slovenec Gartner s časom 14:46.55, trinajsto pa Golob v času 14:48.15.
Dopisnik našega lista se je razgovarjal z voditeljem slovenskih kolesarjev Otrinom, ki je dejal, da je z organizacijo dirk zadovoljen. Obžaluje le, da se tudi zdaj slovenski kolesarji niso udeležili dirk po Severni Srbiji v tolikšnem številu kot zadnjič dirk »Sedem dni okoli Srbije«. G. Otrin je dejal, da so naši kolesarji pogrešali predvsem Podmilščaka in Grabnerja.
Dirke so bile zelo naporne, posebno danes na zadnji etapi, ko so se morali tekmovalci boriti z močno košavo.
Atletski meeting ASK Primorja
Tekme niso nudile mnogo, ker so bile nekaka »prireditev po dolžnosti«
SSK Primorje je priredilo danes na telovadišču ljubljanskega Sokola svoj atletski meeting. To je ena tistih prireditev, ki jih more klub organizirati vsako leto, če še hoče ostati aktiven član z glasovalno pravico Vrhovne atletske zveze kraljevine Jugoslavije oziroma naše Slovenske atletske zveze. ASK Primorje, kolikor se spomnimo, letos ni priredilo le še nobenega meetinga in je bila torej klubova dolžnost, da to stori, pa naj meeting izpade kakor koli. Vse takšne prireditve »po dolžnosti« so enako dolgočasne in enako malo pomembne. Zato tudi današnji meeting ASK Primorja ni nudil mnogo. Poleg tega so še neugodne vremenske prilike pokvarile boljši uspeh atletov. Število nastopajočih atletov ni bilo prav posebno veliko. Spominjamo se dobro časov, ko je cvetoča atletska sekcija ASK Primorja vodila vso slovensko atletiko. Toda kje so danes tisti časi. Niti sence ni več. Klubovo vodstvo bo moralo temeljito reorganizirati svoje vrste in začeti spet s podrobnim delom v lastnem klubu. V zadnjem času se je namreč močno zanemarilo vsako delo. Poleg atletov prireditelja je nastopil tudi 1 Litičan in en Zagrebčan.
Tehnični rezultati so bili:
Tek na 400m seniorji:
1. Poljšak (Primorje) 54.0, 2. Nabernik (P.)
55.0,	3. Boltavzer (P.) 56.3.
Tek na 400 in juniorji:
1. Zupančič (P.5 56.6.
Tek na 1500 m:
1. Kien (P.) 4:18.2, 2. Gojkovič (P.) 4:29.1, Hlepce (P.) 4:33.0, 4. Tavčar (P.) 4:48.1, 5. Aleksa (Litija) 5:02.6.
Tek na 1000 m juniorji:
1. Mikuš (P.) 2:54.7, 2. Boris (P.) 2:56.2.
Tek na 100 m seniorji:
1. Boltavzer (P.) 12.0, Ivan (Marathon Zagreb) 12.4, 3. Šušteršič (P.) 12.6, 4. Polak (P.) 12.8, 5. Skaza (P.) 13.1.
Tek na 100 m juniorji:
1. Boris (P.) 13.1, 2. Zupančič C. 13.3, 3. Gol-dan 13.4, 4. Ivan (Zagreb Maraton) 13.4.
Met krogle:
1. Skaza (P.) 11.21 m, 2. Kajfež (P.) 10.88 m.
Skok v višino:
1. Poljak (P.) 155, 2. Boris (P.) 145 isti atlet je izven konkurence preskočil 165 cm.
Tek na 10.000 m:
1. Perc (P.) 37:30.8.
Met diska:
1. Kajfež (P.) 36.88 m, 2. Skaza (P.) 34.25 m.
Zagreb:Belgrad 1:2 (1:0)
Zagreb, 13. oktobra, h. Danes se je kljub deževnemu vremenu odigrala nogometna tekma med reprezentancama iz Belgrada in Zagreba. Udeležba je bila precejšnja, saj je tekmo gledalo nad 8000 ljudi. Končala se je z izidom 2:1 za Belgrad. Zagrebčani so igrali slabo in raztrgano.
Teniške tekme Hrvatska: Madžarska
Zagreb, 18. oktobra, b. Zaradi deževnega vremena se danes n* mogel odigrati teniški dvoboi med Hrvaško in Madžarsko in se bo nadaljeval jutri, v ponedeljek ob dveh popoldne. Odigran bo konec singla Punčec : Asboth, ki je bil v soboto prekinjen v tretjem setu ob stanju 3:0 za Pun-čeca. Sledile bodo tekme dvojic Asbothy-Gabory: Punčec-Palada. Ce bo tudi v ponedeljek deževalo, bodo tekme ob istem času v torek.
Pekovski SK premagal Hrvatski Policijski SK s 4:2
Maribor, 13. oktobra.
Dopoldne je bil v veliki unionski dvorani pred 500 gledalci velik dvoboj v rokoborbi med Zagrebškim policijskim SK in Pekovskim SK iz Maribora. Ob 10 sta nastopila kot prvi par peresno lahke kategorije štruceli (Redarstveni SK) in Jezernik (Pekovski SK). Jezernik je uspel z naglim prijemom, da tušira sicer mnogo boljšega Štruclja v 5. minuti s tako imenovanim »federtušem«. — V lahki kategoriji sta nastopila Grahovac (R) in Kozič (P). V 2. minuti drugega polčasa je s hitrim prijemom čez glavo Kozič tuširal Grahovca. V !x>lsrednji kategoriji sta nastopila v živahni in lepi borbi Mihulja (R) in Savorič (P). V 20. minuti je Mihulja prinesel prvo zmago Zagrebu. —
V	srednji kategoriji sta nastopila Novakovič (R) in Cokan (P). Novakovič se je izborno boril in prinesel drugo zmago Zagrebu. — V poltežki kategoriji sta nastopim Marijan (R) in rischer (I).
Že v 1. minuti je Fischer tuširal z lomljenjem mosta Marijana. Kot zadnji par sta nastopila MiriČ (R) in Pirher (P). Pirher je premagal Miriča v 3. minuti. S tem je bila končana nad vse interesantna športna prireditev z rezultatom 4:2 za Maribor. Sodil je znani propagator težke atletike Mirko Richter iz Zagreba, stranska sodnika pa sta bila Šabec za PSK Maribor in Plečko za PSK Zagreb.
Korotan: Moste
Ljubljana, 13. oktobra.
Na moščanskem igrišču je bila odigrana d#" nes tekma med gornjima kluboma. V prvem po*" času so podali igralci lep nogomet. V druge® polčasu pa so Moščani, ki so že znani po svoji surovi igri, vprav divje igrali. Tudi publika v Mostah je zelo nedisciplinirana. V drugem P° * času so morali igralci Korotana bolj PHZ,VI * sebe, da so se odmikali kamenju, kot Pn n® Sodnik g. Zajec sc ni upal strožje nastop^ lia izključiti kakega prav divjega igral« a, je jmblika grozila.
ker m«
Jugoslavija (^Belgrad) ! Vojvodina Bask: Slavila (Sarajevo) 2:2 (I s I) Gradjanski (Bjelovar) : Slavija 10:2 (9:0) Hajduk :2ak 7:3 (5:1) Hermes : Svoboda 7 : 0 Juniorske prvenstvene tekme:
Slavija : Svoboda 7 : 2 Ljubljana : Hermes 4 : 0 Korotan : Grafika 2 : 2
—“	Zo Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. - Izdajatelj: inž. Jože Sodja. - Urednik: Mirko Javornik. - Rokopisov ne vračamo.
»Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročninu 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6-111. Telefon št. 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjev