Katolški cerkveni list*
T red n i k : Ur. Jmirc JitWco*/o### M3o(fftrtir.
. IsJ if,	V Cctertik 15. Susca.
Povaba §lovencov v družbo s vrtina
kriza.
rdita vojska jc naše življenje na svetli: posebno v sedaj ni b časih za sveto vero naša vojska velja. —
llvojna vojska na boriši tiga sveta stoji, vsaka mugočniga vojvoda v svoji sredi ima. Vsaki vojvod svoje bandero visoko derži iuo vabi ljudi v svoje kardelo. Xa desni je izvoljena truma pravovernih kristjanov, zvestih služabnikov božjih. Med njimi nevidno nebeški pastir svojo veličastno bandero , sveti križ, derži, ino na križi je zapisano:
„V tim z nam nji hote premagali!**— Xa levi vojvoda tiga sveta svojo veliko vojsko ima. (Obeljena smreka je namesti banderaj. a tem ban-deru zapisano bereš: „Vsi sami svoji, Tvoje je moje!" Pod to bandero hitijo posvetneži in do-brovoljci, krivo verniki ino novoverci. Njih število je veliko.
Huda vojska nad zveste vojšake Kristusove v sedajnih časih vdarja, hoče katolško vero poteptati, sveto cerkev ob staro čast ino lepoto djati, vzeti naincstnikam božjim poštenje, ločiti matere ljube otroke, med pšenico zdraviga nauka ljuljko krive vere zasejati, in zasaditi v vinograd Gospodov ter-nje drugih ver med žlahtno tersje katolčanstva. V kratkim bo tudi nas Slovence ternje krivih ver ker-vavo pikalo . ako se ne bomo terdno poskusili za drag vinograd naše svete katolške cerkve. Ni nam
potreba sovražnikov eakati: oni so ze med nami: slabi kristjani, ki malo verjojo ali pa clo nir. nc kristjane imenujejo . kakor nevcriiiki pa zi\e. \ svojim sercu so Kristusu slovo dali. samo ime kristjana obderžali, dokler še kaj več per ljudeh velja. Zato pa tudi težko čakajo iuo si vse prizadenejo, vzeti naši materi, sveti katolški cerkvi, staro pravico, lepoto ino čast. naj bi onemagala. oni pa lahko brez vsake škode z Judmi kakor Lutcrani, novimi hajdi iuo nevcriiiki se pobratili, in vsaki veroval. kakor mu rado. Neprcnchama sejejo krive nauke v mnogih zapeljivih nemških noviuah: po vsili krajih lažnjivc bukviee (lajajo, polne krivover, zaničevanja katolške cerkve ino njenih služabnikov. Ze veliko so jih omotili, de ne poslujejo veo svete cerkve, ne poslušajo nje svetili naukov . pripravljeni za časen dobiček pravo vero prodati, kakor je Judež Iškarjot Kristusa za trideset srebernikov prodal.
Kader na vojski sovražne krogle med vojšaki verzclc naredijo, ino tovaršev novih blizo ni, ki bi v versto stopili, vojšaki čerstvo eden k druginiu stopijo ino terdno versto naredijo. se postaviti sovražniku v bran. V tako versto vojšakov Kristusovih so stopili tudi pretočeno leto po Nemškim zvesti katolški kristjani, se poskušati za katolške cerkve staro pravico in čast. — Kako slabo smo pa mi na to pripravljeni! — Kaj nam ni potreba ka-tolškiga družtva narediti ino se braniti krivover ino hudobnih zmot, ki tudi med nas tisijo ? — Velika
sila ino potreba je tudi ze per nas. se v družbo svetiga kriza skleniti, po farah ino soseskah lepo vcrsto serenih katoleanov narediti, kteri si da jo 111 o/, besedo eden druzimu pomagati, de katolška >era med nami ne onemaga, sveta katolška cerkev >voje pravice ino časti per nas ne zgubi, se ljudje ue pohujšajo ino Hog ne žali. de ne pustimo krivili naukov, pa tudi ne krivili, zapeljivih učcnikov med >e. ter sebe ino svoje varjemo, de nas ne oslepijo sladke obljube scdajniga sveta. Ta naša katolška družba naj lepo ime: Družba svetiga kriza ima. Le v tim znamnji bomo srečno premagali.
Kako o r o ž j e p a h o m o i m e I i ?
Pervo orožje združenih katoleanov naj bo molit r v. Vsako jutro ali pa zvečer en oče naš za povišanje svetiga križa ino za ponižanje sovražnikov naše svete cerkve pomolimo. Združena molitev je mogočna. Kristjani v molitvi združeni so veliki vojski podobni. ki neprenehama nebesa oblega ino terka na vrata milosti božje. Dni nekako Hoga pomagati prisilijo: ino taka sila, uči sv. Jcronim. Bogu dopade.
Drugo orožje bodi nam božja beseda: ona je na dva kraja brušeni meč, ki človeku do živiga sega. seree otrobi divjih hudobij, ino z gnado božjo ranjeno seree zaceli. — Po drugih krajih, kjer ze imajo katolško družtvo, se udje vsako nedeljo ino praznik, po opravilu, pa tudi kader je večkrat potreba, snidejo ali v šoli. ali v kaki drugi pošteni losi. de se čedno pogovorijo ino podučijo potrebnih reci. T o v a r š star a š i n a . ali predstav t predsednik) družbe pove tovaršam, kaj je po svetu noviga , žalostuiga ino veseliga. Po tem se pos\cljcjo, cesar bi bilo potreba storiti ali varovati sr. ino sklenejo pomagati, de se hudo ne razsira. dobro podpera. sveta vera ino katolško poštenje pa med ljudmi lepo ohrani. Ali ni taka družba sveta reč ?
Tretje orožje katolških družejev so poštene bukve (kuige). pisma ino tudi uovinc. v duhu katolške cerkve pisane. One se v katolški družbi bero. posojujejo, pa tudi prodajo, ako jih ima kdo kupiti začem. Potrebne novine ino časopise omisliti vlagajo premožni tovarši nekoliko v denarjih. kakor se družtvo za to pogodi. Taki dari so gotovo za božjo čast ino izveličanjc duš. ter ne bojo per Bogu brez povračila.
Zapeljivih posvetnih novin. pisem ino natisov gerdo lazu ji vili je zdaj toliko po sveti, de je groza! Od liisc do hiše jih na prodaj nosijo, z njimi ljudi silijo ino jih zastonj pošiljajo, naj bi ljudje le brali gerde laži. ter sc jim oslepiti ino zapeljati dali. Taki lažnjivi natisi, prav strupuo pa sladko pisani, so prava peklenska spaka, setev hudičeva. Kakor omotica ribe take novine ljudi omotijo. vpi-
janijo tako. de sami ne vedo, kaj delajo. Taka pijanost duha, ki cele mesta, pa tudi dežele podivja, se po takih zapeljivih časopisih ino novinah med ljudi šira. — Vsak tovarš katolške družbe ima takim škodljivim natisam v svoj kraj varovati, ako jih najde, pobrati ino zažgati kakor kužne smeti. Vsaki se za resnico ino pravico poskusi, ljudem poštene bukvice, časopise ino pravične novine ponudi , ter skerbi, de je v njegovim kraji katolška resnica ino pravica doma.
V svojih prijaznih shodih ali družbah se tovarši pogovorijo, kako se hočejo za pravo keršansko svobodo (frajost) ponašati, ino jo braniti, če bi se nje kdo lotil. Pomenijo se, kako bi otroke prav po keršansko redili, mladenče ino device zapeljevanja varovali, za pridno družino sker-beli. Je kacimii pogorelcu pomagati, ali bolnika zapušeniga oskerbeti, čedno sklenejo, kako se nar pripravnej zgodi. Dc se katolškim cerkvam, srenjam ino faram ponidama ne vzame, kar so jim rajni zapustili, duhovskim pastirjem šole ne izmaknejo. ino šolski gospodje, ki za vere stran slabo slovijo, mladini za poduk in izrejo ne vtisnejo, je tovaršem katolške družbe sveta skerb. Tako var-jejo vojšaki svetiga križa last ino svoje ljube matere, svete katolške cerkve kakor hvaležni otroci, ne z mečem ino z strelam, marveč z duhovskim orožjem, ki jim ga sveta katolška cerkev ino pa pravica nove vstave (konštitucijc) da. Ali ni vsiga tega potreba tudi per nas? Naših nasprotnikov goste verste čedalje bolj rastejo : po samim nas lahko posilijo: kar bi nam bilo neizrečena škoda ino pa tudi gerdo.
Bo kdo rekel: Saj per nas ni tacili ljudi, ki bi se naše svete vere ino pa katolške cerkve lotili?- Ce jih šc ni, jih pa še bo, de bi tako ne. /c zdaj so na tihim med nami, pa se očitno oglasiti ino prikazati še ne upajo. Ložcj je sovražniku v našt kraje ubraniti, če smo pripravljeni, kakor ga iz tlcželc potisniti, ako nas nepripravljene zaleze ino se med nas vseli. Kaj pojdeš še le soseda klicat , kader ti bo že sovražnik na pragu ? Prepozno bi bilo: še skoz vrata ti dal ne bo . ino te deržal v svoji oblasti. Le združena srenja f gmajna j se lahko sovražniku vstavi, ga serčuo pričakuje.
Marskdo poreče: ..Pokaj p a t a k a d r u ž b a ? bojo že drugi za to s ker beli, de se veri ino katolški cerkvi kaj žaliga ne zgodi. Bes, de so dozilaj svetli cesar skerbeli, ali dali so ljudem svobodo (frajostJ, jim pa tudi dolžnost izporočiii, naj sami skerbijo, de jim svoboda malopridnih ljudi ne bo škodvala. Saj se tudi otroci, kader odrasejo, na očeta ino mater ne smejo tako zanašati, kakor poprej, temuč se morajo sami čajmati ino nesreče varovati.
Zopet so, ki mislijo: Koga bi se pa bali: kaj bi nam mogel kdo vero vzeti, ali pa naše cerkve podreti? Katolška cerkev je na skalo zidana, ino peklenske vrata je ne bojo premogle. — Mesnica je, de bo katolška cerkev ostala do konca sveta : ali de jc iz naših krajev v druge dežele ne ereženo, jo imamo sami varovati, za n jeno čast, pravico ino oblast vsi katolčani združeni vstati kakor en mož. - Za njene izveličanske resnice so a poste I ni vse svoje popustili — so marterniki kri prelili: za pravice svete katolške cerkve so sker-bcli ino se potili vse svoje žive dni nar imenitneji ueiteli, njo so odarovali nar veči dobrotniki ljudstva: gorje nam, ako bi tiga »varovati ne za-mogli, kar so naši spredniki nam v prid ino izve-ličanjc toliko sto let ino pa tako lepo oskerbeli. Po prav ici hi nas kleli naši zarodniki že v černi zemlji pokopane. — Če hi še koliko časa terpelo. kakor je po enih krajih lansko leto bilo, ino ljudje tako divjali, v kratkim hi se ne svetel več kriz na visokih turnih, ne pelo več sveto v naših cerkvah. - - Ako sovražniki katolške cerkve deželsko vlado prekucnejo kakor svoje dni na Francozkim, hojo tudi duhovske pastirje iz naših krajev izgnali ino cerkvi vse premoženje vzeli, to je gotova.
Ali ho pa katolška vera še kdaj po tem med izdivjano ljudstvo prisvetila, ali še kdaj namestniki božji po naših lepih dolinah ino vinskih goricah v Bogu posvečenih belili cerkvah sveto mašo služili: to ni gotovo. Cerkev se lahko podere, pa pozidati jo je gorje: ino kar do lahko zgubimo, bomo težko najdli več: zatorej varujmo našo sveto vero ino mater katolško cerkev, kolikor nar več zamorenio!
Tožvati slabe čase po stari navadi ljudje dobro znajo, izdihvati, de so ljudje čedalje hujši, sli-simo marsikoga: pa vse te ino take tožbe so prazne, dokler roke križem deržimo, hudobi pa prosto med nami rasti damo, ino kaj ne rečemo, če ravno vidimo, kako sovražniki v streho katolške cerkve ogenj nosijo. Z tožvanjem ne poboljšamo sveta, ne sami sebe, marveč z djanjem. - Ko je C i r, mogočni Perzijanski kralj svoje vojšake učil, kako se imajo nositi, če hočejo zmagati, jim je djal: r V s a k i vas s e n o s i t a k o , kakor b i v s c 1 c n a njem stalo, i n o v a š a z m a g a bo gotov a". Naj se torej tudi nas noben na druge nc zanaša, ampak vsak gospodar ino gospodinja, vsak hlapec ino dekla, vsak katolški kristjan ino kristjana naj ravno tako misli ino stori po svojim stani, kolikor premore, ino hitro boljši bo svet. Kar pa ni eden kos, to zamoreta dva: kar eni soseski mogoče ni, cela katolška družba lahko stori. Združene moči so mogočne.
Kader v kaki sili še le sosed k sosedu gre,
eden to reče, drugi spet drugo pove, poslednjič pa nobeden ne ve, kaj je začeti: takim je lahko zamujeno. Debelo se jim škodozelniki smejajo, rekoč: Glejte jih bebce, kako se dajo lajhati! Naj si zdaj pomagajo, če so si kos!- Tako hi se radi tudi katolčanam nevcrci ino krivovcrci smejali, ki že zdaj v r(,ke ploskajo, rekoč: ..Tukaj le. prav nad nje!" Torej nas velika nevaršina vabi. ino «ila uči v družbo svetiga križa stopiti, terduo versto narediti, če hočemo vero zdravo, cerkev pravo, časno srečo ino zveličanje večno sebi ino svojim mlajšim lepo ohraniti. — V slednji katolški soseski bo saj kak pošten ino bogoshižin mož po volji ho/, ji. vnet za božjo čast ino izvcličanje duš. On se bo oglasil kakor starašina ali predsednik katolške družbe v svoji soseski. Naprosil ho gospod fajnioštra ali pa gospod kaplana . na j mu na tanjko nauk dajo. pa tudi pomorijo katolško družbo, kakor jo po drugih krajih imajo, vfeiiicliti, ali začeti. Bog ho srečo dal. Če je ravno v velikoterib krajih mnogo mitičnih ino merzlih kristjanov . kterim je za Turka ravno toliko mar kakor za papeža Pija, nekoliko dobrih duš bo le v vsaki srenji (ta ri), ki se bojo z veseljem združili ino si v roke *egli, se za božje kraljestvo serčno poskušati - sr ne sovražnikov naših bati. ne Balu sedajuiga sveta priklanjati, marveč se veseliti za Jezusa hiti za-sramovaiiim. Ino ee je le kakih pet moz. pa mladih fantov deset, kakih sedem pobožnih žen. pa enajst bogoljtihiiih deklet saj za molitev, ki »topijo v družbo svetiga križa, veselijo naj se! \e hojo se sami poskušali. ne sami ua hoji stali: po drugih krajih je tovaršev katolške družbe veliko ver. v nebesih pa neizrečeno veliko, ki nas hojo mogočno podperali, »le srečno premagamo, ino nam nihče prave vere ino večne krone ne vzame. Saj nam je Kristus, vsimogočni vojvoda lepo obljubo dal. rekoč: Ne boj se. majhna reda! ker je v a š i m u D e e t u d o p a d 1 o v a m dati k r a I j e »t v o (katolške vere ino večniga izvcličanja)-. laik. 12, 32. Bodi torej pozdravljen sveti kriz. ti veličastno znamujc katolške družbe ino premage naše! Pod tvoje baudcro hočemo stopiti, tebe se okleniti, ino narediti katolško družbo. V tim z na m nji bomo premagali.	Ljubomir.
Anton 3Iai*tin.
po usmiljenji božjim Lavantiuski škof. vse verne lepo pozdravim ino Vam pišem za svet postni
čas.
(Konco. i
Pa kaj bi Vam pravil, kako se po sveti godi; saj sami vidite in slišite, de ni kakor hi po keršansko imelo biti. Hajši Vam naj povem, kaj ima-
mo posebno v sedajnih časih storiti, de nas bo dober Bog vesel. pa tudi nti srečno ino veselo na tim sveti živeli. Potrebne so nam pred vsim tri reči:
I. Vsakdo naj v svoje lastno serce pogleda, kako kaj luč kcršanskiga življenja v njem gori: ali sveti naša luč tako ljudem, de vidijo naše dobre dela. ino hvalijo Očeta, kteri je v nebesih? — Večidel pa le preradi druge gledamo, njih izglede posnemamo, sami sebe pa pozabimo pregledati, ali je naše zadcržanje v resnici katolško? Hitro tudi ugledam«) pezder v očeh svojiga bližnjiga, bruna pa v svojim očesi ne vidimo. Taka spoznava je slaba: ino kdor sam sebe prav ne spozna, vsa njegova učenost nič ne velja, naj bi si vedel zvezde na nebi šteti, ino slišal na zemlji travo rasti. Iteviia dekla, ki svojo vest prav izpraša, se pred llogam bolj obnaša, kakor še tako imeniten posveten modrijan, kteri na vesti zaspan svojih grehov nc spozna.
Vsakteri naj narpoprej pred svojim pragam pomete, bodi si hlapec ali gospodar, naj si bo dekla ali gospodinja, potem še le v sosesko gre. Slabo za svojo hišo skerbi, kdor le čez druge tožuje, slabe čase in pa hudobne ljudi dolži, sam sebe pa ne vidi. Slabe čase in pa hudobne ljudi tožvati je lahko, ali popraviti jih je težko, clo nemogoče, ako sami per sebi ne začnemo: potem per svoji hiši. ino po tem še le per soseski. Pravi kristjani malo tožujejo, drugih clo ne dolžijo. ali veliko do-briga storijo ino boljšajo tako svet.
Premagajmo sami sebe, strahujmo svoje slabe želje, pokoučajmo hude navade, ako nas imajo v oblasti. ..kdor hoče za meno priti, kliče Jezus, naj sam sebe zataji. naj svoj križ zadene vsak dan, in hodi za mano**. Toliko v dobrini izhajaš, kolikor sam sebe premagaš**, pravi pobožen mož Tomaž Kempenzar. Pa kaj de je slaba naša premaga! Eniga premaga jeza, drugiga lenoba, eno gizdost (ofert), drugo nečistost, eniga vino. drugiga dnar: redek je med nami sam svoj gospodar. Ino dokler ves svet od svojbode (Trajosti) sluje,je če dalje več sužnih pregrehe. »Kdor pa greh dela, veli Jezus, on je sužcn greha**. Le kdor sam sebe premaga . on je sam svoj gospodar: ino več velja kakor vojvoda, kteri mesta premaguje.
Kavno v svetim postnim časi se vsak priden kristjan tiga zveličanskiga dela loti, ino se vadi sam sebe premagati, svoje slabe navade opustiti, ino svoje pregrešne počutkc zatreti. Sveta mati katolška cerkev postavi znamnje svetiga križa vernim kristjanam pred oči, ino kliče svoje otročiče se pod to handero terdno vojskovati zoper svoje lastno hudo poželjenjc ino zoper skušnjave sveta. Vojska je huda ino nevarna, zakaj nar huji sovražnike imamo d.»ma . v svojim lastnim serei. Nas v ti duhovski
vojski podpirati nam katolška cerkev trojno orožje podaja, molitvo, post ino miiošno (almožno), ktero nam posebno za svete postne dni priporoča. Molitev nam nebesa odpira, post nas po stermi stezi k nebesam podpira ino milošna nam v nebesih zaklade fšace) nabera, ki jih bomo vekomaj vživali. Smo bili dozdaj za molitvo mlačni, bodimo te dni pridni; smo dozdaj svojimu mesu preveč stregli ino dovolili, pritergajmo mu te svete dni ino se terdno postimo. Smo dozdaj premalo ino nevoljno dali vbo-gajme, bomo v tim svetim časi prav radi dajali, kolikor premoremo. Usmiljeni Jezus je naš vojvoda, mi njegovi vojšaki; oj naj bi le bili taki, de bi nas bil Jezus prav vesel. Kakor je premagal Izveličar naš pregreho, pekel in smert, tudi mi premagujmo svoje grešno poželjenjc, zapeljiv svet ino skušnjavo vsake hudobe: tako bomo z Jezusam častilo pre-mago obhajali ino imeli veselo veliko noč.
Zaupam, preljubi verni kristjani! de bojo dnevi svetiga posta dnevi izveličanja za Vas: ino zatorej Vam po dovoljenji svete matere katolške cerkve, ki svoje verne otroke po materno ljubi, tudi za lc-tošno leto post polajšati hočem, kar je prav ino za sedajne čase kristjanam potrebno, ter dovolim, de se meso je. razen tih nasočnih dni, namreč:
Mesojeja je prepovedana:
1. Vsak petek celiga leta.
Vse sabote štirdesetdanskiga posta.
•i. O kvaternih sredah ino sabotah.
4.	Na pepelnico in štiri poslednje dni velikiga tedna.
5.	V saboto pred Hinkoštmi: v četertik pred Petrovim : v torek pred veliko Gospojnico ali veliko Mašo: v sredo pred vsimi Svetini. V petek pred Divico Marijo v Adventi je brez tiga terdno zapovedan post: in v ponedeljik pred Božičam. Vse druge dni štirdesetdanskiga posta je meso jesti scer dopušeno, pa si pritergati zapovedano, ino le enkrat na dan do sitiga najesti razun nedel. v kterih ni posta.
V svetim adventniin časi je vsako sredo post, si pretergati. če ravno meso jemo: pritergati si moramo tudi vsak adventni petek.
Kdor v štirdesetdanskim posti meso je, se naj le enkrat mesa do sitiga naje. na večer pa le z meseno juho ali župo za dobro vzame ino pa kakih postnih jedi zravno zavžije. Kibe pa mesenino ob enim mešati ni dopušeno.
Kdorkoli o postnih dneh meseno vživa. ima vsak dan, pa tudi vsako saboto celiga leta, ako meso je, tri Očenaše, češene Marije ino eno apostolsko vero v čast terpljenja Jezusoviga prav pobožno moliti. Nar bolje bo. če vsa družina skupej pred jedjo ali po jedi to molitvo za mesojejo opravi.
de se ne pozabi. Gospodarjam ino gospodinjam se priporoči, de na to gledajo.
Pripušeno je rečene postne dni mesa jesti; kdor se pa eel posten čas ino vsako saboto mesa zderži, boljši stori: le zaničvati drugih ne sme, kteri se dopušenja poslužijo.
Bolnikam imajo po naročili zdravnikov spovedniki ino domači duhovni pravico mesojeje dovoliti. Kdor holehnih se pa mesa elo zdcržati ne more, naj dopušenje po svojim duhovskim pastirji od škofije izprosi.
Sveti post je dušno zdravilo, pa nas ozdravil ne bo, ako sc greha ne varjemo. Sveti post nam v nebesa pomaga, pa nas zveličal ne bo, ako pravično ne živimo. Kdor se pa celo ne posti, ino si vse dovoli, kar mu serce poželjuje, on na meso seje, in bo tudi od mesa pogubljenje žel. Kdor še pa verli tiga sveto katolško vero zastran posta zaničuje , on po hajdovsko dela: njemu sveta cerkev mati — pa tudi Bog oče ni. Ino de si je ravno po sveti v scdajnih časih groza takih ljudi: med Vami, zaupam, de nobeniga ne bo!
Preljubi! le poslušajte ino poglejte, kaj se po sveti godi. Veliko se greši, pa tudi Bog strašno greh tepe. Prevzetija iu nepokoršina se vzdigujete, ter bi rade vse obcrnile ino zaterle: Bog ji pa ponižuje z kervavo vojsko ino strašno kugo, ktere neusmiljeno ljudi morite. Veliko nedolžnih z krivičnimi terpi; ino ravno to nas uči, de naj tudi za druge skerhimo, de Bog per nas žaljen ne bo.
Predrage moje ovčice! sedajni časi so grozno nevarni: ino močno me za veliko Vas skcrbi. ..Kdor misli, de ves terdno stoji, naj se varje. dene padeu. Veliko kristjanov za posvetno dobroto sveto vero zaigra, veliko jih za časen dobiček dušo proda. Tudi za mnogiga Vas se bojim : za to Vas Bogu ino Marii priporočim. Hvaljen bodi Jezus Kristus zdaj ino vekomaj ! Amen.
Anton Martin,
Lavantinski škof.
Kratki premisliki
iz s. evangelija za če te rt o nedeljo v postu. (Jan. 6, 1—1 o.J
\aš Zveličar se je večkrat sam al' pa s svojimi učenci v samoto podal, de nani jc s svojim zgledam pokazal, kako dobro in potrebno jc za vsakiga človeka, dc večkrat v svojim življenji šun-der posvetnih skerbi za nekaj časa zapusti, in svoji duši potrebin pokoj v premišljevanje božjih reči dovoli. Pa tudi v samoti Jezus ni le sam za se, ampak le za zveličanje ljudi delal, in če seje tudi nekoliko umaknil, je bil vender vselej pripravljen pobožno množico, ktera je podučenja ali druge po-
moči pri njem iskala, ljubeznjivo in prijazno sprejeti. Tako pripoveduje sveti Janes, de se je Jezus enkrat o velikonočnim času umaknil množici čez galilejsko morje na hrib, kjer se je s svojimi učenci usedel. Pa knialo je prišla velika truma ljudi za njim, ker so pred vidili čudeže, ki jih jc nad bolniki delal. Xi jim bilo namreč ljubo, de se jim hoče umakniti, in žalostno so gledali za njim. ko je v čolnu odrinil in se unkraj jezera v samoto podal. Gledali so za njim, kar so oči peljale, in ker so iz njegoviga pota sodili, kje dc bo obstal, so seže hitro okoli jezera veliko ur daleč peš za njim podali. ,,Tako mogočno je sveto poželjcnje, tako močna ljubezen, de vse težave premaga-, pravi tukej sveti Krizostom.
Pač lep nauk nam daje ta pobožna množica posebno zdaj o svetim postnim času. Katolška cerkev je pač prav modro zvolila ta evangeli ravno proti sredi štirdesetdanskiga posta. Ali nas ne bo zgled ukaželjne množice učil, ob tem postnim času bolj skerbno za Jczusam hoditi, de bi ga najdli. Najdemo ga pa tam, kjer njegove nauke slišimo, najdemo ga na samotnim kraji, kjer nas s čudopol-nim kruliam živi, še bolj prcčiidnim kruham. kakor je bil tisti, ki ga je množici v samoti dal jesti , v presvetim Zakramentu in pri sveti mizi božji, ktero nam je njegova ljubezen pripravila. Hodimo toraj pridno k njegovim svetim naukam, hodimo radi in pobožno ga o»iskvat v svetim Zakramentu, in nasitvat svojo dušo pri njegovi božji mizi.
.,Iz mest", pravi sveti Matevž so prišli k njemu, in „peš~ so hodili. So zapustili veselo in mehkužno življenje , so tako rekoč pozabili navadne potrebe sladniga življenja, in so si rajši težave in trud naložili, so se odrekli nekoliko časa pripušeni jedi in dobro obloženi mizi, in so radovoljno liotli malo postradati. Ali mi o svetim času ne bomo saj nekoliko posneli teh pobožnih ljudi? Ali si mi ne bomo nikoli nobene pokore naložili, se nikoli nobeni radov oljni težavi podvergli?
Med tem , de je Jezus to veliko množico učil in njih bolnike ozdravljal, seje bil dan nagnil, in ukaželjni ljudje so med nebeškimi nauki pozabili na telesno jed misliti. Apostcljni, skerbni za te dobre ljudi, so Jezusa sami opomnili, dc naj jih spred se spusti, de si bodo šli jedila iskat. Ali Zveličar. ki je hotel aposteljne in poslušavce v djanji prepričati, de je res, kar je sam učil, rekoč: dišite nar pred božjiga kraljestva in njegove pravice, vse drugo vam bo priverženo :u je hotel čudež sturiti, in ljudem pokazati, kako Bog zamorc liste v telesnih potrebah obilno preskerbeti, kteri za zveličanje svoje duše zvesto skerbč. Bekcl je tedej apostelj-nam , de naj rečejo ljudem , ki jih je bilo okoli pel tavžent, v trumah po pedeset in po sto, kakor okoli
mize sesti. Kraj jc bil velika planina. v veliki noči z«: lepo s travo obrašena. Lepo je bilo vidili jedi potrebnih trum. ki so bili po veliki planjavi razdeljene. kakor grede na velikim vertu, pravi evangelist . ktere so gledale in čakale, kdo jim bo tukaj v >amoti toliko jesti prinesel, dc bi vsak saj kak gri/J jej prejel. A posteljne same je skerbelo, ki so rekli Jezusu: -Mladenčik je tukej. ki ima pet jeemenovib hlebov in dve ribici. ali kaj je to za toliko ljudi?~
..Jezus je vzel hlebe, je zahvalil (nebeškiga Očeta ) in jih je razdelil med tiste . ki so sedeli: ra\m» tako od rib. kolikor so hotli". V Jezusovi roki so se množili kruhi in ribe . aposteljni so jih delili vsnkimii laenimu posebej: vsi so jedli. pa ne le nekoliko. temuč kolikor jc kdo hotel. in vsi so liiii uasiteni. Ko so bili vsi nasiteni. jc rekel Jezus aposteljnain pobrati ostanke, ter so nabrali koseov dvanajst korh. to je toliko pletenih torb. kakorsne so takrat ljudje imeli navado pri sebi nositi. — To je bil zares velik cudez. iu ljudje so se vsi zavzeli nad njim. djali so: ..To je zares prerok, ki ima na svet priti".
Ta cudez Zvclicarjev jc lepa podoba še bolj imcnituiga čudeža, ki ga se zdaj med nami kristjani vedno ponavlja, ker posebno zdaj proti velikonočnim času brezštevilne trume svojih zvestih ovčic z nebeško jedjo živi. s svojim Mešam pase in s svojo resnjo kervijo napaja. (Via katolška cerkev, to je število vsih kristjanov na zemlji jc tista velika množica. ktera za svojim Z vel i ca rje in hodi, rjegove nauke posluša, iu preciidno nebeško jed od njega pričakuje . ktera njih duše živi in ohranujc za večno življenje. Kolikor škofij, kolikor zborov pravovernih kristjanov s svojim duhovnim pastirjem, toliko trum jedi potrebnih dus vidimo po celi zemlji. ktere iz rok Jezusovih namestnikov, kakor njegovih apo-stcljuov prejemajo, in svoje duše obilno nasitijo. Nobeden ne ostane lacin, zunaj tistiga kristjana, kteri si* svojimu Zvclicarju sani odteguje, in kakor zgubljena ovcica glasu svojiga pastirja ne posluša, od njega beži in mora na zadnje lakote poginiti.-Skcrbimo kristjanje. de bomo tudi mi s to množico zvesto za Jcztisam hodili. skcrbimo. de bo vsak izmed nas vredin o velikonočnim času častitljiv gost pri njegovi mizi biti.	Potočnik.
Sedajuji ol»«ir katolike cerkve.
Spi.-ul Valentin Sezun.
• I Ulje.»
XIII. Avstriansko cesarstvo.
6. lesko ali Penis k o kraljestvo.
Kaz c/t punt (trških fV/ioc. nora porzdiija katoske rcrc na Ceskim.
se tisti dan . ko je bii F riderik iz Prage vscl.
je Maksimilian z svojimi noter marširal. Veselili so se tega katolčani, krivoverce pa je jelo hudo skcibeti. kaj de bo z njimi. Tillv in veči del katolške armade je ostalo v Pragi, Maksimilian pa se je podal nazaj v svojo Bavarsko deželo. Veselo so ga sprejeli 20. Listopada 1620 njegovi podložni v Monaku, on pa. ves ponižin, se je podal, preden je v svojo liiso šel, v ce r k e v M a r i j e Device Boga zahvalit za srečo, ki jo je v vojski imel.
Tillv je v Pragi poglavitnim puntarjem svetoval. de naj beže: zastonj. Oni niso vbogali. Kar na enkrat jih je bilo 48 v ječo djanili, in po kratki sodbi njih 27 k smerti obsojenih. Dober Ferdinand II. se je zjokal, ko je imel toliko smertnih sodeh poterditi. Ali njegovi svetovavci so mu rekli: ..Či-.niu so postave, če se ne bojo spolnovale. Xaj cc-nsar premisli, v koliko nevarnost so bili puntarji .vso Avstrio postavili. koliko tavžent jih jc moglo „v vojski, ki so je bili ti puntarji napravili, nc-..dolzno kri preliti. Češki puntarji niso samo na Čcs-..kini razsajali, ampak noter do Dunaja prigrontcli, ..se z ogerskim puntarjem Bctlcnam (iaborjem zve-..zali. Ferdinandu elo češko kraljevo krono vzeli in ..jo kalvinskimu ptujcu (Frideriku) dali". Xa to je Ferdinand II. smertne sodbe podpisal, in 2i.lloz-nika 1621 je bilo v Pragi 24 plemenitnikov (med njimi pervi grof slik, ki so ga bili Saksonci izdali), z mečem ob g!-vo djanili. 3 pa (purgars-kiga stanii) obešeni. Druge so ječe. telesne kazni in zguha premoženja zadele.
Le z veliko zgubo si je bil Ferdinand pomoč zoper Friderika perdobil: Saksonam namreč je mogel pustiti Lužičansko, ogerskimu puntarju lletlc-nu, de ga je od Čehov saj nikoliko odvernil. je bil prepustil velik del Ogerskiga in bavarskimu Maksimilianti je bil dohodke zgornje Avstrije v zastavo dal. Pokrotenje punta je v eliko veljajo: Friderik je iz Brczlave sem Cehe šuntal. sc zanj vzdigniti: ogerskimu Betlenu je poročil, de naj nad Avstrio, Moravsko, Slezio. Štajersko in Koroško vdari in vse v pepel premeni: kalvinski pastorji so na Češkim čez katolško vero iu nje spoznovavce vsake sorte laži in opravljanje pridigvali, čez cesarja in njegov e svetvavce, kar so koli zamogli, liudiga govorili, une umorjene poglavitne puntarje kakor nedolžne marternike hvalili in povzdigvali, vse to je Ferdinandu II. kazalo, de na Češkim ne bo praviga miru, dokler bote tam luteranska in kal-vinska kriva vera. On je tedaj sklenil Ccsko nazaj h katolški veri perpeljati, za tiga voljo je v I. 1621 bilo pastorjem zapovedano iz dežele iti: kdor je oh katolških praznikih delal, med veliko mašo v keremo šel. ob postnih dneh mesne jedi jedel, ob nedel jah ne k božji službi šel. jc mogel v dnar-jili kazen plačati, ali je šel v ječo: kdor se jc zo-
per katolške duhovne vzdigval. je hil iz dežele iz-poden i:» je zgubil premoženje: kdor je zoper Boga. prečisto Mario Devieo, zoper Svetnike in cesarja govoril. je bil na telesu kaznovan ali je clo življenje zapadel. Pregnan veliki škof je peršel nazaj v Prago: ker je zmanjkovalo katolških duhovnov, jc bilo več minihov iz Poljskiga poklicanih, patri Jezuiti so bili peršli nazaj in so šole prevzeli. Po-vcrnilo se je bilo tako Cesko nazaj h katolški veri. kaeili IM).O(K) terdovratnežev pa je slo iz dežele, in so po Poljskim in med ogerskimi Slovaki svojo krivo vero sejali.
Vojska meti katolčani in krivoverci je zdaj še noter do 1. 164N od eniga kraja do druziga šumela, ali Cehi res spreobernjeni. so katolški veri iu svojimu cesarju zvesti ostali. Neizmerno veliko so ljudje v tako dolgi vojski terpeli: švedski maršal Bamier je bil I. 1640 z svojimi Luterani na Cesko perderl. Iz gole togote nad cesarjem in katolčani se je on obnašal, kakor komaj divji Rabili v Afriki. V eni noči je stalo po sto čeških vasi iu gradov v plemenu, ki jih jc Banncr bil požgali za-povedal. Adam Pfuhl. Bannerjev podgeneral se je hvalil, de je samo on čez osem sto čeških vasi v pepel premenil. Skusili so bili Cehi dovolj, kakšno tolažbo jim luteranstvo in njegovi apostclni. t. j. Svedje dajajo. Naslednja zgodba nar lepši od njih spreo-bernenja priča. Po tem ko so bili 14. Vclikotravna IG 18 luterški Svedje per kraji Ziismarshauscn katolško armado popolnama premagali, je bil njih general konigsmark z 5 regimenti konjikov in z 12.000 pešeov na Cesko vdarel, noter do Prage peršel in 5. Velikoserpana 164S ze en del praškiga mesta imenovan Kleinseite v last vzel. Tri dni so svedje tu ropali, vse vradnikc. niinihe in pleme-nitnikc za vjetc spoznali. iu se že perpravljali praškiga velikiga škofa in kardinala llaraha v Stok-holm kot jetnika odpeljati. Ali. ko jc 6. Velikoserpana 164S konigsmark hotel še drugi del Prage (unkraj Moldavc) v last vzeti, so se mestnjaiii z enim glasam zoper Švede vzdignili: ker niso imeli orožja, so kupili urno staro orožje od Judov, kramarjev in tergovcov z starino (taiidlerjev). ki so ga že pred 28 letini imeli, to de takrat za zimskiga kralja Friderika. Plcmcnitniki iu vradniki so stopili v hrambo . ravno tako tudi 200 mladih minihov in 900 študentov, ktere je Jezuit Jur Plaeki umno vodil. Svedje so žugali vse niinihe in študente pomoriti. ali ti se niso dali ostrašiti. Serčno so se oni bojevali za katolško vero iu za cesarja Ferdinanda lil., kar se je izvedlo iz Oznabruka. de je mir storjen 24. Kozoperska I64S. Tako je bila tedaj •JOlctna vojska per Pragi končana . kakor je bila začeta. Perčeli so jo bili krivo verni, končali pa pravoverni katolški Cehi.
) Kar je tu reeeniga ml bojevanja Ferdinanda II. z takrat puntar.skimi Cehi. in od Ferdiiiando\iga per-
V I. iS4H. ko seje skorej po vsi Evropi vee ali manj ropotanje godilo, jc tudi na Ceskim v Pragi šum hil vstal. Imeli so tu Slovani iz množili dežel shod. bilo je pa tudi dosti nepokojniga duha tam: tako se je bilo perčelo zopervanje proti deželni ob-
zadevanja od Protestantov na Ceskim zatirano katolško cerkev zopet povzdigniti. sc dobi obširniši \ bukvah. ki ho jih slavni zgodovinarji llollinger. Wiedemaun. Alcoa:, lifrorer itd. pisali. Tini mo/.eiu smemo verjeti. Naj meri torej kdo te tukaj popisane pergodbe po sostavku Praških novin. ki sc je o božiči 1848 v slovenskim jeziku pod naslovam Ferdinand II. iu Ferdinand I. bral. iu najditi b<» mogel, dc ta sostavek ni bil druziga kakor gerd«» pokvarjenje zgodbe, po kterim se z besedo narodnost sedanje rogovileuje demokratov lepšati in pri-prostiin katolška cerkev kakor tiransivo perstuditi ise. — Tudi v Ljubljanskih nem>kih novicah od 15. Svečana ( Politischcs Blati \r. 4») se prederzue neki Ih Hemeler takole blesti: »Plemeni II ti so \ i ga nauka ..so vdarli divje čez glave prijatlov teme in so obe-..tali svet očistili od ž lin d.'e presoj. \e»reeua bii\a ..per Vlcli gori jc ta svetov ogenj, ki je toliko obe-rtal. s silo udiišilu — \ender >e tli pod pcpelam ..kaka i>kra tiga deleč razsvitljujoeiga ognja. »hI ..kteriga je Ferdinand II. misiil . de ga je pogasil", kaj je lliisov nauk bil iu storil . smo vidili v „Zg. Danici** od 8. Svečana t. I. Njegovi nasprotniki ^o bili katolčani, te imenuje tedaj Ur. Dcmctcr pri-jatlc teme, iu njih vero žlindro presoj. — Kaj je bil vzrok bitve per lleli gori. in kako ?.o bile v n jej krivica, k r i v o v c r a iu p u n t a n j c zoper pobo/.niga iu od sovražnikov katoUkc vere >e dauašeu dan opravljaniga ccsarja Ferdinanda II premagane, je pokazal zgorejnji popis t*; bil ve. Iu to bitvo. ktera mora sleheriiiga katolčana k h\a-lc/.no>ti do lloga. kteri se je bil listikrat tako vidno za svojo cerkev potegnil, buditi . milova Ur. Deme-ter kot nesrečno! Zares, če bo tako iiaprcj *!•». ee bojo brezvestni piMini lako zgodbe po s\ojihdo-mi>ljavali pačili iu z svojimi lažmi in z svojim blodenjem bravce svojih soslavkov sleparili; polici ne bo uie čudniga . če bo černo za belo iu belo za černo. resnica za la/. iu laž za resnico očiuto spo-znano. Katolika cerkev mora po takim l)eiiielro\im bledemu iz sveta pregnana biti. ker ona je ..žlindra'*. njene resnice so presoje i Vortirlheile I iu nje udje so „prijatli teme Ker je na^. Zvcliear -am pi-reetnik katolške cerkve (Mat. 11». 1S». hudi« kakor sejavcc ljulke ( Mat. IS. 21) pa zmot iu pa-čenja v veri po nauku sv. krizostoma. in ker g Demeler llusovc zmote hvali in kakor razsvitljujot oginj povzdiguje, katolško cerkev, njene rcsisiec iu ude pa z rtcmo, presojami iu prijatli teme" pita: tako mora njemu tudi sam belccbub več veljati kakor J. K.!! -— Slovenci smo. povzdiga slotaiisita nas veseli, ali ta po tacili lažnji\ih iu katolški veri sovražnih sostavkih, kakor jc De«i etrov in un i>. Prazkih novin 25. Grudna p. I. tukaj po slovensko natisnjen, ue more nobeniga pospeha dohiti. in Ho«; naj obvaruje verne Slovane pred takimi lažnjivoni pisutti. kteri mu več škodjejo. kakor vsi nemsku-tarji. — De še iskre llusoviga ognja tle. je res; Dcmetrov sostavk . podoba llusa in Ziškala v sobi slovanske lipe v Pragi, gibanje čeških bratov iu frajmavrarjev v Pragi v tim letu so nam priča le babeNke zmešnjave!
lasti; poljni maršal knez Alfred Vindišgrec je iskal tisto v pervo z besedo pokojiti. Ali namest de bi ga bili v bo ga 1 i, je eden iz ulic ustrelil njegovo /.eno Mario Eleonoro rojeno knežinjo švarcenberg in sestro Salcburškiga veliga škofa . ki je per oknu bila; C dni (od 12. do 17. Rožnika lH4Hjje ter-pelo bojevanje po Praških ulicah. Vindišgrec je bil tako srcccn Praškimu puiitu konc storiti: ljudje so spoznali svojo krivico . in tako je bilo Vindišgrecu konc Kozopcrska mogoče iz Prage proti Dunaju iti in tam znano strašno brczposiavnost zatreti.
Zdaj imajo tebi v Pragi družbo, slovansko Lipo. v starim konviktu jc soba njih snidenja; II u s i u Ziška. zgorej imenovana puntarja zoper katolško cerkev in cesarja Sigismunda, kterih spomin jc vsakimu pravimu kristjanu groza, imata čast, de sir nju podobe v ti sobi postavljene! Taki patroni slovanski Lipi ne morejo nobene časti per-liesti.	(Dalje sledi.;
Cerkvene novice*
V četertik K t. ni. smo zvedili novice za cclo Avstrijausko cesarstvo in posebno za katolško cerkev vesele in imenitne. Po razglasu od 4. t. m. so namreč presvitli cesar Franc Jožef I. sklenili za vesoljnost deržave svojim ljudstvam tiste pravice, svobode in politiške ustave iz lastne volje in iz lastne cesarske oblasti dodeliti, ktere so \jili stric in spred-njik cesar Ferdinand L in Oni sami jim obljubili, in ktere so Oni sami po svoji nar boljši vednosti in vesti za nar bolj veličavne in pomožne za blagor Avstrije spoznali. Oznanili so tedej ta dan ustavno pismo za edino in nerazdeljivo avstrijansko cesarstvo, sklenili so s tem deržavni zbor v Kromeriži, ga razpustili in ukazali, de se poslanci po naznanjenji tega sklepa razidejo. — >led tem, ko je deržavni zbor po dolgih govorih komej 14 paragrafov ustavnih pravic dokončal, so presvitli cesar in Njih sve-tovavci tiho in z enim sercam skupej sedeli in se posvetovali ter delo dopernesli, ktero bo njih imena častilo in slavilo, dokler bo ena in nerazdeljena Avstrija stala. — Tudi katolška cerkev bo 4. Sušca 1. 1849 z veseljem in serčno zahvalo imenovala, dokler bo čutilo svobode v njenih udih živelo, in zavest visokiga poklica v njenih persih ne ugasne. Kar od deržavniga zbora doseči upati ni mogla, ji je zdej dovoljeno po veliki cesarjevi besedi, namreč svoboda in sam ost al n ost. Serce se nam je radosti treslo , in v neizrekljivih čutilih veselja in hvaležnosti so sc nam persi vzdigovale, ko smo slišali brati besede, ki svobodo in samostalnost cerkve izrečejo in zagotovijo. Sedeli so scer tudi v deržavnim zboru možje, kteri so umno in serčno in pravično kakor zvesti in svobodoljubni sinovi katolške cerkve za njene prav ice se potegovali. Posebno Ti-rolc Hasclvantcr. pobožni škof iz Prcemisla, du-liovski svetov av c Saskievvič in imenovani Dr. Helfert zaslužijo od vsakiga katolčana s spoštovanjem biti. Nar boljši je bilo gotovo to, kar je Hasclvantcr v cerkvenih zadevah svet val. Tode lože bi šel vel-bljud (kamela) skoz šivankino uho, kakor de bi bil deržavni zbor ta svet s svojim sklepam poter-dil. Deržav ni zbor, kakor jc sklep od 6. t. m. razodel. je imel za cerkev le verige in scer ne zlate
ampak železne pripravljene. Po sladnostnih željah večine poslancov bi bila cerkev imela zadušena biti, ali od notranjih razpertij ali od unanjiga stiskanja. Tedej večna hvala cesarju in ministram, ker so dovolili in zagotovili cerkvi, kar so častiti škofje s svojo duhovšino in vsi zvesti katolčani želeli. Bog bo svoj blagodar v obilni meri na Avstrijo izlil, ker njeni mogočni in modri vladarji nikakor ne kratijo , temuč z vso resničnostjo blaziga serca spoštujejo nepremcnljive pravice njegove čiste neveste katolške cerkve, iz ktere nar veči časna in vsa večna sreča izvira. — Glejte na Belgijo, majhno kraljestvo; vse okrog se maja iz razdera: Belgija pa v lepim miru živ i, in v živa dari, ktere ji sv obodna dežela v obilnosti podaje. Od kod ta osre-čavni mir ? Od tod, dc deržavno vladarstvo svobodo in samostolnost cerkv e spoštuje, in torej cerkev vse svoje zveličavne moči prosto razodeti in razv iti zamore. — Slovenci! zaupajte svojimu nila-dimu cesarju, kteri vas hoče v resnici osrečiti, ker sreče za svoje podložne ne le samo v omahljivi in zmotljivi človeški umetnosti, temuč tudi posebno v Bogu iše, ki je vir vse blagosti. Ne dajte se preslepiti od šuntarjev, kteri vas bodo tudi zdej zalezovali in slepili: ne verjemite jim, ako vam zlate čase obetajo, cesarja pa in njegove ministre vam grajajo; volkovi so v ovčji obleki, kterim na vaši sreči ni prav nič ležeče, sami sebe lc povzdigniti želijo — in gorje vam, ako bi leti enkrat oblast čez vas dobili. Gorje vam, ko bi taki ljudje čez vas gospodarili; pač težak bi bil jarm, ki bi vam ga naložili. Molimo z zedinjenimi serci, de se knialo mir v vsili deželah Avstrijanskiga cesarstva uterdi in oprostene ljudstva vživajo toliko sreče, kolikor je Adamovi otroci dovzeti zamorejo. Polno blagost pa zastonj perčakujemo, dokler se na tem svetu pod postavo greha znajdemo.
G a e t a. Resnično je, de so papež Pij IX. Avstrijanskiga cesarja, Francozko republiko, Špansko kraljico in Neapolitanskiga kralja zoper Ilimske puntarje na pomoč poklicali, de bi Jim pomagali kervavi punt zatreti in spet vladarstvo Rimske deržave prevzeti. Ne dvomimo tudi, de bodo leti z veseljem želje svetiga Očeta spolnili, ker je vsim na tem veliko ležeče, dc papež svoje samostalno dc-želsko gospostvo ohrani. Sej je naš svitli cesar z papežem v nar lepši prijatelski zvezi, ker le geril nesramin lažnjivec zamore še zdej terditi, de bi bil papež vlani vojsko zoper našiga cesarja pridigval. Rimski puntarji tudi že čutijo, de se bliža konec njih veličastva: zato išejo zdej, kar je nar več mogoče, od bogatih deržavljanov dnarjev s silo skupej spraviti, de bodo ob svojim času, vender s kakimi tavženti preskerbljeni, pobegnili.
Iskra.
Enako se enači.
Rongc, novi nejeveric, je svoje nejeversko opravilo na Dunaji imel v plesišu, v Gradcu v konjarišu. — Prav permerno njemu, in njegovi veri, in njegovim vercam.
Potrebin popravek.
V zgodbah k a t. cerkve je v 5. in 9. listu na več krajih brati Judeja namesti Indija.
\atiskar Jozcf Blaznih v Ljubljani.