IZ NAŠIH KOMUN s posvetovanja prosvetnih delavcev občine Laško Novo nagrajevanje Pred nedavn^n je bilo v Rimskih Toplicah zborovanje prosvetnih de­ lavcev laške občine, ki s.o m.it pri­ sostvovali tudi predsedaik Občifiske- ga ljudskega odbcra Stane Brino­ vec, sekretar Občinskega odbora So­ cialistične zveze Miha Prosen in prosvetni svetovalec Okrajnega ljudskega odbora Mirko Koželj. Zbo­ rovanje je bilo sklicano z namenom da se tudi prosvetni delavci sezna­ nijo s petletnim perspektivnim pla­ nom razvoja gospodarstva občine Laško. Z glavnimi smernicami perspektiv­ nega plana je udeležence seznanil predsednik občine Stane Biinovec ki. je delj časa govoril predvsem o nadaljnjem razvoju industrije, obrti kmetijstva in krepitvi komunalne dejavnosti v občini. Nato je govoril o razvoju šolstva, p'osvete in kul­ ture in pri tem poudaril, da se bo­ do že v letošnjem letu povečala fi­ nančna sredstva, ki so namenjena za potrebe šol. Ustanovili bodo druž­ beni sklad za šolstvo, v katerega se bodo stekala tista sredstva občinske­ ga proračuna, ki so namenjena za šole, in obvezni prispevki gospodar­ skih organizacij. Računajo, da se bodo letos sredstva za šole pove­ čala za 17 milijonov dinarjev. Na posvetovanju je tovarišica Zdenka Goric, ki se je kot gost ude­ ležila petega kongresa Socialistič­ ne zveze Slovenije, govorila o svo­ jih vtisih s kongresa in predvsem poudarila vprašanja šolske reforme, izobraževanje odraslih in sodelova­ nje prosvetnih delavcev v družbe­ nem življenju. Izredno živahno so razpravljali o novem plačilnem sistemu. Prosvet­ nim delavcem, ki danes vlagajo vse svoje moči in znanje za čim boljši učni uspeh, je dosedanji plačni si­ stem onemogočal, da bi bili nagra­ jeni po svojem prizadevanju. Zato so se za novega, ki bo njihovo delo bolje stimuliral, na posvetovanju zelo ogreli. Pokazalo pa se je, da so med prosvetnimi delavci v laški občini tudi taki, ki bi se od sedanje­ ga plačnega sistema ne ločili radi, ker jim omogoča »ustaljene prejem­ ke«. Ker bo novi sistem nagraje­ vanja upošteval delo, trud, požrtvo­ valnost in uspehe, ni težko najti raz­ logov, zaradi katerih se nekateri ogrevajo za starega. Krajevni praznik Šentjurja 2e mnogo let praznujejo Sentjur- čani 18. marec kot krajevni praz­ nik v spomin na junaški odpor bor­ cev v bojih na Resevni, ko je padla tudi m.lada Cvetka .lerjnova. Tako so praznovali tudi letos. Na večer pred praznikom so se Sentjurčani vključili v povorko, ki je šla od postaje do spomenika pad­ lim borcem in žrtvam fašizma. V pozdravnem spominskem govoru je predsednik krajevnega odbora ZB tov. Rauter-2ani spomnil na obdob­ je okupacije, predvsem pa na dogod­ ke, ki so vzrok tega praznovanja nato pa je orisal razvoj Šentjurja po vojni. Poleg dosedanjih uspehov in napredka gospodarske in druge dejavnosti v tem kraju, je spregovo­ ril tudi o nalogah, ki jih narekuje nadaljnji razvoj Šentjurja. Nato je pevski zbor zapel več na­ rodnih in borbenih pesmi, vmes pa so se zvrstili recitatorji. Na šport­ nem prostoru za zadružnim domom 30 se kasneje zbrali mladinci in mla­ dinke, bivši borci, člani strelskih družin in drugi k veselemu kreso- vanju. Ko se je že vse zdelo, da je prišla v deželo pomlad, pa nas je v ne­ deljo čisto brez napovedi obiskal sneg. Cez dan, dva je sicer izginil, tcda navzlic temu je zapustil nekaj škode tako na prvih cvetovih sadnega drevja, kot tudi na telefonskih napeljavah Nenavadni ubežniki Dva ali trije so bili. Ved^ili in ob­ lačili so v podjetju, ki se še ni raz­ mahnilo preveč na široko, kot se tu­ di druga podjetja po obsotehkih koncih niso, razen steklarne, seveda. Razumljivo, da dohodki n'so bili najbolj zavidljivi. Utesnjenost se je zato poznala tudi p^i osebnih pre­ jemkih. Posamezniki v kolektivu so čestokrat pogodrnjali, namigovali toda glasneje niso nastopili. »Le počakajte! Ko bomo imeli sin­ dikalni zbo", bomo povedali svoje!« je obetal dolgi Franček. Da, sindi­ kalni zbor; tega so pričakovali sko­ raj vsi p^av nestrpno, ta bo odloči­ len. »Veš, pojutrišnjem bo Usti prekle- mani sestanek,« je kislo pripomnil direktor svoji »desni roki«. »Nič mi ne diši! Kakšno gobezdalo U s pre­ dolgim jezikom lahko vse pokva-i.« »Čakaj! Poročilo o p-oizvodnji kratko pripraviva,« se .je n^ekanjeno nasmehnila desna raka. »fajnica naj napiše vabila; sestaviti pomagajva dnevni red...« »Seveda! In kaj nam naj to po­ maga? Prav ljubi se mi odgovarjati na vprašanja in pr'pombe, ki bodo letele na nas?« »Saj jih ne bova slišala!« se je zasmejala »desna roka«. Direktor se je namuznil, poirapljal »desno roko« po ramenu in skoraj vzliičeno vzkliknil: »Imenitno! Seveda!« Sindikalni občni zbor! Prostor je že napolnjen. V z-aku je nekaj vro­ čičnega. Ljudje nergajo, vodilni pa tekajo okrog mize. Predsednik sin­ dikata se je prijel za glavo in ner­ vozno dopoveduje nekaj zastopniku občinskega sindikalnega^ sveta. »Dnevnega reda nimam! Včeraj smo ga sestavili, danes pa ga ni! D'rek­ tor sam ga je pisal, zdaj ga pa še ni! »Cas hiti, minute so odmerile že najmanj pol ure. »Ni ju!« je p^-isopihal dolgi Fran­ ček. »Vidiš, ni ju!« je krepko po- ud^-il. »Baje sta morala nujno služ­ beno v Ljubljano! Pa oba, veš, v Ljubljano!« »In dnevni red!« je skoraj zavpil sindikalni predsednik. »S seboj ga je odnesel, v žepu ga je odnesel, di­ rektor!« Na hitro roko so setavili dnevni red. Od nekod so prinesli poročilo ki ga je direktor slučajno le pustil. Da vidite, kako razgiban sestanek je to bil. Morda še nikoli ne tako ko to pot, ko sta direktor in njego­ va »desna roka«, pa morda še nek­ do, izostali od zborovanja. »Ja, rep sta stisnila med noge, ko sta vedela, da jim bomo danes po­ vedali svoje!« se je ujezil Franček »Delamo po učinku In delali bomo kolikor bomo hoteli. Zdaj me nihče ne bo podil ob dveh z delovnega mesta, če jaz nočem.« je pritegnit Miha. »Tu bi morala biti, da bi se jasno pomenili o vseh stvareh. Ml smo podjetje,« je vpil nekdo. »Pa še komunista sta,« je pridal nekdo ostro. Občinski se je nasmelmil: »Ko bi vsaj solidarnostno brzojavko po­ slala«. Brenčalo je, kot bi razdražil srše­ novo gnezdo. Ojej, to bo vodilnima huda predla, ko se vrneta! Sindikalni zbor je minil. V pod­ jetju teče delo po starem naprej. Razgreta kri se je baje že pomirila »Ti, si slišal,« je šepnila Mlca sta­ remu Korenčku, »dolgi Franček si bo baje moral drugje poiskati za­ poslitve. Predolg jezik je zadnjič Imel; staremu se je zameril.« Pa tu­ di to ni res! Mlca je samo čenčala In napihovala, saj nismo več v sta­ rih »zlatih« časih, da bi kar tako metali ljudi na cesto. Prav nič se ni zgodilo, veste, prav nič! Huda ura je mimo in danes teče pmlj^tje v svojem tempu naprej kot poprej. Toda vedri se, vedri! Nenavadni ubežniki so pa spet doma. s O pismonošah Precej časa je že od tega, ko sem v Podčetrtku prosil pismonošo za poštno položnico, da bi plačal »Celj­ ski tednik«. Pismonoša se mi je opravičil, češ, da je položnice po­ zabil doma, in se ponudil, da naj mu kar izročim denar, da ga bo dru­ gi, dan odposlal v Celje. Dal sem mu denar in obljubil mi je, da mi bo prinesel potrdilo. Cez nekaj dni se je oglasil pri meni in povedal, da je potrdilo »po­ zabil« in tako ga je »pozabljal« precej časa. Potem sem zvedel, da se je časopis podražil, pa sem pismonoši rekel, da mu dam še tri sto dinarjev in da naj potem vse skupaj odpošlje, če še denarja, ki Zagonetna smrt Pred dnevi so delavci v gozdu pri naselju Zamalč našli žensko truplo. Komisija je ocenila, da je smrt na­ stopila že pred več tedni. O tem, kdo bi naj bila ta ženska, so poizvedovali po vsej Sloveniji, vendar je nihče ni mogel identifici­ rati. Neznanko so pokopali na po­ kopališču v Laškem. Neznankino truplo je povzročilo mnogo govoric. Nekateri so menili, da je umrla nasilne smrti, zdravni­ ška komisija pa to mnenje zavrača, ker ni našla nobenih znakov, ki bi potrjevali nasilno smrt. T. K. Za Kozjansko je dobro? Zares je avtobus, ki dnevno vozi iz Celja v Kozje preko Buč in obratno, že muzejske vrednosti. Staro ropotalo pretrese potnike, ki nimajo druge izbire, do mozga. Ljudje s Kozjanskega, ki skoraj vsak dan nabito napolnijo avtobus, bi želeli, da bi se lahko vozili v do­ stojnem in udobnejšem vozilu. Pred kratkim je potnik potožil za­ radi tega, pa ga je v Celju nekdo smeje zavrnil: »Za Kozjansko je do­ bro!« Menite, da res? Ljudje so po­ trpežljivi, zadovoljni pa ne. Močno je v zmoti tisti, ki meni, da je za ljudi, ki žive v odmaknjenih krajih kjer so se med.prvimi odločno uprli okupatorju, vse, tudi slabo, dobro! Danes slabo za nikogar več ne sme biti dobro. sem mu ga pred časom dal, ni od­ poslal. Razjezil se je, ker sem si upal podvomiti vanj. Nekaj dni kas­ neje mi je res prinesel potrdilo, to­ da datum na njem je potrdil, da ga je oddal šele dobre tri tedne po ti­ stem, ko sem mu denar izročil. Nenadna smrt Pred dnevi se je pripetil v Pivo­ varni v Laškem nenavaden dogodek. Kot vsak dan, je tudi tokrat prišel elektrovarilec Ferdo Mihalič v do­ poldansko izmeno in se lotil svojega posla. Med delom mu je postalo sla­ bo in zdravnik, ki je kmalu prihitel k njemu, je lahko ugotovil le še ne­ nadno smrt zaradi možganske kapi. Nova aktiva Na zadnji seji Občinskega komi­ teja Zveze komunistov Mozirje so največ govorili o pripravah na letne konference osnovnih organizacij Zveze komunistov, ki bi naj bile te dni. Na teh konefrencah bodo izvo­ lili tudi delegate za Občinsko kon­ ferenco Zveze komunistov, ki bi naj bila 22. aprila v Mozirju. Na seji so razpravljali še o novih aktivih Zveze komunistov in skle­ nili, da bi ju ustanovili pri Kme­ tijski zadrugi Mozirje in za pripad­ nike Ljudske milice. R. Z PREDAVANJA ZA TRGOVCE IN OBRTNIKE Delavska univerza v Mozirju je pred kratkim organizirala v sodelo­ vanju z okrajno trgovinsko in obrt­ no zbornico ciklus strokovnih pre­ davanj za vse trgovske delavce in obrtnike z območja mozirske občine. Predavanja so bila v treh krajih v občini in to v Mozirju, Ljubnem ob Savinji in Gornjem gradu. Tečajni­ ki so se zanimali predvsem za aktu­ alne družbene in gospodarske pro­ bleme. Predavanj se je udeležilo pre­ cej trgovcev, manj pa privatnih obrt­ nikov. Na številnih predavanjih, ki bodo še do polovice aprila, bodo slu­ šatelje seznanili z organizacijo in pristojnostmi organov samouprav­ ljanja, nagrajevanju po delovnem učinku, o pravilih, pravilnikih in po­ slovnikih podjetij itd. Trinajst nesreč v štirih dneli 1 MRTEV, 12 POŠKODOVANIH TER 1,000.000 DINARJEV MATERIALNE ŠKODE Pri prometnih nesrečah so bili po­ škodovani trije otroci, in sicer dva v nesrečah s konjsko vprego, tretji pa pri trčenju v avtomobil s kole­ som. V Arji vasi je II-letna kolesarka Frančiška Kralj zapeljala z desne strani ceste na levo in tako prišla pred avtomobil, ki jo je prehiteval. Pri padcu in trčenju je dobila pre­ tres možganov. V celjsko bolnišnico so pripeljali Karla Omahneta, starega 16 let, ki je dobil pretres možganov. Povedal je, da ga je zadel neznani osebni avtomobil. Dne 16. marca se je v Brezi nad Laškim dogodila težja nesreča. Ob cesti se je igrala Večja skupina otrok. Iz skupine je skočil Branko Sevšek, star 12 let in padel pod vprego, ki je prav tedaj vozila mi­ mo. Konj je teže poškodoval otroka, po tudi voz je peljal preko njega. Otrok je dobil težke telesne poškod­ be. Na križišču Vodnikove in Gleda­ liške ulice sta trčila motorist Rajh iz Celja in osebni avtomobil, ki ga je opravljal Edi Meglic iz Zreč. Do nesreče je prišlo zaradi neupošteva­ nja prednosti v križišču. Istega dne se je v Rogaški Sla­ tini dogodila nesreča, ko je kolesar Vehovar Rudi pripeljal iz stranske ceste ter zapeljal pod osebni avto­ mobil H 20966. Pri trčenju je na­ stala večja materialna škoda na avtomobilu. Na dvorišču Kmetijske šole v Šentjurju je prišlo do nezgode, ko sta se splašila konja in potegnila pod seboj delavca Franca Juga. Pri tem pa je tudi valjar teže poškodo­ val delavca, ki je dobil težke telesne poškodbe. 18. marca se je dogodila smrtna nesreča na cesti I. reda Žalec—Šem­ peter. Kolesar Franc Grofelnik se je vračal proti Žalcu in vozil po levi strani ceste. Bil je namreč vinjen. Proti Ljubljani je tedaj vozil voznik osebnega avtomobila Stane Viršek V temi je prepozno opazil kolesarja in je trčil vanj. Pri nesreči ni do­ bil resnejših poškodb, že naslednji dan pa je nastopila smrt zaradi no­ tranjih krvavitev. V Šoštanju je mopedist Ferdo Bri- tovšek vozil po sredini ceste. Na­ sproti je pripeljal motorist Anton Hliš. Pri srečavanju sta trčila, pri trčenju si je motorist zlomil ključ­ nico. Materialna škoda znaša okoli 15.000 dinarjev. V Loki pri Zusmu je voznik vpre­ ge Jože Lojen povozil 12-letnega Marka Pilka. K sreči je otrok dobil le lažje telesne poškodbe. Pred zdraviliščem v Laškem je trčil osebni avtomobil, ki je prehite­ val avtobus na postajališču v drug avtomobil, ki je pripeljal iz dvori­ šča zdravilišča. Komisija je ocenila škodo na 300.000 dinarjev. Telesnih poškodb ni bilo. Na Vranskem je zaradi ostrega zaviranja na zasneženi cesti zaneslo avtomobil S 25821, ki ga je vozil Franc Godec iz Maribora. Iz na­ sprotne smeri je pripeljal drugi osebni avto, ki se je zaletel v stoje­ či avto. Voznik ni mogel vozila ustaviti in je pri trčenju nastala škoda za 500.000 dinarjev. Dva pot­ nika sta bila laže poškodovana. V Dobrteši vasi je voznik oseb­ nega avtomobila Jože Plevnik Iz Ljubljane podrl pešca Franca Ko­ vača iz Zagorja, ki je dobil lažje poškodbe na glavi. Podobna nesreča se je pripetila v Tepanju na cesti I. reda, ko je voznik osebnega, avtomobila Vojko Rajšter iz Maribora podrl pešca Iva­ na Crešnarja, ki je šel proti domu Pri trčenju je pešec z glavo razbil vetrobransko steklo na vozilu. Pe­ šec ni hodil ob desni strani in je bil menda vinjen. Promet se je v zadnjem času na naših cestah močno razgibal. Prav to obdobje je najbolj nevarno, ker vsi uporabniki cest še niso dor.nsli sodobnemu hitremu prometu, ker ni­ so še vsi dovolj prometno vzgojeni. Novi promet zahteva tudi novega človeka, ki je vzgojen za tak pro­ met. Zato je nujno, da obvlada pro­ metne predpise in da se po njih rav­ na. Poleg tega mora biti skrajno previden, čuječ, duševno zbran in pozoren na vse, kar se dogaja na cesti. Le tako se lahko izogne vsem nevarnostim, ki ga lahko dolete. Ce bi bilo tako, ne bi ... y počastitev jubilejnega leta Pri občinskem odboru Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev v Mozirju sta začeli delovati dve ko­ misiji — za strokovni pouk in za osebna vprašanja. Obe komisiji bo­ sta imeli velike naloge, saj bo gle­ de strokovnega pouka še vedno tre­ ba marsikaj napraviti. Ugotovili so sicer, da so strokovna predavanja, ki jih pripravljajo enkrat na mesec, kvalitetna, da pa bi bilo prav, če bi nekatere teme poleg teoretične plati obravnavali tudi praktično. Prav ta­ ko so že sklenili, da bodo vključili v program še tri teme s področja •našega političnega dogajanja in da bodo v aprilu po vseh pododborih izvedli patrolne pohode, v katere bo­ do vključili najvažnejše elemente to­ pografije, streljanje in reševanje taktičnih nalog. V počastitev 20. obletnice vstaje Jugoslovanskih narodov bo združe­ nje rezervnih oficirjev in podoficir-. jev pripravilo po šolah in odredih predvojaške vzgoje predavanja o dogodkih iz narodnoosvobodilne borbe, na osrednji občinski proslavi, ki bo 4. julija v Gornjem gradu pa bodo izvedli improviziran napad na Gornji grad. Tudi akademije ob 22. decembru — Dnevu JLA bodo posvečene 20. obletnici revolucije, zato bodo tembolj svečane. Z LETNE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV TOVARNE »KONUS« V KONJICAH Vso sicrb organom samoupravl[cn[a Ob koncu prejšnjega tedna so čla­ ni Zveze komunistov v tovarni usnja »KONUS« v Slov. Konjicah pregle­ dali svoje delo v preteklem letu. Po­ ročila in razprava so pokazali, da so nekateri sicer bili aktivni na vseh področjih dela v podjetju in tudi v občini, da pa bo kljub temu treba v bodoče predvsem skrbeti za to da bodo aktivni vsi člani Zveze ko­ munistov. Na konferenci so ugoto­ vili, da so v lanskem letu kljub po­ manjkanju osnovnih surovin dosegli letni plan s 101%, kar je za okoli 16% več kot v letu poprej. Seveda je to tudi rezultat novih oblik nagra­ jevanja, ki so jih uvedli v lanskem letu. Komunisti so v razpravi govorili tudi o organih delavskega uprav­ ljanja, ki so svoje naloge sicer uspešno izvajali, vendar pa bodo njihovi člani v bodoče morali več razpravljati z volivci o konkretnih nalogah, hkrati pa jim tolmačiti raz­ ne sklepe in ukrepe, ki jih ti organi sprejemajo. Da bi svoje naloge laže izvajali, naj bi z raznimi seminarji, tečaji in drugimi oblikami omogočili vsem, da se bodo podrobneje sezna­ nili z gospodarskimi in drugimi na­ logami, ki jih sprejemajo in o kate­ rih odločajo na svojih sejah. Mlajši komunisti so predvsem opozorili na delo mladinske organi­ zacije v podjetju ter na delovanje kluba mladih proizvajalcev. Kljub temu, da je v tovarni zaposlenih okoli sto mladih ljudi, je v mladin­ sko organizacijo vključenih le dobra polovica. Pasivni so predvsem tisti mladi člani kolektiva, ki so doma v okoliških vaseh in delajo po delu v tovarni še na posestvu svojih star­ šev ali sosedov. Zavoljo take od­ visnosti je njihovo* delovanje v last­ ni organizaciji zelo težko. Seveda pa bo tudi treba spremeniti nekatere oblike dela z mladimi ljudmi. Ze na konferenci so poudarili, da bo treba zlasti v Konjicah v večji meri skr­ beti za poživitev dela športnih orga­ nizacij. Da bi lahko zagotovili še večje sodelovanje zaposlenih delavcev pri neposrednem upravljanju in odloča­ nju, so predlagali, da bi v ekonom­ skih enotah izvolili organe upravlja­ nja, ki Se bodo ukvarjali z vsako­ dnevnimi nalogami. L. V. Hočemo mir Mladinski klub Organizacije Zdru­ ženih narodov na gimnaziji v Celju je znan kot eden najboljših klubov v Sloveniji in to kljub temu, da je bil ustanovljen šele pred šestimi meseci. Mladi »ambasadorji« se vsak teden zberejo na sestanku, kjer se pogovarjajo o problemih v svetu in doma. Klub ima štirinajst članov, pred katerimi ležijo na sestankih ve­ like zelene mape in tablice z napisi »njihovih« dežel: Kongo, Nigerija, Gana, ZAR, Alžirija, Indonezija, Ceylon ... Iz tega vidimo, da se ti mladi ljudje zanimajo predvsem za azijske in afriške države. Vendar ambasadorstva v klubu niso dolgo obdržali; V letošnjem letu so se raz­ delili v dve skupini, ki razpravljata o zgodovini Afrike in današnjih pro­ blemih tega kontinenta. Klub je pri­ pravil že več zanimivih predavanj ob dnevu OZN, dnevu človečanskih pravic in dnevu alžirskega naroda. Kakšne težave ima klub in kakšen je njihov načrt za naslednje mesece, nam je povedal generalni sekretar kluba Albin Babovič. »Težav je ve­ liko. Prim.anjkuje nam literature in nimamo denarja. Programa še ni­ smo dokončno izdelali, vendar bo vse delo tudi letos težilo na obeh študijskih skupinah.« »In vaše želje?« »Predvsem hočemo mir. Ne želi­ mo, da bi zopet prišlo do vojne. Ra­ di bi ustanovili nov klub. na Admi­ nistrativni šoli in osemletki na Hu- dinji. Glavni cilj pa je, da priteg- [ nemo v klub še več mladih ljudi in' da jih vključimo v delo.« Kasneje je še povedal, da je želja še veliko, vendar če se izpolnijo te, bo njihov cilj dosežen. VrTo PRED OBČINSKO KONFERENCO ZVEZE KOMUNISTOV Te čju locnjiiSke občiine. Na oibaiinsikeim komirtjedti ZKS računajo, da bsdo konferen­ ce osniofvnilh orgamizacij zaključene do 20. mairca, takoj nato pa bodo pričeHi z paripravami za občinsko konfereaico, ki bo v sredini aprllzu