i'oftnina plačana v gotovlnu	Posamezna ftev. Din
itev. 10.	V Liubl»Pnit dne 7. m?rc* 1999.	Leto XII.
Upravništvo „Oomov ne" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/lt., telefon 3I22 do 3I2S
Naročnina ta tmemjtvo. četrtletno 9 Oln, lolletnu IS Din, celoletno 31 Din: ta mo> remstto rut« Amerike: četrtletno 12 Oh, »olletg« 24 Din, celoletno 4.3 Din. Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnic:, podružnice» L ujljani, št. 10 711.
Izhala vsak četrtek
Slabe posledice hude zime za kmetijsko gospodarstvo
Danes še ni mogoče podrobneje razpravljati o tem, kako veliko škodo je prizadela letošnja huda zima našemu kmetijskemu gospodarstvu. Škoda na polju bo pač gotovo znatno manjša kakor v vinogradih in sadovnjakih. Vinogradi so mestoma morda popolnoma uničeni in jih bo treba na novo posaditi ali sploh začeti s kako drugo kulturo. Številni vinogradniki, ki že tako niso imeli več let sreče ne pri letini ne potem pri kupčiji. bodo zaradi posledic minule hude zime uničeni. Izvoz vina ne uspeva, zato je malo denarja in ker je malo denarja, tudi ni možnosti temeljite obnovitve uničenih vinogradov.	;
Zelo hudo je trpela zlasti po slabih hlevih živina, ki je zaradi mrazu zbolela. Predvsem svinje niso zlahka prenašale mrazu in je mnogo primerov, ko so posestnikom svinje v hlevih zmrznile. Kdor pozna naše kmetijstvo, ki se pretežno z veliko težavo bori za vsakdani! kruh. bo razumel, kak hud udarec je, ako kmetu pogine tudi le ena sama žival.
Že itak živinoreja pri nas ni dobičkanosna zaradi znatno prenizkih cen in dragega krmljenja. Po lanski slabi letini krme se je položaj živinoreje še poslabšal. Izvoza tudi ni pravega.
Končno naj še omenimo, da je tudi sadje-reja zelo prizadeta po letošnji zimi, vendar to
škodo naš kmetovalec pretežno laže utrpi kakor nesreče v drugih panogah kmetijstva.
Na polju leži še skoro povsod v Sloveniji sneg ter se ne ve, kakšna je ta škoda. Kakor čujemo, ponekod tudi ne bo škode, ker ie žito pred hudim mrazom obvarovala debela snežena plast. Seveda za žito ni koristno, ako leži debel sneg na njem predolgo časa.
Ker* je blagostanje naše države odvisno od kmetijske produkcije, bodo morali mero-dajni činitelji storiti vse. da naše kmetijstvo ne propade. Zlasti kraji, kjer tvorita glavni vir dohodkov živinoreja in vinogradništvo, bodo potrebni nujne pomoči. Kakšna naj bo pomoč in kako naj se organizira, je zadeva strokovnjakov.
Sedaj, ko politične strasti počivajo, naj se sposobne sile posvetijo gospodarskemu delu. na deželi predvsem kmetijskemu gospodarstvu. Ni se zanašati samo na pomoč države, ki ne more storiti vsega, zlasti če ie škoda ogromna, nego je potrebna tudi organizirana samopomoč. Sedaj ne gre več za stranke in v takem primeru tudi ob drugačnih razmerah ne bi smelo iti za stranke. Človek kot posameznik ne zmore vsega, v organizaciji pa stori mnogo. Podružnice Kmetijske družbe na deželi in druge organizacije za razne kmetijske panoge, na delo, da oblažite hude posledice letošnje zime!
Pismo iz Slovenskih goric
Posledice zime, nedeljska pridiga in druge novice
Sv. Jakob v Slov. gar.,3. marca.
Ostra zima je tudi po naših Slovenskih goricah kruto razsajala in napravila veliko škodo viličarjev in kmetom. Nihče ni bil pripravljen na tako oster mraz in tako dolgo zimo. Razen tega smo imeli prej še mokro jesen, da si ljudje niso mogli priskrbeti zadosti suhe stelje, ki je skoro povsod primanjkuje. Posledica je bila, da živini niso mogli zadostno nastiljati in si zadelati hlevov. Tako se je zgodilo pri neštetih hišah, da so našli zjutraj v hlevu zmrznjene svinje, ki so ;ih s krampi vlačili na gnojišče. Pri eni hiši je zmrznilo pet svinj. Lahko si prestavljamo, kakšna nesreča in težka izguba je to za prizadeto hišo. Drugod se je zopet živina prehladila, pa so svinje in krave povrgle predčasno. Tudi to je težak udarec za naše ljudi, ki imajo že itak. vsi črez glavo skrbi.
Toda zima ni kosila samo po hlevih. Tudi v najboljših kleteh je zmrznil krompir in pri mnogih hišah s skrbjo premišljujejo, kaj bodo pomladi sadili, ker ni ostalo krompirja niti za seme.
Pa tudi ljudje so silno trpeli v tej zimi. Večina je bila nepreskrbljena- s kurivom. V najhujšem mrazu so morali v gozd, da si napravijo potrebna drva,- Bilo je par primerov, ko so ljudem zmrznile noge. Posebno močne ozebline na nogah je-dobi! neki delavec na Ploderšnici, ki je hodil delat v oddaljeno tovarno na Sladkem vrhu.
Zelo so prizadeti vinogradi, kar je tem večia škod", ker tudi za lanski pridelek ni kupca. V Slovenskih goricah si ne moremo za bližnji čas obe-
bor, ker mu pride ceneje avtobus. Kakor zvemo, je prosil sedaj že tudi trgovec gosp. Žnuderl za avtobusno koncesijo in ponudil, da bi vozil še za 3 Din ceneje, torej za 12 Din od Sv. Jakoba v Maribor. In še mariborska občina se poteguje za avtokoncesijo na tej progi. Sv. Jakob se torej »ima več bati, da bi ostal brez avtomobilne zveze. Znižanje Rajztnanovega brega pri Marjeti je avtomobilske vožnje znatno olajšalo.
Pa ne Samo avtobusno zvezo, tudi telefonsko postajo inia naša pošta, in celo dva radija sta že pri Šv. Jakobu. In če še povemo, da je župnik Erhatič odložil, občinsko tajništvo, bi v glavnem povedali vse naše žalostne in vesele novice. Prihodnjič kaj več. Torej naročite »Domovino*.
tati ničesar dobrega, pač pa nas čakajo se večje skrbi in trdo delo.
V teh težkih dneh pa še vendar malo skrbi za dobro voljo vsaj za farane Sv. Jakoba v Sloven-j skih goricah naš župnik Martin F.rhatič. Tožba z | organistom, o kateri so časopisi že pisali, mu menda dela velike skrbi. Žal, mu farani ne moremo pomagati, ker se nam smili ubogi organist kot težek invalid. Zato pa smo imeli v nedeljo! zopet pridigo, ki se prav nič ne ujema s sedanjimi časi. Župnik F.rhatič se je namreč spravil na priž-nici nad hiše, pri katerih se baje čitajo «brezver-ski» časopisi. Nam res ni znano, da bi kje v naši fari čitali brezverske liste, ker takih sploh ni tukaj. Tudi g. Erhatič je imena časopisov previdno zamolčal. Gotovo mu je znano, da je lani neki duhovnik v Mariboru plačal 30.000 Din, ker je dolžil »Domovino*, da je brezverska. Sicer pa smo prepričani, da g. Frhatič v svoji pridigi ni mislil «Domovine», čeprav ga seveda ne veseli, da se »Domovina* tako lepo širi po Slovenskih goricah. Tudi mislimo, da nismo proti veri, če pišemo o pogrebnih računih g. Erhatiča.
Tožba med župnikom in organistom se razvija naprej. Sedaj je stolarna knjiga pri preiskovalnem sodniku, ki bo zaslišal kanonike, da preiščejo župnikove pogrebne račune. Šele potem bodo zaslišane priče. Glavne razprave še torej! dolgo ne bo, ker bo to izredno velik proces.
Avtobusna zveza, ki jo imaino z Mariborom, se je posebno v tej zimi izkazala kot velika potreba. Malokdo se sedaj pelje z vozom v Mari-
S!ab izvoz našega vina
Vino spada med glavne kmetijske pridelke naše države. Saj bi se ga v normalnem letu lahko izvozilo 1 milijon in več hektolitrov.Vendar ni naša izvozna trgovina doslej pri nobenem naših glavnih kmetijskih pridelkov pokazala tako malo uspeha kakor baš pri vinu. Pravili so, da Avstrija, Češkoslovaška in druge države predvsem skrbijo za uvoz hrane, medtem ko jim vino ni neobhodno potrebno. Kljub temu navidezno tečnemu naziranju pa je dejstvo, da te države vendar uvažajo velike količine vina, samo Jugoslavija je pri tein uvozu zelo slabo udeležena.
Več let so se naši merodajni krogi trudili, da bi omogočili izvoz našega vina v Češkoslovaško. Pet let je trajalo, preden se je doseglo, da smo sklenili s Češkoslovaško pogodbo, po kateri moremo letno izvažati v to državo neke malenkosti, in sicer vsega skupaj 110.000 hI letno (100.000 hI v sodih, 10.000 hI v buteljkah). Čeprav je češkoslovaška vlada nazadnje pristala, da se uvažajo tiaša vina pod istimi pogoji, ki veljajo za uvoz italijanskih in francoskih vin, smo na koncu morali ugotoviti, da ne izkoristimo niti malenkostnega kontingenta od 110.000 lil. V letu 1927. nismo izkoristili niti polovice kontingenta, prav tako ne leta 1928. V tem zadnjem letu smo izvozili komaj eno tretjino kontingenta (okrog 35.000 hektolitrov). Od te količine odpade šest sedmin na Banat (Vršac), a samo ena sedmina na vsa ostala vina Jugoslavije. Slovenija je izvozila v letu 1928. le par sto hektolitrov.
Nas zanimata dve stvari: 1.) Zakaj lahko Banat izvozi znatne količine, a Slovenija, ki ima mnogo boljša vina, ne izvozi v Češkoslovaško skoraj nič? 2.) Kako bi se dal izvoz vina iz Slovenije povečati?
Pri prvem vprašanju igra veliko vlogo okol-nost, da je produkcija vina v Banatu mnogo cenejša kakor v Sloveniji in so zato tudi banaška vina cenejša. Pridelovalni stroški za liter vina znašajo v normalnem letu za Banat samo 2 Din, medtem ko se računajo za Slovenijo na Din 6'50. Vzrok tiči v tem, ker je obdelava v Banatu cenejša (ni treba n. pr. uporabljati toliko modre galice kakor v Sloveniji) in ker je tam tudi ko-fičina pridelka na hektar mnogo večja, često trikrat tako velika kakor v Sloveniji. Vse to vpliva na višino proizvajalnih stroškov, a obenem na ceno pridelka. Na češkoslovaškem trgu je treba konkurirati predvsem s cenenimi italijanskimi vinskimi pridelki. V tem pogledu so doslej uspela iz Jugoslavije samo banaška vina, ki imajo iz na-
vedenih razlogov nižjo ceno, a so obenem tudi dobro pripravljena, ker je vinogradniška in kle-tarska spretnost v Banatu na visoki stopnji. Slovenska vina so dobra, kletarstvo zelo dobro, toda cene so previsoke. Vsaj za vino v sodih to velja.
Za izvoz slovenskega vina se mora nekaj ukreniti. Slovensko kmetijstvo doživlja udarec za udarcem. Izvažali smo mleko v Avstrijo, a ga ne več. Izvoz težkih konj je popolnoma prestal. Izvoz mesnih svinj skoro ne bo več mogoč. Z lesom je tudi vedno večja težava. Perutninar-stvu prav tako pripravljajo težave (n. pr. Švica zahteva žigosanje jajc). Težave nastopajo predvsem pri onih pridelkih, katerih produkcijo lahko uvozne države same razvijejo. Tako je Avstrija močno razvila svoje mlekarstvo in svojo rejo svinj ter zaradi tega dela težave uvozu iz Jugoslavije. Slična usoda utegne zadeti še druge naše pridelke. Toda pri nekaterih pridelkih te bojazni ni, ker naše uvozne države nimajo prirodnih pogojev za osamosvojitev. Med te pridelke spada gotovo tudi vino. Severnejše države lahko poskušajo, kar hočejo, toda vina take kakovosti, kakor je naše, ne morejo pridelati, vsaj ne v zadostni množini. Tu je za našo izvozno politiko odprto še vedno široko polje dela. Seveda pa bodo merodajni krogi morali uvaževati razmeroma visoke pridelovalne stroške. Možnosti je več. Naj bi se dale olajšave pri davkih za vino, ki se izvozi; naj bi se dale olajšave za prevoz in končno naj bi se za izvoz vm določile posebne izvozne nagrade. Uvoz modre galice in drugih vinogradniških potrebščin je treba osvoboditi od carine. Eno k drugim bi naneslo toliko, da bi nazadnje bila možna na tujem trgu uspešna konkurenca tudi proti vinom z manjšimi pridelovalnimi stroški.	F.
Politični pregled
V zadnjih dneh ni bilo posebnih dogodkov. .V Ženevi zaseda
svet Društva narodov.
ki bi imel obravnavati predvsem vprašanje narodnih manjšin v raznih državah. To vprašanje povzroča težkoče zaradi velikega nesoglasja med zastopniki posameznih držav.
Soteščan:
Grob ob zvoniku
(Povest iz sedanjosti.)
(Dalje)
»Včasih obide človeka groza», je modrovala. »Takrat sreča človek nevidnega duha. ali ga samo občuti v svoji bližini. Kdo pa ve natanko, kakšne so te skrivnosti.«
Ivan je dvomljivo skomignil z rameni. S tem je potrdil njeno domnevanje — tako se ji je namreč dozdevalo, saj se mu je zadovoljno nasmehnila in dejala:
«Današnji ljudje, seveda, tega ne verjamejo, ker so pokvarjeni. Zveza med tem in onim svetom pa še vedno obstoji, čeprav jo tajijo. Zato ti rečem: Ivan, moli za očeta!»
Starka se je pobožno prekrižala, sklenila je roke in nadaljevala: «Tisto noč je bila strašna nevihta. V gozdu, kjer sem nabirala šentjanževe korenine, sem sedla na vrečo in zadremala. Prebudil me je vihar, bliskalo se je in grmelo, tema je bila kakor v brlogu. Komaj sem še našla pot iz gozda.»
«Ali ste šli mimo našega kozolca?«
«Hm, prav mimo kozolca.« Vsa se je stresla ob spominu na tisto grozno pot.
«Pa niste kaj videli?« je začel poizvedovati.
«Pod kozolcem ie zaškripalo, premaknila se je lestva. nato se ie zabliskalo...»
»Blisk vam je pokazal pot. Od tam nimate daleč do doma.«
»Videla sem senco, ki se je ob blisku pritisnila k stebru. Grozno sem se prestrašila.«
Makedonski komite je izročil glavnemu tajništvu Društva narodov spomenico, v kateri zahteva odreditev posebne komisije, ki naj bi proučila položaj makedonskih narodnih manjšin v Grčiji in Jugoslaviji, češ. da je položai Makedoncev v obeh državah nevzdržen. To pa ne drži, kar se tiče naše države.
V Južni Srbiji nI bolgarskih manjšin,
kar so že dokazali nepristranski učenjaki. Po izjavah z merodajnih mest je naše stališče takšno, da se mora vprašanje narodnih manjšin reševati med prizadetimi državami na podlagi enakopravnosti. Države, ki ne pri znavajo pravic svojim manjšinam, nimajo opravičenosti, zahtevati pravice za svoje so-rojake v drugih državah.
Kakor javljajo iz Beograda, je
naša Državna hipotekama banka dobila v Švici posojilo šest milijonov švicarskih frankov.
Posojilo se bo po izjavi direktorja Gjuriča porabilo predvsem za kritje kreditov privatnih oseb, ki so se prijavile.
DOPISI
GORENJI LOGATEC. Osmo obletnico odhoda Italijanov je Sokolsko društvo proslavilo zadnjo nedeljo prav dostojno. Pri prireditvi je sodeloval pevski zbor viškega Sokola, ki je s svojim izbranim petjem zelo povzdignil razpoloženje številnega občinstva.Požrtvovalnim viškim bratom iskrena zahvala! Isti večer smo se s težkim srcem poslovili od bratov Franceta Hafnerja in Jakoba Rubnika, ki ju bomo zelo pogrešali tako v telovadnici kakor pri prosvetnem odseku. Odhajata v železniško službo v Novo mesto. Želimo jima vso srečo! Ostanita zvesta sokolski ideji! — Kakor čujemo, je sreska davčna uprava odpovedala občini najemno pogodbo, ker se preseli v Dolenji Logatec. Davčna uprava je vendar imela pri nas zadosti lepih prostorov zastonj na razpolago. — V nedeljo bosta v Sokolskem domu zopet dve kinematografski predstavi. Filmi nad vse zanimivi.
«Kakšno senco?« je želel pojasnila.
«Moško senco — človeka, ki se je skril, ko se je zabliskalo ...»
Ivan je stal pred velikim trenutkom, pred razkritjem vzroka očetove smrti. Šiloma je moral kr<~,iti radovednost: razum mu je svetoval previdnost, ako hoče kaj dognati. Vedel je, da Jera sama najraje pripoveduje, na pogosto vpraševanje pa bi mu začela kljubovati.
«Zopet se ie zabliskalo«. je strahoma nadaljevala. «Senca e šinila izpod kozolca — ven v temo ...»
«Pa kakšna je bila tista senca?« mu ie ušlo vprašanje. «Ali je sličila komu v okolici, ki ga poznate?«
«Hm, sličila? Seveda je sličila... Tistemu razbojniku, krivičniku, oderuhu...»
«Komu, Jera?« je vprašal skoro brez sape. «I<ar naravnost ga imenujte.«
«Nekaj mi pravi, da je bil on«, se je previdno umaknila. «Nič ni imel iskati pod kozolcem ...»
«Kdo?» Ivan je sicer že uganil njene misli, vendar jo je hotel prisiliti, da ga imenuje s polnim imenom.
«On in nihče drugi.« Visoko je dvignila palico in zagrozila v dolino: «Grozen zločin imaš na vesti, kazen ti ne uide.«
«Pa ne mislite Gornika?« ji je pomagal izreči.
«Senca je bila taka...» je mukoma priznala.
«Cemu se bojite?« jo je mladenič pogladil po rami. S tem se ji je hotel prikupiti ter iz-
HOTEDRŠICA. Vsi obiskovalci lanske prireditve našega Prostovoljnega gasilnega društva niso mogli prehvaliti izvrstne postrežbe in prisrčne zabave, katero so jim pripravili naši gasilci in domača dekleta. Zato vemo, da bomo tudi letos mogli pozdraviti obilo dragih gostov na gasilski veselici, ki se bo vršila na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija, v primeru slabega vremena pa naslednji dan, to je na kresno nedeljo. Posebni program bomo objavili pozneje, že zdaj pa prosimo, da se vsa sosednja društva ozirajo na našo prireditev. Na pomoč!
KANDIJA. V Kandiji je umrl stražmojster v pokoju in hišni posestnik g. Brleč. Pokojnik je kot velik orjginal do zadnjega hodil na sprehode s svojimi kozami po tukajšnji okolici ter je ob takih prilikah zelo rad prepeval kakšne vesele narodne pesmi. Bil je član novomeškega Sokola in je imel vedno sokolsko čepico na glavi. Naročen je bil na vse mogoče časopise in je bil zvest podpornik raznih društev. Pokojnik zapušča bogato in vzorno urejeno knjižnico, s katero se pO številu knjig ne more primerjati nobena zasebna knjižnica na Dolenjskem. Blag mu spomin!
JESENICE. (S m r t n a k o s a). Po dolgotrajni bolezni je preminul v 78. letu starosti gosp. Blaž Olifčič, zasebnik na Savi pri Jesenicah. Pokojni je bil vseskozi naprednjak in kremenit značaj ter je v najtežjih časih stal neomajno v naprednih vrstah. Edina opora in uteha je bi pokojnemu v dobi večletne bolezni poleg soproge sin Robert, znani večkratni sokolski prvak, sedaj uradnik pri poštni direkciji v Ljubljani. — V bolnici bratov -ske skladnice KID na Javorniku je po daljši bolezni umrl v 52. letu starosti delovodja g. Franc Ovnič. Pokojnik, tiha in mirna duša, je bil doma iz Prevalj na Koroškem. — Bodi obema ohranjen lep spomin, preostalim naše sožalje!
SODRAŽICA. V nedeljo 3. t. m. je priredila Zveza kulturnih društev iz Ljubljane predavanje o Jugoslaviji. Predavatelj g. Kravos je vzbudil z lepimi slikami naše celokupne domovine veliko zanimanje ter z lepim predavanjem o naši državi zadovoljil gledalce, da si zopet želimo njegovega poseta. — V ponedeljek je pričel ordinirati novoimenovani okrožni zdravnik dr. Leon Mejač. Sprejemal bo stranke vsak dan od 9. do 12. dopoldne; istotako tudi člane bolniške blagajne.
LAŠKO. (Smrtna kosa). Po dolgotrajni bolezni je umrl tukajšnji trgovec g. Štefan Zorko
vedeti nadaljnje podrobnosti strahovitega dogodka.
«Jera, sama sva, samo Bog naju čuje, kar govoriva. Ali bi hoteli priseči, čigava je bila tista senca, ako bi šlo za resnico pred sodiščem?«
«Boga naj kličem za pričo!« Babnica ie kriknila in prebledela. kotnaj je še lovila sapo.
«Ako ste ga res videli, vam ne bo težko potrditi s prisego...»
«Spomin sem slišala«, je tajila v strahu pred sodiščem. «Saj pravim, da je bila tema. Morda sem se celo motila ... Stara sem, gluha in slepa — nadložna reva.«
«Sami ste priznali, da je bila človekova senca...»
«Tako se mi je dozdevalo. In zaradi tega naj grem pred sodišče? Kako naj prisežem, kakšen je spomin, ki se poiavi in izgine!«
«Pomagalj bi izslediti zločinca. Storili bi veliko dobro delo.«
«Pa bi morala priseči pred živim Bogom. Nikoli, Ivan! Za nobeno ceno!«
«Ako namignem sodišču, vas bo pozvalo in zaslišalo. Tedaj boste morali govoriti...»
«Izdajalec! Kakor satan Kristusa, tako si me izkuŠal. Poberi se, izkušnjavec!«
«Jera, o tem, da ste videli nekoga pod kozolcem, ljudje že dolgo govorijo. .<»
«Vsi, ki me sovražijo, ki mi hočejo škodovati. Pekel mi odpirate, dušo bi mi radi iztrgali iz telesa!« Kakor blazna se je vrgla na zemljo, na vse grlo ie kričala in tolkla z rokami okrog sebe. Tolik je bil njen strah pred prisego.
--— «DOMOVINA»
v staroti 65 let. Dolga leta je g. Zorko vodil svojo trgovino vedno v malem obsegu, pa pošteno in solidno ter si pridobil ugled med svojimi tovariši in med občinstvom. Bil je odločn narodnjak tudi v onih težkih časih, ko je ležalo slovenstvo v Laškem poteptano v tla. Njegova rodbina je vzgojena v enakem narodnem in naprednem duhu. Izrekamo ji iskreno sožalje. Pokojniku blag spomin!
SV. ŠTEFAN PRI ŠMARJU. Gospod urednik, prosim, odstopite še meni tnalo prostora v cenjeni «Domovini». V nedeljo 10. februarja so pri nas mladeniči in dekleta vprizorili na skromnem odru v šoli «Tri ptičke« in «Čašico kave». Čeprav so naši fantje in dekleta šele prvič nastopali, vendar so izvrstno igrali. Posebno sta se izkazala kot mojstra Cvirn in Cesar. Želimo, da bi se kmalu zopet na odru pokazali in nas razveselili s svojim nastopom. Lepa hvala g. šolskemu upravitelju, ki je vodil vaje. Le žal, da je bilo to nedeljo zelo neprijetno vreme, ki je marsikoga zadržalo doma. Hvala gostom iz Slivnice, Loke pri Zusmu in Šmarja. Pogrešali smo goste iz Zibike. Tudi lepa hvala gospodu, ki je, namesto da bi se bil sam udeležil prireditve, celo s prižnice grajal prosvetno delo. Mladina naj se zaveda, da je s svojim prvim nastopom otvorila vrata prosveti v Svetoštefanski dolini. Le tako naprej, da pokažete tudi sosedom, da se pri nas dramimo iz dolgočasnega spanja. — Pred par tedni se je tukaj ustanovilo katoliško prosvetno društvo, katerega glavno opravilo je agitacija za «SIovenskega Gospodarja«. — Napredna javna ljudska knjižnica razveseljivo napreduje. Do novega leta je bilo 26 članov, ko se je pa ustanovila konkurenčna knjižnica, je pristopilo še 12 novih članov, ki zelo pridno čitajo. Tudi število «Domovinar-jev» je naraslo od 10 na 28. Sploh je opažati precejšnjo spremembo v naši iari. Prebivalstvo je željno štiva Zato skrbi vodstvo Javne ljudske knjižnice, da od časa do časa opremijo knjižnico z novimi knjigami. Sedaj sc že nahaja okrog 350 knjig v društveni omari. Cim več nas bo, tem lepše knjige bomo dobili.
V	kratkem pridejo zopet nove lepe knjige.
SV. MARKO PRI PTUJU. (S m r t n a k o s a.)
V	ponedeljek 26. februarja je umrla zaradi otrp-njenja srca ga. Marica Rožmarinova, stara 28 let, soproga tukajšnjega gostilničarja in vinskega' trgovca. Truplo pokojnice se je 28. februarja' prepeljalo iz Maribora k Sv. Marku, kjer je bilo' ob veliki udeležbi prijateljev in znancev položeno
št. 10 :
v prerani grob. Pokojnica je bila mirna in prijazna žena ter svojemu možu zvesta družica. Bodi ji domača žemljica lahka, mlademu vdovcu in sorodnikom pa naše globoko sožalje!
SV. EMA PRI PRISTAVI. Umrl je 25. februarja g. Anton Smeh, posestnik pri Sv. Vidu za pljučno boleznijo. Usoda je hotela, da je rakev bila premajhna in da so jo morali, ko so položili umrlega v njo, povezati z verigo. Mislimo, da bi se moral mizar že malo bolj pobrigati za pravo mero, saj ne izdeluje rakev zastonj. Naj se sličen neprijeten primer nc zgodi več!
LJUTOMER. Kmetijska podružnica v Ljutomeru bo priredila s sodelovanjem Kmetijske družbe na Jožefovo 19. t. m. po osmi službi božji v dvorani Sokolskega doma v Ljutomeru predavanje o umetnih gnojilih s filmom. Predaval bo glavni tajnik Kmetijske družbe gosp. inž. Rado Lah. Film je izredno zanimiv in poučen. I Ker bo prireditev prva te vrste v Ljutomeru, je želeti, da se tega predavanja, odnosno filma udeleže gospodarji in posestniki v prav obilnem številu.
SV. VID-GROBELNO. Kramarski in živinski sejem bo 14. t. m. (četrtek). Kupci in prodajalci, pridite v obilnem številu! Sejmišče tik gostilne «Narat».
MUTA OB DRAVI. Da ne boste mislili, gospod urednik, da smo pri nas že vsi zmrznili, kar, seveda, za letošnjo zimo ne bi bilo čudno, se znova oglasimo v naši priljubljeni «Domovini». Kakor drugod tako je tudi pri nas zapadel čez meter debel sneg, poleg tega pa zavladal tako hud mraz, da je Drava popolnoma zamrznila, česar se še najstarejši ljudje ne spominjajo. Na Dravi je bil tako debel led, da je bil mogoč preko nje prehod. Ponekod so celo les prevažali preko ldu. Sv. Matija je začel dobro razbijati led in veselili smo se že, da bo konec grozne zime ali Matija je najbrž obupal, ker je tako debel led. Tako smo dobili zopet hud mraz, ki pa vendarle znova popušča. — Umrla sta lOletna hči narednika g. Vajde, komandirja orožniške postaje na Muti in dveletni sinko g. Andreja Kolče, gostilničarja in trgovca na Muti. Roditeljem naše naj-iskrenejše sožalje! — Sestavili smo pri nas tudi salonski orkester pod vodstvom nadučitelja g. Josipa Žerbca. Orkester dobro napreduje in in kakor slišimo, bo baje na Veliko noč nastopil
Ivan jo je pričel tolažiti. Pomagala pa ni nobena beseda, dokler se ni zarekel pri vseh svetnikih, da bo molčal kakor grob na po-, kopališču. Natihoma se je jezil nad svojo neprevidnostjo, ki mu je podaljšala pot do smotra.
»Prenaglil sem se, prenaglil«, se je grabil za glavo, ko ie stopal navzdol proti vasi. «Babnica je brez dvoma nekoga videla, a mi ga je zatajila v strahu pred sodiščem.«
«Toda koga je videla?« Ob tem vprašanju se je ustavil ob poti nad vasjo in naslonil na ograjo. «Ali je zmožen Gornik tolikega zločina?«
Pregledal je njegove korake in presodil obnašanje od očetove smrti do danes. Sosedje so se zbirali ob mrliškem odru. tolažili so in svetovali. Tudi Gornik je prišel, po-kropil je in odšel. Zakaj se mu je tako mudilo?
Nehote se mu je rodila misel, vredna, da jo pretehta in preudari. Ponovno je namreč opazil, da se. Gornik prilizuje materi. Njega in Francko pa prezira. Kadar se srečata, povesi glavo, nekaj zamomlja in odide. Slišal je, da Gornik — edini v Podgorju ne odobrava njegovega sklepa, ker ie ostal doma ter se lotil kmetijstva. Znano mu je bilo, da neprestano zabavlja: «Dijaki, ki obesijo šolo na klin, niso dobri gospodarji.«
Pogledal je v duhu po okolici v bližnje vasi in sela. Morda bo našel tudi tam kako skrivno sled, ki bi vedla do skrivnostnega umora. Neka nevidna moč pa ga je kmalu privedla nazaj pred Gornika in nekaj mu je šeoetalo: «Tukaj moraš ooazovati,- -
Za temelj si je položil sklep: «Ustvariti si moram priložnost, ki mi bo olajšala opazovanje. Najti hočem izgovor, s katerim bom lahko večkrat na teden stopil k Gorniku, ne da bi vzbudil pozornost.«
Spomnil sc je Minke in vsega, kar mu je o nji povedala kočarica Jera. V naglici je napravil načrt, kje jo bo našel in kako se bosta sprijaznila. In ko bo vasoval pri Minki, bo opazoval očeta, meril njegove besede in sodil njegovo obnašanje. -
Take priložnosti mu ni bilo treba dolgo iskati. Srečala sta se med tednom, ko je peljala deteljo na ročnem vozičku. Vprašal jo je, ali ji sme pomagati.
«Precej sem naložila«, je sprejela njegovo ponudbo. «Preveč se mi je nakosilo.«
«Preveč za tako slabo pot«, je prijazno popravil. «Treba bo očistiti jarke, da se bo voda odtekala ob deževju.«
«Saj se res menda nihče ne zmeni.»
Stopala sta drug ob drugem in rinila voziček. Ivan je vedno našel kako besedo in dekle mu je pametno odgovorilo. Iz oči ji je odsevalo blago srce. nežna dekliška duša. Takšen bi moral biti njegov vzor, kakršnega si je že večkrat naslikal v svoji domišljiji. Klopova Jera mu jo je pravilno ocenila.
Prišla sta do razpotja. Vedno bolj se le Ivanu razpletal jezik, toda treba mu je bilo kreniti po drugi poti. dočim je morala mladenka zaviti navzdol proti domu.
«Kako blizu sva si, pa se tako r^dko vidiva!« je omenil pred razhodom.
«Seveda, ker se tako nekam držiš, kakor bi bil orišel iz mesta«, se ie oošalib
= Stran 3	--
v cerkvi, česar občinstvo z največjim zanimanjem pričakuje. Gospodu nadučitelju za njegov trud najlepša hvala!
GOSPODARSTVO
Kmetijski pouk
VPRAŠANJE NAŠEGA VINOGRADNIŠTVA.
Položaj našega vinogradništva je skrajno neugoden. Dejstvo je, da še to vino, ki ga pridelamo, ne moremo spraviti v denar. Ali naj točimo naš pridelek res pod vejo in naj ga doma popijemo?
Danes smo z našim vinarstvom tako daleč prispeli, da se točijo že po naših vinorodnih krajih vnanja vina, dočim polegajo in zmrzu-jejo domača vina po naših zidanicah. Po Belokrajini se toči dalmatinsko vino, v druge kraje pa prihaja dalmatinsko in baško vino. Namesto da bi z belokranjsko železnico izvažali domača vina, vpeljujemo z njo vnanja vina.
V teh razmerah je resno pomisliti, v koliko se nam še izplača dragoceno pridelovanje vina. Po drugi strani pa s strahom opazujemo. kako nazadujejo naši nasadi. Namesto da bi jih izboljšavah z dobrim trsjem in smotreno skrbeli za boljšo bodočnost našega vinarstva, jih podsajamo z zloglasno štnarnico, ki je v zadnjem času zmešala glave baje celo posameznim veleposestnikom. Kam pa pridemo na ta način? Prav živo občutimo danes, da nam manjka vplivnih in uglednih mož, ki bi vodili naše vinogradnike po pravi poti, do pravega končnega cilja, ki ga moramo zazreti v tem. da zboljšamo s pripravnimi sortami naš vinski pridelek in ga po možnosti zenačimo. V vinograd spadajo danes same dobre sorte, če nam je na tem. da bodo šla naša vina v denar.
Naše vinogradništvo se bo popravilo le z dobrimi sortami in s pravilnim kletarstvom, ki ga pri nas tudi manjka. Že pred 42 leti se je načelo vprašanje vinskih zadrug. Bilo je to leta 1887. v Belokrajini, pa smo danes
«Preveč sva zaposlena. Oba se drživa doma ter se kratkočasiva z delom. K vam si ne upam — zaradi očeta____»
Minka je pritajeno vzdihnila in zardela. «Saj lahko prideš,« je dejala. «Oče ti ne porečejo žal besede. Res so včasih nekam čemerni, semintja pa so tudi jako dobre volje.«
«No, bom pa prišel«, ji je obljubil. «Na svidenje, Minka!«
«Pa hvala, ko si mi pomagal!«
«Eh, saj ni bilo vredno«, jo je zavrnil in izginil za ovinkom.
Dekletu se je prikupil prijazni mladenič in prav tako je ugajala njemu mladenka s svojim modrim vedenjem. Toda. ako je hči morilca? Samo ta misel ga je strašila: zdela se mu je kot hudobni oblak, ki zakrije blagodejno solnce.
V.
Mladina na deželi je poleti preobložena z delom in ji ne preostaja mnogo časa za vasovanje. Zato pa si ob nedeljah prikrajša kako uro počitka in pohiti po svojih potih.
Odkar je Stoparjev Ivan zamenjal poklic, se je odpovedal vsemu, kar bi ga bilo motilo pri kmetskem delu. Dan si je izbral za delo in noč za počitek — samo ob nedeljah je še kaj čital, pri čemer je v senci prijetno zadremal.
Tisto nedeljo, ko se je med tednom seznanil z Gornikovo Minko, mu ni bilo ne za čitanje ne za senco na domačem vrtu. Izpolniti je moral dano obljubo. Sam Bog mu je naklonil to priložnost, zakaj prav tisto iutro ie na noti iz cerkve nekdo morlmvaJ«
ravno tam kakor smo bili. Kdo je temu kriv? Kedaj pridemo od besed do deianj?
Na vinogradništvo smo pri nas navezani. Od mladih nog nam tiči v krvi. Ta panoga našega gospodarstva je tako globoko zasidrana, da je ne moremo izločiti. Res da ni podnebje najugodneje, ali lege so take, da jih ni mogoče za kaj drugega z večjim pridom uporabiti. S temi dejstvi moramo računati. Pomagati si moramo edino le s tem. da z boljšim trsjem izpopolnjujemo nasade in da s pravilnim kletarstvom zboljšamo naše pridelke. To slednje bomo pa dosegli le z ustanavljanjem vinarskih zadrug ali s skupnim kletarstvom. Če se ne moremo ločiti od svojih zidanic, obdržimo si jih, toda le za napravo domače pijače. Vse boljše grozdje pa mora v skupno klet, da se tam pravilno in enotno obdeluje. Dasi so razmere za vpeljavo takih zadrug pri nas manj ugodne, se da vendar tudi pri nas delati vsaj s tistimi vinogradniki, ki svoja vino redno prodajajo in ki so navezani na ta dohodek. Kot predpriprava je na vsak način potrebno, da se napravi «kataster» vseh v poštev prihajajočih vinogradnikov, da se na ta način zbero vsi potrebni podatki za uspešno ustanovitev take zadruge.
Z delom nai se pa že enkrat prične, da se tudi pri nas to vprašanje pravilno in dokončno reši.
KOKOŠI REDIMO ZARADI JAJC.
Velika važnost kurjereje tiči v pridobivanju jajc. Čim bolj so naše kokoši nesne. tem več koristi imamo od njih. Užitek, ki ga imamo pri tej reji, je ves drugačen, če nam zneso kokoši samo po 75 jajc na leto, ali pa če nam zneso po 150 jajc ali pa celo več. In take razlike se dejansko gode. Skoro pri vsaki hiši se pa dobe živali, ki so veliko boljše jajčarice kot druge. Take živali nam nudijo najlepšo priliko, da porabimo njih jajca 7a valjenje in da skušamo na ta način dvigniti nesnost domačih kur na splošno.
Naše perutninarstvo bi nam lahko še enkrat več neslo, če bi se nam posrečilo dvigniti letno nesnost 75 jajc na 150 iajc. Seveda bi se morala podpreti vsa reja s primernim krmljenjem, kajti kakor nam krava «Dri gob-
«Stopar ni storil prirodne smrti — morilec mora biti blizu — morda bliže kakor se nam dozdeva..
«Počasi in previdno!« Te besede si je izbral za geslo, s katerim se je odpravil k sosedu. Njegov načrt ie obsegal samo dve potezi: z enim očesom bo gledal Minko, z drugim pa očeta. Vsako njegovo misel bo uganil, z obraza mu bo čital, ako ima kaj na vesti. Starec se bo končno naveličal hinavstva. nekoč se bo izpozabil in zagovoril.
Minko je našel v senci pred hišo. Sama je bila doma, oče je odšel nekam po opravkih.
«Nisem mislila, da boš res prišel«, je bila presenečena ob njegovem prihodu.
«Ali se me bojiš?« se je pošalil in sedel poleg nje na travo. «Kakor vidim, mi ne zaupaš ...»
«Mislila sem, da me boš potegnil. Zdel si se mi tako nekam tih in resen ...»
«Saj veš, koliko smo prestali. Taka rana se dolgo ne zaceli.«
«Tudi jaz žalujem po materi, čeprav je že tri leta. kar smo jih pokopali.«
«Verjamem, Minka. Toda vaša mati so dolgo bolehali, ugasnili so kakor luč. Naš oče so šli zdravi spat. pa se niso več zbudili.«
«Res je hudo. Vselej me je strah, kadar grem mimo vašega kozolca.«
«Našega očeta se ti ni treba bati. Nikomur niso ničesar slabega storili.«
«Veš, Ivan, groza me je zato, ker...»
«Zakaj. Minka?«
«Zato, ker pravijo, da so bili umorjeni.«
Vzlic svoji žalosti se ie mladenič skrivoma razveselil. Dekle torej ničesar ne sluti,
cu molze«, tako nam tudi kura «pri kljunu nese«.
Pri naši podeželski reji je gledati kakor doslej tudi za naprej seveda na razne druge ugodne lastnosti. Naše kure naj so dobre tudi za meso in za piščance. Tudi je gledati pri njih na to. da so trdne za pašo in odporne proti boleznim, skratka, da so vsestransko uporabne.
Glavno pa ie, da so dobre jajčarice. Dobra nesnost mora biti prva naša zahteva, četudi so vse druge lastnosti ravno tako	Če
redimo kokoši zaradi jajc. ni zadosti, da gledamo samo na število jajc, ampak je potrebno, da gledamo tudi na kakovost jajc, ki je v trgovini predvsem merodajna. Jajca morajo biti dosti težka, povprečno vsaj po 54 do 60 gramov, lepe pravilne oblike in enotne vnanjosti in barve. Le tako odbrana jajca so cenjena na svetovnem trgu in se najboljše plačujejo in najbolj iščejo.
Naše gospodinje imajo hvaležno nalogo, da skušajo pri svojih kurah doseči kolikor mogoče enakomerno razvita jajca, kar se da ob doslednem odbiranju plemenskih živali in jajc za valenje lahko doseči.
Ker so jajca v zimskem času najdražja, je z vso rejo vplivati na to, da si izeojimo zimske jajčarice. To bomo dosegli z zgodnjimi gnezdi, torej z zgodnjim valenjem. ki daje na zimo ob dobri reji nesne živali, ki se ob pravilni oskrbi lahko izpopolnijo v prav dobre zimske jajčarice. V odbiranju domačih kur in v odbiranju jajc nam je zazreti prvi važni pripomoček za zboljšanje nesnosti in za zboljšanje jajc.
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Cene na žitnem trgu se gibljejo le v ozkih mejah ter so precej Stalne. Na ljubljanski blagovni borzi so ponujali (za 100 kg, postavljeno na slovensko postajo): pšenico, baško, po 300 do 302*50 Din; turščico, baško, po 310 do 312-50 Din; ječmen, ozimni, baški, po 330 do 332-50 Din; oves, baški, po 292*50 do 295 Din.
ŽIVINA. Živinoreja v Sloveniji zahteva ogromne stroške, zlasti sedaj po lanski slabi letini krme, a cene živini so slabe. To pomeni, da bo začela
sicer bi ne govorilo tako odkrito.
«Mislim, da ga ni v okolici hudobneža, ki bi mogel izvesti toliko grozodejstvo«, jo je krepko zavrnil.
«Najbrž ga ni». je pritrdila. «Domačin ni mogel storiti tolikega zločina, tuicu pa ni bilo znano, da so oče ležali na kozolcu.«
«Minka, tudi jaz sem tega mnenja.«
«Pa je vendarle čudno ...»
«Čudno je vse, česar ne moremo umeti.«
«Pravijo, da so videli tisto noč nekoga pod kozolcem ...»
«Klopova Jera je slišala spomin. Babnica je boječa in lahkoverna.«
«Tudi pri nas je bil spomin pred materino smrtjo. Trikrat je nekdo ponoči potrkal na vrata in pritisnil na kljuko. Oče so šli odpirat, pa ni bilo nikogar.«
«No, vidiš.« Ivanu je ugajalo, da se mladenka tako zanima za vzroke očetove smrti, ki ji je nerazrešena skrivnost kakor njemu in drugim v okolici. Po tej poti ne bo nikdar prišel do svojega smotra.
Ostalo mu je le še edino upanje: kaj poreče Gornik, kadar bosta govorila o očetu, kakšno bo njegovo obnašanje in kako se mu bo izpremenil obraz, ako nosi na vesti krivdo umora.
Prešla sta na navadne domače razgovore, ki so ju nekoliko razvedrili. Sosedovi Uršiki .ie treba izbrati ženina, sicer bo odevetela. Lešar bi rad oženil fanta, pa je težko dobiti nevesto in kmetijo. Mrakova Lojzika ie zaljubljena v Petrinovega Tineta. Fant bi rad gospodarstvo, Petrin pa pravi: «Meni luč.
živinoreja v Sloveniji resno pešati, posebno ker ni posebno dobrih izgledov za izvoz. V zadnjem času se vendarle že opaža neznatna okrepitev cen. Na pr. na zadnjem sejmu v Laškem se je dosegla najvišja cena 10-50 Din za 1 kg žive teže.
IiMELJ. Na zateškem in niirnberškem hmelj-skem trgu se kupčija po malem razvija, vendar po skromnih cenah. Jugoslovenski hmelj ne doseže višjih cen kakor 12 do 19 Din za kilogram. Te cene so pri velikih pridelovalnih stroških pri nas v Sloveniji nezadostne in se pri takih razmerah komaj izplača gojiti hmelj. Novi hmeljarji v krajih, kjer zraste slabo blago, naj opuste hmeljarstvo, ki jim ne bo nikdar prinašalo koristi!
Cene tujemu dl^ariu
Na zagrebški borzi se je dobilo zadnje dni v valutah:
1 dolar za 56*25 do 56*45 Din; 5. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 799*37 do S02*37 Din; 100 nemških mark za 1350*75 do 1353*75 Din; 100 madžarskih pengov za 992 dr 9n5 Din; 100 italijanskih lir za 297-37 do 299 37 Din;
1 dolar za 5677 do 56*97 Din: 100 francoskih frankov za 22'-5« do 223*5S Din; 100 češkoslovaških kron za 168*38 do 169*18 Din;
Sefmi
8.	marca: Ve'ika Loka. Pilštanj.
9.	marca: Brezovica, Celje (kramarski in živinski sejem).
10.	marca: Zagorje (blago in živina), Raka, Smuk pri Žužemberku, Št. Jurij cb Taboru. Pekel Kapela pri Brežicah, Sp. Po^kava, Dob pri Hrastniku, Kostrivnica, Hodoš.
11.	marca: Račna pri Čušperku, Gradac (konji in blago).
12.	marca: Drnovo pri Krškem, Kotredež.Vesela gora pri Rakovniku, Radovliica(ž'vina),Kamnik, Turjak, Spodnji Logatec, Št. Jurij ob južni železnici.
13.	marca: Loke pri Zidanem mostu.
14.	marca: Dobrniče (blago in živina).
15.	marca: Lož, Semič, Zdole, Prosenjakovci.
16.	marca: Pekel pri Poljčanah.
sinu kliuč.« Rižarjeva Katrica se ie iznoreia in bo kmalu pestovala____
«Minka. pri vas bo tudi priženitev«, se ie Ivan rah,o namuznil.
«Pa je še daleč«, je sramežljivo zardela.
«Kdo ve?» ^e dvomljivo zmiVnil z rameni.
«Jaz». mu ie hitro odvrnila. «Oče so še trdni in ne bom nikdar silila, naj se umaknejo v kot novemu gospodarju.«
«Stari ljudje neradi dajo iz rok. Petrin ima že 80 let. pa se še upira »
«No, ti boš moral pa tudi polagoma kaj \ izbrati«, se ie nagajivo pošalila.
«Saj že izbiram«, jo je ljubeznivo pogledal. Njegov pogled jo ie prešinil kot ognjeni žarek in zanetil iskrico mlade ljubezni v njenem srcu.
«Kdo ve. kie je še tvoia nevesta!« ga je uporno zavrnila. «Mlakariev Janko jih je devet zasnubil in z deseto se ie šele poročil...»
«Jaz pa nisem Mlakariev Janko«, je ponosno ovrgel. «Kdor izbira, naide izbirek.»
Mlad si še in se boš še večkrat premislil«, mu ie dokazovala. «Zato je bolje, da nič ne obetaš.«
Hotel ji je ugovarjati, a ie pogoltnil besedo. «Prav ima«, je na tihem odobraval. «Ako se izkaže, da je Gornik morilec, tedaj mi bo težko izpolniti obljubo.«
Vendar pa so se mu topili občutki, njegove besede so se izlivale v mehko šepetanje. Vedno bolj se je nagibal k mladenki, gladil ji je desnico, katero mu ie sprva sramežljivo izvijala, polagoma pa se je umirila ter io pustila v njegovi roki.
(Dalje prih.)
Kratke vesti
= III. vinski sejem in razstava vin v Ljutomeru bosta 10. aprila 1929. Kakor prejšnja leta bo tudi ta prireditev pokazala, da se pristni ljuto-merčan dobi samo v Ljutomeru. Kljub lanskemu deževju v rani jeseni so vina prav prijetnega harmoničnega okusa. To je pripisovati predvsem pozni trgatvi, ki je v ljutomerskem okraju postala že običajna. Ker so vinske zaloge zadnjega letnika posebno obilne, bo tudi izbira vina prav lahka. Gostilničarjem, vinskim trgovcem in drugim ljubiteljem dobrega vina se bo nudila ta dan najlepša prilika za nakup prvovrstnega blaga po zmerno nizkih cenah! — Podružnica Vinarskega društva za Slovenijo v Ljutomeru; predsednik Fric Zemljič.
= Vinarska podružnica Ormož bo priredila 17. t. m. dva vinogradniška tečaja, kjer se bo v glavnem obravnavala rez po vinarskem nadzorniku g. Znpancu. Zbirališče ob 8. uri v Ivanjkov-ski dvorani, ob 14. uri pa v gostilni v Jeruzalemu. Ker je veliko t t pozeblo, bo rez najglavnejši po-»sel. Pridite torej vsi vinogradniki in viničarji!
DOM
« * Vladni predsednik ozdravel. Predsednik vlade general Živkovič, ki je bil zadnje dni bolan, je zopet ozdravel in je prišel v ponedeljek prvič zopet v svoj kabinet.
*	Zapr5sega ljubljanskega župana. V ponedeljek sta bila na kratki svečani seji zaprisežena novoimenovani župan ljubljanski g. Dinko Puc in novoimenovani občinski svet. Zaprisego je izvršil veliki župan !iubljanski"g. dr. Vodopivec.
*	Poziv v pokajenim rudarjem. Rudarsko glavarstvo v Ljubljani poziva vse rudarje vpoko-jence, katerim so bile že priznane pokojnine od sedaj v kraljevini Italiji se nahajajočih bratovskih skladnic, pozneje pa radi bivanja v kraljevini SHS ustavljene, da mu čimprej javijo ime, bivališče, kraj in leto rojstva, ime bratovske sklad-nice, dobo članstva, dekret priznanja, znesek in čas ustavitve pokojnine. Rudarsko glavarsvo bo na podlagi čl. 27. in 29. nettunskih konvencij posredovalo, da se izplačajo zaostanki in nadalnji obroki redno izplačujejo.
Jos. Kostanjevec:
Iz nekdanjih dit*
(Dalje)
Oba sta obljubila.
Pozno v noč so še sedeli skupaj. Bila je neka vez med njimi, neka skupnost, da niso mogli narazen. Sama poštenost in ljubezen je sijala iz njih oči, kakor bi bili vsi še sami otroci. Pa so se tisti večer porodili razni načrti, ki so se začeli izvrševati pozneje po potrebi in nujnosti in ki so v dobi kratkih let vso okolico gospodarstveno bistveno izpre-menili in povzdignili. In to je pripomoglo tudi do višjega duševnega razvoja ljudstva.
V mesečini se je svetil sivi Čaven, v Mačjem kotu so se vžigali vremenski bliski, a v ozadju je prisluškoval očak Nanos, o čem vsem da se menijo njegovi manjši tovariši, kakšne nočne pozdrave mu pošiljajo iz nižine njive in travniki, vrtovi in vinogradi. In bleščala je njegova častitljiva pleša, kakor bi bila posuta s srebrom in svetlimi biseri...
Kaj pa ti, Pavel nad Planino? Čudno zamišljeno zreš tja čez sivi Kras. tja dalje proti morju in doli proti jugu. Ali že sedaj slutiš, kakšni valovi bodo v bližnji bodočnosti preplavili to belo nedotaknjeno kamenje, napolnili te s slavci naseljene dole in dolinice? Že sedaj vidiš potniške vozove domačinov, napolnjene s pohištvom, premikajoče se s teh solnčnih tal bog ve kam v nove, nepoznane kraje. Vidiš solze težkega poslavljanja, slišiš vzdihe tesnih prsi, opazuješ omahovanje nog, ki se obotavljajo in nikakor ne umejo, kako
*	Nov odvetnik. Dne 1.1, m. je položil odvetniški izpit s prav dobriih uspehom g. dr. Ivo Po-tokar in bo v najkrajšem času otvoril svojo odvetniško pisarno v Kamniku. Iskrene čestitke!
*	Duhovniki za jtigoslovenske naselbine v Kanadi. Kakor nam javlja izseljenski komisarijat v Zagrebu, je minister za socijalno politiko dovolil, da se na željo naših naselbin v Kanadi, odpo-šljeta iz stare domovine v Kanado en duhovnik katoliške in en duhovnik pravoslavne vere ter da se v to svrho določi primeren prispevek izseljenskega fonda. Te dni je odpotoval v Kanado duhovnik Mihajlo Popovič iz samostana Sv. Romana, kmalu nato pa je odpotoval katoliški duhovnik Zvonimir Mandurič v našo naselbino v Ontariju.
*	Mariborskim dobrovoljcem! Po zakonu o do-brovoljcih je upravičen samo g. minister vojske in mornarice za izdajo dobrovoljskih legitimacij. Vsi tisti, ki ste meni svojčas poslali prošnje za priznanje dobrovoljstva in do sedaj še niste prejeli rešitve, vložite v zmislu člena 1., drugi odstavek, zakona o dobro-voljcih, in v smislu člena 1., točka 5., pravilnika za izvrševanje zakona o dobrovoljcih, najkasneje do 24. t. m. zadevno prošnjo na ministrstvo vojske in mornarice. V prošnji navedite: 1. dan, mesec in leto rojstva; 2. ali ste pismeni; 3. čigav državljan ste sedaj; 4. ali ste bili med delovanjem naš ali inozemski državljan; 5. razložiti morate vse delovanje, po katerem uveljavljate pravico do dobrovoljstva. Ce mogoče, na, vedite čas, ko se je to godilo (dan, mesec in leto) in okolnosti, v katerih je to bilo, ime starejšine, pri katerem je to bilo, in s katerim ste delovali. Če ste bili v bojih, navedite, v katerih bojih, čas in kraj kakor tudi starejšino, odnosno tovariše, ki so bili takrat skupno z Vami in ki morajo potrditi Vaše navedbe. (Obširna navodila so objavljena v «Uradnem listu® št. 93 in 118 iz leta 1928.) — Divizijski general v p. Rudolf Maister.
*	Slovenci v Ameriki. V kraju White Valaj je hripa, kateri se je pridružila pljučnica, pobrala Janeza Polha. Pokojnik je zapustil ženo in tri otroke. Doma je bil na Notranjskem. — Iz iste naselbine je brez sledu izginil Blaž Ahačič, ki je vzel z doma precejšnjo vsoto denarja. Bolehal je že delj časa za hudo notranjo boleznijo in ni izključeno, da se mu je omračil um. Star je bil okoli 55 let. — V kraju Conemaugh je umrl Matija Šergan. Pokojnik je bil rojen leta 1877. v vasi
Ida morajo zapustiti ta nekdaj njihova sveta
tia, to njih s srčno krvjo porošeno last... * * *
V	nedeljo popoldne je stopal Ivan proti Repičevemu posestvu in hiši. ki je bila oddaljena od njegovega doma komaj pol ure hoda. Visko je še stalo solnce, rahel vetrič je zibal listje ob potu zasajenega sadnega drevja, ki je obrobljalo v bujnem zelenju se nahajajoče vinograde. Po očiščenem jarku je šumela bistra voda in gori proti ovinku so zablestele vitke akacije v vsej svoji pomladni krasoti, zadehtelo je njih belo cvetje, vsipalo se na mimoidočega popotnika, da je nehote dvignil prej sklonjeno glavo in začudeno zrl na vso to prelestnost domače grude.
«Kako si lepa, domačija!® je vzkliknil iz dna svojega srca. «Kakor kraljevska nevesta iz devete dežele, ki deli svoje darove vsem, ki si jih poželijo, bogatim, revnim, nizkim, visokim in betežnim. Še nikdar nisem tega občutil tako globoko kakor danes. Kje tiči vzrok? Ali je šlo v prejšnjih časih vse mimo mene, kakor mimo slepca? Ali sem bil gluh za to šelestenje, za to pripovedovanje iz sleherne bilke, za to praznično pozdravljanje od vseh strani? Ali je res prej potrebna žalost in prevara srca, da se šele potem sname mrena s tvojih oči, da izpregledajo jasno in hvaležno? O, sedaj razumem naenkrat vse. kar je bilo tako dolgo zakrito v moji notranjščini! Šele sedaj resnično vidim vso tvojo lepoto, domovina!®
V	akacijah je šumelo, cvetje je duhtelo in se vsipalo na njegovo odkrito glavo, od ne-
Velo (fara Sv. Jedert nad Laškim). V Ameriki je bival 22 let. — V kraju Canon City (država Co-lorado) je izdihnil France Levstik. Bolehal je že skoro leto dni. Pokojnik je bil doma iz Ponikve (fara Dobrepolje na Dolenjskem). Zapustil je ženo in sedem nepreskrbljenih otrok. — V istem kraju si je Franc Boben zlomil nogo. Nesreča sc je pripetila v rudniku in samo naključju se ima Boben zahvaliti, da je ušel smrti. — V Wauke-ganu (država Illinois) je umrl 251etni Franc Jereb. Pokojnik je bil član ameriškega Slovenskega Sokola in raznih drugih društev. — V Steeltonu se je ponesrečila štirinajstletna deklica slovenskih staršev Marjeta Matkovičeva, ki je pod stoječim tovornim vlakom nameravala priti preko. V tem trentuku pa je potegnil vlak in nesrečni deklici so kolesa odrezala desno nogo. — V Clevelandu je preminula Neža Otička. bivša uslužbenka tamkajšnjega lista «Ameriška Domovina«, v starosti 64 let. Rodom je bila od Sv. Križa na Dolenjskem. Prav tam je umrla tudi Kristina Trinkova, rojena Mohorčičeva, v starosti 22 let. Rojena je bila v Clevelandu, kjer zapušča soproga in malega otročička ter očeta in mater.
*	Gozdovniki v Ptuju. V nedeljo 10. t. m. ob
3/4l0. uri bo v Mladiki IV. rodov zbor. Ker se zbora udeležita tudi župni načelnik Beli Lisjak in Črni Ris, prosim za polnoštevilno udeležbo vseh članov. Z modrim nebom! Hrabro Srce, vodnik.
*	Smrt kmečkega barona. Zadnjega februarja je umrl v Kapli pri Št. Juriju ob Taboru bivši baron g. Gustav Wittenbach. Njegov oče se je preselil pred kakimi 50 leti iz Nemčije v Savinjsko dolino, kjer je kupil znano posestvo in graščino Ostrico nad Št. Jurijem. Pozneje je dokupil še posestvo in grad Burgstall na Vranskem in veleposestvo v Kapli. Vsa tri posestva je razdelil med svoje tri sinove, pri čemer je na Gustava kot najmlajšega odpadlo posestvo v Kapli. Mladi baron se je z vnemo osebno posvetil svojemu posestvu. Že pred vojno se je v nasprotju z drugim nemškim plemstvom, naseljenim v naših krajih, docela prilagodil našim razmeram in se sprijaznil z okolico, v kateri je živel. Zato je postal daleč naokrog splošno priljubljen in spoštovan. Bil je pošten, značajen in srčno dober. Pomagal je v stiski kjerkoli in komurkoli je mogel. Dolga leta ie bil član šentjurskega občinskega odbora. V domači vasi pa je pomagal ustanoviti
kod so hipoma priletele ptice, posedle po vejah in zapele. Ivan je obstal in poslušal, ni se ganil. Pokleknil bi bil, objel in poljubil vsako bil in rastlinico.
Konec ovinka je zagledal Repičevo hišo. Pospešil je korake, da popravi, kar je zamudil v svojih sanjah. Repič je stal na pragu, že od daleč je z rokami pozdravljal prihajajo-* čega in mu stopil nasproti.
«Pozdravljen, Ivan!» je dejal. «Najprej stopi z mano na kupico vina, da se okrepčaš, a potenj si ogledava moje siromaštvo vsevprek!®
Stisnila sta si roke in odšla v hišo. Že čez nekoliko hipov sta bila zopet zunaj. Najprej je vedel Repič svojega gosta v gospodarsko poslopje nasproti hiše. V spodnjem velikem prostoru so stali razni kmetiški stroji, stari, novi in najnovejši. Več je bilo med njimi takšnih, da jih Ivan dozdaj še ni poznal. Mavrič jih ni potreboval, zato jih ni imel. Ivana je vse zanimalo. Čudil se je vsem Re-pičevim napravam, izpraševal, semtertja kaj zabeležil in natančno ogledal. V tej kratki urici ogleda je pridobil več kakor v bogve koliko dneh zasebnega študija. Odtod sta šla v hlev. Bil je prostoren, moderno urejen, visok, svetel in čist, da se ni bala noga prestopiti praga. Povsod sveža stelja. v razpre-deljenih prostorih skrbno negovana goveja živina, v posebnem oddelku štirje konji, dva težka za prevažanje tovorov in poljskih pridelkov, za delo na polju, gozdu in travnikih, dva vitkejša za nagle vožnje. Vsi štirje so se svetili, oči so bile bistre in vsaka kretnja živahna. Zadaj proti nasprotnem izhodu so
AČE NOVOST!
kraja. Nobene mere, ki se tu podvzamejo za pobijanje te bolezni, niso preostre. Zato je pozdravljati iniciativo dr. Gregorca. ki je izvršil na gimnaziji in v dijaškem domu «Martinišče« v Murski Soboti pregled učencev in zdravstvenih razmer, v katerih žive, ter ugotovil pri učencih devet primerov, od katerih so bili trije takšni, da zahtevajo takojšnje nege v bolnico. Tudi zdravstvene razmere, v katerih dijaštvo živi, so vse prej kakor pa vzorne.
*	Nenadna smrt vzornega mladeniča. Dne 4. t. m. je umrl v Žužemberku .loško Šušteršič, edini sin znanega gostilničarja. Pokojnik je bil duša in početnik vsakega pokreta v Žužemberku. Ne-omahljivo je dolga leta stal v vrstah Sokolstva. Društvu v Žužemberku je bil odličen načelnik in tclovadcc. Žužcmberško gasilno društvo je izgu-j bilo z njim svojega poveljnika, svojega vodjo. Še drugi so, ki žalujejo ob odprtem grobu. Žalujejo j ob nenadomcstni izgubi mladega 251etnega moža dramski odsek in pevski zbor, mnogoštevilni prijatelji in znanci. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje. Blag in časten bodi Jošku spomin!
*	Prihodnja številka «Skovirjn» bo izšla v soboto. Ali ste že naročili edini slovenski šaljivi časopis «Skovir«, ki stane za čert leta le 10 Din?
*	Izgubljen kovčeg. Dne 1. t. m. se je peljal posestnik Simon Kompas iz Dobrne pri Celju z avtobusom v Vojnik. Svoj kovčeg je oddal na
j avtobusovo streho. Ko pa je prišel v Vojnik, kov-čega ni bilo več na mestu. Očividno je padel med vožnjo na cesto in ga je pobral neznan najditelj. V kovčegu so se nahajale štiri ženske obleke, nekaj perila, zlata dolga verižica z lornjonom in obrtni list za Kompasovo trgovino.
*	Zagonetna sova iz Moskve. Na dvorišče neke gostilne v Starem Bečeju se je spustila te dni najbrže zaradi velike utrujenosti sova izredne velikosti. Ker se ni mogla več dvigniti, jo je vjel neki kme. Na veliko začudenje je pa opazil, da ima sova na levi nogi verižico, široko poldrugi centimer, z napisom: «Bi'un, Moskva, 604 D». Sovo je prevzela tamkajšnja policija, ki skuša rešiti zagonetni žig. Domneva se, da je ptica pobegnila iz moskovskega živalskega vrta.
*	Smrtna nesreča dveh slovenskih vojakov. Pred dnevi sta našla v Valandovem tragično smrt dva slovenska vojaka. Rado Povadija in Mirko! Belec, doma od Sv. Martina na Muri. Bila sta
skupno s podnarednikom Miletom Momčilovičem na straži v bližini Valandovega. Na straži so si preganjali dolgočasje z demontažo neke stare granate. Ko so hoteli odstraniti vžigalnik, je granata nenadoma eksplodirala. Povadiia in Belca je granata dobesedno raztrgala, Momčilovič pa je dobil tako težke poškodbe, da je med prevozom v bolnico izdihnil. Tragična smrt je izzvala med prebivalstvom splošno sočutje.
*	Na prevozu v bolnico izdihnil. K posestniku Francetu Drobniču v Veliki Stari vasi pri Grosupljem je prišel nedavno kot popotnik revež 73-letni delavec Ivan Mlakar, doma iz Krškega, in prosil da ga vzamejo pod krov. Starec se je Drobničevim zasmilil, zato so mu dovolili prenočišče ter mu tudi posregli. Naslednje dni pa je pričel Mlakar tožiti o bolečinah v trebuhu in čre-vih. Ker se je njegovo stanje poslabšalo, je Drob-nič izposloval pri občinskem uradu v Grosupljem, da ga sme prepeljati v splošno bolnico v Ljubljani. Drobničevi so bolnika naložili na voz, kjer so mu pripravili ležišče, a ko so se s sanmi pripeljali do bolnice, je bil bolnik že mrtev.
*	S*lna burja nad vzhodnim Jadranom. Močna^ burja, ki že nekaj dni divja na vzhodni jadranski obali, je zahtevala več človeških žrtev. Nedaleč od Resrgia jc vihar prevrnil ribiški čoln. pri čemer so trije ribiči vtonili. V Bariju je vihar vrgel mornarja s krova in ga kljub prizadevanju ni bilo moteče rešiti.
*	Huda nesreča med rojaki v Ameriki. Februarja se je poročil v Detroitu, velikem ameriškem indusrijskem mestu, g. Janez Adamič z gdč. Gertrudo Travnikarjevo. Nevestini roditelji žive izven mesta blizu farm. kjer imaio svoj dom. Zato se je tudi poroka vršila v starem farmar-skem poslopju Stavba je imela dvoje nadstropij; v prvem so bile mize za goste, v drugem pa plesna dvorana. Na poroko so Travnikarjevi povabili okoli 200 gostov, večinoma Slovencev. Med povabljenci je bilo tudi okoli 50 otrok. Zabava je potekala zelo animirano, gostje so b:'i židane volje. Toda nesreča ne počiva nikoli Okoli polnoči je odšel del svatov v zgornjo dvorano, da nevesti po starem običaju sname venec z glave. Nevesta je stopila sredi dvorane, toda ko so ii hoteli sneti venec, je votlo zahreščalo, tla so se udrlc. in vsi gostje so padli v pritličie na ostale goste. Istočasno so se potrgale tudi električne žice in vsa hiša je bila hipoma v temi. To je
Gasilno društvo, v katerem je požrtvovalno opravljal razne funkcije, zlasti pa blagajniške posle. Pokojni baron Wittenbach je na ta način tesno zrasel z zemljo, na kateri je živel. Bodi mu blag spomin!
*	Slovenska pesmarica, zbirka najpriljublje-nejših narodnih in umetnih slovenskih pesmi. Založila Gorišek & Leskovšek, Celje. Cena 40 Din. Nekdanja dr. Razlagova pesmarica se je med Slovenci tako omilila, da je sestavil pokojni Ivan Železnikar že tretjo izdajo pod naslovom «Nova pesmarica«, a ko je tudi ta pošla, je izšla I. 1910. ♦Slovenska pesmarica«, ki pa je tudi izginila s knjižnega trga. Dobre zbirke slovenskih pesmi, narodnih in umetnih, pa naše ljudstvo pogreša, zato je bilo opetovano slišati povpraševanje po pesmaricah. Ta sedanja izdaja, ki smo jo krstili za »Slovensko pesmarico«, naj bi .izpolnila to vrzel. Naša pesmarica pa ni samo po izdaji nova, temveč tudi zelo izpopolnjena. Predstoječo zbirko je torej poklicala na dan naša domača potreba in splošna želja. Marsikomu je znan napev bodisi narodne ali umetne naše pesmi, toda besedila ne zna. Nova pesmarica bo dobro došla tudi pevskim zborom, posebno na deželi, ki ne morejo imeti v evidenci vseh skladb, a v pesmarici najdejo pod vsako pesmico zabeleženo, kdo jo je uglasbil in kje je dotično skladbo dobiti. Nekatere dolgovezne pesmi so se glede na prostor skrčile na glavno vsebino, ker vseh kitic izpeti navadno sploh ni mogoče, temveč se največkrat pojejo le začetne in zaključne kitice. Seve se je skrčilo, oziroma izpuščalo le tam, kjer ni nepretrgane smiselne zveze med začetkom in koncem pesmi. Ako se pri kateri knjigi o izdanju poudarja, da bi ne smela biti nobena hiša brez nje, lahko to na-glašamo pri naši »Slovenski pesmarici«. Vsaj vsebuje pesmi za vse stanove in prilike: od pesmic, s katerimi uspava mamica svoje dete v zibeli. do nagrobnic.
*	Velik prispevek za otroško bolnico v Mariboru. Na občnem zboru Društva za ustanovitev otroške bolnice v Mariboru, kateremu predseduje dr. Marinič, je javila blagajničarka gospa dr. Lipoldova, da je nabralo društvo doslej za to donrod ;lr > at ;ijo že d.U K) Din. V n< vi dbor društva je bila izvoljena za predsednico ga. Maj-strova, za podpredsednika pa dr. Marinič.
*Pobijanje trahoma v Prekmurju. Medmurje in Prekmurje sta po trahomu najbolj okužena
bili svinjščaki. Veselje je bilo gledati te živali. videti je bilo, kako so za pravilno oskrbovanje hvaležne svojemu gospodarju, ki jih je mimogrede pogladil. Gledale so za njim, strigle z ušesi, migale z repi in veselo prhale. Za temi hlevi na ograjenem obsežnem prostoru so bili moderno urejeni in opremljeni kurniki, kjer so bile samo čistokrvne kokoši štajerske pasme, znane hvaležne jajčarice. Repič ni hotel imeti še drugih pasem, ker je težko nadzirati, da bi se preveč ne pomešale, kakor je rekel. Z vso svojo «živalsko zalogo« (kakor je imenoval svoje živalske oddelke) je bil popolnoma zadovoljen, le redkokedaj se je mednje naselila mimogrede kaka lažja bolezen Ko je Ivanu vse to razkazoval, se je zrcalila velika zadovoljnost na njegovem obrazu in vsaka njegova kretnja je bila živahna in neprisiljena. Ivan je strmel, pri njih doma je bilo sicer tudi vse v najlepšem redu, a ni bilo tako obsežno in tudi ne tako stro-kovnjaško opremljeno. — Ko sta si ogledala vse to, je povabil Repič Ivana, da si ogleda še njegove vinograde. Krenila sta po poti v reber in čez nekoliko časa zavila na desno. Tu so se začenjali. Po ozkih stezah sta skoro plezala med vrstami plemenitega trsja. Trte so bile polne, grozdje je vprav cvetelo, vse naokoli se je bleščalo, da je skoro jemalo vid, vse je dehtelo in pelo. Bilo je že precej pozno, ko sta se vrnila domov k Repiču. Miza v veliki sobi ie bila že pogrnjena, nasproti jima je prišla Repičeva žena Terezija in hči Tilka. čedna in vitka plavolaska. ter njegov sin Andrej, širokopleč in močan dečko, ki se je bil vrnil orošlo iesen od vojakov iz Trsta.
Izza ogla se je prikazal Batič. Pozdravili so se kakor stari znanci, lahko in prisrčno. Repička jih je takoj povabila, da sedejo za mizo in je vsakemu odkazala svoj prostor. Posedli so vsi razen nje in Tilke. ki ji je morala pomagati v kuhinji. Kmalu so bili na mizi prvi letošnji ocvrti piščanci in prva mlada solata, v brušenih steklenicah je blestel pristni silvanec kakor zadnjič pri Mavriču. In še se je marsikaj vrstilo za tem. Repička ni bila skopa, dajala je z obema rokama in je bila ponosna, ako so gosti hvalili njeno dobro kuhinjo. Za hiš.o so se slišali glasovi, glasni in razposajeni. Repičevi delavci in hlapec Tone so igrali na krogle kakor navadno vsako nedeljo in praznik popoldne.
«Mati,» je zaklical Repič ženi, «zanesi nekaj pijače in kruha tudi delavcem za hišo. Iz takšnih snovi so kakor mi in ne bo jim škodilo. Jutri bodo zato bolje poprijel!.«
Repička je to že vnaprej vedela in te imela steklenice na kuhinjski omari napolnjene. Takoj sta jih s Tiiko odnesli in postavili na staro kamenito mizo za hišo, okoli katere so v lepih davnih časih radi posedali ob prostih urah vsi predniki in prednice rodovine Repičeve. Kmalu je tamkaj zavladalo še ve-selejše razpoloženje, krogle so odletale višje in nazadnje se je začula celo naša pesem, ne posebno ubrana, a zato prihajajoča neposredno iz lepe misli.
O
Solnce se je nagibalo k zatonu vsa soba je bila prepluta z njegovimi zlatimi žarki.
Počasi so se ti žarki dvigali od tal više po stenah, naenkrat se za hipec prikazali celo v kotu ob stropu, zatrepetali v zadnji pozdrav ter izginili. Šipe na oknih so pob'edele. v sobi je nastal prijeten polumrak. ki ie hkratu zanesel v družbo nekaj čudovito mehkega, neko pesem iz davnih, prehitro mintiMh časov. Vsak je bil vtopljen v svoje misli. pog ve po katerih poljanah so se izprehajale. Bog ve po katerih temnih lesovih in logih o^ žubo-rečih studencih in potokih so iskn'e lepih spominov, po katerih vrtovih, oknih in verandah davno odevetelih cvetic. Vse ie bilo tako blizu, vse tako silno daleč! Kakor začarani so sedeli vsi. puhali iz cigaret in smotk dimove oblačke proti stropu in molčali. Sem-tertja se je iztegnila roka po čaši. tiho in z vso veliko spoštljivostio jo dvignila proti ustom in nagnila. Za njo druga in tretja in četrta roka ...
Tilka je hotela prinesti luč.
«Pusti,» je dejal Repič. «ni še potreba, preudobno se sedi tako. Sedaj je čas za vse kaj drugega, kajne, Ivan?«
Ivan je razumel.
«Ob takšnem-Ie času so nam babice ori-_ povedovale pravljice«, ie deial. «Oeem je umiral na ognjišču, otroci smo se tiščali v ozadju na klopi drug pri drugem in poslušali poslušali z odprtimi usti in srci. In navadno nas je noč potem zazibala v sanje, kakršne se sanjajo samo v mladih letih. Ali ne bi si tudi mi danes nekaj povedali? Vsak svoio pravljico, pol resnično, pol izmišljeno, prav-ljico iz lastnega življenja?*
splošno paniko še povečalo. Začuli so se obupni klici na pomoč ter bolestno stokanje ranjenih gostov. O nesreči je bila takoj obveščena rešilna postaja, ki je naglo pričela z reševalno akcijo. Izpod ruševin so potegnili ranjence, ki so bili prepeljani v bolnico. Pri nesreči je bilo težko poškodovanih pet gostov. Najteže je bil od rojakov ranjen Alojzij Podobnikar, ki si je zlomil sedem reber, dobil pa je tudi težko poškodbe na glavi in po rokah. Nevestina teta Travnikarjeva si jc zlomila več reber in poškodovala na glavi. Marija Kasunova si je zlomila levo nogo ter dobila težke poškodbe po životu. Marija Persoglieva je morala v bolnico zaradi težke hrbtenične poškodbe. Nevestina sestrična Ivanka Travnikarjeva si je poškodovala pri padcu obe nogi. Josip Travnikar si je prerezal žile na desni roki, Agncza Culičeva si je zmečkala nos. Poškodovani in ranjeni so bili od rojakov tudi Marija Ropova, Roza Vihteli-čeva, Franc Poznič. Ana Cankarjeva in Fran Gaber. Res sreča v nesreči je bila, da stavba ni bila visoka in da so gostje padli samo par metrov globoko, sicer bi katastrofa zahtevala človeške žrtve.
*	Kap jo Je zadela. Te dni se je zgodil v Št. Juriju pri Litiji tragičen primer nagle smrti. Ko je vstala zarana ga. Ljudmila Damjanova, posestni-kova žena. in je hotela po poslu, ji jc postalo nenadoma slabo, da se je zgrudila na tla. Vsaka pomoč je bila zaman, mlada žena je umrla za kapjo. Pokojnica je bila v vsej okolici na najboljšem glasu in povsod zelo čislana. Njena tragična smrt, ki jo je zadela v 32. letu starosti, je vzbudila v vsej okolici globoko sočuvstvovanje s težko prizadeto družino Damjanovo. Svojemu možu je pokojnica zapustila štiri otročičke, od katerih najstarejši obiskuje komaj prvi razred.
*	25 ljudi umrlo od glncfa. Vas Zavalje v Liki je bila odrezana od sveta od 11. do 24. februarja. Po 13 dneh je bil obnovljen najprej poštni promet, ki so ga onravHali sli seveda peš. V Karlovec so pred dnevi prišle vesti o strašni bedi, ki je zavladala v tej zakotni in zapuščeni vasi. Snega je zapadlo toliko, da so se pod njim udirale strehe in se je porušilo mnogo hiš. Zmanjkalo je hrane za ljudi in živino Od bolezni, ki se je poiavila pri stfadajočih vaščanih, jih je umrlo 25. Občina je brez sredstev, ker je imela nesrečo, da je nastavila kot občinskega blagajnika zaporedoma dva brezvestneža. ki sta poneverila velike vsote iz občinske blagajne.
*	Preprečena smrtna nesreča. Ko je neki kmetski voznik po strmem bregu proti šoli v Toplicah pri Zagorju zapeljal težko obložen voz lesa. je popustila zavora in z bliskovito naglico je švignil voz po zasneženem bregu in tiščal
konje pred seboj. Tik pred njimi je vodil neki oče dva dečka v otroški vrtec. Eden dečkov se je stisnil k leseni ograji, drugega je pa oče v skrajnem trenutku potegnil izpred konj ter rešil gotove nesreče njega kakor tudi sebe z divjim begom.
*	Smrtna nesreča. Te dni se je v Trbovljah smrtno ponesrečil 501etni delavec Ivan Medvešek in le komaj je ušel smrti njegov tovariš Repovš. Po rovu sta porivala prazen voziček na šalo, ki naj bi ga spravila v globočino. Pri tem delu pa nista bila zadosti previdna, ker nista poprej pogledala, ako jc šala že pripravljena. Voziček je zagrmel v globočino kakih 50 m globoko in z njim tudi ponesrečili Medvešek. Repovš pa se je v zadnjem trenutku ujel za neko traverzo in si s tem rešil življenje. Pri padcu si je Medvešek popolnoma razbil glavo in si polomil ude. Bil je takoj mrtev.
*	Morda meteor. Na Lancovem ob savskem mostu so te dni zaslišali delavci lesnega trgovca Muleja čuden šum. Radovedni so vsi začeli gledati po nebesnem svodu in so ugledali visoko v zraku nad Taleži pod Jelovico pojav nekega čudnega predmeta, ki mu je bilo videti, da naglo pada proti zemlji. Domnevali so, da je bilo morda letalo. Ko je predmet izginil daleč za gozdom, je sledila močna detonacija. Delavci so o tem pojavu takoj obvestili orožniško postajo. V sprem-jstvu domačinov so se orožniki podali v smer, , kjer so domnevali najti razbito letalo. Toda vse I njihovo raziskovanje je zaenkrat bilo brez
uspeha. Detonacijo so baje slišali tudi v Kolnici. Vršijo se poizvedovama. kdo vse je še videl ne-, pojasnjeni pojav in slišal detonacijo. Če se je po-' nesrečil aeroplan, bo gotovo mogoče dobiti sledi. | čim odkopni sneg. Nekateri so mnenja, da je bil morda meteor.
i * Smrt zaradi zastrupljenja krvi. Iz Izlak pri Zagorju poročajo: Te dni so tam pokopali 351etno rudarjevo vdovo Frančiško Brvarjevo, posestnico v Peklu pri Izlakah. Nenadna smrt priljubljene žene je občinstvo presenetila. Nedavno je namreč Brvarjeva nenadoma spovila, kar ni ostalo prikrito. Orožništvo je uvedlo preiskavo, i Med tem časom pa je nesrečna žena umrla za . zastrupljenjem krvi.
| * Dve mlacfi ženi v plamenih. Pri Sv. Križu pri Trstu je te dni gospodinia Marija Tencetova, ; stara 22 let, stopila k ognjišču, da zakuri, ker ji
RADIO-APARATE
in vse sestavne dete z navodili si nabavite najugodneje pri
Elektroindustriji BERGODAC Comp. LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6 105
je ogenj skoro ugasnil. Drva pa niso hotela goreti. Pomagala si je s petrolejem, ki ga je par-krat polila na drva. Storila je to mogoče že večkrat, ne da bi se kaj pripetilo, sedaj pa je plamen švignil kvišku ter zajel nesrečno gospodinjo. So-rodnica, ki se je v usodnem trenutku nahajala pri njj, jo je hotela rešiti iz ognja, toda plamen se je oprijel tudi nje in tako sta obe goreli. Kričali sta skozi okno na pomoč. Prihiteli so ljudje in storili, kar je bilo mogoče. Pozneje so obe odpeljali v tržaško bolnico, kjer je Marija takoj umrla, sorodnica pa malo kesneje.
*	Smrt pod vlakom. Na progi med Preserjem in Notranjimi Goricami se je te dni <ponoči pripetila huda nesreča, katere žrtev je postal mesar Jakob Bučar, doma z Rakeka. Moža so našli zjutraj progovni delavci razmesarjenega poleg proge. Pokojni Bučar je bil zadnje dni v ljubljanski splošni bolnici, odkoder je bil odpuščen. Zadržal se je še malo v Ljubljani. Ni še znano, ali se je za povratek domov vsedel na vlak že v mestu ali pa je morda obiskal v okolici Brezovice kakega znanca in šele tam stopil na vlak ter nato morda po nesrečnem naključju padel pod kolesje. Prav verjetno je, da je nameraval ponoči ali zjutraj zarana prehoditi progo do Preserji, pa ga je spotoma dohitel vlak ter ga usmrtil.
*	Zagonetna smrt prevžitkarja. Prevžitkar France Ocvirk iz Slavisle vasi pri Jurkloštru je 20. februarja popoldne delal na domači parni. Od tedaj naprej so ga ljudje pogrešali. Šele 27. februarja so ga ljudje našli ob neki stezi zmrznjenega v snegu. Nad desnim očesom je imel malenkostno rano. Vzbudil se je sum, da Ocvirk ni umrl na tem mestu, temveč da je bil tja prenesen že mrtev. Sum se je obrnil proti domačim, ki so s prevžitkarjem živeli v večnih prepirih in pravdah. Na parni so našli tudi nekaj krvavih madežev, na mrtvečevem suknjiču pa seno. kar vse je sum le še utrdilo. Končno so orožniki prijeli posestnika na Ocvirkovem domu in ga oddali v zapore okrajnega sodišča v Laškem. Komisija na mrtvecu baje ni mogla ugotoviti nobenih znakov nasilne smrti in tudi aretiranec odločno zanika vsako krivdo, vendar se poizvedbe nadaljujejo.
*	Okovi kaznjencev odpravljeni. V mariborski moški kaznilnici je nad sto kaznjencev muslimanov iz južnih krajev naše države, ki so bili semkaj prestavljeni zaradi prenapolnjenosti srbskih kaznilnic. Obsojeni so bili pretežno na 15 do 20!etno težko ječo, združeno s težkimi ali lahkimi okovi, ki so jim jih smeli odvzeti samo med hudo boleznijo. Nekateri teh jetnikov so bili pomiloščeni okovov že v prvih letih bivanja v Mariboru, štirideset pa jih je ostalo vkovanih v železje. Te dni jc napočil tudi zanje dan odrc-
«Prav tako». je pritrdil Repič. «Toda začeti moraš ti. Ivan. Morda ne bo treba potem danes nam nadaljevati.«
Ivan je potegnil z roko po čelu in rekel: «Dobro, toda moja pravljica bo popolnoma vsakdanja, ne vem, ako vas bo zanimala. Pa naj začnem!«
Govoril je tiho. skoro razločno. Videlo se je. da mu beseda noče prav iz grla. kakor bi bilo vse prisiljeno. Toda kmalu se je razvnel, okornost je izginila, vse ie pričalo, da ie že davno sililo na dan, kar je tako globoko ležalo v srcu:
«Ko sem dovršil domačo šolo, sem odšel na gimnazijo v Gorico, kakor vam je vsem znano. Ves vesel in ožarjen sein se poslavljal od domačih krajev, bil sem prepričan, da ie bodočnost moja. Bilo ie že nekaj resnega v meni. nekaj, kar je prišlo Bog ve odkod in me je spremljalo po vseh moiih potih. Najrajši sem bil sam. sam s svojimi mislimi in načrti. V Gorici sem bil pred tem samo enkrat, in sicer mimogrede, ko sva šla z materjo prvič na Sveto Goro. Bil sem star komaj šest let in le nejasni vtisi so mi ostali od tc poti. Toda ko sem se na novem svojem potu vozil po tistih krajih, je vse v meni oživelo, zdelo se mi ie. kakor da gledam same stare znance ki se nisem od njih ločil nikoli. Vse vasi so mi bile znane, vsi griči in oddaleč me po-
zdravljajoči sivi velikani na severu. Mati me | je spremljala, čudila se je mojemu spominu in opazil sem, da je bila vesela in zadovoljna. «Ali vidiš onole cerkev na levem holmu?« me je vprašala. «Te pa vem. da ne poznaš.« «Res, ne poznam«, sem odgovoril. «Vidiš, to je Gradišče in tam gori živi velik človek. Njegov glas gre sedaj po vsem Slovenskem kakor veliko razodetje.« «Oh. vem,« sem za-klical, «tam gori živi Gregorčič! Slišal sem o njem že v šoli in videl njegove pesmi pri tebi. Saj ti imaš vse.« Moja mati je bila zelo izobražena žena, mnogo je čitala, izposoje-vala in kupovala si je knjige, ki so ji delale družbo ob vsakem prostem trenutku, zlasti ob dolgih zimskih večerih in nedeljskih popoldnevih. Lahko rečern. da je natančno poznala vso našo tedanjo književnost in ji tudi današnja ni neznana, dasi se ne utegne vsled obilega dela več tako pečati z njo... Tako sva se torej vozila tisti dan proti Gorici zgodaj zjutraj. Solnce je šele lezlo iznad gričev, ko sva zagledala Goriški grad. Konja sta hitreje potegnila in kmalu sva bila v mestu Povsod je bilo živahno. šo'sko leto se je začenjalo, starši in dijaki so polnili ulice. Mati me ie že dopoldne vpisala v prvi elr^na-zijski razred. «Samo če boš napravil spremnim izpit«, je dejala. «Kaj misliš?« «Bom 'ga«, sem dejal samozavestno. In res sem sra
napravil. Bil sem torej že srednješolec. Stanovanje sem dobil pri neki starejši gospe, ki jo je priporočil gospod ravnatelj in kjer sta stanovala že dva slovenska in en furlanski dijak. Kmalu smo se sprijaznili in smo dobro soglašali ves čas, dokler smo bili skupaj. Ko je moja mati odšla in sem ostal sam prvič v svojem življenju v tujem mestu, me je obšlo silno domotožje. Moje misli so vhajale nazaj sem dol v naše krajev, v rodno hišo. v vse tiste kotičke in prostorčke, ki sem iih tako dobro poznal. Silno hrepenenje me ie vleklo nazaj sem dol, s solzami v očeh sem taval po ulicah, po večkrat na dan zahajal na cesto, po kateri sem došet. ki se je vila proti rojstnemu kraju. Široka je bila in bela. vabila in se smejala. Zakaj ne smem nazaj? Ponoči sem hodil v sanjah po znanih potih za očetovo hišo, sem plezal po drevju, sem se kopal pod znanimi vrbami v domačem potoku 7 kaj ne smem nazaj? Ko je začela šola in čelo resno delo, se je vse to ublažilo, pon sem se in sčasoma tako privadil, da sem 1 ob nekih prilikah mislil intenzivneje na svo.i dom. Izginilo pa ni nikoli, moja duša ie bila slei ko prej navezana na to krpo domače
šenja, ker so vsem štiridesetim za stalno odvzeli okove na temelju zakona od 16. februarja t. 1., 3 katerim so stopili v veljavo nekateri deli novih kazenskih zakonov že z razglasitvijo v »Službenih Novinah«. Posamezniki med njimi so bili vkovani že po šest do sedem let. Sedaj so srbi-janski težki jetniki izenačeni s težkimi jetniki po bivšem avstrijskem kazenskem zakonu, ki so izgubili okove že leta 1877. Nošnja okov za krajši čas ostane samo še kot disciplinarna kazen v kaznilnici.
*	V vlaku okraden. V potniškem vlaku na progi od Zidanega mosta do Ljubljane je bila pred dnevi ukradena mizarskemu mojstru Ivanu Bonči iz Vižmarjev pletena potniška košara, ki je bila povezana z vrvjo, ker je bila pokvarjena ključavnica. V košari se je nahajalo okrog 20 kg medenih okovov za ključavnice raznih oblik, ki so bile kupljene pri tvrdki Schneider in Verovšek v Ljubljani. Poleg okovov se je nahajala tudi obrabljena flanelasta odeja svetlorjave barve s temnimi črtami. Tat je oškodoval Bončo za okrog 1500 Din.
*	Neznan slepar. Pred nekako 10 dnevi je dobila znana tvrdka Bar na Mestnem trgu v Ljubljani dopis nekega učitelja Sevška, ki naroča, naj se izroči naslednjega dne njegovemu nečaku kompleten štiricevni radijski aparat. Pismo se je glasilo dalje, da bo prišel za par dni sam v Ljubljano ter da bo pri tvrdki poravnal račun v obliki menice. Tvrdka je sleparju verjela in res izročila aparat v vrednosti čez 2700 Din neznanemu malemu dečku, ki je prišel ponj, v veri, da se bo naslednjega dne oglasil učitelj sam in vse ostalo uredil. «Učitelja Sevška« pa ni bilo tudi naslednjega dne, niti pozneje, na kar je pričel g. Bar dvomiti v solidnost naročnika. Informiral se je, če učitelj Franc Sevšek sploh eksistira in dobil odgovor, da ga nimajo nikjer zabeleženega. Tedaj šele so mogli ugotoviti, da gre za pretkano sle-parstvo, zaradi česar se je obrnila tvrdka na policijo, kjer so mnenja, da je tudi to slcparstvo zakrivil znani slepar Gustav Ropotar.
*	Tihotapstvo v Prekmurju. Tihotapci tudi sedaj v zimi in v velikem snegu niso opustili svojega nevarnega posla. Niti visoke denarne in zaporne kazni jih ne strašijo. Dne 27. februarja so se na najsevernejši meji v Martinju spopadli s finančno kontrolo. Finančna kontrola je zalotila zvečer tik madžarske meje tri tihotapce, ki so nosili iz Zg. Senika na Madžarskem vsak svojo vrečo tobaka preko meje. Ker se tihotapci po
Začarana klada
Mrzla burja je brila okrog oglov in slikala ledene rože na okna. Na vasi ni bilo zaradi mraza skoro nikogar. Ljudje so tičali v zakurjenih sobah in se greli pri toplih pečeh.
Pri Mlakarjevih se je gnetla vsa družina okrog peči. Hlapec je pletel koš, drugi pa so delali zobotrebce. Molk je vladal že nekaj časa po sobi, dokler ga ni prekinil Mlakar sam: «Ako bo šlo tako naprej, nam bo gotovo zmanjkalo do pomladi drv. Sedaj nekaj časa zgine skoro sleherno noč iz skladovnice par polen. Že večkrat sem premišljal, kdo bi to bil, pa mu nikakor ne morem priti na sled.«
«Veste kaj,» se oglasi hlapec Kristjan, «jaz mislim, da je to sosed Turk, nihče drugi.«
«Turk da bi to bil?» seže Mlakar hlapcu v besedo. «Vsi prej kakor ta. Res je. da nima mnogo kurjave, pa je prepoštena duša, da bi storil kaj takega.«
«Nikar ga preveč ne zagovarjajte«, reče hlapec. «Baš Turk je. Le poglejte njegovo skladovnico drv! Skoro prav tako velika je, kakor je bila v jeseni. Kje pa vendar jemlje kurjavo ves čas, saj je bilo mrzlo, da so ledene rože gledale skozi okna.«
slojev. Nobena druga država na svetu se ne more pohvaliti s takimi ženami.
Kakor pred revolucijo tako stoji ruska žena ob možu tudi sedaj. Dela kakor mož, cesto še bolj vestno. Ruske žene so sicer na vladi in v državni upravi v manjšini, vendar pa zavzemajo vodilna mesta celo v rdeči armadi. Med čiani sovjetskega generalnega štaba je tudi ena ženska.' 2ena Aleksandra Kolon-tajeva je bila pred leti poslanica pri norveški vladi. Največ ruskih žen je pa zaposlenih po tovarnah in uradih. V Moskvi je bilo leta 1920. v državnih uradih skoro 6, predlanskim pa že 19 odstotkov žensk. V tovarnah se je pa zvišalo število delavk celo od 5 na 34 odstotkov. O kakem posebnem ženskem pokretu, kakršne vidimo v Evropi in v Ameriki, v Rusiji ni govora. Pač pa se Rusinje z veliko vnemo pečajo s širjenjem komunizma med azijskim ženstvom. Pri tem si pomagajo z lepaki, na katerih je prikazana vsa zgodovina ženskega razvoja. Prva slika kaže neznosen položaj žene v preteklosti. Slede slike, ki kažejo borbo za žensko enakopravnost. Na zadnji sliki stoji žena enaka možu. Mnoge slike kažejo, kako žena po vestnosti prekaša celo svojega moža.
Mnogo se bavijo Rusinje tudi z vprašanji zdravstva in materinstva. V Rusiji je odprava telesnega plodu zakonito dovoljena in v državnih zavodih so nastavljeni posebni zdravniki, ki smejo odpravi iti
zivu«stoj« niso odzvali, marveč se spustili v beg,'oglov ter stopil proti Mlakarjevi hiši. Baš ona
so fmancni stražniki rabili orožje. Pri tem je bil obsežna klada na skladovnici mu je bila všeč.
r, .	„	, ,	,	i telesni plod, vendar pa vodi vlada odločno borbo za
Dolgo sta se se prerekala, a vendar nista to. da odvrne noseče ženske od tega koraka. Soviet-mogla drug drugega prepričati o svojih trditvah. ska vlada stoji
na stališču, da ie zakon, s katerim
«Ni vredno, da bi se prepirala«, reče slednjič-je odprava telesnega plodu dovoljena, neukemu liud-hlapec. «Najbolje bo, ako se natančno prepričamo, kdo ne zna razlikovati med svojo in tujo lastnino. Kar drevi bo eden od naju stražil.«
«Kdo bo še stražil v tem mrazu«, odgovori Mlakar. «To bo treba napraviti drugače!«
«Kako mislite?« vpraša Kristjan.
«Čakaj, tole bova napravila. V tisto grčevo klado bova dala nekoliko smodnika in bova pustila klado vrhu skladovnice.«
«Ta je dobra,« soglaša hlapec Kristjan, «to morava takoj napraviti!«
Nato sta oba šla takoj na delo. Kristjan je poiskal na podstrešju največji sveder, a gospodar je privlekel v vežo grčavo klado. Urno sta bila gotova. Mlakar je stresel pošteno porcijo smodnika v zvrtano luknjo, nakar sta luknjo zadelala, a klado postavila na vrh skladovnice.
Bilo je že pozno zvečer. Na vasi je bilo vse tiho, le tu pa tam je zalajal kak pes. Takrat je stopil previdno Turk iz koče, pogledal okro
stvu zelo nevaren, ni pa nevaren, če se izvaja v državnih bolnicah pod strogim zdravniškim nadzorstvom.
Vse to kulturno delo opravljajo žene roko v roki z moškimi in često se izkaže, da so žene delavcev zmožnejše kakor žene iz prejšnjih tako zvanih boljših krogov. Med njimi je mnogo deklet, ki čez dan delajo v tovarni, ponoči pa študirajo in polagajo redno izpite na univerzi. Moderna ruska žena je zelo detav-na. V zasebnem življenju je skromna: pretežna večina ruskih žen ima samo dve obleki, eno za delo in eno za dom. Poleg moškega dorašča v Rusiji tudi zdravo in duševno utrjeno žensko pokoljenje. ki lahko mirno gleda v bodočnost.
ranjen tihotapec Josip Vinar iz Martinja. Dobil je strel v desno ramo. Ranjenca so prepeljali z vozom v oblastno javno bolnico v Mursko Soboto, kjer se je ugotovilo, da rana ni nevarna. Krogla je prebila le meso in je kost ostala nepoškodovana. Poleg ranjenega tihotapca se je našla vreča madžarskega tobaka za pipo, vsebujoča 61 zavojčkov po 25 gr. Ostala dva tihotapca sta zbežala nazaj preko meje in odnesla svoje tovore s seboj. Finančna kontrola v Martinju ima večkrat spopade s tihotapci. Ljudstvo je zelo siromašno in v siromaštvu se mnogi lotijo nevarnega tihotapstva na lastno roko, ali se pa vdinjajo za pomočnike tihotapcem iz drugih krajev. Nekateri se nevarnih posledic tihotapstva v svoji revščini in nevednosti ne zavedajo, pa so skrajno predrzni. Tako n. pr. se je nahajala hiša ranjega tihotapca 'Josipa Vinarja v najbližji soseščini oddelka finančne kontrole. Mož je najbrž računal, da bo kot sosed finančnih organov najmanj sumljiv. Njegova tovariša sta sicer srečno pobegnila na Madžarsko. Prej ko slej pa se bosta vrnila in ne bosta utekla kazni.
* Pazite, čitatelji! Nc dajte, da Vam uide današnji oglas odličnega sredstva za pranje, ki je Schichtov «Radion». Hvaležni nam boste, če boste poiskusili.
Drugega dne je bila nedelja. Mlakar je takoj zjutraj opazil, da je ldada ponoči izginila. Tisto jutro je rekel Turk svoji ženi: «Micika, zdaj pa le hitro zakuri, da ne bomo zmrzovali, in ono klado tudi vrzi na ogenj!«
Res je zakurila, toda ni dolgo gorelo, kajti
Za kuhinjo
Peteršiljeva omaka. Eno žlico moke, tri rumenjake in eno veliko žlico raztopljenega sirovega masla (putra) ali pa masti in tri žlice sesekljanega peteršilja zmešaj z malo mrzle vode v loncu, da bo moka popolnoma razmešana in ne bo več delala svalkov. Nato prilivaj pol litra vrele juhe in vedno mešaj. Omako postavi na štedilnik in mešaj dalje. Ko še enkrat prevre, je gotova.
Limonina omaka. V kozo deni žlico masti in na vročo mast eno veliko žlico moke in napravi
naenkrat je neznansko počilo. Peč se je razrušila; bolj temno prežganje. Ko je prežganje gotovo, ga in v sredo sobe je padla tista nesrečna klada. ! osoli in zalij z mrzlo vodo. Vode daj za dve Turk je razmišljal, kaj bi to bilo, slednjič pa! srednje veliki zajemalki. Pomešaj, daj noter dve
je videl sredi klade zvrtano luknjo, ter brž uganil, kaj se je zgodilo. Preklinjal je Mlakarja, toda bilo je prepozno.
Drugega dne se je odpravil Turk v trg, da si kupi novo peč. Nazaj grede ga je kakor nalašč srečal Mlakar, ki ga je spraševal, zakaj je kupil novo peč, a Turk mu ni dal odgovora.
Nekaj časa sta živela v jezi, toda tudi to se je sčasoma pozabilo, saj se Mlakar od tistega dne ni več pritoževal, da mu kdo krade drva.
Po vsej Sloveniji gre glas: Le »» Domovina" |e za nas!
NAPREDEK RUSKE ŽENE.
Pod čarom so se borile ruske žene za svobodo roko v roki z moškimi. Zgodovina te borbe ni pisana samo z moško, marveč tudi z žensko krvjo. Mnoge žene, ki sicer niso razumele politike, so vendar spremljale svoje može v izgnanstvo, da bi jim tam lajšale življenje. Ruska zgodovina pozna naravnost neverjetna junaštva in požrtvovalnost ruskih žena iz yseh
žličici sladkorja, in ko je ta omaka prevrela, otisni vanjo sok ene cele limone. Ko je deset minut vrelo, pokusi omako: če imaš rada omako bolj sladko, dodaj še malo sladkorja, če ljubiš bolj kislo, pa dodaj še malo limoninega soka. Omaka mora biti srednje gosta.
Čajno pecivo (biskvit). V skledi mešaj pet rumenjakov s pet žlic stolčenega sladkorja ter par kapljic limoninega soka. Mešaj pol ure, in sicer vedno na eno stran. Nato dodaj pet žlic moke in premešaj, da se naredi testo. Stolci sneg peterih beljakov in prav nalahko primešaj k testu. Kozo dobro pomaži z mastjo, potresi z moko in stresi noter testo. Ker je testo bolj tekoče, nagibaj kozo na vse strani, da se testo povsod enako razlije. Nato deni peči, a ne v prevročo pečico. Peci približno pol ure. Če nisi gotova, ali je že pečeno, prebodi testo s tenkim nožem, in če se testo noža ni prijelo, je pečeno. Nato povezni pecivo na lesen krožnik, posuj s sladkorjem in ko se je shladilo, razreži na poljubne kose.
Čajno pecivo z mezgo. Naredi isto testo kakor zgoraj povedano, samo deni peči v večjo pekača
(pleh), da pride testo razlito samo za kakega pol prsta na debelo. Pečeno je veliko prej. Čim si vzela iz pečice, hitro namazi po testu mezgo (marmelado), kakršnokoli imaš, in zvij-skupaj kakor potico. Delaj pa to na štedilniku, da se pečeno testo ne shladi, ker se sicer ne da lepo zviti in se lomi. Ko si testo zvila, ga položi na krožnik in posuj s sladkorjem. Hladno zreži na tanke kose in daj po kosilu kot priboljšek na mizo ali pa k čaju.
Meso v popru. Eno kilo teletine (prsni kos) operi in razreži na majhne kose, daj kuhati za pet minut v krop, nato odcedi, polij z mrzlo vodo in pusti, da se popolnoma ohladi. Nato odcedi meso in osoli, dobro popopraj, posuj s sesekljano limonino lupino in čebulo, pa potrkljaj vsak košček mesa v moki. V kozi razbeli za dobro žlico masti in na vročo mast deni meso, ki ga večkrat mešaje duši (tenstaj) pol ure. Nato zalij s pol litra kropa in duši dalje, dokler meso ne postane mehko. Če se ie sok pokuhal, pa še malo vode prilij. Preden daš na mizo, okisaj jed še malo z limoninim sokom.
Praktični nasveti
Beljak, ki ti je ostal pri kuhi in ga ne moreš takoj porabiti, lahko spraviš za delj časa, da ga porabiš pri drugi priliki. Pusti beljak, da se razlije po velikem krožniku in da se tako posuši. Posuši se popolnoma in nastanejo tenki lističi, ki se dajo zlahka pobrati s krožnika. Te lističe spravi v kako pokrito posodo ali pa škatlo, da ne pride prah blizu. Pred uporabo razmoči lističe v malo vode in imaš tako spet beliak. ki ga lahko porabiš za karkoli. Suh se beljak nikoli ne pokvari.
Kako ohranimo sirovo maslo deli časa sveže.:
Dober okus sirovega masla (putra) odvisi od shrambe in čistega zraka. Da se sirovo maslo prehitro ne pokvari, ga moramo takrat, ko ga
delamo, dobro iztisniti, da spravimo vso vodo iz njega. Nato ga prav trdno stlačimo v lonec, na površino pa denemo čisto suho platneno krpo in približno dva prsta na debelo soli. Ampak samo čisto sveže sirovo maslo se na tak način ohrani delj časa. da ne postane žaltavo.Če ga pa hočemo spraviti le za nekaj dni. zadostuje, če ga denemo v mrzlo vodo in jo vsak dan premeniamo.
Preproga h starih nogavic. Zgornje dele starih. obnošenih in ne več porabnih nogavic lahko porabimo za preprogo. Taka preproga je kmalu narejena, ie precej trpežna, ne stane nič in je tudi zelo čedna, če si jo okusno sestavila. Izreži v ta namen iz starih nogavic dolge trakove, in sicer tako. da začenši od zgoraj režeš s škarjami vedno naokoli. Široki nai bodo ti trakovi le en do poldrugi centimeter (pri debelejših nogavicah ožie trakove, nri tanjših pa širje). Ko imaš zadosti narezanih trakov, jih na koncih sešij skup in zvii v klobčič. Zdai pa kvačkai enkrat ovite stebričke v poljubni širini. Ako imaš več barv, lahko sestavljaš tako, da narediš črtasto preprogo. Ko si s preprogo gotova, ji lahko na obeh krajih iz istega materijala napraviš še rese (franže).
Stare nogavice kot netivo. V ta namen pa lahko uporabiš spodnje dele starih nogavic, ki so ti ostali pri zgoraj opisanem delu. Nareži takoj majhne krpice, daj jih v kako pločevinasto posodo in jih namoči s petrolejem. Posodo dobro pokrij in postavi na varen kraj. Če imaš mokra drva ali ti drugače noče zagoreti, kadar kuriš, pa podtakni eno ali več takih krpic in rado se ti bo užgalo. Tako imaš zlasti v zimskem času dobro netivo vedno pri rokah.
| LJUDSKO VSEUČILIŠČE j
NAJVEČJA TOŽBA ZARADI PONAREJE-VANJA DENARJA. 7000 NA SMRT OBSOJENIH.
Živimo v času. ko čitamo dan za dnem o najrazličnejših zločinih. To so znaki skvar-jenosti, ki se je pojavila po zadnji veliki
vojni, v kateri je za marsikak tak nenraven pojav iskati tudi vzroka.
Pred par leti se je zanimal ves svet za zločinsko ponarejevanje denarja na Madžarskem. V to zadevo je bilo vpletenih več visokih oseb. To zločinsko početje je imelo namen, zmanjšati veljavo tujega denarja.
Odkar kroži denar, se bavijo nekateri ljudje s ponarejevanjem. Tu ne bomo govorili o posameznih sem spadajočih slučajih, temveč se bomo omejili le na en slučaj, in sicer največji, kar jih pomni zgodovina. Odigral se je pred 1600 leti in se končal z usmrtitvijo 7000 ljudi.
Posameznosti tega znamenitega ponare-jevanja denarja so nam bile do pred kratkim neznane. Šele zadnji čas nam je odkril podrobnosti tega kriminalnega slučaja, pri katerem so toliki tisoči izgubili življenje.
Okoli leta 325. je bila v tedanji rimski državi na delu velikanska tolpa ponarejevalcev denarja, s katerim je preplavila vso obširno rimsko državo.
Ponarejevalci so bili tako rekoč država v državi in so s svojo izborno organizacijo
pošiljali ponarejeni denar v najoddaljenejše kraje rimskega cesarstva. Stanovali so po velikih vaseh današnje Ogrske, med Donavo in Tiso. Ogrska pa tudi naše dežele so namreč pripadale takrat prostranemu rimskemu imperiju. Vsi prebivalci teh vasi so se bavili s ponarejevanjem denarja, celo otroke so urili v tem «rokodelstvu». Ponarejevanje denarja je bilo torej pri teh ljudeh pravi poklic. Morda se bo komu čudno zdelo, da je bilo to sploh mogoče, a pomisliti moramo, da policijska služba takrat ni bila tako organizirana. kot je v moderni državi, tako da so bili zločini bolj mogoči kot danes.
Spretnost teh ponarejevalcev je bila ogromna. Delali so s tako natančnostjo, da je bilo skrajno težko ločiti pravi denar od ponarejenega. Kot pa postane vsak zločinec objesten in lahkomiseln, tako so tudi ti znameniti ponarejevalci napravili mnogo napak, ki so jih izdale.
Naiveč so ponarejali zlate novce, in sicer *ako, da so rabili za ta denar mani vredno zlato. Delo teh «obrtnikov» je bilo vedno
„Pri nas	Pravi mlada gospa
/c prijetno," Mica' „Nikdar ne raz-J -t J	burjam svojega moža
z velikim pranjem in čiščenjem, vse to gre čisto mirno, ker RADION opere perilo sam v enem dopoldnevu."
i
Varuje perilo!
drznejše. Rimske finance so bile v očitni nevarnosti. Ni torej čudno, da je začel Rim energično preganjati ponarejevalce in jih sklenil pop * ma iztrebi.
Proti tem bandam se je zorela prava vojska. Tisti, ki so jih ulovili, so morali plačati svoje nedelo z življenjem. Mnoeim pa se ie posrečilo uiti. Mnogi so prišli v Rim. e:lavno mesto rimskega cesarstva, kamor se je stekalo vse najboljše, a tudi najslabše.
Ubegli zločinci so se potikali po «večnem mestu« brez dela in zaslužka. Ni čudno, saj so razumeli in bili vajeni le enega posla: ponarejati denar. Tu v Rimu pa si niso upali začeti znova svoje «rokodelstvo». boječ se, da bi jih ne zadela prehitro zaslužena kazen.
Tako ti brezposelneži dolgo niso vedeli, kaj naj začno. Prišla jim je rešilna misel. Napotili so se v državne novčne zavode, kjer so
kilometrov od Moskve, ustavili in tu je stal celih 13 dni. Ta čas so se brzojavno pogajali z Moskvo Toda vlada se ni dala pregovoriti in rezultat pogajanj jc bil samo ta, da je bilo dovoljeno drugemu sinu Trockega in snahi, ki živita v Moskvi, spremljati Trockega do Odese. S Trockim sta se peljala tudi njegov starejši sin in žena. Oba so pa skrivaj odvedli iz stanovanja, da bi ne vedela, kam ju vodijo. 12. februarja zvečer jc prispel Trocki v Carigrad, kamor so ga pripeljali skrivaj. Izkazalo se je, da se sovjetska vlada sploh ni pogajala s Turčijo glede Trockega. Šele, ko je bil v Carigradu, mu je sovjetska vlada izposlovala dovoljenje, da sme ostati v Turčiji.
X Prva poročena gimnazijka v Avstriji. Na Dunaju imajo senzacijo, kakršne še ni bilo. Te dni se je poročila neka 171etna gimnazijka, ki je po-sečala sedmi razred realne gimnazije. Mladenka se je na letošnjih plesijj seznanila z gospodom, ki je roditelje zaprosil za njeno roko. Starši so bili
jih z veseljem sprejeli. Odslej so prejšnji po- zadovoljni in sklenjeno jc bilo, da se čimprej narejevalci denarja delali pravi denar. To je poročita. Istočasno so pa roditelji vložili na vod-
šlo. a le malo let.
Polagoma se je udomačila v Rimu navada
stvo gimnazije prošnjo, naj hčerki dovolijo še
nadalje posečati šolo. Ker je to prvi primer, da se ____________....... ................
da zlata niso več kovali v državnih novčar- poroči gimnazijka, je bila sklicana profesorska]kurje znake, samo jajc niso nesli. Dr. Domm pa nicah. temveč so v to poklicani to delali na {konferenca, na kateri jc bilo sklenjeno pustiti'ni obupal in trdi,da se mu bo končno posrečilo od svojih domovih. Tu so ponarejevalci zopet,mlado gospo v šoli, dokler ne pride tozadevni —5" i--J! • • •* " *
tavlja, da je služkinja podlegla srčni kapi. Kljub temu je deželno sodišče v Osnabrucku odklonilo obnovitev razprave in šele na pritožbo Dielin-genovih zagovornikov je bila odrejena ponovna obravnava, ki bo pokazala, da je bil Dielingen po nedolžnem obsojen.
X Iz petelinov dela kure. Ameriškemu profesorju dr. Dommu se je po dolgem eksperimentiranju posrečilo izpremeniti kokoši v prave peteline, ki pojejo, imajo grebene kakor drugi petelini, petelinovo perje in sploh vse znake moškega spola v kokošjem rodu. So tudi bojeviti kakor pravi petelini, zlasti če jim hodijo drugi petelini v zelje. Profesor je pa z uspehom napravil tudi več nasprotnih poizkusov in dokazal, da je mogoče izpremeniti prave peteline v kokoši. Pri tem, na prvi pogled neverjetnem pojavu, gre za operacijo žlez na petelinih in nasprotno. Dr. Domm je operiral 175 pišk 30 dni potem, ko so se izvalile. Izpremenile so se v peteline, samo ko so dorasle, so izgubile petelinje perje in dobile znova kurje. Pri nasprotnem eksperimentu so nehali petelini nekaj tednov po prenosu žlez peti, zrasel jim je kurji greben in dobili so tudi druge
prišli na svoj račun.
Tega zločinskega posla pa niso mogli dolgo opravljati.
Cesar Avrelijan jim je napravil kratek ko-ncc in je kruto z njimi obračunal. Ponarejevalce je najprej posvaril. Ko pa to ni nič pomagalo, je dal ukaz, poloviti vse v Rimu in
odlok ministrstva prosvete. Ker je tudi prosvetno ministrstvo prošnji ugodilo, sc bo povrnila mlada žena v šolo takoj, ko pride z ženitovanjskega potovanja.
X Deček v obrambi matere ustrelil očeta. V
bližini Fontainebleuja je 161eten dečko z dvema streloma smrtno ranil svojega spečega očeta
ostali državi. Sledil je kratek obračun. 70001 Oče je sirovo postopal s svojo družino in vsak jih je bilo usmrčenih. Ponarejevanja denarja! di>n pretepal ženo in otroke. Nazadnje je začel je bilo konec. To je največja pravda zaradi cel» nesramno zasledovati lastno hčer. Žena ga ponarejanja denarja, kar jih pomni zgodovina.
je naznanila policiji in on ji je v prepiru grozil z revolverjem. Da očuva svojo mater pred zverinskim očetom, je dečko očeta ustrelil.
X Po nedolžnem obsojen na smrt. V Nemčiji so v zadnjem hipu preprečili nov primer sodnega umora moža, ki je bil pred tremi leti pred poroto X Kako so izgnali Trockega. Sredi januarja je v Osnabrucku obsojen na smrt. Gre za hlapca dobil Trocki, kakor je znano, povelje, naj se pri- Hermana Dielingena, ki je bil obtožen umora pravi na pot. V treh dneh je moral zapustiti Almo svoje ljubice, služkinje, in ki bi bil kot žrtev Ato, ker je bil izgnan iz sovjetske Rusije. Zadnje sodne zmote že davno v grobu, da ga ni pravo-tri dni se ni smel ganiti z doma. Čez tri dni so sodno ministrstvo pomilostilo na dosmrtno ječo. ga pozno zvečer skrivaj odpeljali. Na kolodvoru Med porotno obravnavo so sodni izvedenci izje stal vlak, v katerem je bil salonski voz za javili, da ni izključeno, da gre za nesrečo in da
Trockega in njegovo rodbino V drugih vagonih je služkinja utonila. Sodišče je bilo pa mnenja,' ^^ k bankovcem. Bankovci so se navzcli ma_ so bih detektivi m orožniki. Vlak je krenil proti da je ta možnost izkjucena m zato ni prišlo do!ščobe in sospa jih je hotela doma posušiti na štedil_
? n VTJ0~S0 T/ockemu sKporOC"' da ;)b"0VltVe rfprave,- D:ehnge" 3C v.kaznilnici tri niku. Mačka je bila pa menda zeIo p(!,reSna, in ko je
ga odpeljejo v Turčijo, ker ga nobena druga	leta napenjal vse sile, da pride resnica na dan. in yavnh»in „ hnnt^u, «... «„ -U,., „„
država noče sprejeti. Trocki se je temu odločno	šele te dni je sodišče odredilo ponovno obrav-
upiral, češ, da noče v Turčijo. Na njegove grožnje	navo, in sicer na podlagi poročila zdravniške
in prošnje' so vlak sredi gozda, oddaljenega 300	komisije, ki izključuje nasilno smrt in ki ugo-
straniti tudi te nedostatke. Spol se pa da izpre-minjati, odnosno prenašati, samo pri pticah.
X Čajnice in gejše na Japonskem odpravljene.
Modernizacija gre svojo pot. Tudi Japonska, ki je sploh najbolj napredna vzhodna država, je sklenila pomesti še z zadnjimi ostanki starih šeg. Na Japonskem bodo odpravljene čajnice. Vlada se je s tem načrtom že dolgo pečala, pa je oklevala, ker so bile baš čajnice važen vir dohodkov od tujskega prometa. Te dni je pa japonsko notranje ministrstvo izdalo na-redbo, da se ne izdajo nikaka nova dovoljenja več za čajnice, že izdana dovoljenja se pa ne smejo podaljšati. V industrijskih krajih Tokia in Saitame so čajnice deloma že odpravili. To pa pomeni tudi konec gejš, ki so nekake natakarice in dekleta za ljubezen obenem.
X Najdražja mačka. V Parizu živi gospa Doltei-lova, ki ima najdražjo mačko na svetu. Njena mačka pa ni plemenite pasme, niti nima kakih posebnih lastnosti, marveč je čisto navadna živalca, kakršnih ie na svetu vse polno. Gospa je Iiotela kupiti hišo in je dvignila v banki 10.000 frankov. V banki so ji dali 10 bankovcev po tisoč frankov, ki jih je spravila v nakupovalno torbo. Na trgu je kupila masti in jo
Lekarna Mr. Ph. Leo Bahovec
L]ubl|a>i»	trg- 12.
Ustanov. I53G. I
Ttiefon 2« 15.
Samo v tej lekarni se izdeluje pravi že po- p 1 _	J _ 44
vsod poznani, kri čistilni in kri osvežujoči jjt 1 d II 1 II K a
pripravlja večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. ♦ ♦ ♦
Plnnlnif^" zdravilni čaj namreč s tem, da čisti in prenavlja kri, izborno M1 »»imma učinkuje pri slabi prebavi želodca, zaprtju telesa, napihovanju, slabot.em delovanju črev, hemero'dih (zlati žili), povapnenju žil, izpuščajih, žolžnem kamnu in obolenju mokračne kisline. Preprečuje kislino (zgago) in vzbuja apetit. „Planinka" zdravilni čaj sc dobi tudi v vseh drugih lekarnah j zahtevajte pa izrečno „P!aninWa" čaj, ki se ne prodaja odprto, temveč samo v plombiranih zavojih po Din 20-— 7. napisom: Lekarna Mr. Ph. bahovec, Ljubljana, ker so samo taki paketi pravi. (Vsakemu paketu je priložena poučna knjižica).
Moderno urejena lekarna, katera odgovarja vsem predpisom higijene
Lekarna Mr. Ph. Bahovec
je vedno dobro založena z vsemi in vedno svežimi domaiimi in tujimi zdravilnimi sredstvi, mineralnimi vodami, obvezili ter kirurgičnimi
in mineralnimi predmeti. Zdravila na recepte se izvršujejo točno in natančno po predpisih.
Izdajajo se zdravila na recepte vseh bolniških blagajn.
V zalogi so tudi vsa in najboljša zdravila za živino.
Posebno za meUjavo živino se priporoča sigurno francosko zdravilo »Fuieržinjuc.
zdravilni Zaš irni zna V;
čaj>ki se M-VMtt

zavohala v bankovcih mast, jih je mirno požrla. Ko je uboga gospa zvedela, kaj se je zgodilo, je hotela mačko takoj ubiti, da bi v zadnjem hipu rešila, kar se je šc dalo. Sosedje so ji morali pojasniti, da bi to ne imelo nobenega pomena, in več noči so morali bedeti pri nji, da se v obupu ni usmrtila. Tako ie bila čisto navadna mačka vredna 10.000 frankov, vsaj dokler je iinela bankovce v trebuhu.
X Vse pride na dan. V vasi Louvres pri Parizu so našli dve trupli. Po dolgi preiskavi pariške policije jc praška policija ugotovila, da gre za trupli^dveh Čehoslovakov, abiturijentov Vla-dislava Klike in Otona Macharovskega iz Prage. Preiskava je dognala, da sta odpotovala Klika in Marachovski 21. junija v Pariz s 261etnim elektrotehnikom Miiilerjeni, ki je tudi rodom iz Prage. Miillerja so dolgo pogrešali. Francosko orožništvo v Versaillesu pa ni vedelo, da leži od kraja, kjer so našli obe trupli, tretje truplo. Šele, ko so želi žito, so našli tudi Miillerjevo truplo. Kakor njegova tovariša tako je bil tudi Miiller ustreljen. Šlo je očividno za roparski umor. Nadaljnja preiskava jc dognala, da so se odpeljali vsi trije Čehi v Pariz, da bi dobili kako službo. Miiller se je mudi! že poprej dalje časa v Franciji in je svojima tovarišema svetoval, naj se nastanita v hotelu «De Nantes». 13. junija so še pisali svojim roditeljem, 20. junija so odšli iz hotela v spremstvu nekega Čeha, ki ga pa hotelsko osebje ni poznalo. Drugi dan se je neznanec vrnil v hotel in pokazal pismo, na katerem je bil podpisan Miiller. Zahteval je ključ od sobe, v kateri so Čehi stanovali. Dali so mu ključ in odšel je v sobo, kjer je vzel nekaj iz kovčega. Policija je takoj domnevala, da je neznanec umoril svoie
tri tovariše. Pražani so imeli pri sebi okrog 8000 frankov. Že predlanskim so aretirali dva osumljenca, ki so ju pa kmalu izpustili, ker se je izkazalo, da sta nedolžna. Pariški policiji ni pre-ostajalo drugo, kakor perlustrirati vse v Parizu bivajoče Cehoslovake. Kot edini pripomoček v preiskavi je bilo policiji na razpolago pismo, katero je izročil neznanec hotelirju. Policija je ugotovila, da je bilo pismo podtaknjeno in da ga je pisal morilec. Pred dnevi so se pa odpeljali praški detektivi v Davlje. kjer biva mož po imenu Kaiser. Ta mož je bil v kritičnem času v Parizu, in sicer nekaj dni po zagonetnem umoru treh Čehov. Odpotoval je v Ameriko, od koder se je nedavno vrnil. Detektivi so možaka aretirali in privedli v Prago. Mož zatrjuje, da je nedolžen, podoba pa je, da je Kaiser res zločinec, ki ima na vesti smrt onih treh čelioslovakov.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Zakonski prepir.
Žena: «Kaj, v tej stari obleki naj grem v gledališče,da bodo vse ženske gledale za menoj!«
Mož: «Zenske naj le zijajo za teboj, samo da te moški puste pri miru ...»
Noče.
Služkinja: «Gospa veste, gospod so zvedeli, da je bil sinoči pri vas 6ni mladi sosed.«
Gospa: «Tu imaš 100 Din in mu reci, da je bil pri tebi!«
Služkinja: «Potem bodo gospod še bolj jezni.«
Ovira.
«Moje žene ne dobiš v aeroplan.«
«Kaj je tako strahopetna?«
«Ne, nego predebela ...«
Moderno.
A: « Poznaš tisto damo?«
B: «Da! Klobuk na njej je last moje hčere, bluza last moje žene, a lica so od moje kuharice.«
Pozna Jo.
«Zbogom, mamica, grem malo na večerno promenado.«
«Dobro, Zora. Ko se vrneš, mi prinesi jutranje časopise v sobo!«
Vsak svoje.
Mož: «Ne gre drugače, midva se morava ločiti.«
Žena: «Dobro! Ti vzemi otroke, jaz pa avtomobil.«
Čuden gost.
Melhijor: «Sinoči sem bil pri Solatnikovih na večerji. Rečem ti, imenitna rodbina in gostoljubna! Pomisli, kompot smo jedli z zlatimi žlicami!«
Gašper: «No, tega ti pa ne verjamem.«
Melhijor (privleče iz^-žepa zlato žlico): «Tu, prosim, dokaz!«
Vzrok poloma.
«Zakaj si razdrla razmerje z Dušanom?«
«Postal je predebel in se ni mogel več skobacati pod posteljo, kadar je mama stopila v mojo sobo.«
Krokar brez potrebe.
«Kaj reče vaša žena, ker prihajate tako pozno ponoči domov?«	9
«Saj nisem poročen.«
«Zakaj pa potem sploh toilko krokate?«
Žalost.
A: «Zakaj si tako žalosten, dragi prijatelj?«
B: «Pomisli, moja žena je tako nesrečno vodila avtomobil, da je zapeljala sebe in šoferja v smrt. Tako izvrstnega Šoferja ne bom imel več...»
Listnica uredništva
Boštanj ob Savi. Take zadeve niso za tisk. Ljutomer. Dopis je brez podpisa in zelo oseben. Tiskovni zakon!
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. 2enitnl oglasi, dopisovanja In trgovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb In dajanje naslovov še posebej 2 Din. Znesek je priložiti naročilu. Oglasni oddelek »DOMOVINE*, Ljubljana, Prešernova ulica št 4.	Telefon št 3492.
Ključavničarstvo J O S. W E I B L
Ljubljana, Čopova ulica 10 in Kolodvorska ulica 38 se priporoča za vsa v ključavničarstvo spadajoča dela. Vsak čas avtogeno varjenje in lotanje.	115
Pozor!	Pozor!
Modni atelje A. Pavlin na Kongresnem trgu št. 5 izdeluje po najsolidnejših cenah najmodernejše plašče za dame.
Posestvo naprodaj!
Nova hiša in gospodarsko poslopje, v hiši prostori za gostilno in trgovino, vse v dobrem stanju. — Natančneje se izve pismeno ali ustno pri Francu Sodniku. Klane št. 20, pošta Komenda pri Kamniku.	H?
Čevljarski šivalni stroi
(cilinder), v dobrem stanju, je poceni naprodaj. Ogledati ga ie. pri čevljarju Kranjcu v Laškem.	116
Hiša v sredini mesta Maribora
z dobro idočo gostilno, na prometnem kraju naprodaj. Kupec se lahko takoj vseli. — Naslov v oglasnem oddelku «Domovine«.	6311
Eno- ali dvodružinsko hišo
kupim v mestu ali predmestju. — Ponudbe z opisom in ceno na ogl. odd- «Domovine» pod «E. Lj.«. 8371
Novo tristanovanjsko hišo
Z vrtom prodam za 160.000 Din. — Ponudbe pod šifro -Usodnost« na oglasni oddelek »Domovine«.
Pohištvo
vedno v veliki zalogi in po najugodnejših cenah pri
MATIJA ANDLOVIC strojno mizarstvo, Komenskega ul. 34, Ljubljana. 99
Bukevco (bukov žir)
suh, nelušeen, ter vinski kamen kupuje F R. S E N C A R, MALA NEDELJA in LJUTOMER.
Zaloga vsakovrstnih semen.	98
Zidarskega obrta
se želi izučiti fant in išče mojstra, ki bi ga sprejel v uk prihodnjo pom-lad. — Naslov o oglasnem oddelku «Domovine».	104
OPOZORILO!
Ako potrebujete močne in cenene čevlje, naročite jih pravočasno za Veliko noč pri čevljarju Francu K o k o 1 u, trgovina usnja, čevljev in čevljarskih potrebščin v L a š k e m.	106
Kovaškega vajenca
sprejmem po dogovoru, — Franc V e r d e n i k, kovač Sv. Vidu pri Ptuju.	103
Hiša z vrtom
naprodaj. — Studenci pri Mariboru, Kralja Matjaža ulica 36.	6307
Posestvo z lepim bukovim in kostanjevim
gozdom prodam. Hiša ie krita z opeko in ima 2 sobi. — Leopold Lah, Sv. Bolfenk, pošta Ptujska gora pri Ptuju.	9 <
se imenuje občutek, ko smo srečni.
Tako veseli smo lahko tudi tisti dan, ko se pere perilo, ako se spomnimo 7 prednosti, katere ima
iSchk/it1
Ikrpeahiis
Mih
Posestvo in kolarsko delavnico
s stroji in inventarjem na prometnem kraju, prodam do konca marca. — Naslov v oglasnem oddelku »Domovine«.	6083
Deske, stafelne, trame
iz mehkega ali trdega lesa, kupim. Plačam takoj._ ko bo vagon naložen. — Jos. Ernejc, Zagorje o. Savi. 5038
' " Svežega brezovega lesa
brez grč, od debeline 15 cm, dolžine 1% m dalje, kupim vsako množino. Ivan Seunig, tovarna lesenih Žeb-ljev, Tacen pri Ljubljani.	6231
Pse, čiste volčje pasme
šest tednov stare, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku «Domovine».	6331
Vestna in marljiva kontoristinja
z večletno pisarniško prakso, si želi nameščenja prt večjem podjetju. — Ponudbe prosi na oglasni oddelek «Domovine» pod značko »Vestno opravljam svojo službo«.	3423
Kovačnico
dobro vpeljano, s stanovanjem in vrtom, oddam takoj v najem, eventualno tudi prodam. — Jurič, Ziče, pošta Loče pri Poljčanah.	6265

Sadjarji!!!
nabavite si pravočasno orig. sadne brizgalnice
eOLDER"
svetovnoznane, od strokovnjakov najbolj 102 priporočane! Glavna zaloga:
PETAR J. MIOVIC
K R. DVORNI DOBAVITELJ
Maribor, Kopitarjeva 6
Ceneno češko perje!
I kg sivega opuljenega perja 70 Din, napol belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 125 Din in 150 Din, mehko kot puh 200 Din in 225 Din. boljša vrsta 275 Din, Pošiljatve carine proste, proti povzetju. — Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in neugajajoče vzame nazaj. 101
Naročila samo na Benedikt Sachsel, Lobez št. 14
kod Plzna, ČeSkoslovaška
Poštne pošiljke rabilo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo približno 10 dni
Kuhinjsko posodo
muli oajceueje tvrdlta	bi
BREZivIK & FRITSCH. trrot na 7 železrino. LJUBLJANA,
wm
Svojcem v Ameriki
posliete lahko brezplačno pisma, pošiljke in osebna naročila, ki sem iih pripravljen vzeti s seboj ob priliki potovanja začetkom aprila v Nevv York. Cleweland, Chicago in bližnje kraje teh mest." Za vsa nadalnja pojasnila se obrnite na upravo lista pod »Sorodniki v Ameriki«.	111
išče se družabnik k dobro idočemu podjetju (prvovrstno inozemsko zastopstvo s kapitalom približno do 100.000 Din. Jamo resne ponudbe na poštni predal 250 Ljubljana.
RA0I0TEHN1KA
■HBHH1
Tone Poljšak
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 5
GOSTILNIČARJI! Najboljša reklama za Vat je, Če si postavite dober radioaparat. Tak aparat Vam mora v največji jakosti prinesti v zvočnik vse evropske postaje, ne sme imeti baterij in mora biti tak, da Vam ne morejo pregoreti larnice. Oglejte si ga pri gornji tvrdki in zahtevajte ponudbe. Kompletna naprava v najbotjii kakovosti 6000 Din z anteno in zvočnikom.	100
Klobuke
v najrazličnejših najnovej ih barvah
ln 0bllka^b*riTdi Jos.Pok nas!.M.Bogataj;
klobučar
Ljubljana, Stari trg štev. 14.
Spre*ema'o ae tudi vsa popravila.
^HBHMHMHI^H^HHIHMHi Cene nizke.
Lisičje, polšje in veveričje kože
in vseh drugih <tivih ž-val: kupuje stalno skozi vse leto D. ZDRAV-C, trgovina usnja, LJUBLJANA Florjanska ulica Stev. 9.
ns
GASILCI!
Motorne brizgalne
prenosne, za 400 in 600 litrov in večje za 1000 litrov vode, na dveh kolesih, dobavlja najugodneje tvrdka
LAMPRET in drug
d. T. o. /.,
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 22.
r Zahtevajte ponudbe! 88
v
Živinorejcem
priporočamo zanje jako koristno knjigo
Prva pomoč
ponesrečenim živalim.
Napisal jo je živinozdravnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino:
Sestava živalskega telesa, zdravila, ob-kladki, masiranje, j drgnjen e, o načinu, kako se žival prisili, da je mirna, o dviganju padlih ali bolnih živali, o ranah ter kaj je storiti v
raznih slučajih nagle obolesti, kot pri poškodovanju rogov, poškodbi kopita in zakovanju, pri prišču med parklji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčlenjeniu, izpadu porodnice in maternice, izpadu danke, vnetju vimena, čriski, zaprtju, koliki, nape-n anju goved in ovac, pri tujih predmetih v požiralniku, pretresu možgan, soln arici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanju k popkom, mrzl ci, omedlevici, kužnih boleznih itd.
Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo.
Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča
v knjigarni Tiskovne zadruge v Lfubljani
Prešernova ulica 54 (nasproti »lavne «ošte)
Veliki ilustrovani
.3L
dobite zastonj! Zahtevajte ga od skladišča
MEINEL in HEROLD
tovarna glasbil, gramofonov in harmonik
R. Lorger, MARIBOR št. 104-B.
Violine od 05 Din. Itoonr Harmonike od 85 Din. Tam-»urice oU ilS Din. Uramoloni otl 545 Din in dalje.
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živali je brezdvomno
MASTflN
ki pospefiuie rast, odebelitev in omastitev domače, po« sebno klavne živine. Jasen doka: neprecenlpve vred« nosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma t Ceua: 5 škat. 4 ti Din, 10 ikat. 80 Oia LEKARNA TRNKOCZV (zrav. rotovža), Ljubljana 66.
LJUBLJANA, Mestni trs 15
NA MALO
Ustanovljeno '839
NA VELIKO
Talefon 2282
Zdrav ali bolan '
vedno treba dobro milo. Slaba mila so naredila it omot?o Škode. Kot re» dobrim milom zdravja i« lepote m v aajviiiib crogih se iaje oreduostceller* tevim lilsa-milom. m to: titijino. rumen a*ovo, <U« cerinovo, Doraknovo. katrsaovo, ter milo w »riti«. Ta viebu eio dooro delujoče -laiUrtus. Za >oufcu» a noaiadov KUa-miU po izbiri toUlia «a vaa-prei oostanib 52 oin fnako tet«aar Feller. Stub ca Don!« Elsatrg J5J. Hrvatska. Za pranj* glave Klsa-Shatmoon i Din JO.
70
"en'1<: franko
J. STJEPUSIN
ZAGREB, JURJEVSKA 57
priporoča
boljše tamburice, strune, par-titure, šole in ostale potrebščine za vsa glasbila
Odlikovan na pariški izložb:
l-a Martinovo jekleno litino, Temper-litino, sivo litino <Graugua>
dobavila v prvovrstni kvaliteti
Livarnica
OHN
VELIKA KI KI N DA (8ANAT)
U
Zahtevajte brez obvete brezplačno ponudbo in vzorec litine!
V slutaiu potrebe obrnite se na livarnico v Veliki Kikindi ali na
naše zastopnike Za Vojvodino in Srem: LEO BUCHWALD, Subolica, Sokolska u'lca Itev. 4. Za Hrvatsko in Slavonijo: ARThUR HiRSL, Zagreb, Maiuraniiev irg itev. 3a, Za Beograd: EVCE.J KERVZKA, Beograd, Knes Mi.etina 25.	poilni predal »2.
Za Srbi.o: DElBEftiUS EISLER, Beograd, poš ni predal £10.
107
kJajfa za Koozur^ij cDomovsnc» Aaoii Rionikar.
Urejuje Filip Omiadič.
Za Narodno tiskarne F r a a J i * = r 5 i <c.