ClTATELJIt Prosimo, poglejte n* Številke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skuiajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Osf slo^ensldh delavcev^ Ameriki.
CteH Matter September Ulk, 194« at UM P«t OffU» it ne« Itd N- U
Art mt C«(na W March M, 11».
ka nekaj več kot
na dan dobivati. .V *r -C 'GLAS KAK ODA" ro poŠti naravnost na dom
i UmeoMši sobot, ocMj h
ClTAJTE, KAR VAS 7.ANTMA
No 223. — Stev. 223.
(Telephone: CHelsea 3-1242)
STEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 12, 1942 — ČETRTEK, 12. NOVEMBRA, 1942
VOLUME Lb — LETNIK 1>
NEMCI
DVA ANGLEŠKA POVELJNIKA
DO PRVEGA SPOPADA MED AMERIŠKO IN NEMŠKO KOPNO ARMADO BO PRIŠLO NA PEŠČENIH
PLANJAVAH V TUNIZIJI. — NASPROTNIKA SE MORETA SPOPASTI VSAKO URO, AKO SE ZE NISTA
SPOPADLA. — HITLER JE V TUNIZIJO POSLAL NAJMANJ 500 VOJAKOV S TRANSPORTNIMI AE
ROPLANI TER SO SE NASTANILI OKOLI BIZERTE — PRILETELI SO TUDI NAPADALNI IN DRUGI
AEROPLANI, DA BRANIJO TUNIZIJO, KI JE FRANCOSKI PROTEKTORAT
V celi kopici poročil pa se kaše dramatična slika, kako a-meriški oklopni oddelki drve proti vzhodu, da prehite Nemce in zasedejo letališča in pristanišča. Nemci bodo dobivali vojaštvo v Afriko čez morsko ožino iz Sicilije.
Kako močno armado bodo	~ "
Nemci spravili v Tunizijo, da' sko mejo in da je zadel na od-se spopade z Amerikanci, je por.
težko dognati. Po sinočuih po-j Casablanca, ki je glavno pri-ročilih je v Tuniziji pristalo na stanišče v Maroku, se je poda-letališču E1 Alirnia pri Tunizu la ameriški armadi in so s tem 500 do 600 nemških vojakov, končane sovražnosti. Ameriška Nemški in rtaljanski aeroplani armada je v poipolni oblaki Al-se abirajo na vsakem letaKšču žira in Matoka, kajti admiral in posebno na El Elunia in Si- Harlan je po 76 ur trajajočih di Ahmed letališču pri BLzerti. bojih izdal povelje, da franco-Hitler je poslal vojaštvo v Tu- ska armada odloži orožje. Sku-nizijo v največji naglici in ob pno z Darlanom pa je izdal času, ko je bilo očito. da po enako povelje adpnral Miche-franeoske kolonije v Afriki iz- lier v Oasablanci. grtbljene. Hitler je pogosto od Ameriški poveljnik general maršala Petaina zahteval ta le- D wight D. Eisenhower je spo-tališča in bila je gotova stvar, ročil, da so boji prenehali ob
Kje je francosko brodovje?
Nemci in Italjani prihajajo s severa in vzhoda proti Toulonu, kjer se nahaja večina francoskih bojnih ladij Vendar pa ni znano, ako se brodovje še nahaja v pristanišču, ali pa je odplulo, da se pridruži zavezniškemu brodovju v Sredozemskem morju.
Poročilo iz Kaire pravi, da' je nek zastopnik borečih se Francozov naznanil, da je francosko brodovje odplulo iz Tou-lona, da se pridruži zaveznikom.
DELAVSTVO BO NASTO PILO PROTI VOJNIM DOBIČKARJEM
"Washington. — Unijski vo-
™ ,	, , . . .. ditelji po vsej dežel i so se zedi-
Trdno se vzdrzujejo ve*>ti, ... J,1 J , , .. , , . . m , j i i u . nih, da bodo sodelovali z vlada je iz Toulona odplulo bro-' T
da bo Hitler zasedel celo Francijo, kadar se zarvezniki pola-ste franeoskih kolonij. In včeraj je Hitler zasedel celo Francijo.
Predsednik Roosevelt ie v pondeljek obvestil ttmiškega beja Sidi Moncefa, da mm je w<hio, fJ« ¥mfmjm NcrhrA in Italjani zase ti in vladati protek-torat. Francoski general Jean E^teva je prejel brzojavko, ki mu je sporočila, da je močna amerwka armada na potn proti Tunizi ii.
Nemška radijska postaja je včeraj naznanila, da ie ameriška armada prekoračila tnni
7.30 zjutraj, ko se je admiral ^TCchelier podal in so ameriške čete vkorakale v Oasablanco, ki je bila skoro porriSena. "Rabat. glavno mesto Maroka, se je že prej podal.
DarLan se je tajno pogajal z generalnim majorjem Markom W. Clarkom, ki je podpovelj-
nik ameriške armade, Miiehelier pa se je predal generalnemu majorju George S. Pattonu.
Vsled nasrle precfefie Alžira in Maroka se bo ameriška arrhada obrnila proti vtahodu. da se v Tuniziji spopade z Nemci in Italjani.
Levo na sliki je gen. Alexauer, vrhovni ]>ovel.jnik angle-škVi armad na Srednjem Vzhodu, desno pa je gen. Montgomery, poveljnik angleške osme armade, ki je porazila feklmaršala Ronunela in sedaj podi Nemce v Libijo.
do v je, obstoječe iz naslednjih ladij: tri oklopnice, ]0 križar-ke in okoli 50 rušilcev. Pa tudi v Marseilesu, 40 milj dalje proti zapadu, se vedno nahaja nekaj bojnih ladij, ki pa pripadajo k skupini v Toulonu.
Vrhovni poveljnik ameriške armade general Dwight D. Eisenhower je po radiju pozval francosko mornarico, da se pridruži zavezniški mornarici v' boju za svobodo ter naj odplu-1
dnimi oblasti za kontrolo cen.
V uradu administracije cen se je že naipravilo načrte, ki naj pomagajo nvesti čim temelji-tejšo kontrolo v tem oziru na ta način, da bo vsaka lokalna unija izbrala svoj poseben odsek, ki bo >-krii>el, da bodo izvajane odredbe administracij-skega urada za cene.
Ti odseki bodo imeli na pro-g-ramu sledeče naloge:
1.	Skrfoe naj, da linijski člani ne bodo kupovali pri trgovcih. ki bi kršili odredbe glede cen. ,
2.	Zbirajo naj podatke in fakte glede kršenja najemninskih in drugih cen, ter iste naz- Kakor pa so se stvari zasukale nanijo pristojnim uradom. j sedaj, je Franco bržkone pre-
. ! pričan, da velja zagotovilo sa-cje. Hitler se je polastil vaše] 3. Razdajajo naj letate in: mo ^ toHko	dokler bo on
dežele, sedaj pa hoče imeti še področno literaturo v tem smi-
je v Gibraltar.
Eisenhowerjev
poziv se gla-!
44 Hitler je prelomil premirje. Francosko mornarico vabim, da se pridruži Združenim narodom v boju za svobodo in tem pospeši osvobojenje Fran j
FRANCO JE SEDAJ NAJBRŽ ZASKRBLJEN
Washington. — Španski dik tator Francisco Franco je sedaj brez dvoma gotov, da se zavezniki ne bodo obotavljali, če bi ga bilo treba napasti v slučaju, da naciji uporabijo špansko ozemlje za protiofen-, živo napram zavezniškim ozir. i ameriškim četam v Moroku in • Alžiriji.
I Predsednik Roosevelt je sicer zagotovil Franca, da naši motivi in načrti niso naperjeni i proti španskemu ljudstvu aH vladi in Amerika nima nobenih teritorijalnih ambicij v Severni Ameriki, kjer ima ftpanska svoje kolonijalne posesti.
Franeov odgovor je zna čil, da je sprejel pisano garancijo predsednika v dobri veri, da mi ne mislimo kratiti Španiji nobenih teritorijalnih pravic.
ŽIVLJENJE V OBLEGANEM STALINGRAD U
Moskva. — Življenje v Stali ngradn gre svojo pot naprej vziic bitkam in obstreljevanju im požarom in bombam iz zraka. Kruh pečejo v pečeh pod zemljo in Ijradje čakajo v vrstah (pred kopalnicami, ki so tudi pod zemljo. Pošta 5z Sta-lingrada odhaja bolj ali manj redno, četudi morajo ljudje pisati pisma pri medli svetlobi luči v zakloniščih, ali zakopih. Tudi od zunaj prihaja »pošta v Stalingrad.	, •. "
Na Volgi delajo vse noči posebni bataljoni, ki sestoje iz vojakov, kateri so bili v civilnem življenju navajeni vode in težav plovbe v vsakih okolšči-nah. Ti vojaki fckrtbijo, da so mostovi vedno točno 'popravljeni, kakor hitro jih poškodujejo bombe ali krogle iz topov, dbenem pa tnidi držijo o<lprto fpot po reki, da morejo ruske
Poroča Jugoslav Information Center^v New Yorku.
Iz Slovenije
IZPRED VOJAŠKEGA SODIŠČA V LJUBLJANI Vojaško voino sodišče, odsek v Ljubljani, je izreklo na slednje sodbe:
V zadevi proti Šušteršiču" Antonu, sinu Antona in pok.
Ameriške čete rešile 2000 političnih jetnikov
London. — Ko so ameriške čete v Severni Afriki zavzele pristaniško mesto LvauteV, so zaeno osvobodile in rešile gotove počasne smrti 2 tisoč proti-nacijxkih i n prot i-vichys k ih političnih jetnikov, katere je Pe-tainova vlada deportirala v francosko Moroko, kjer so bili nastanjeni v koncentracijskih taboriščih v puščavi. Med temu jetniki so bili tudi španski republikanci in celo nekaj nem škiih beguncev. Svobodni Francozi De Gaullove armade pra-vijo, da je upati, da bodo ame- nih sil za Slovenijo in Dalma-
191
Uršule Poženel, roj. na Turjaku 13. IX., tamkaj Nihajočem, v zaporu;
V	zadevi proti Juncu Josipu, sinu pok. Antona in Matičeve, roj., v Laizah 24. II. 1^21., tam kaj bivajočemu, v be^-tvu;
V	zadevi proti: 1. Škrlju Cirilu, pok. Jakoba in Marije Ščurk, roj. na Turjaku 7. VII. 1915, delavcu, v zaporu;
2. Škrlju Matiji, sinu pok. Jakoba in Marije Sčurk, roj. na Turjaku 23, II. 1912, delavcu, v zaporu;
Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljstva Oborože-
rlške čete osvobodile še tisoče drugih intemirancev, ki se nahajajo v delavskih taboriščih in strasno trpijo.
Ruska cerkev ie blagoslovila Josipa Stalina
Moskva, 9. nov. — Ruska or-
zalagalne ladje redno prihaja- todofcsna cerkev je podelila
ti in mlshajati.
svoj blagoslov premierju Sta-
V zadnjih treh tednih je pa-	lina ob priliki obhajanja 25-
<llo l.T tusoč bomb in topovskih	letnice ruske revolucije, krogel na teren, kjer so zapos-: .Cerkveni patrijarb je poslal
ljeni ti bataljoni, kljub temni pa	v Kremlin poslanico, v kateri
ro vedno na delit, le ko se pri-	je imenoval Stalina "kulturne-
čne delati zor, nenadoma vsi ti	ga in vojaškega voditelja po
bataljoni kar nekam iziginejo	božji yolji, ki bo vodil narod k
in ravnotako izginejo z reke vse	zmajri nad barbarskimi vpadni-
ladje in vlačilci, kakor da vso	ki
padel od krogle komunističnega morilca. Na grobu se je od žu pana poslovil okrožni vodja, ki je poudarjal, da je bil pokojni Benedik prvi skupinski vodja Koroške domovinske zveze v Selcih, a ko je bila v kraju u-stanovljena stranka, tudi njen organizacijski vodja. Bil je vzgled političnega vodje tako po svojem delu kakor po svojem nateionaftno-socialističneni življenju.
vaše bojne ladje. Xikar mu ne ipnstite, da jih vzame. Sovraž-
slu.
4. Priporočajo naj rabo
na-1
mosrel držati Hitlerja in njesro-ve čete za severnimi Pirineji. Najbolj pa nemara Franca
nik je tesno za vami. Naglo od- domestkov in hranjenje mate-( mu^i izjava državnega tajnika ■nin-rfn t- nilvrnl+ar !n so nam riiala. ki nam ira orimanikuje. tt_h. i__i___*„ J+ /sir* /\lil At 4 i t«
plnjtc v Gibraltar in se nam pridružite.*'
Ob istem času je izšel poziv na vse francoske trgovske ladje, da *e naj zatečejo v zavezniška pristanišča, posebno v severo-afriška, ali pa an j jih potopijo.
850 LADLJ ZAPRE VOZ AMER. ARMADE
Kot je naznanil angleški minister za vojno produkcijo O-liver Lvttleton, je ameriško armado generala Dwight D. Eisenhowerja vozilo 850 ladij,
trgovskih parnikov in bojnih\ . plulo skf>zi Qre^nd preliv
rijala, ki nam ga primanjkuje
5.	Zavzemajo naj se za uvedbo zadostnih in zmernih odmerkov.
6.	Pomagajo naj razviti medsebojno kooperacijo v rešitvi problemov, ki jih ustvarja pomanjkanje gotovih potrebščin.
NEMŠKO BRODOVJE V BALTIKU
Poročilo iz Švedske pravi, da je pet velikih nemških bojnih ladij in veliko število podmor-bojmii\ - plu|0	Ore?Jund preliv
ladij. Rekel je, da je to največ) v	Bojne ladje so pT\i\c
ji prevoz armade čez morje V vsej zgodovini.
DR.
KREK
noč ni bilo nikjer nobene aktivnosti.
Poslanica se zaključuje z besedami: ."Kaj Bog blagoslovi
Nemci streljajo in 'bombardi- z zmago in slavo Vaše velike rajo kar naprej, a na reki se Aw<ltlge za domovino." ves dan ne pokaže niti ena sa-J > .Slič.no moslanica. ^e inoslal ma la<Ija.Ko nastane noč, se vr- Stalinu tudi primat TTkrajin-
uejo vojaki, ki so se te-kom dneva odpočili v podzemskih varnih zakloniščih in nadaljujejo s svojim delom.
ske cerkve, ki je želel »Stalinu doluro življenje in moč.,44da očisti Ukrajino germanske umazane navlake."
eijo, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo proti
Pustoslemšek Tjaši, hčeri Franceta in Franje Ljubi, roj. 1. VHI. 1920.'v Ljubljani in tamkaj bivajoči na Resljevi cesti 30, dijakinji, blagnjničar-ki pri kinu "Matica" v zaporu;
Nikolettijn Rudolfu, sinu pok. Franceta in Matrijane Al-1 breht, roj. 15. IV. 1921. v Rov-tah in tamkaj bivajočemu, v zapodu, obtoženemu:
obsoja
vsakega posebej na dosmrtno jetčo, s stroški in zakonitimi posledicami, vključno trajne zahirane javnih služb, zakonitega preklica in objave sodbe v listih "H Pioeolo" in "Jutro."
SLOVENSKO NARODNO SODIŠČE
Pokopali so nacističnega selskepa župana
V Selcih pri Škof j i Loki so te dni pokopali župana Benedi-ka Franca, daleč naokrog znanega Žagarja in mlinarja, ki je
JUGOSLOVANI PORAZI LI POLK OSIŠČA
Iz Londona poroča UP dne 9. novembra, da so jugoslovanski domoljiibi porazili in razpršili polk osiččne pehote v o-i kolLci Cačka. 63 milj južno od Beograda, ter so pri tem zajeli ves štab te edinice.
Ta vest je bila javljena preko moskovskega radia, ki je tudi poročal, da so jugoslovanski guerilci pognali sovražne posadke iz utrjene postojanke blizu Karlovca. V tem boju so u-
GREGOR G. UMRL
Smrt je ugrabila enega našiih najodličnejših umetnikov i n znanstvenikov, dr. Gregorija Gojmir Kreka, v starosti 67 let. Bil je prvi generalni tajnik akademije znanosti in umetnosti in profesor na ljubljanskem bili ali ranili 60 Italijanov vseučilišču. Bil je eden naših1	— JIC.
največjih duhov na polju zna-'	. -"T-;
nosti in umetno.-=?ti ter priznan Nemci utrjujejo tudi V inozemstvu. Bil je do-! Brenerski prelaz pisni član Slovanskega institu-| Moskva. — Ruska novinar-ta v Pra-i, Hrvaške akademije sk» agencija Tass poroča, da
iz Severnega morja.
Mornariški krogi domnevajo, da so te, bojne ladje napadale okoli Norveške konvoje, ki so vozili v Rusijo. Sedaj domnevajo, da bodo te ladje pomagale kopni armadi obstreljevati Leningrad. Zopet neko drugo mnenje je, da jih bo treba po dolgem križarjenju popraviti.
Hnlla, katero je dovolil citiT-ti in ki se glasi: "Naša akcija v Afriki je komaj prvi korak, ki smo ga podvaeli v našem načrtu ... da .pridemo na pomoT-vsem zasužnjenim narodom."
Poučeni krogi pravijo, da bi Franco najraje videl ako bi ga pustili v tej zadevi vsi na miru, toda obstaja pa dvom, da je sam (gospod svojih želj, ker Hitler ima najmanj de«ct divizij vojaštva v tistem delu zasedene Francije, ki sega vzdolž ob altantskem obrežju do španske meje. Te čete morejo doseči Gibraltar v 24 urah, razen alco nastanejo kaki notranji nemiri in bi Franco odredil vojno stanje in odpor proti Nemcem. To pa se seveda ne bo zgodilo, možnost pa obstaja, da se šrnanski vojaki ne bodo hoteli boriti na strani na-cijev. razen morda v Moroku-kjer je Franco začel svojo re-volto proti španski republikanski vladi. — (ONA.)
znanosti in umetnosti v Zagrebu in ko je bila leta 1933. v Ljubljani ustanovljena akademija znanosti in umetnosti, je bil med prvimi imenovan za rednega člana in je prevzel tudi posle prvega generalnega tajnika.
je povzela iz nemški Ji vest, da je bilo poslanih oddelkov organizacije Todt na Brennerski prelaz, v svrlio
AMERIŠKI USPEHI V SEVERNI AFRIKI SO PO TRLI ARGENTINSKO VLADO
Montevideo, Uruguay. — Vesti o ameriški invaziji Severne Afrike so povzročile slabo voljo v Oasi Rosadi — argentinska Bela hiša — kakor je razvidno iz vesti, ki so dospele semkaj.
Predsednik Ramon S. Častil-!
lo in njegovi vladni pristaši so se pričeli zavedati, da so stavili na napačnega konja in dirkača, ter bodo nemara stavo izgubili.
Ca^ti^ovn administracija se virov j je zadn je čase čezdal je bolj pri-vc*' bliževala osišču. To je bilo tudi zelo očitno in posebno se je ta nagib vlade pokazal pred krat-
grajenja utrdb. Enako Nemci kjm, ko je bilo argentinskemu
naglo utrjujejo druge obmejne točke.
tisku prepovedano Objaviti poročila kongresnesra preiskoval-ne»ga odseka, kateremu je nače-
Dr. Gregor Krek je bil rojen komponiral nekaj manjših glas-, ljeval socialistični poslanec .Tu-leta 1875. v Gradcu in je štu- benih komadov. O Prešernovi an Solari. diral pravo. Leta 1918. je bil že stoletnici je uglasbil "Pod o-viš. sod. svetnik in dodal jen knom", za bariton in klavir,
novo ustanovljenemu vis. dež. j Od 1901. do 1914. je urejeval sodišču v Ljubljani.	("Nove akodde." Njegove skla-
Leta 1920. je bil imenovan za cibe so vsebinsko tehtne in obli-rednega profesorja rimskega kovno dovršene
in državljanskega prava na u-niverzi v Ljubljani.
V glasbi se je že kot gimnazijec odlikoval in je že takrat
Tudi v vrhovnem -zakonodajnem svetu je sodeloval od leta
Ta pronoved. ki je bila najprej smatrana kot veljavna samo za Argentino, je bila te dni raztegnjena tudi na časnikarska poročila, namenjena zunanjemu tisku. Inozemski časnikarji v Argentini so "bili uradno obveščeni, da ne smejo od-
1920. naprej in si pridobil tudij zdaj nanrej omenjati ničesar o tam velikih zaslug.	I poročilih Solari jevega odbora
Prestopek je kaznjiv z zaporom. izgonom ali obojim. Poleg tega je bilo izjavljeno, da bi kršenje te prepovedi znalo i-meti za posledice zaprtje lokalnih uradov listov ali novinarskih agencij pri katerih bi bil zaposljen kršitelj odredbe.
Prepoved je prišla, ko je Sola rijev kongresni odsek obelodanil report, v katerem je bil ostro kritiziran in obdolžen sodelovanja z naciji zunanji minister Dr. Enrique Ruiz Guina-zu, ki je ščitil člane nemškega poslaniškega osobja. kateri so bili obdolžen i proti-angentin-skah aktivnosti.
Izredno značilna je bila tudi prepoved, katero je izdal Castillo v zadevo nameravanih 327 proslav v pocast "Junakom Stalingrada pri katerih se je upalo nabnati 3 dolarjev za pomoč in dar Kusi-ji. - (ONA.)
T
*6 L Aft N 1 I O D i* m
THUR8DA Y,NOVEMSER 12, 1942

GLAS NARODA
99
(▼•IGB OP
Owned and Published by Slorcnlč PnbHmhln« Cotepany, (▲ Corporation) Frank Smkser, President; I cone Bade, Treasurer; Joseph Lui»ha. Sec. Place at bortfi— at the corporation and addrenee of above officer*: 2M WBBT 18th STREET, NBW TOXK. N. Z.
49 th Year
"Glaa Naroda" la lamed every day except Saturday a, Sunday«
and Hotfdaya. Snbacrlptlaa Yearly W.	Advertisement oa
Za celo leto rdja llat m Amerike In Kanado fft—; aa p<* leta HL—J ta četrt leta tt-50-. — New York aa celo lete fT.—; aa pol leta ftSJJO. Za lnoaematvo aa celo leto |7.—; aa pol leta $3.80.
"Ola* Naroda" Izhaja vaakl dan lavaemfil aobot , nedelj In praxnlkor,
"GLAS NARODA",
tli WEST 1Mb STREET,
—IMS
NEW YORK. N. I
OBVESTILO JUGOSLOVANOM 0 VELIKIH DOGODKIH
TRGAM JE IN BOLEČINE V MIŠICAH?
Hitr* M
7 ,m*aotua»u»,
r«>illi haj
PRIJATELJSTVO MED AMERIKO IN BUSIJO
V nedaljo jo bilo v Madison Square <*ardenu v New Yor-ku veliko zborovanje Kongresa ameriško-eovjetskega prijateljstva. Med mnogimi govorniki sta bila najvažnejša ameriški podpredsednik Henry A. Wallace in sovjetski poslanik Maksim Liitvinov. Za nas je posebno važno, kaj je povedal Wallace J Btva v<JO dvignila glave
kot predstavnik Združenih držav in zastopnik predsednika Roosevelta.
Wallace je rekel, da je predsednik Roosevelt naročil armadi, mornarici in vsem drugim vojnim oblastim z besedami, ki jih ni mogoče napačno razumeti, da je pomoč Rusiji na prvem mestu in do skrajne meje ladijske prostornine. Zagotovil je, da bo ves ameriški narod trdno stal poleg stvojega predsednika v odločitvi, da Rusija od Amerike dobi kar največjo pomoč in sicer pred vsemi drugimi državami.
Wallace je iposebno povlaril, da bo zasedba Sredozemlja odprla stranska vrata do Nemčije in da fbodo zavezniki imeli najkrajšo pot za zalaganje Rusije z vojnimi potrebščinami.
"Prišli smo do časa," je rekel, "ko nam more biti odvzeta zmaga samo z nesporazumom in s prepirom med samimi s
(JIC.) — Prinašamo obvestilo ugaslovanske vlade našemu narodu preko londonskega radia glede velikih dogodkov na bojih poljih v zvezi z junaško izvedenim izkrcanjem ameriške vojske na obalah severne in za-padne Afrike. VietJko veeeflje je zavladalo povsod po svetu. Povsod, na vseh kontinentih so se vzbudili Jalovi navdušenja Tn velikih nad. Nova odločilna faiza osvoboditve, zasužnjenega človeštva se je začela na vseh kontinentih. Ameriška vojaka, glasnik svobode in miru. se je nenadoma, kakor strela iz neba. pojavila in junaško zavaela afriške obale ab Sredoaemsfeem moru in Atlantskem ooeanu in oznanila narodom, da se bfliža končni obračun s sovražnikom človeštva. .
Velika radost je zavladala na tfvetu. Novo upanje se poraja iz trpljenja in mučenja. Lgraid-
V veeh
srcih je nada na pravico, svobodo in mir. Razve n teh čustev, katera glas Amerike vzbuja povsod, se nam je odiprl tudi čisto drugačen pogled na vojaško situacijo. Jugoslavija, ki ima svojo las»tBo fronto v osrčju Balkana in na Jadranskem morju, bo kmalu igrala važno in usodepolno nalogo v tej vojni. Ameriški listi in radio predavatelji so takoj po-vidarili važnost Jugoslavije in njenega odpora. Spominjajo na
PAIN-BXPELLER
1. Ko zaposlenost nara&ča, so
živeli v Afriki in trde, da smo neizmerno močnejša v pogledu moštva in materiala Toda to,
je laž. Le deset divizij imamo'.	.	.._
Bgip^ t. j. p^ JWj^ffltt
wm. docim so P- «	P<>J
vr^. to je približno 200 000 ^ ^ ^^ ^ ^^^
min njihova vojska<» je naha-1 ^jgj® draT *** jala na utrjenih postojankah, o^^Le j ™odv\sJ* <L*Suke
katerih so sarai tndiK da jih ni ■ . -_ .. . .
_ .. * > x:	vojakov vojakov m z ozirom
mogoče zavaeti. Angleži so »e- J	^-je-i . .
> . ,	i	na razmere v središčih obramb-
daj pokazal^da so na kopnem • -
silnejsi od Nem*>e*r, da je nji- 0 XT	.	.
hovo brodovie bolfce in da «o' 2 Nasl	vozniki na
novo »rodovje boljše m da so	Kitajskem in Rus
tu d, bolj ^nkovrtu \ y^,kcnl _ v ^^ da vas je obvestila, da zdaj se ^^^ strašno ^^od m čas za splošno vstajo, vendar ^ <radodarnostK Njihove hipa, pomagajte nam v boru proti ...___ , .___ *	.
I3 ' _ , ,	, * J, . . s>e so bile razdejane, vse posest-
Rommelu, ako morete prekini-.___,•__^v, ,
ti žeteanike pro«e v S<5un. To1™ T^^ZZ^T ^
bi bil vrtllk	neprecenlji- SJ^JTa™ ^ ^
™ i-nr!«ton i-oVT^ i,--L	Ml v _ Ameriki, ki ni-
RAZGLEDNIH w
Plie Amm P. Krasu. '
vo koristen, kajti x>o tem potu dobiva Rommel potrebni bencin."
Londonski radio svojim jugoslovanskim slusalcem.
u 4 Prišla je vest, da je ustanov Ijeno skupno vrhovno vodstvo, ki je najboljši začetek v«ate ofoiiziviie akcije, S tem je tudi že z daj izkazana Rusom u-oinkovita in važna pomoč.
Vesti o izkrcanju Am pri -kancev na obalah severne in zapadne Afrike, so saj v Ameriki izzvale ogromao navdušenje
smo s svojim življenjem še občutili, ves pomen razdejajočega vojskovanja, smo njihova edina re&itev.
Naši isarai vojaki — nam u-jetnrki in ujetniki naših zaveto-nfkov v rotah sovražnika — so odvisni od darov in prispevkov ame<riških privatnih državljanov. Niti ne "bi marali, da se jim pomaga na drug način.
Ta «0 posebej nekatera delovanja organizacij, za katera se hoče denar.
1 Pomagajo čfeiaveem. v vojni industriji (s tem, da se jim pomaga welditi domači proračun
boj. Ln ravno zaradi tega je to Zborovanje tako važno.
"Aerikanci so prišli iz vseh krajev, da se nocoj poklonijo
voji zaveznici Rusiji. In to je potrdbno in primerno, kajti Ru-	Tlft Sredozemskem
-	morju bo ogromno olajšala za-
laganje naše vojske z vsem,
si so do?edaj v sedanji vojni izgubili najmanj 50 odstotkov mrtvih več, kot vsi drugi zavezniki skupaj. Pri tem pa so utoili, ranili ali vjeli najmamj 20-krat toliko Nemcev kot pa ostali zavezniki.
"V celi ruski zgodovini," je dejal Wallace, "ni nobenega bolj živega zgleda junaštva in odločnosti do žrtev, kot pa to kaže dane« Rusija."
Zel6 pomembne so naslednje podpredsednikove besede:
"Rusija im Združene države so si bile globoko naklonjene. Obe državi se trudite za vzgojo, produktivnost in trajno srečo navadnega človeka Nova demokracija, demokracija navadnega Človeka na vsobrije samo "BiH of Rights", temveč tudi go-s podarsko demokracijo, etično demokracijo, vagojno demokracij in demokracijo glede postopanjja a spoli."
Rusija je po njegovem zatrdilu sla najdalje v tem, da je vpeljala etično demokracijo, v kateri dolbe različne narodnosti in manjšinske skupine enako gospodarsko priložnost.
"Od Rusov se moremo marsikaj naučiti," je rekel Wallace, 4' kajti po nesreči so Anglo-Saksonei proti dragim narodnostim kazali tako zadržanje, da so postali zelo nepriljtibljeorti na mnogih krajih sveta. Nismo zapadli na nespametno stališče nacij-ske pravljice o narodni superjomosti, toda dovolj smo grešili, da nas že velja krvi tisočev dragocenih življenj. Etična demokracija, ki je zgrajena iz srca, je največja potreba anglo-saške tradicije.
"Ako bo Rusija prihodnjih dvajset let, kot v zadnjih dvajsetih letih, nadaljevala s svojo vzgojo, tedaj bo v tem prekosila Združene države. In ruski zmanstveniki bodo vse svoje izume obrnili v prid navadnemu človeku."
Omefiil je, da nova demokracija, za katero se ruski in a-meriški narod tako zelo zanimata, nam mora dati jamstvo za bodoči mir.
"Ta nova demokracija," je rekel podpredsednik Wallace, "ue bo ne komunizem po starokofpitnem mednarodnem značaju, pa tudi ne demokracija starokopitno^ti Bzolacjonistov."
Za vse narode sveta bo postavljena skupna mednarodna postava, ki bo slonela na pravici. Prva točka mednarodne postave bo brezpogojno carter Združenih narodov in bo vključeval mednarodni "Bill of Rights" in nekatere gospodarske jam-šoine za mednarodni mir.
Daljo je Wallace omenit, da je spomladi s sovjetskim vna-njim komisarjem Molotovom razpravljal o velikih javnih delih, s katerimi bo po vojni odpravljena brezposelnost. Kot začetek tega bo trgovska cesta in zračna črta iz Južne Amerike, oez Zdrrržene države, Kanado in Alasko ter skozi Sibirijo v Evropo s posameznimi odcepi na Kitajsko, v tftdijo in Osrednji Vzhod.
Nova demokracija ne bo priznavala imperjalizma, temveč bo produkcija povečana po vsem svetu in bo tudi izboljšan živ-Ijenski standard vsem narodom sveta,
potrebnim in tudi podpirati jo bo mogoče v njenih bojih na balkanskih planinah. "Ne po-zabljajmo na odpor jugoslovanskega naroda in generala Mi-hailoviča" je izjavilo več ameriških govornikov na radiu.
UugoMlovanska vlada v Londonu je izdala naslednjo izjavo, katero je zabeležila nasa radio prejemna služba: "Bratje! Culi ste sijajne novice k Se-
"Pred ietom dni so Nemci____ ______________ ____
preko radia javili, da so Angle-j |n regjti droge težke probleme Ži mmmni, ker sami sebe depijo gospodinjstva)* nudijo oskrbo glede bližnjega Vzhoda Lei, za njihovim otrokom preskrbujejo nje ni tam nobenega upaaja(nflado in staro z zdravimi za-frveč in le še več porazov bodo bavišči, nudijo bolničarsko in tam doživeli. Ntamška propaganda zdaj najbrže z začudenjem ogleduje divji beg Rommel ovih čet."
to, da vlada v Jugoslaviji organiziran odpor vsega naroda °je nt nobenega proti osiSču. Prisotnost m"
klinično postrežbo, pomagajo rešiti prdbleroe družinskih od-
nošajev.
Pomagajo vred rt i moralo občinstva, ne le potom zgoraj o-menjenih poslug, marveč tuda s tem, da preprečujejo m3adin-fcko zločinstvo. popravljajo zle {stanovanjske razsnere. ki povzročajo zločinstvo in nezado-
natfela
DOMAČA FRONTA.
Lokalno nabiranje prispevkov za dobrodelstvo in vojne
potrebe.
Za časa miru je letno nabi-!™1*10**' po<fagnjejo ranje prispevkov za dobordel- pravega žnijen.1® m rehabili-ni sklad (Ooimiwmitv Chest) in	oiwsposohljene ali "zar-
za druge dobrodetoe ustanove	^avoe, ki so zgubili
jako važen činitelj za našo na-j	v ^rti za vo>
rodno varnost. Ti prispevki DO
Beseda o Slovenskem narodnem kongresu
Dne 5. in 6. decembra letos se bo vržil v pievelandu Slovenski narodni kongres, ki naj končno pokaže ali smo ali nismo zreli za skupno akcijo v prid našega pohojenega in po nižanega ter na križ mučeni-štva razpetega naroda v domo vini.
Da bi bili kdovekako navdušeni za stvar se ne more trditi, ker vkljub krvavi zarji, ki o-žarja domovino naših očetov, se še ne moremo zavesti, da zdaj ni čas za kaprici ranje, ni čas za o&eftme koristi in ambicije in še najmanj je v teh težkih dneh Čas za torpedi ranje slovenskega kongresa od katerekoli stra ni.
Če imamo v sebi kaj srca in smo v resnici iskreni Slovenci in Slovenke, tedaj bodemo vso radostjo pozdravili vsako možnost združenja našega naroda v Ameriki v svrho moralne in materijalne ter po možnosti in prilikah tudi politične pomoči našemu človeku v do-i movini.
Nazi ranje. da moramo čakati in videti, kaj bodo r^kli zavezniki glede bodočnost našega naroda, je cenen izgovor elementov, ki bi radi videli, da ostanemo pooopljeni in razdraženi. ker bi tako sploh nikdar ne prišli do besede v nobenem ozirn in bi potem skušali stopiti v ospredje interesi, ki ne ljubijo slovenskega naroda, kot takega, ampak vidijo v njem gotove pridobitve za svoje bodoče koristi.
Že star pregovor pravi, da
skoži dolgih 23 let. Vkljub temu, da je bil naš narod veren in zvest sv. cerkvi in Vatikann, ni niti tamkaj nikomur rdelo lice sramu, ko se je celo v cerkvah potarjčevaio naft narod in se mu z brutalno silo usiljeva-lo fašizem in tujo kultairo.
Tudi danes, ko neusmiljeno koljejo in preganjajo ter mučijo narod doma bratje v Kristusu od juga in barbari od severa, ne reče svet nič, a mi pa, pokorni hlapci, trepetamo ob misli, da imamo v domovini partizane in nas bo zato svet grdo gledal ter ne bo upošteval naših zahtev za tak narod, ki si upa mislili kako drugače, kot bi se mu diktiralo odkod "iz varnega zavetja.
Slovenci in Slovenke, naš narod krvavi za svojo zemljo in svojo domovino, za tisto svojo skromno domovino, kjer ^i je pošteno in s pridnostjo služil svoj kruh na svoji zemlji in naša sveta dolžnost je, da združimo svoje moči in povzdignemo svoj glas, ter zahtevamo, da dobi naš narod svoje pravice— da <se prekliče jo paktij ki so naš narod raztrgali, ter da se našega naroda ne bo več nesramno prodajalo in metalo drugim narodom ob naših mejah v nagrado.
Mi smo narod, ki Jahko s svojo zgodovino dokaže, da je poznal demokracijo davno prej, ko so naši sosedje, ki nas hočejo danes iztrebiti vedeli, kaj je svoboda preprosteiea človeka. Ko je naš kmetič vstoličeval svoje vojvode na Gospo svet-skem polju, je postavljal vogelni kamen demokraciji, ki je imela priti. Slovenski kmet je Bog je najprej sebi brado u- poznan, kot človek, ki ne
bo uničenje sovražnika na oba^,. .	.
lah Severne in Zapadne Afrike	narodni varnosti
ne efuzijo le zst odpomoč onim. (
verne Afrike, ki so vas vse ra&-	v "'.'T" , ""	[ pomacaio zgraditi moralo
veselile Wrika ie rxfloeena. ^»gali sklade za oskrbova- u omagajo zgraoin moraio veselite. Ajmerika je odločena siramakov ^ nesrečnežev	m mornarice s tem, da
da skupno z zdruzenmu narodi ^' ^Tf/T	I podpirajo delavnosti USO or-
uniči samolastne ttaEitelje na-, * j .	» . . frjiTiiKn^iip in s tem da «0 na
Seira sveta Prvi korak k tenmi	v vo^nem	igrajo S8®®«0^ ^ ^ <»a so na
sega sveta. Frvifiorak k temn.^	vlogo v naši ^^ raapolago drugam m pmjat^
Kajti
/Pomagajo obeinamw da se ki so v potrebi v dcrtaSni obči-'prilagodijo povečanju prebrval-ni, marveč nudijo sredstva za etva, nastalemu visled vojnih ameriške borilne m trpeče ljud- indusrtrij. To se vrši potom re-stvo naših zaveenikov. .	gistriranja razpoložljivih <?ta-
Narochiega sklada ni. Vsa-,novanj in sob, s tem, da se poka občina nafbira svoje sklade maga zdrarstvenim rn socdal-za one svrhe, ki jih je izbrala nim iBtanovam skrbeti za toli-potom sklepa svojih lokalnih ko več ljudi, s tem, da se po-voditeljev kampanje. Gre vse- maga novo zaposlenim delav-ga skupaj za $95,000,000, kar cem, da same setoe prilagodijo naj se nabere za lokalne potre-1 denarno in socialno, s tem, da
in likvidacije takozvanega italijanskega "carstva."
(Podjetje se je začelo s sijajnim uspehom proti Romftnel-ovim četam. Zdaj pa so nasto-pHi tudi Amerikanci. .
•Bratje! — Ne prenaglite se v akciji. Še ni priSei pravi trenutek za to, da pokažete kaj hočete in kaj zarmorete storiti. To vam priporoča jugoslovanska vlada. (Pripravljajte ee pa na čas splošne vstaje, katerega vam bomo oznanili.
Takrat vas 'bo poeval naš!
stvari!—tudi mi moramo spri čo dejstev, ki nam zro v obraz, najprej poskrbeti, da bodo na važnih mestih predložeae zahteve in stremljenja Slovencev, kot naroda, in šele, ko bo to opravljeno, bomo lahko trosili kaj svoje energije v druge smwi Naša nesreča je nemara baš ta, da smo bili v Evropi nekakšni nevtralni akolastiki, ki smo sledili vsemu nehanju in
pnzna plemenitašev, ampak veruje samo v .poštenje in pravico.
7a potomce takeara rodu sklicu jemo Slovenski kongres in nadejamo se. da ne bo med nami nikogar, ki ga bo sram takega naroda. Res. precej so nas izmaličili tujci, ki so na* tekom stoletij držali v tlačan-3tvn in nam Vsilili mnogo tujega, ki nam je bilo v kvar, a v
dejanju evropskih sosedov, ^^ ^o ^ vedno pošten in kateri so se brigali za nas sa- ^ ter praviooljuben narod.
mo toliko, v kolikor je to bilo v interesu njih načrtov za razširjenje svojih mej na naš račun. Vsepovsod so nam izpod-kopavali tla pod nogami in nam potujčevali mladi rod, medtem, ko smo se mi, siromaki, stiskali v svojo čeadalje bolj tesno ozemlje, kjer smo si res kopičili visoko kulturo, nismo pa skušali'našemiu človeku zopet vliti v dušo nekaj Gosposvet->kega duha. ki bi bil protiutež
be, in drugih $75,000.000, kar se pomaga občini, 'da ohrani J kompleksu hlapčevstva, kate-
naj se nabene za pozive vojnega značaja, skupaj torej ca
glavni poveljnik general Draža $1™'00?-000
Mihajlovič in naši zavezniki.
Ne Ibadite nefrtrpni, počakajte! •
Poslanice najemu narodu preko londonskega radia.
Še druga naročila so bila oddana jugoslovanskemu narodu pneko londortikega radia jugo-slovanskeomi narodu. Angleški časnikar G. Harrison pravi o Stanju v Afriki:
"Kaj pravite o novicah? Globoko ste razburjeni — kakor mi sami. Ce bo to veliko podjetje uspe*k>, bo moglo ogromno pospešiti osvoboditev Evrope in Jugoslavije. Amerika, o kateri so Nemci trdili, da bo prišla prepoccno, je nastopila pravočasno in z orjaško silo. Aanerikanci so to. To jo začetek druge fronte. Ako nam
Sta dva osnovna razloga za letošnjo potrebo:
stališče napram tujemu prebivalstvu. .
Olajšujejo pfrogleme v Wtzi-m vojakih taborišč in drugih vojaSkih ustanov .


ČITATELJEM NAZNANJAMO, da smo dobili novo zalogo HAMMOND'S SELF REVISING WORLD ATLASOV IN OAZSETER JEV. — V teh dneh, ko sledimo. ^	c svetovnim dogodkom, je potrebno, da ima vsak na Tixpo{ ^^^SSibS^^ la^o dolnro skupino zemljevidov, in ravno Hammondovi w ^ ^^ ^ ^ zemljevidi so svetovno znani. — Ko obnovite naročnino ^ t M ^^^ zsvamikov. na list, dodajte ie 40 centov in Knjigarna "Glas Naroda"! Nemci na vso mo#po^niša-Vam po podala U priročni Atlas.
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
(V Angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
Stafte samo
i ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici £
-o
(M
V
H
('i1
M
f
(M
h M
'i
Recepti so napisani v angleškem jezika; ponekod pa m,ši tudi v jeziku naroda, ki mn Je kaka jed peseta« v navadi J
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo zai, konanje in se hočejo ▼ njem čimbolj izveibati inf izpopolniti
;^^^NaroČite pri['

_ ____ KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO
216 West 18tb Street	. New York, N. V
rega so nam, kakor žig sramote vtisnili tujci, ki w nam vladali stoletja.
Med nami f?e izraža strah zaradi tega, ker &o s»e pojavili v Sloveniji partizani, kateri imajo mendft simpatije do Rusije, kakršna je danes. To, pravijo, M nas bo postavilo V slabo luč pred Ameriko in drugimi demokratskimi zavezniki jn zato je najboljše ako smo tifio in ne sklicujemo kongresov, ampak počakamo, da vidimo kaj bo.
Ob kratkem ipovedano, nas je sram, ker se je nekako razneslo, da so partizani pobili nekaj nasprotnikov. Nas je sram —drugi pa se nič ne sramujejo svojih Nedičev, Paveličev, Quisling©v, Petainov, itd. Velika demokracija, v kateri živimo ni nič zardela, ko je povzdignila sovražne tujce na status prijateljstva valie tenra, da so člani naroda, v katerem že nad dve desetletij komodno gnezdi fašistična zalega . . . zaradi prodaje našega Primor-ja v zadnji vojni ni bilo nikogar sram in nikogar niso vznemirjali kriki mučenega naroda
Zdramimo se torei in dvi-gnimo svoj glas v priloe našega trpečeea naroda. Naj nas-ne ras&dvaja nobena stvar, n« dela ovir nobena razlika v prepričanju. Predvf*em je naša naloga in dolžnost, da se sklicujemo na visoko ceno krvi, ki jo plačuje naš narod za svoje osvobojenje po tej vojni.
<3a3 skupne akcije je zdaj in ne potem, ko bodo stoli ob mizah mirovne konferewee ie zasedeni, zato iskrbimo, da bo Slovenski kongres resničen Lzraa naše volje do skupnega delovanja v tem smislu. Vse skupine oziroma društva, ki morejo, naj pošljejo svoje zastopnike na ta kongres.
Ne pozabimo, da beseda podprta po narodu, kot celoti, je kakor pismo z uradnim pečatom—kjer se ga predloži, je upoštevano.
Tiwlnta Polka
Na ptonlnctb—T>lWt 91». M TO
hs DUOCTSSNE DJUVIttHI TAMBCJ1WCA — itv. M «71 Za tn*. cmfk la on« pMR m obrnite oa: JOHN MABSICH Inc. MS Wm* CCnd Stroet, Htm VoA
ČEM
JOE MRAKA, doma pri Novem mestu im ga prosim, da s« mi oglasi, ker mu imam nekaj sporočiti. Kdor kaj ve o njem, ali pa ce sam bere ta oglas, naj se javni na: Joe Vence, 1266 St. Luke Rd., tVindsor, Ontario, Canada.	(3x)
*OLll H H O D Am-mt T
THUKSPAY, NOVEMBER 12, 1942
i *
vRANaiun
Vesti iz slovenskih naselbin
tttetclje In w i njuni n« rejakJ reket a«d seboj pecovarjaja.
I
IZ KLETKE ODLETELA V RAJ
Kakor sva vam otbljubila prisva ostala kar kakih 10 dni. Na o<ihocfa iz New Yorka, da vam to sva si našla svoj apartment rrporociva, kako je v Calif orni- — zopet malo hiš&so v Los An-ji. vam danes nopišgv* samo geles. Mr. Skulj ima prosto na par vtisov, katero je naredila četrtek in petek in tako je pri-na naju ta kratena dežela J šel k nam, da naju popelje v Potovanje iz Niew Yorka po, mesto Fontane, slovensko na-vlaku je bilo jako udobno do scllbino, 50 milj od Las Angelee.
Ghieaiga. Tam naj«, je pričakoval brat Viktorja, katerega, nisva videla celih 27 let. Snidenje je bilo jako sladko. To je 4isti I»j®e Volk, ki je porife-ril ono Ibelo vrano zooloSkemu paikn, o kateri sto pisali v "Glasu Naroda". V svojem krasnem avtu naju je peljal k njej, da vidiva, ker Še vedno nisva verjela v "belo vrano." Ko smo prišli do njene kletke, jo je Mary, njegova žena, poklicala po hnenrr in takoj je začeta frčati in kričati, češ: Zakaj ste
Ker nismo imeli knen ali na&lo-.vov naših rojakov, srao se m glavne ulice podali peš proti naselbini. Ker smo vsi bolj glasno slovensko govorili, se pred nami obrača mož in na-Ka<fnje se obrne ter pravi: "Sli-6ira: .slovensko. Poznam tu vse rojake, vas pa le ne/* Ko se
dobro zaskužijo.	Fontane
in Los Angelies se yidi milje in milje vinogradov. ,ali pa orani-[ nih nasadov. Orehov pa cele' gozde, vse po vrsti nasajenih.1 Taka je torej Caiifornija. Si-oer sva priišla, da jo preglevdava in potem zopet v New York, a neverujcm, da bi bilo kaj tako micnega v New Yorku, da bi naju dobilo nazaj. Sicer so tukaj noči hladne^ a po dnevi je to <soh>ee talco blaženo gorko, kot ni nikjer drugje. Smilijo se nam naši znanci v New Yorku, poseftmo sedaj, ko prihaja zima.
(Bila ©va tudi v Holjnvood — je lepo mesto med hribi. Tam
ft
predstavimo, pravi: "Moja hi- živi naš slovenski milijonar Mr.
'Jakob Stonich — že njegovo
nvni
ša je prva v vasi in k morate.** Seveda je bilo takoj vino na miai. Ker je v kuhinji lepo diArflo, je naš Txvfce odkril i-ena in zavohal kokoš.
VABILO!
(JUudno vabimo vse rsjake
IGRI IlTZABAVO
U Jih priredi Slov. pevsko In dramatične drufitve
"Domovina" t Nedeljo, 29. NOV. 1942
a&Četek ob 5. uri popetene.
t Slovenskem Narodnem Domu
253 Irvine Are.. Brooklyn, N.Y. Prva Ijjrn :
".MODERNA MINKA" Druga Ij?ra:
-OlUjWfNC fains-kakor tndl različni nastopi S PETJEM Vstopnina 9« centov, davek rklJnčMJ. Za oblleu powt se priporoča :
"Domovina".
Mr. John Žiigman fi'O J6 nekam jezno držal in mi reče: "Lepo posodo si mi daJ^, vse grozdje bo gnilo." Seveda jaz pa rečem da /poeoda je 'bila doflbra. On pa pravi: "Mogoče jo je Žov Šen-kiriS zamenjal." Mary pravi "•Le pojdi z mano, bo6 videla, Greano v spodnje pnroBtoie, Ena tačka je prav mrtva brlela. Jaz gledam pod noge. da ne bom padla, tedaj jpa zadoni: "surprise!" Jaz ,sent bila toliko presenečena, da še nikdar v mojem! življenju ne , tako. Se< posebno, ker so Mrs. Žigman in Mr*?. Pavčič prinesle jetetvine hi pijačo s seboj, j zato nisem nič mislila, da bo i dragi dan zopet kaj takega. ■ Pritličje je bflo vise okinčano, buča je na »redi gorela. Miza
Vabilo!
posestvo ti pove to. Prijazen]
mož je, nam je tndi obljubilj Weibelnfcu kateri ^e nika-!je bila vsa obkižena z jecačo svojo pomoč, v slučaju, da ?e kor ni nioigei strinjati z našim ( in pijačo. Tam bo mi zopet
.............. ............................. ....... Naš.tukaj ustanoviva. Sploh	Dasi pozna Oalifor-j darovali lepo darilo: Iskretaa
me dafi isem? Ampak je vrana znanec pmo Tom Frank in' taka j ljudje enemu jako na ro-'uijo, ni imel niti ene dobre be-(vam .hvala vsem skupaj. FDva-
8L0V. PEVSKO DRUŠTVO "SLOVAN" Vas prav vljudno vabi na svoje 44MA&flKČrV Altffi'ki se vrši prihodnjo nedeljo, 15. NOVEMBRA t. 1. v Slovenskem Domu, 263 Irving Avenue, Brooklyn, N. Y.
NA PROGRAMU BO: V prvi vrati pevski igrokaz —
"KAPLJICE IZ SLOVENSKIH GORIC",
ki sestoji iz veuCka 14. narodnih ia umetnih adravic in napltnic, ter drago "SLOVANOVO" petje, — poleg tega se bo pa kazal tudi film s poanetlri prizor IŽ ŽIVLJENJA NEWTORSKIH ROJAKOV, tako n. pr. velika vojna P*-rida po Peti Avenue, zadnje poletje; tvojega«! izlet SŽZ 84.. v Hwdaon. New York, itd.
Za mladino pa bo v fllran nastopil "MICKEY MOUSE." Torej na »videnje. — Se priporoča —	SLOVAN.
nam braleenl, ke rnam je vaeia toliko zdravju potrebnega sme ha in to še v teh resnih in žalostnih «asi!h. Naj mu bo ohranjen hvaležen spomin
v resnici in ne kokos.
Potem smo obiskali precej na£ih Belokranjcev, kateri so
'ko. ako rabi kakih nasvetov ali sede za njo.
I Rud*!
(Pozdrav vsem prijate-ljem.
pomoli. .
Nini končamo, d asi bi se lah-j ko pihali, pa naj ostane nekaj, za drugič. Zamerimo pa Ru-
TEŽKA JE BILA LOČITEV
Le pridi za nami, la vsem tistim, ki pekle in prrpravTjale in tiste, ki ste dnrge ?tari prinesle e seboj. Na •v^e vas se mi milo stori, ker ste bile v resniei dobre zame. Rada 'bi od vas vftefo im-ena zapisala, toda vas je preveč in mogoče bi se katero po pomoti
Mirika in Victor Volk, Los Angele«, Cal'.
delal je veliko let v majnah po Pennsylvaniji. Tukaj je šele 36 mesecev in že »i je postavil nam prav po domače po^tre^rH.I hišo, katere polovico je dal v Nikakor pa nama ne bi bilo mo- najem. Nato nas je peljal k goee zapustiti Chicago, ne da j prvim naseljencem, ki se piM-bi videla Viktorjevega sofioicai jo Hočevar. Danes mesto šteje! Ivana Moleka,	urednika'nfl?oli	slovenskih družin.;
4'lPi osvete.Meni se je zdeljTmajo lep Slorvens'ki dom a nič
bolj kot pro&ident of V. S. — Flovenskih trgovin, katere bi1 _	___________ . _____________ _
tako vtQica^tno je stal aredi svo bile jako dobrodošlo. Pečajo| Pa., sddaj sem pa v Cleveland,1 da se bom vedno spominjala ^te imde sejo, bom v dnhu tudi iz samib pik je pisarne. Malo je bil prese- se večinoma z kokošjo rejo m O. Iz Strabane se malokdo kaj na nje. Srčna vam hvala aa z Vami, ter bom plačala clana-nočen najn viideti in pa že na'nekateri imajo kar na tifsoče oglasi, ako ae	tako tei- v-s^. .	j rino za naprej, dokler bo v mo-
f»oiu v Californija.	j kokoši, v najlepšem reda. Vsi ko pripravi do pisanja kakor j V sredo sem pa sama napra- j ji moči.
DriMri dan .v pondeljok sva pa imajo srroadje in vpakovrst-' jaz in ni ČUidno, da ni nobenega vila malo prigrizka za mojef Hvala Mrs. Pr. Norvak, ter vzeli) Stream Liner proti solnč no sadje. Kar čudila va ©e. j^iarsa. Tudi sedajte ne bi pi-' prija.tel jice toda so mi rtopet Mpp. Tony Mavri č, ki sfce mi
ko so nam povedali, da pose je- jnala, toda dolžnost me veže ne! prinesle lepo darilo. Zopetna; pomagale afenp&j !?tvan veMti. jo reci v zemftjo po 6 al: 7 krat samo enkrat, že drugič. Straha-' vam hvala ter vsem tistim, ki Torej vas pojavljam vse
'^LOVlANiaVA" MjARfTI-NOVA NEDELJA.
»Kakor vsako leto ** Slovanr'
priredi krstitev vina, tako todi Pravkar mi je bik) povedano, letos ne »bo opuetil tega nagega da sta Jasper Ahac i č in Lo^ifi: običaja.
Kocjan dm^ila letališko šolo *'Slovan" ee že več tednov z uspehom, ter bosta ostala pripravlja za to zabavo, ki jo dba na svojih m^tih ter pou- priTedi v nedeljo 15. noveiribra čevala druge.	|v Slov. domu v Brooklynu. Za
Tudi mojim sinovom so se iz- to Slovenci od blizu in od da-polnile želje. Eden je odšel ^ n(jpoaabite te nedelje, kajti Čees morje-, drugi pa že sam vo-, ta večer bo vačer petja. Pele z?i Ibamlbnik in mi je pisal:14 Ma- J gc hodo samo domače slovenske
ma, kmalu bo prišel dan ko pe^nai. Marsikateri je že m»t>-izpustila. Zatorej vam klicem i bom ..." Zadnje besede? ni za- pohabil Tepe naše pee>mi. V Poprej sem bila v Strafcane/hova imena <so vdelana tako, še enkrat v^em hvala! Kadar [ pjsal saj ve, ,da zna mati »brati ^deljo se jih (bo vsakdo sp<*n-
i	m , i I j.	i____ __ J______* ' 1. Ttnci« irmcU& icowi ,Wvm V HnVm fn<15 vr coimrh niV Pnidi mfti _ -i m 1 •	i___t	•____-1 •
Tudi na odru bomo imeli
Pojdi, moj
f*in, stori svojo dolžnost do pravo domačo igro, bi r^kel domovine in Aove#tva. Bog go«tiino, ko fantje in dekleta ča naj vajti spramUja poveod m kaj0 ^ Martina, da bo krotil vaju srečno pripelje nazaj v	kapljico.
ni Oaliforniji in danes šele ve-v6 pomen -torn bcisedam. V sredo jutro ob in. uri prideva v Tjos An cel c«, kjer naju je pričakoval najin prijatelj Lojze f>kulj. Ker je n.vonro mesto dobro znano, nama je na hitro razkazal znamenitosti mesta. Noto pa naju je odipeljal na «voj dom v Tiong Beach, eno nro od Los Angelesa. Tam ima prijazno hišico s 4 sobamL katere tu naaivljajo "apartments." Notri v*e mod^n1^ in kar prečisto za peelarja, Gle^ dala sem okoli, kje bom zapazila kako skrbno iensko roko a ni je hrfo. HiSVa je vsa v zelen jn in eve t ju. ^e tam sem videla kalifornijska nebp^a. Ker on nima napisa na steni, kot iSh imamo v Boli Krajini "vsakega rc*ta. tri dana dosta,"
loto.
Ko smio potrkali *na Kočcvar-jeva rrata, nas poklice notri tako prijazen crlas, da nam se je
ne je precej veftika slovenska naselbina ter lepo napreduje. Posebna hvala gre Gospodinj-skemM odseku U. 138 9NPJ.
b-te pijačo prinesle s uelboj, tako .^npaj. da smo im*4e japet fep več&r.
Ko smo se poslavljale, sem pa mislila, da je vse končano in ko
Tdelo kot *rv «e poznali ze več|Ravno predno sem se od tam ^ hotfiia poeloviti od let. Mrs I^var naredila [pr^eliTa, smo dale iz blagajne! John	mi pravi^SaJee
na nas teko dober yti>, da jonoGa-podin,|sk^ra odseka za ku- vidhno, Boš prišla -društvo
knm a. n jr- rji n vv/vfrn h> 1 ■ l'»»/wi *\/v' l *_l3_1_ _ _ — -----d1.4	_
hinjsko namdamo opravo $450 ter za nase -članei, ki se bojujejo za nas, $50, torej vse skakaj skoraj $500. Le tako naprej, da -hosto še kaj darovati za naše fante! I nv kuhinji imate lepo pripravo. Kadar boste
44' LETNO PRE1SKUSN J0
IMA
AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
:: AMERICAN FRATERNAL UNION :a ELY, MINNESOTA
KI IMA
26,000 Članov in tei mujoke
DOLARJEV PREMOŽENJA
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je dfuitvo A.B.Z. ▼ vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika n pojasnila, če ne, pišite na glavni s rad. Ely, Minnesota.
bomo n?ko/!i pozabili. "Predno f*mo f»e ddbro razgledali, že je bilo na mizi okwno domače kobilo. Po vprašanju "kaj boste T>i1i?" vpraša na« Lojze: "Ali imate «ahm?*r Pa res ie izgledalo tako. Tndi! Mr. Hočevar nam >e bil na raapolaxro in po- g^tom stregle, boete lahko po-ve.-tal nrvm je marsikaj zanimi- netene. Res meni se je bilo te®-vejra. 5;lpoznali fmno se tndi « -"ko ločiti -&e, zlasti, ker tsem tam druemri rojaki, k a tori so nam fcivela skoraj 22 let ,toda želela ravSkovali ■čudo te dežele. sem biti « dvojimi sinovi ??ku-^oči na liudi je pa zaposle- paj.
'nih po ra9fl*r-nvh trrrarnnb, kjor „ , . . ______ »„w„iu; „„
^	J 1 Soda j s^ moram zahvaliti na-
šim plemenitim Strabanean-j kam ker so biSe zame zelo dobre v moji bolezni. Dtne 2. januarja «o nme odlpeljali v bolnišnico. Tam s^ern se nahajala 23 dni. Hvala vam vsem istim, ki ste mi pošiljale t=veže cvetlici, ker sem jih imela vedno dosti. Hvala vsem, ki ste mi draga darila prinašale ter za voSčilne karte k »draivju. Vse kartice hranim za spomin.
Hvala vsem, ki ste nad pomagale -doma praffcr ter za vse kar ete mi doibre^a erborile v moji bolezni. Hvala vsem, ki «te me prišli večkrat obiskat. Hvala Mrs. Ain^brotžič, ki se je večkrat spomnila mojih otrok v moiji odsotnosti ter jim d ona šala jedila in ravno tako meni, ko sem prišla i® bolnišnice. Ravno tako Mre. Batista. Sedaj oe moram zahvaliti za mojo odhodnino. Predno eera se od tam preselila 19. oktobra, eo mi napravili v dvorani Slov. dofha .presemočenje ter sem. prejela krasna darila: zlafi ovrat-fii obeP'dk ter malo zapcstriico, fepo postefijno pogrrtijalo in denar. Hvala mali Maifeie |	za njeno darito. Tfvala
vairt vtehn skupaj za vee. kar tia{#ravile zame. Veliko potic ste naipekle in pripravite, da je bilo Vsega dovolj. V te&-ifai »mo imele lop večer. Tfiva-
ta
V torA iMČer me je moja So-souiia Mi«. Amtorofcič povabila »na večerjo, mehe in mojega [tmak>ga sina, te-r nama napra-jviPa selo okU(5T>o večerjo. Po večerji so mi darovale Mrs. Arafcražič in t^jeee hčere ®eloj
Frances Frank Cleveland, O.
plačat, predno -boš 8L&" Jaz Slovenci ker nas je^mafo
ČASU PRIMERNO
Posebnih novito ni tukaj mad
iz-
praA'im: "Saj res,rt toda drugi dan sem se žekesala. zaka j sem
vzBuiši da naši fantje drug za drugim odhajajo k vojakom.
obljubila, ker sem in*4a toliko	^ ^ todi Jack
<Ma ter opravka. Toda oblja- Zako^ek. ,ki n^ evojo gara, t-	- - • - zo za popravo avtomobilov na
Aurora Ave.
Xdbiranj<? starega želeaa gre nepričakovano dobro tukaj kot poroča lokalni list, ee ga je nabralo iprvi dan 191.401 funtov To je jasen dokaz, kako ljudje želijo pomagati deželi in uni-
ba mora držati. Dragi večer grem z mojo sosedo Mrs. Batista, ki je prav težko dihala.
Saima. pri sgbi sem si mislila, še ona ima pokoro ravno z menoj. Ko pridemo do Mtf. Žigman, plačamo društvo ter se
materin objem-
Pošiljam vam novo polletno naročnino, tako da vidite, da se mi list v resnici dopade. Le žal. da jih ne morem več dobiti. S pozdravom,
FraiKnes Kranjc a	Aurora, lil.
IČ*e hočete imeti lepo zabavo, jo "boste dobili pri "Slovanu."
6 pozdravom in na svidenje v nedefljo v Slovenskem domu v Brooklyn n.
F. Pirnat.
malo pogovorimo. Potem pa^iti antikrista Hitlerja ki njo-pravim, da moram iti vzet sl<*- j tolovaje, v o še od Mrs. Jakob Pavčič, t "fllras
simiiiiiniiiiinniuniiuuiiiiRiiuii
Note
P I A**N O -HARMONIKO • 11 KLAVIR
BREEZES OF SPKINO TIME OF BfcOaBOM (CTOtnl
SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PBOOALA
vo jezjauc
*ObQ
OHIO VA1XET SYLVIA POLKA
TAM NA VHTNI G BEDI MARIBOR WALTZ
SPAVAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTE . . ..
DEKLE NA VRTU
QJ, MARlCKA. PEGIJiJ
BAR Čl C A
MLADI KAPKTANB
gremo na Štajersko StajeriS _ . s
happy polka če na tujem
35 centov komad s _ 3 za SI.	g
moja dekla je še mlada jg P« Sk kMM<!
Naro«tn pri KNJIGARNI
siiOmic prRMsniNG oo. s
SIS Wort 18th St., Srm Varfc =
Listu 44Glas Naroda" dam vse priznanje, ker je najel pomožno urednico žensko. Urednikov smo tako vajeni. Tako je tudi v tem ozira nekoliko napredka. In da pride ženska na tako mesto, -pa mora že preeej poznati javno ali politično življenje. In Anna Krasna včasih tako lepo zajame v življenju da bralec lahko ® velikim, užitkom pre(bira. Zelo se mi tudi dopade pihanje o Primorekih Slovencih, ,katere s tako ljubeznijo opisuje. Mrs. Krasna, le ae veliko lepega nam napi' feite!
[Ne morem si kaj, da ne bi tudi povedala, kako pogrešam pokojnega J. Terčka, in njegovo kolono Peter Zgaga. Posebno še zdaj v jeseni, ko je pfeal o lovcih. Menda ni Slovenca v Ameriki, ki bi znal tako lepo pisati. Kdor je lani bral njegovo kolono, v kateri pove, kako je streljal na porč v rožmarin, krogla je Ha pa par čevljev na stran ponea. Nekdo, ki je stal v vratih garaže, mu je nastavil trebuh za tarčo. Zgago-va krogla je sla pa 16 čevljev zadaj za garažo. Ne vem, a3i je Imel tako zakrivljeno puško ali je anaLpa samo tako on streljati. Seveda toga ni povedal. Zato je bil pa tndi povabljen, kadar bodo lovci kne-li aoa tarčo vrata skednja, naj le pride ki bo praV gotovo dobil prvo nagrado
samo te poveeti, kot jih jd znal le on opiteati so bile "vredne. da se je človek naročil na ta Škodo, vesfiko Škodo ji napravila njegova smrt listu,
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE 1CUZI KALLJE.
SLOVENSKE PESMI
Zfcirka •
Izdate Gtsabea* Matic« t
KmU Ada*!*—1* JUGOSLOVANSKIM NARODNIH PESMI n
SEST NARODNIH PESMI U
Md	..............*
6EST NARODNCH pesmi » mt~
FERDO JDVANEO! ZJntraJ----....
SloTacska ..
PETER JEREB: PcUn ro**: VASILIJ MIRK: Podoknlcm.........
ZORKO PREIX5VB0;
L« enkrat Re Slava deta .
20
Hll- VOLARld: Rožmarin; PAVČlC: Potrkaa plet
J OS.
IZ ŠTABE ZALOGE pa ima
mo Se naslednje pesmi, kateriar
smo znižali eeae:
Amritta riMCitfka Hra. (Hauoar) M
9ctev.be hlmmm tV«W*ee)---- M
Slovenski
ilaMM (Variasteac) ak enU, 22
(Kari aiaaelt) «
Trije Uea)
rme vmitnrini—sest mešanih
IN MOŠKIH ZBOBpT ......M
MLADIH LET.
lepo darilo, zapustnik. Vsa njHilflllUJlHinaiillfllfllfllllllllliniUim mislim pa §e veliko veSjo pa
Moški zbori
OSKAR DET:
Bareica; OJ, noj «oce» + taw-, Kia mš. taatje, drev t rae po>-
V peprinMal M«, sbar In
arkester, (Battncr).
a klavir-
jem (E. AdamM)
Dre
(Prelevee) m
OaraU

OSK^R DET:
jUmtBo, ljnbea moja; Ko »HB-ca aa tuje *re; SaS; Mol o«a ma koiuiata dva; Dobtr aam P»-Sloro; Je TpihnUa ln< M
EMIL ADAMIČ:
Modra derojka (bricaranjrt*..^
Vao noC prt potoct ...........-2t
Jarjera ....•••......••••••••■^
Hodi Micka doto; Saj *rwm+
Edrarica .....•••Ji
VASILIJ MIRK te A. OROBMINO: VetrtC; Pa gradtel ..........M
ti«
ZA TAMB&EICB:
NA GORENJSKEM JE
FLETNO, podpovri slovenskih narodnih pesmi ta tamburice, zložil Mar ko Bajok .............. .7»
SA CITKK:
njftu^ _. _ ^ a Afca
clirB« * ITfUU ••
(Kairijrid) —---
2A KLATIM:
Bor! pridela. —■ tertltttt — M
NaroČilo poBJlta aa:
"Glas Naroda"
WEST i*n trmmttr	iKUblttM

r
-OCXS R A I O D i* m m T«M
THURSDAY, NOVEMBER 12, 1942
Islandski ribic
ROMAN* — Spisal PIERRE LOTI. 6
l luann
Kadar je hodila, s« je držala še vedno pokoncu; in vkljub »vuji nekoliko piašpičasti bradi se je ulorala zdeti človeku še vedno 1« pa > svojimi blagimi oenii in svojim finim profilom. Spoštovali siO jo zelo, kdor jo je le srečal, vsak jo je pozdravil. Na potu je morala srečati tudi svojega nekdanjega častilca
Iz slovenskih naselbin
RAZNO IZ PENNSYLVANIA
I>a ne bode kateri mislih da selico in da se povabi dr. Čoka je že nas ta c?tare tudi pobral Uncle Sam v svojo armado,
.ker bo nabtKfcfli nič ne ogla&i,
za govornika Kar bode preostanka je namenjen v pomoč našim rojakom v Jugoslaviji.
čeravno je tukaj več tistih, da Kdaj in kje se ta veselica vrši, bi včasih lahko kaj napisali o j bo odbor fedeuaJCije sklical po-tej ali oni stvari, sem se jaz zneje skupno sejo z odborom po
Slovenske Knjige
(xliloeii, da nekaj napišem
Ker naša naselbina ni posebno velika, pa jih je ae poklical Uncle Sam v sv o jo armado
stojanke št. 25 JPO.
Kar se tioe te postojanke? bi lahko nekoliko boljše napredovala. ako bi se tudi drugi urad-
en ■ [Vi-elletnega starca, po stanu mizarja; sedaj je ostajal ve-Jvee kot 40 mladeničcv in od niki malo bolj zanimali in pa
iiiciJi. Nikdar ni anogel pazaibibi, da ga ni hotela niti prvič niti di-ugič poročiti. Toda s starotjo se je izpremenila ljubezen v neko smešno sovraštvo, pol iz prijaznosti pol iz zlobnosti, in vselej jo je ogovoril da jo podraži **Xo, lepa seseda, Zahvalila se je in odklonila, češ, ]\;vibo. V resnici je misl'i ta starec v svoji nekoliko robati -ali či>to posebno Obleko, namreč mrtvaško krsto, ki je zadnja na temi svetu in s katero se vse neha
"Torej drugikrat, kadar vam drago; samo ne sramujte se jioedati, saj veiste."
Žo večkrat si je dovolil starec to šalo; toda danes se je le - h /avo nasmejala; čutila se je utrujeno, ubito od tega na-pomega življenja, in mislila je na svojca dragega vnuka, poslednjega, ki ga je še imela, in še ta bo moral obleči ob vrnitvi 7, r-landa, vojaško suknjo. — Pet dolgih let! — Morda bo motal na Kitajsko v vojno! —• Bo-li še živela, ko se povrnet
Tesnoba se ji j« polastila, ko je mislila na.to Ne, nič več ni bila tako vesela, kakor se je zdelo poprej, uboga starica, e. lo telo jej je vztrepetalo, kakor bi hotela zaplakati.
Torej je bilo vendar možno, fbilo je vendar res, da jej ugrabijo še tega zadnjega vnuka! Oh, morda bo morala
činoma doma, dočim so bili njegovi sinovi v mizarskih delav-jteh je več kot polovica sloven-'društva. Ko smo ustanovili to
»i n^oftuin Ha irn ni hotela niti »rvič škili fantov. Zadnji teden so postojanko, smo imeli namen,
prišli domov vsak za 10 dni do- da zadostuje tukaj v Westmo-pusta brata Viljem in Frank r elan d ena postojanka za naša Galičič. In kot sta povedala, društva in posameenike in 80 Ma] pa* pridem k vam "vzet inero?"|sta že oba povišana v earžanta. po nekatera društva tndi izra-dklonila, češ, da še ni odločila za na- Nadalje je bil na dopustu tudi'žila, da bodo podpirala to po-
4 dni Stanley Previc, kateri jejftojanko, ali sedaj pa vidim; da šel šela 1. ktobra prostovoljno kar sami pošiljajo drugim, na-
il m i o
M -farna in zapuščena, ne da bi ga zopet videla. Pač so
-tr.i lii nekateri znani gospodje iz lPaim(pola potrebne korake • ia bi oprostili Silvestra vojaške dolžnosti, ker je bil edina opo-i i stare onemogle babice. Toda bilo je brezuspešno. Za-i- ri\ .1 je bil to Silvestrov starejši brat Jan. ki je pobegnil1 od % >jakov. V družini se ni več govorilo o njem, toda živel je še t i:i nekje-v Ameriki. Zaradi njega so odbili starki prošnjo; tudi i majhne pokojnine, kakršno dobivajo stare mo.marske vdove, jej niso dali; gospodom se še ni zdela dovolj revna.
Ko je prišla domov, je dolgo molila za vse umrle sinove in \ mike; slednjič je še moliia z nekim vročim zaupanjem za mladega Silvestra — in poten; je skušala zaspati. Mislila je na m tvalško krsto, in srce eo jej je krčilo, ko se je čutila tako -taro sedaj, ko se je morala ločiti od svojega Silvestra.
Mlada deklica je obsedela pri oku, gledala rumene žarke zahajajočega sobica, ki po padali na sive zidove, in strmela za črnimi lastovicami, ki >o letale pod večernim nebom. V toli dolgih majniških večf.rih je bilo v Paimpolu vse tiho, celo ob nedeljah; samo mlade deklice, ki so bile sedaj same, za-viiNČene, so ee izprehajale do dve in dve, po tri in tri, ter sanjale o lepih Islandcih.
"'Pozdravi mi mlade-ra Gao=a" — zmedlo jo je to ime, ko aa ie pisala, in ^edaj ji ni hotelo iz spomina.
lotgo večerov je presedela tako ob oknuc kakor kaka gospodična. Njen oče ni maral, da bi se iizprehajala z drugimi deklicami njene starosti, ki so bile nekdaj njene tovarišice. In potem, ko <se je vrnil iz kavarne, s piipo v ustih, v družbi k&kcvga starega moinarja, tovariša- itos. nekdanjih dni, potem *a je obšla posebna radovOljsnost, če je #vii-el svojo hčerko petit f-o visoko ob oknu, sredi cvetočih rož, v tej lepi hiši.
Mladi Ga os! — Nehote se je obrnila tja v ono stran proti morju, ki ga sicer ni bilo več videti, pač se je pa culo njegovo šumenje čisto blizu, na koncu onih ozkih u;lic, po katerih so prihajali irtomarji v meslo. In vedno je morala misliti na to brezkončno ravan, vedno očarajočo, zahtevajočo vedno novih žrtev. Misli so se ji ustavile tam daleč, daleč, na severnih meriih. kjer je plula "Marija", kapitan Guermeiur.
Tvako čuden človek, ta mladi G-acts! Približal se ji je bil tako nrnadlno, tako drzno in tako ljubeznivo, in sedaj se je
k navy.	j mesto t<+j postojanki, kot je
Dne 28. oktobra stan se vde- razvidno, da nekateri ne zmu-ležkl seje Wcstimorela ndske fe- pa jo temu odiboru. deracije SN'PJ ki se je vršila J fDne 31. januarja 1943 se l>o v Pipetown. Več društev je vrcSila seja te postojanke št. 35 bilo, ki niso poslali svojih za- JPO v Claridge, Pa. Ker bo stopnikov. Od tukaj je ta na-'obenem tndi glavna seja, se bo selblna precej oddaljena, am-] volil novi odbor, ki bo imel bolj pak je prijazna. Kot tajnik po- w uspeh in zaupanje. . stojanke št. 25 JPO v Claridge,] Od 30. avgusta sem prejel Pa., sem poročal, kako ohetojij darove še od posami>znikov in 'ta postojanka, ker je tudi ta v^cer: AHojz Gradenc $1.50 J. federacijo vključena. Na tej Fatur $1.00, Josip Bric $2.00. seji sem tudi razdal knjižice za^Liicija Sprehar $1.00. skupaj stopnikon*, da jih razprodajo. $5.50. Prej je imel blagajnik So trije dobitki in sicer: prvi j na rokah $364.76. Vsega skuje $15 v vojnih znamkah, dru-(paj je sedaj nabranega $370.26. ei $10 v vojnih znamkah in tre- Jaz sem upal. da bomo v tem le-tji v vsoti $5. S temi listki se tu gotovo sJbrali skupaj en trso-prvič pomaga Aineuki, potem čak. kar ne bi bilo veliko za spisal Franjo rumr. — 278
pa Jugoslaviji. Zatorej prosim!ctHi Westmorland okraj. ' ----- — -
v?e, kateri imate knjbžice. daj Bratje in sefr^e, še je čas, da jih razprodate čimprej in mi pomagamo našim nesrečnim ro-
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . .
(Finzgar)
POUČNI SPISI
angleško slovensko berilo
. (F. J. K era > — Zvetaiu<
C«« ti—
Bedo« driavljanl naj oarotljo knjliieo —
"qow to become a citizen of the united states"
V tej knjigi so vsa pojaralla tn zakoni za naneljpoce.
C«na 33 «el«
domaČi živinozdravnik
jili potem vrnete.
Na tej seji je bilo tudi sklenjeno. da federacija in postojanka št. 25 ,TPO priredita ve-
jakom v stari domovini, kateri bodo ostali še pri življenju.
Jurij iz Bele doline White Vallev. Pa.
SLOVENSKA SOLA V BBOOKLYNU
Kakor je bilo že omenjeno
park rat, bo imela naša mladina, ki pohaja sobotno slovensko šolo v Brooklvnu, svojo božično p:ired!bo dne 20. decembra. Za to mladinsko veselico se naši mladi pripravljajo in v naslednjih tednih ee bodemo deJa za to tsvar oprijeli kakor treba. Radi tega priporočamo sta rišem, da pošljejo otroke redno k (Mlovenski uri, ravnotako bi bilo želeti, da jih malo spodbudite k učenju za priredbo.
Predstava naših mladih bo splavljena tako, da bodo 4>o-kazali kaj so se deadaj naučili, oziroma kaj se učijo in koliko so že zapopadli našega jezika v pogledu izgovarjave. razumevanja, itd.
oamim. Kljub vsemu pa je rav-
no ta lastnost mladine, da gleda na življenje z velikim pričakovanjem in koprnenjem ter samozavestjo, ki bodri mladega duha, najboljša obramba proti bodočim razočaranjem iu bo-jeto, katerim se nihče izogniti ne more. Zato se moia človek strinjati z njimi, ko pravijo: 4*Mli smo mladi — to je krasno!"
Lepe bodo na programu tudi pevske točke, o katerih pa bodemo več spregovorili pozneje. Ravnotako bodemo sproti omenili naše posamezne talente, ki bodo nastopili. ]>alo se bo pri liko vsem našim otrokom, da nastopijo in baš radi tega bo-dete na odtu videli našo slovensko šolo. kakor se vrši vsa^
»Tratil. Trda r«, — Zelo koristna knjiga za rsakega Urlnorejca; opis raznib btklezol i o zdravljenje; slike.	Cena S130
GOVEDOREJA
Spf-»AI R. I>*pvart. 145 utranl e nllkaniL	Cena $1.—
V KREMPLJIH INKVIZICIJE
Spisal ^liehel Zevaco. Nad vse zanimiv zgodovinski roman iz inkvizicije. — 461 strani.
Cena $2.—
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU
111 stranL	Cena M cente*
MLEKARSTVO
Spisal An t ou Pere. S slikami. 168 strani. — Knjiga z£ mlekarje lo farmerje v aplofcuein.
Cena M rent«v
obrtno knjigovodsko
288 Strani, ezana. — Knjiga Je namenjena t prvi vrsti za stavbno, nmetno In strojno ktjulav-nlftirotvo ter železollvaratvo.
Cena SI,—
ZDKAULNA ŽELlSCA (ti strani.	Cena SS rentov
LISTKI
Spisal Kaavmr MeUt«.
(144 strani.)
Cena 70c MARKO SENJANIN —
SLOVENSKI ROBINSON
Cena 75c MALENKOSTI
Spisal Ivan Albreht.
<120 stranL)
Cena 75c Po 50c zvezek
Andrej Teroovac (Ivan Albreht) Bele noti mali Junik. (DostojevsklJ) Fiiecofska zeodba (Alojz Jirasek) Na nuUtelb potih (Franc Frisch) Verne duto v v i rab (Prosper Mirim*)
ZI VI IZVIRI
Spisal IVAN MATlClC
Knjiga Je svojevrsten poja* v slovenski knjitevnostl. kaj-.ti v nji Je v trinajstih dolglb poglavjlb opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnlb početkov v starem alovanstvu do danaAnjega dne. Knjiga Je verno srealo naAega ftlvijenja in trpljenja, in kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more nadlti katerokoli naAe zgodovinsko delo.
1» POGLAVIJ — «1« STRANI
V PLATNU VEZANO
$2.
PoMnina plafana

r.rnur.au—mc^mmnimgLgfJ III lili III— U
Po 75c zvezek
Bel (rg or (A rt ur Beraede) Pa strani klebuk (Daoir FeigH)
Po $1 zvezek
Veridieus (Pater Kajetan) Rudaraka balada (Marija MaJerJeva) 1'ingiinski otok (Anatole France)
Po $1.50 zvezek
Zločin bi kazen (F. M. Dostojevski J)
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
izoeriblje, plab, posežen . .	'Seveda ne l>o b:ez pe^ja in ko soboto, raaen da bode-mo ta
In potem jd dolgo san.iala in se spominjala, kako se je vr- deklamacij, pa tudi skupna re- dan veliko bolj učeni izgledali nilu preteklo leto v Breianiio. .	'	citaeija ali takozvana zborna Vsi skupaj — pa pratzniono bo
Mindcga deexmiberskftga jutra ju je pripeljal vlak i* Pa, deklam^ja bo podana po na- vse bolj in deklamacije, petje, 2'za, njo in očeta. IMavil se je v Guinganipu, ko je še ležali8 .	Kl	P	druge točke bodo lepo vple-
liad hijšfmni poOanrak, nitag-len bledika-^t, mirzel., pomešan s črno temo. Tedaj jo je oliš?o neznano čuvstvo: tega starega, majh-n mesteca, ki ga je bila vajena videti po letu, ni vec po-
RUSKI PADALCI NA DELU
SMRTNA KOSA
V Forest City, Pa., je pred kratkim umrl v bolnišnici po
pokazale prve ledene plošče, ki plavajo proti jugu. Podnevi ka-„	, ,	,.iže toplomer po 12 do 14 sto-
Buski padalci so uničili ahpinj, ponoči pa znatno pade. I 4>i , . . . A ... poškodovali 23 n^DŠkih aero-jP	uj;tllikL ima/0 okou'^ ^^ Av^u,t G^
planov, ko so se spustili nane- vratu oviu? pahovke ter se zelo j star o4 let in rojen v Logatcu.
pritožujejo nad liudim mrazom.!	t
Bul te, Mont., je pred dne-
vi prišla vest ie Rentona, TVa«h. Ida ie tamkaj mnrl za rudarsko t boleznijo John Mrthič, star 53 i let in donna iz Hinja pri ?A\-Nemška pamet razume vse , žornberku. V Aimeriki je bil
Nemci nam napovedujejo diktatorstvo
va.iali lepo pe?em 4'Mi smo mla tene vmes:, di." V tej pesmi je-izražena Naša šola š^eje sedaj okrog . w	mladega du- 50 uoenk in učencev in na one
znala; čutila je. kako se ie hipoirta pogrešila v s^omine^ !ha' k'! ^uvidi v življenju n obe- ^ariSe, katerili otroci so zadnje spomine na davno minule čase. Ta molk v primeri s Pariizonl! ta^n m™*, o^ ka^rsne ea^e izostali iz šole. apeliramo,
T< tiho, mirno življenje ir.ed ljudmi z dragega, neznanega P™ne človek zadevati, >ko ree da jih nagovorijo, naj zopet1	""	N10 svoje in meri razmere v 35 let in zapušča več vnukov,
sveta, ki hite skozi meglo po svojih malenkostnih opravkih!,^™™ ^P1 v ^ z zivljenjempridejo graven. Sedaj, ko se	V™™	" drugih deželah po svetu po'
Ta -tara pcelopja iz temnega granita, črna od vlažnosti in'	bodemo učili petja m nastopa-	^ a 1 J	svojem kopitu. Tako so naciji
nočne teme, ki je Še letžala nad njuni — vse to se ji je zdelo	Nainoveiša izdaia	'bo posebno zanimivo. .
! Toliko za danes o naši šoli. razen, če vam še na uho pov<em,
ko nemško letališče na zapad-nem Kavkazu. Vrhovno poveljstvo, ki je objavilo to poročilo, dostavlja, da Nemci zopet pripravljajo velik napad na Stalingrad. Na celi fronti so boji zelo ponehali, ko je nastal ol>-( out en mraz in toplomer kaže 10.
ono jutro, ka še ni ijulbila Jana, pusto in (žalostno. Pridne -podinja so že odpirale hišna vrata in mimogrede se je OBila zdiij pa zdaj v <te stare hiiše, kjer so isedele po ognjiščih zaspane babice, zavi-te v velike rute, raivnokar tslezle z ležišč. Ko se je malo zdanilo, je stopila v cefkev, da nekoliko pomoli. Kako velika in temna se ii je zdela 4a veličastna cerkev s svojimi hrapavimi stebrr, razjedenimi od starosti, s svojim vzduhom po zadtathljh kleteh in prep'?relositi. In kako vse drugačna je bila nego pariskq cerkve! V "kotu za visokimi stebri je brlela svečksa, pred njo je klečala ženska in molila; slaboten sijaj r/.kc^a plamena se je iizguibljal trepet a je med visokimi oboki. Začutila je naenkrat, kako --o je ohŠlo znano, že ždavno pozab-lf.^no čnvstvo: tista čudna žalcet, pomešana z mrzloto ki jo ki jo je Občutila kot majhna deklica tedaj, ko je hodila po zimi k jutranji nnaši v parmpoLsko cerkev .
Po Parizu se ji ni tožilo, gotovo ne. dasi je bilo tam lepo in zabavno. Outila se je tam preveč na tesnem, kajti v njenih žilah se je pretakala topla kri svobodnih pomorščakov.
čutila se je v Parizu tudi tujo. kakor (bi ne bila na svojem ivesfcu. . Pari zanke fO bile tenke čeiz pas, imele bo umetno za-' k rožene boke, znale s=o hoditi na poseben način ter se zibati, v okroglih bokih. Gaud je bila prerveio pametna, da bi jiih' bila poskusila kdaj posnemati. (Nadaljevanje prihodnjič.
Najnovejša izdaja splošno znane slovenske koračnice
SOLDIERS ON PARADE
(MLADI VOJAKI) Priredil za PIANO HARMONIKO
Jerry W. Koprivšek
Cena 40 centov
o • O
Naročila lahko pošljite na
Slovenic Publishing Co 216 W. 18th St., N. Y. C.
! sedaj, ko so bili v Združenih;
harji.
Aeroplani črnomorsk e g a državah izvoljeni na nekatera brodovja so -spremljali padalce' odgovorna mesta zopet republi-1 da 'bodemo imeli na programu na nemško letališče. Komaj je ^nci, zavpili v svet, da bo Miklavža, ki bo prinesel precej utihnil odmev razstrelibe zad-1 predsednik Roosevelt uveljavil polno košaro ® seboj, zato skr-' nje bomlbe, so se padalei spu-jjpV0j0 moč kot predsednik s (hite, da pripeljete svojo m! a dež stili na letališče ter so naglo tem< (bo vzpostavil diktatu-' v Slovenski dom 20. deoemShni.i zažgali 13 ae*>planov, poško
rSTKSTIR VJTE V AMERIKO
Anna P. Krasna.
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
dovali nadaljrnih 10, nato pa zbežali. Padalci so srečko prišli v svojo Črto.
ro, s čimer se bo maščeval nad depulblikanci in volilei, ki so jih izvolili.
Po drugi strani pa so naoiji
V Stalingradu so Knsi odbi- republikanske zmage pn volili več masnjhnib napadov ter' tvalh v ZVlruzemb državah sb-rx>bili 200 Nemcev, častnikov! kali, kot dokaz nezadovoljno-in vojakov. Pri vsem tem, da1 sti v Ameriki m ta propagan-so nemški napadi zadnje dni,^ je bila predvsemi namerna zelo ponehali, opozarja ".Rd^-J	Ameriko, Italijo, Azi-
ča zvezda", da se Nemici zopet' j°>
' pripravljajo na močam napad ..................,. . ^	^
na mesto, da racije jo posied-j
nji odpor Stalingrada,	| ADVERTISE in
Ostri in mrzli vetrovi pilijo	(	. r\r\ A ••
po oeli fronti in na Volgi so se	GLAb NAKOIJA
KUPUJTE UNITED STATES WAR 8AVINGS BONDS in STAMPS