Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
JSIfl TOVARIŠ
Stanovsko politišk® glasilo UJU. - Poverjeništvo LJubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za ¡nožem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Povr. UJU — Ljubljana" ima a članarino že piačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrat je plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Nova pota.
Prelomili smo s tradicijami, pregazili opoteka tla, ki so se nam udirala pod nogami in ki jih poznamo izza Cankarjevih Hlapcev.
Slovenski učitelj ne bo več lestev, po kateri se bodo drugi vzpenjali navzgor; ne bo se mu več pošteni in nesebični hrbet krivil pod težo tujih bremen, ampak bo enota, s katero bo -morala računati bodočnost!
Težko ie bilo pretrgati s preteklostjo. ki ie bila konsekventna. če tudi zmotna in ki i« vkljub vsemu vedela kaj hoče — nič manj težko ne bo zidati!
Misel, da je sedai vse urejeno, vse popravljeno, bi zamogla imeti težke posledice. Urejenega ni še nič popravljenega nič in ne bo še kmalu, urejeno in popravljeno bo šele. ko se bo zavedel vsak, ki ima opravka s šolo katerekoli stopnje, da bo njegova abstinenca pri gradbi novih potov ustvarila vrzel, kj se bo dala težko izpolniti. Nova pota bodo dograjena šele tedaj ko bo vsak borec, prepojen novega duha stal neomajen na svojem mestu, braneč skupne pravice, skupne koržsti m skupni ugled.
Skupni interesi morajo stopiti na mesto osebnih, pa bodo tudi osebni dobo.te-vani. Ne bomo zidali z rekrhninacijami na to. kar ie bilo — to ie za nami — zidali bomo z avtokritiko in samovzgojo posameznikov i" skupnosti! Boj. ki ga bojujemo, ni boj proti zastopnikom starega in okostenelega, ampak boj za bodočnost, ki mora biti naša. Je odpor pro-ti lastni starosti, ki mora biti še daleč!
Revolucionarni pokret v organizaciji nas ne sine zazibati v čakajoče brezdelje; uspeh »as ne sme upijaniti! Ostati moramo isti revolucionarji kot doslej; odstranjevali bojno vzroke, ki do-vedejo do revolucije!
Dedščina. ki jo prevzemamo, ima premnogo neobdelanega polja, a tudi dovolj obdelanega delajmo, da bo dedščina boljša, ko io bomo oddajali v druge roke. Čas gre neizprosno svoio pot in zahteva svoje: tudi za nas pride dan oddaje. daix obračuna
Podedovali smo Svetopolkove raztresene palice, sreča z nami. če nam bo dano izročiti jih naslednikom v butaro zvezane!	Josip Ribičič.
Poročilo o seji širjega sosveta UJU Pov. Ljubljana dne 10. januarja 1926 v dvorani ljubljanskega mestnega magistrata.
(Odohreno na seji ožjega sosveta Pov. UJU diie 16. januarja 192«. Celoten original je med spisi.)
Ob navzočnosti zastopnikov 31 učiteljskih društev in vseh članov ožjega sosveta ter dveh članov nadzorstva otvori poverjenik g. L. Jelene sejo. določi dva zapisnikarja (Ribičiča in Wud-lerja) ter preide takoi k svojemu poročilu. ki se v glavnih potezah * glasi:
Noče razinotrivati, če so centrala UJU in posamezni njeni deli storili v minulem letu svojo dolžnost. Ljubljansko poverjeništvo Pa ie bilo marliivo: s paz-nim očesom je čuvalo pridobljene pravice učiteljstva 'n se prizadevalo izvoje-vati novih. Naše storjeno delo s projektom šolskega zakona ima trden temelj, če tudi ga bodo sedai zavrgli kakor se cuje. Nebroj je bilo intervencij v korist posameznih "članov in celote. Prosvetno delo se tudi ni zanemarjalo! Vzgajali
* Poverjeniško in tajniško poročlo prinesemo v naslednjih številkah v celoti, ker ste bili prvotno porocli odtegujem in smo jih šele naknadno zopet prejeli za objavo.
LISTEK.
Naš Glas".
K cilju drugovi! U nama se bojevi biju; u nama se lavori kriju. mi srniimo spremni u boj,
U kolo. u kolo golubovi. nek visoko lete mladi nam snovi. Mi moramo dalje plemenitom cilju! Daleko vi sanje, mi tražimo zbilju!
(T. U.)
Ko beremo to v prvi številki »Našega Glasa«, vidimo čilost in borbenost, s katero nas kliče naš drug T, U v boj za naše ideale! Mlad je. »Naš Glas« in ni dosegel še svojega razmaha, ali zato nič manj borben. S silo ljubezni do svojega rodu želi in hoče prodreti v srca Vseli, vas vseh. ki čutite in bdite za naše brate v Primoriu ki jim hočemo nuditi oporo in vliti poguma za nadaljuj boj! »Da! Nam ie. za zarjo blestečo pogledati in kaj ljubega in lepega ¿i povedati, o domovina!«
smo tudi naraščaj, ki se mora vzgajati tudi politično! (Medklici: Ni naša naloga vzgajati tako! Politično pač — ne pa strankarsko!) Naš tisk napreduje! — Odseki pa ne delujejo kakor bi bilo želeti! (Medklic; Ne j h zatirati!) Preveč jih je! Treba iih bo družiti. Po svojih poslovnikih so društva v društvih. Samostojnost ie kvarna; odseki bi morali pošiljati svoje sklepe poverjeništvu v nadaljno poslovanje. — Vsi ne moremo biti enakih mišljenj«; vsaka nesloga bi se morala zravnati na sejah ožjega al: širjega sosveta in pri skupščinah Obžalovati je, da se sklicujejo sestanki za hrbtom po-verjeništva. — Z imenovanjem Štruklja je učiteljstvo doživelo klofuto. »Učit. Tovariš« ni našel besede, da bi ožigosal to poniževanje.
Predsednik hoče preiti Jakoj k 2. točki dnevnega reda, pa se oglasijo k' besedi:
Hren: Zagovarja sestanek v Mari boru. Načelni konflikt v seji ožjega sosveta ie kazal, da pride do likvidac.je na
seji širjega. Da Se konflikt aplanira, se je sklical neoficialni sestanek vseh predsednikov mariborske oblasti. Zavrača izraz, da se je zahrbtno delalo.
L a p a j n e: Povdarja. da predsednik zavzema stališče proti naš m gospodarskim podjetjem. Zlasti v zadevi U K.
Dimnik; Krit.ka »Učit. Tovariša z vodilnega mesta se je dotaknila le malenkosti in se ni ne z eno besedo dotaknila načelnih zadev ne smeri lista. — Odseki nai bodo samostojni! Odseki niso nikoli bili pozvani; nai poročajo sosvetu. V enem ednem slučaju se je to zgodilo, a še tistikrat zaradi političnega strankar-stva. Z obsojanjem slučaja Štrukelj h samo škodili stvari in napravili zadevo osebno in strankarsko; uveljaviti se mo-ramo na drug način in pridobiti drugače avtoriteto. (Aplavz.)
Sledi poročilo strokovnega tajnika
Po lepo uspeli pokrajinski skupščini Se ie pričelo podrobno delo doma — sklepi in resolucije so se poslale šolskim oblastvom i. dr. Na sejali ož:ega sosveta so se obravnavale tekoče zadeve sklepi so se poslali na pristojna mesta. Na poziv poverjen štva se ie priglasilo mnogo članov za sprejem na višio pedagoško šolo mnogo sprejetih, mnogo odklonjenih Omenja ustanovitev pevskega zbora- poverjeništvo se iP udeležilo ustanovnega občnega zbora ter hoče podpirati nadalin razvoj Naš list je bil edini, ki je poročal o ustanovitvi tega zbora. - Na razpisano mesto knjižničarja se ie imenoval Vekoslav MLekuš. — Glavna skupščina v Subotici: Podrobnosti so že znane. Zborovanje burno, kakor bi ne smelo več biti v bodoče. Po zborovanju so šli zastopniki našega poverje-ništva k prosvetnemu ministru Vukiče-viču v Beograd, kjer se ie povdarjala učiteljska stalnost in kvarnost po prepogostih premeščanjih. — Mater jalno vprašanje: Beležimo v naši bilanci nazadovanje. Povišice se priznavajo' od dneva ukaza, ne pa od dneva dospelosti, novi finančni zakon ie zvišal službeno dobo za pravico do nenziie od 10 na 15 let in vštetje 15''< doklade v penzijo s 35 službenimi leti; odbili so stanarino pri naturalnih stanovanjih. Činov, zakon ni nič stalnega več! Za učitelje-izguance je poverjeništvo nterveniralo pri odboru za molbe in žalbe. Dr Žerjav ie dal upanje. da bo zadeva ugodno rešena. — Pravno-obrambni odsek; O delu in uspehu ima odsek poročati na prihodnji pokrajinski skupščini. — Naša prosvetna politika in naša organi/.aeiia: Večna me n.iava uradništva vpliva kvarno na konsolidacijo naše države. Trdna in že'ezna
organizacija nam je sedaj najbolj potrebna. Za dosego II. kategorije ;e bilo treba boja. To. ie treba vedno povdarjati. Poziva predsednike, da posvetijo na prvem zborovanju vsaj uvodni nagovor pomenu in dosedanjemu delu Udruženja. Živimo v kritični dobi. ki ne sme najti majhnih ljudi. Ne razdrati. ampak zidati na ustvarjenem temelju
K tajniškemu poročilu d o-d a i a p o v. Jelene: Državni budzet za leto 1926J27. je okrnil postavke za prosveto: od prvotnih 1300 milijonov ie padel budžet na 750 milijonov Din. Črtalo se ie pri persoualijah. Poročajo, da odpuste v Sloveniji vse učitelje srbom-vaščine. telovadbe, petja i. dr. Pride pa še hujše. Kdor bo napredoval, ko bo kvota izčrpana, dobi nove prejemke šele od proračuna leta 1927./28. dalje. Računati treba s faktom, da bo vsaka vlada dobra s kmetom in se nit državnega uradnika ne bo ozirala.
(Vname se ostra debata, v katero posežejo tov. Lapajne. Jelene. Hren, Dimnik in Gnus.)
Sledi bI a g a j n i k o v o poročilo, ki se priobči članstvu po končni ugotovitvi.
Temu sledi dolgotrajna debata o gospodarskem stanju Pov. UJU in listov. V debato so posegii: tov. Lttznar. Dimnik. Musek. Pegic. Dolinar. Stopati. Hren, Završnik. Hočevar. Alt, Ribičič in Gnus.
Blagajnik ugotovi. tla bi bilo blagajniško stanje ugodnejše, ako bi članstvo in društva redno plačevala svoje obveznosti napram poverjeništvu in »Zvončku«. (Nekatera društva imajo celo 900*) do 14.000 letnih zaostankov.)
V imenu nadzornega odbora ie poda', poročilo tov. L u z n a r.
Preide se h glasovanju p r e d 1 o g o v:
1 P e g i č e v: Naročnina »U č. T o v.« za neorganizirane naročnike znašaj v bodoče 60 Din, za »P o p o t n i k a« p a 5 0 D i. n. — Sprejeto.
2.	F e g i č e v: Vsi n a n o v o upokojeni tovariši in tovari-š i c e ostanejo redni člani naše organizacije. P 1 a č u j e j o p o 1 n o članarino in prejemajo oba stanovska list a. - Sprejeto že na skupščini v Krškem).
3.	Hrenov: Gospodar s k i o d-s e k in nad z o r ovalni o d b o r n a j toč n o p o n o v n o u g o lovita naše finančno stanje, naj preuredita upravo. da bo brezhibna in naj do 1. aprila t. 1. to delo izvršita in poročata o stanju ožjemu s o s v e-

Mi hočemo, kolikor ie v naših mladih močeh, hočemo in moramo, ker je naša sveta dolžnost, zreti v lepšo zarjo Tvoje bodočnosti, o domovina!
Zato smo izdali svoje glasilo! »Živa potreba nas ie pozvala na oder«, piše urednik. Udruženje slovanskih srednješolcev v Italiji ie izprevidelo, da pri vsem obširnem delu in organizaciji ne bo zmoglo naloge medsebojnega občevanja članic Udruženja. brez skupnega informativnega glasila. In zdaj ie glasilo tu. Ne pustimo, da bi zopet moralo prenehati!
Prve tri številke, ki so doslej izšle, nam pokažejo sliko tega lista Snov je razdeljena v tri dele: v leposlovni, prosvetni in informativni del ter vestnik. Spisi so hrvatski in slovenski. Ne moremo leposlovnega dela motriti s preveč strogo literarnega stališča, ker list sam ni strogo literaren, omenim pa naj. da so mnogi sestavki, kako tudi pesmi, precei epigonski, da nekateri čez mero. (Berač Jurko!) Nimajo tudi tendence kakršne bi si želel v takem listu. Mi noče m o v e č >-Solz v čašo skelečih nam ran« (Cveto-slav)! Kakšne so čaše ran ne vem! Tudi »Zvonovi naj ne tožijo« več; in če žene in dekleta sprašujejo; kod? - povej jim Mirjam in ne pusti iih v blato!
Članki in razprave prosvetnega in informativnega dela so m n o g o boljši in našim razmeram potrebni in s:, objek-
tivni. Omertim tu članek »K.ie naj študiram« od Braniinira Dobravškega. Povzemam par besed; »Pomislite, kaj bi se zgodilo z našim ljudstvom, če bi ga zapustila vsa inteligenca?! Isto — kar se zgodi z ladjo brez krmarja. Že itak je odšlo v tujino premnogo zrelih, odličnih mož. ki bi nam bili lahko še v veliko korist — ¡n najžalostneje je. da ubira mladina isto pot...« V naslednjih dveh številkah piše isti dvoje dijaških pisem iz Jugoslavije. lože Bajda piše o sebičnosti in človeški družbi; prav ima ko pravi: »Mi smo mladi in ne bodenio obupavaii s Hambertonom. nestrpnim aristokratom. ki ie navajen ukazovati in se mu zdi usodno, da ne more spreobrniti svet v pe~ tih minutah.« Isti piše o slovenskih dijaških listih v Julijski Krajini. D. J. poroča o ekonomskem položaju primorskega di-iaštva v Sloveniji. V drugi številki obsega ta del članek o občnem zboru Udruženja slovanskih srednješolcev v Italiji. Prinaša tudi podrobno poročilo o delu odseka za izdajo našega glasila. Javnost se tu lahko seznani s težkocami in žrtvami naše organizacije Pojasnjuje in utemelji stališče Udruženja, ki ie napredno, narodno iu demokratično Sledi Tugomira Ui-čiča »Srednješkolski život«, ki ga nadaljuje v tretji številki in od Ar. »Ekonomski i:o'ožaj diiaštva u Hrvatsko]•*. V istem delu tietie številke nahajamo zani-
mive članke iu spise od N. N. »Siavea-ska budučnost«. od Dragovana Vinkova »Škola života«, »Nestručnost Italijanskih učiteljskih škola« kar piše Tone Petruško-Petrov. Med posameznimi razpravami so aforizmi in sestavki bolj splošnega značaja. N. pr. v prvi številki Maksima Češinskega- »Nekaj smernic o potovanju«. Nai omenim v drugi številki lop nekrolog Njegošu od N. N. Najzanimivejši članek v tretji številki je pa »Škola života«, ki sem ga že omenil. Tovariš Vinkov nas seznani z človekoljubno Vidovičevo šolo. Dobro je pogodil marsikoga izmed nas. k; sam sebe ne pozna. Kritično razpravlja o šolah — »koje su previse udaljile se od života«. Zahteva v tem oziru več svobode šolskega pouka. Njegova kritika šolske vzgoje in pouka je najbolj utemeljena, kajti res vzgaja kot sam pravi prej — »učene lopove i Paskijeviče, a ne ljude kojj kane da vode narod!«
Omenil sem samo vrsto člankov iz tega dela zato. da je razvidno kako se zanima dijaštvo za življenje Ostali so tudi zelo dobri.
Vestniikj vseh treh številk prinašajo kratke črtice. Tako n. pr. v 1. številki o Lužisko Srbskem dijaštvu. v drugi o Prosvetnem tečaiu 'ia Krasu. Listek in Ki ' rtika rrinašata tudi podrobnosti. V tretji ie poročilo o občnem zboru društva
tu i n pa tudi vsem s r e s k i m društvo m. — Sprejeto.
Završnik umakne svoj predlog.
Ribičič umakne svoj predlog po ugotovitvi, da ie fond. iz katerega se vzdržujeta uredništvo in strokovno tajništvo — naš.
Sledi poročilo o s e i i š i r -je ga glavnega odbora UJU v Beogradu dne 2 8. in 29. d e -c e m b r a.
(Predstavko ministra in poročilo še prinesemo)
Prihodnja glavna skupščina se vrši v Skoplju-Kosovo.
Š i j a n e c • predlaga da bodi pokrajinska skupščina v juniju, državna pa v avgustu.
(Se pošlje kot želja centrali v Beograd).
Mencin: Preko nas se pravila ne smejo sestavljati! Ni vseeno ali zastopamo eno izmed petih pove r en'štev ali dve oblasti od 33.
L a p a j n e: Nanj ie seja Glavnega odbora napravila boljši utls. Simpatična je bila zahteva oo depolitizaciji organizacije. Treba iskati stika med poverje-ništvi.
Rubeša; Po potrebi nai bi se spajala pov. tudi dveh oblasti.
J e 1 e n c: Pozi va na sodelovanje v »Nar. Prosveti« v slovenščini
Mencin: Po členu 70. poslovnika bi morali imeti posebnega poročevalca za osrednje glasilo.
Gnus: To se ni zgod lo. ker je težko naložiti komu to breme.
Popoldne ob pol 2 uri. Nadaljevanje:
Imela bi slediti 4. točka dnevnega reda:
Sto par: Predlaga, nai se točka 5. obravnava pred 4. in namesto pete obravnava deklaracija učiteljskega društva za Mežiško dolino.
Jelene: Je proti, ker spada de-klaracia kot predlog k 7. točki. (Nemir. Klici: To ie terorizem. Glasujmo!)
Rajšp: Predlaga da se 7. točka obravanava pred četrto.
Predsednik: Se vda.
Mencin čita deklaracijo in jo utemeljuje :
Najprej cilj. potem vprašanje naše vzgoje. Posledice naše poveri, politike so katastrofalne. Razmere silijo k odločitvi: ali ena sama velika organizacija, ali več malih z različnimi ideologijami. Kompromis je nezdrav. Obračunati moramo z vsako dvoličnostjo. Teorija in praksa se morata kriti. Naše poverjeni-štvo je predstavljalo tradicijo, s katero moramo prelomiti. Ni značajnostj v tem, da vztrajamo pri tradicionalnih prepričanjih. Kar ni na mestu, se mora žrtvovati! V mežiškem društvu so včlanjeni vsi. ker vlada tam svoboda nazorov in vesti. Kot organizirani čutimo udarce, pa naj jih daje Peter ali Pavel. (Aplavz.) Tudi stanovsko glasilo ni povsem odgovarjalo do zadnje dobe. Ne stan ne stranka ni imela koristi od dosedanie politike po-verjeništva. Vsi nosimo odgovornost, ker nismo proti njej nastopili. Na vodilna mesta morajo možje, kj niso kompromitirani politiki, možje do katerih Se bo vsak z zaupanjem obrnil ko bo potreboval pomoči. Duh strlpljivosti in- discipline mora v organizacijo. Ako smo edini,
— članice Udruženja — »Zora«, poročilo Kongresa Saveza Jugoslovanskih srednješolskih udruženi v Beogradu, o kongresu Ukrajinskega dijaštva itd.
Listek te številke prinaša kritiko Jakoba Rude. ki so ga igrali v Gorici člani dramatskega društva. Tovariš h. š. poroča pregledno o jesenski operni sezoni v gledališču »Politeama Rosetti« v Trstu.
Iz vsega tega razvidimo. da ie list rodila res živa potreba, kajti prosvetni in informativni del in Vestnik lista sta neprimerno boljša od leposlovnega. Tu naj se razčistijo pojmi našega inteligenčnega naraščaja, ki ie poklican v to. da postane kdaj močna roka in borec za pravice našega ljudstva v Primorju. Vse čitatelje in čitateljice »Učit. Tovariša«, posebno pa zavedno učiteljstvo prosimo, naj podpre primorsko mladino v njeni borbi in ii nudi moralno in materijalno pomoč!
»Stopite v naše kolo! Čist in krepak nai odjekne naš glas ob vznožju Učke in objame nai s piham vetriča skale Nanosa in odmeva nai v pečinah strmega Krna... Čist in krepak naj spremlja valove zelene Soče in zabobni v sinjem Jadranskem morju!«
Vse informacije, kakor tudi list se dobi v društvu »Zora« v Tomanovj ulici (arena »Narodnega doma«) .J. M.
premoremo več kot se nam sanja. (Dolgotrajno pritrjevanje in aplavz)
D mnik: Da ie prišlo do razpravljanja načelnega vprašanja, je zasluga tudi lista. List je imel težko stališče: V trenutku, ko je hotel pokazati jasnejšo smer. se je hotelo to smer udušiti. Je sestavil referat v smeri naše politike, pa se referat ni pripustil na današnjo sejo. Ga želi prečkati sedaj.
P r e d s e d n i k: Govorit., se sme samo k deklaraciji. Ako se govornik ne bo držal razprave, mu vzamem besedo.
D i m n i k: Spada k deklaraciji. Čita. (Referat priobčimo pozneje.) (Čitanje moti predsednik z medklici, kar izzove tu pa tam besedni dvoboj med njim in Dimnikom).
Keršič: V deklaraciji so stvari, ki zadevaio vse člane. Ne prevzema odgovornosti za konjiško društvo. Ne podpiše deklaracije.
Završnik: Ne prevzema odgovornosti za kočevsko društvo, ker ni b i informiran o deklaraciji. (Medklici galerije: N si hotel priti k seji. kier se ie deklaracija obravnavala!)
Raj šip: Opazuje delo v organizaciji že 30 let. Kar je do pred kratkim veljalo. ne velia več! Novim časom se moramo ukloniti. Jelenčeve zasluge so ne-venljive. ali tradicije so izgubile veljavo. Če se ne uklonimo, bo šel čas preko nas. Depolitizacija ie potrebna in mogoča! Kot star borec kliče: Živela depolitizacija v naš. organizaciji! (Navdušen aplavz).
Rubeša: Žal mu ie. da nismo prelomili. ko ie stal na krmilu človek našega mišljenja.
M u s e k: Govori o Statik oviču, ki si je pridobil zaslug. Je za deklaracijo.
Ribičič; Je za deklaracijo. Zavrača Rubešo: Boj za depolitizacijo se v njegovem društvu vrši že par let.
Macarol: Je zanjo. Če je mogoča pri novinarj h. ki so si dnevno v boju. mora biti mogoča tudi pri nas.
L a p a j n e: Besede Rajšpa zaleže-io največ! Naš hrbet je največ trpel po naših strankarskih pripadnikih Žalostna je izjava predsednikov, da nista odgovorna za svoje člane! Sta odgovorna po mestu, ki ga zavzemata v društvu! Je za deklaracijo, ki nai se sprejme v celoti-! Dovolj neuspeha je za nami.
Predsednik: Poda zagovor glede delovanja v namestilni komisiji in strankarstvu v organizaciji'.
J u r a n č i č: Je za deklaracijo. Tudi v imenu učiteljske «mladine.
D o 1 i n a r za Gornjegrajsko učiteljsko društvo isto
Hren: Obžaluje incidente. Odgovarja Rubeši: Uspeli bi bil gotovo lepši, če bi prišlo do obračuna prej. ampak vsaka stvar mora dozoreti. Ta proces Se je začel že leta 1920. v Mariboru. (Jelene: Od 27. novembra.) Moralni nivo učiteljstva ie padel zaradi strank, kj so nas poznale le, ko so nas potrebovale. Naslonili se bomo na vse in na nobeno stranko. Najprej smo učitelji, potem prosvetni delavci, nato nacionalisti n navsezadnje šele pripadniki te ali one stranke.
S t on ar: V principu smo že lani sprejeli tako deklaracijo, pa ni bilo uspeha.
Dos t al: Če ne bi imeli besedo pri personalijah bi ie društva sama zahtevala! (Klici: Način, način!)
Mencin: Nastopali smo tudi takrat. ko ie bilo riskantno! V Šoštanju n -smo nastopili iz ozira do osebe poverjenika. Učiteljstvo bo zahtevalo zastope. ki jih uradni o dobimo in ki se bodo volili! Tov. predsednik ie javno izjavil, da je sodeloval pri persekucijah. (Jelene: Krivice so se popravljale. Dostal: Zakai niste za Koroščeve vlade protestirali? — Mencin: Smo! Poslali smo proteste po-verjeništvu. ki iih pa ni objavilo.)
Predsednik- Zaključi debato, ker se nobeden več ne javi. Izjavlja, da deklaracije ne da na glasovanje po členu 68. poslovnika. Deklaracija se bo obravnavala v odsekih, ki io bodo pripravili za delegacijsko zborovanje. Poroča, da žel; profesorsko društvo stopiti v stike z našo organizacijo. (Klici: Najprej deklaracija.)
Nastane nemirna debata, kako naj se člen 68. interpretira.
Dimnik: Ali nai se deklaracija objavi?
Predsednik: Takrat, ko bo kon-čnoveljavna.
(Nemir, razburjenje. Predsednik prekine sejo.)
Po 10 minutah otvori predsednik sejo in izjavlja:
Interpretirati člene ima pravico samo predsednik. Dovoli glasovanje, če se
nai deklaracija odda odsekom, da io priprav jo za delegacijo.
(Nato so se pričela pogajanja glede interpretacije čl. 68. poslovnika.)
Mencin: Konstatira. da ie p;>ver-jeništvo nasprotno smeri deklaracije, k jo zastopa večina te,- mu zato odreka v
imenu svojega društva zaupanje. Prosi, da se predsedniki priključijo temu
•Predsednik poda demisijo zase in za strokovnega tajnika ter ob nemiru in razburljivem razpoloženju zboroval-cev za ki'uči se jo
(Dnevni red ni bil izčrpan.)
Spomenica glavnega Prosvete g,
Gospodinu
Ministru Prosvete
Glavni Odbor Udruženja Jugosloven-skog Učiteljstva, koji je kao predstavnik udruženog učiteljstva sastavljen od iza-slanika iz cijele države, u svojoj sednici od 28. i 29. decembra 1925. god., pretre-sao ie sva aktualna pitanja naše narodne osnovne nastave i učiteljskoga staleža. pa saslušavši i raspravivši izveštaje i predloge iz pojedinih krajeva, zaključio je da Vašu pažnju Gospodine Ministre, navrati na ova mišljenja i želje, koje smatra izrazom najbitnijih i najprečih potreba u radu oko unapredivanja naše osnovne nastave i normalizovanja naše prosvetne politike.
Saglašavamo se s obaveštenjima i predlozima koje je Varna, Gospodine Ministre podneo izvršni Odbor Udruženja svojom predstavkom od 2. decembra 1925. g. Br. 900 i molimo da bi ste ih iz-voljeli uzeti u obzir kao opravdanu ori-jentaciju za provodenje prosvjetne politike u našoj osnovnoj nastavi.
Napose ističemo težnju da se novi jedinstveni zakon za osnovne škole u domovini, koji treba da konačno odredi stalni pravac razvitku naše prosvetne politike, ne donese bez potrebne stručne sarad-nje ovoga Udruženja, kako se to i do sada praktikovalo.
Dok se taj zakon ne donese prijeka je potreba da se radi uredenja stalnosti u. prosvjetnim prilikama osnovnoga škol-stva uvaži ovo:
1.	— da se u osnovnoj nastavi sviju grana ne vrše takve promjene, koje mogu da prekidaju kontinuitet školskoga rada;
2.	da se u školskoj administraciji održi po svima krajevima takode kontinuitet i jedinstvenost;
3.	— da se bez potrebe, krivice i bez stručnih razloga ne smenjuju i ne premje-
odbora UJU ministru St. Radicu.
štaju prosvjetna lica različitih vrsta, od kojih su mnoga poznata kao valjani u stručnom nacionalnom pravcu te kao vredni saradnici ovoga udruženja. koje od svoga postanka radi predano na kon-solidovanju prilika u našoj državi i narodu kao i na izravnanju svili opreka u nas:
4.	— da se povremenim zakonima o dvanaestinama ne dira u prava učiteljstva i škole, koja su stečena stalnim zakonima, a koliko se do sad to učinilo, da se sve povrati u predašnje zakonom zagaranto-vano stanje;
5.	— da se ne preči učiteljstvu vršenje ustavom zajamčenih gradanskih prava slobode uvjerenja i savjesti;
6.	— da se kod namjeravanoga popu-njenja Glavnog Prosvetnog Saveta, kojim se hoče omogučiti savetodavno učestvo-vanje prosvetnih lica iz različnih krajeva države uvaži snaga lojalna nastojanja i predstavništva ovoga udruženja po tim krajevima i
7.	da se u nekim prosvetnim pitanji-ma prenese delokrug Ministarstva Prosvete na Prosvetna Odeljenja Velikih Župana. kako bi se ujednostavio i ubrzao prosvjetni rad po oblastima;
8.	— da u izradivanju novoga škol-skog zakona postavi se težište na to, da osnovna škola ostane državna institucija i da u njoi rade samo državni pro-pisno osposobijeni učitelji;
9.	— da se u disciplinskom postupku priinjenjuju in na učitelje osnovnih škola ustanove činovničkoga zakona od 31. jula i 923.
Iz Sednice Šireg Odbora Udruženja Jugoslovenskog Učiteljstva. 29. decembra 1925. g.
Tajnik,	Predsednik,
Jov. Milijevič.	Petar Vuksaiiovič.
Visokošolski študij, delovanje in vživljanje učitelja v milje svoje okolice.
Zadnja leta sem. se veliko razpravlja po učiteljsk h zborovanjih, še več pa v našem glasilu »Učit. Tovarišu« o pravicah učiteljstva do visokošolskih študij na univerzah.
Res, ni prezreti tega pojava med nami. celo pospeševati se ga mora. kajti ravno take zahteve med učitelistvom so najboljši dokaz da še vedno žive med nami oni lepi. \ zvišeni ideali po duševnem napredku in zmožnosti ter vsestranski tudi višji usposobljenosti.
Pa kakor ni teh zahtev podcenjevati z malouvaževanjeim, vendar ni prezreti na drugi strani nič mani važne, če ne še važnejše potrebe za učitelja, brez katere vse v.soko znanje učitelja ni v ha-sek in mu ne da uspehov, katere ima morda začrtane v svojih učnih načrtih in ciljih.
Lepo je kai več znati in vedeti kot se morda potrebuje pri pouku na osnov-nili in meščanskih šolah. Pa vse znanje in bodi še tako visoko, visok oso. sko. z vsemi potrebnimi izpiti, ne rodi in ne bo rodilo zaželjenega sadu, ako se to znanje. ta vednost in učenost ne zna orí merilo prilagoditi in umeriti pouku, otročji duši in usposobljenosti tega. Da uči-telj-vzgojiteli res doseže zastavljeni cilj in smoter osnovnošolskega pouka, da zadosti. ni zadosti da pozna le otroka samega kot objekt, ampak treba dobro poznati tudi njegovo okolico, milje, ki ga obdaja.
Posebno in lahko se trdi. da ;e po sebno na deželi, ravno to največje važnosti. kar se ie In Se posebno cd mlajšega učiteljstva to preveč zanemarja, deloma po lastni, deloma po krivdi tozadevnih šolskih oblasti. Treba, da učitelj popolnoma živi z narodom, s krajem, kjer službuje; spozna njegove potrebe, njegove šege in navade, slabe in dobre ter skuša, ne prehitro, dobre spopolniti. a slabe polagoma zatreti in odpraviti, ne da bi pri tem radi teh slabih navad ljudstva morda dotični krai in ljudi zaničeval. zametaval in bodi še tako oddaljen in ločen od sveta, kakor se pravi.
Dobi se tovariš, še več je tovari-šic, ki svojega službenega kraja niti ne
pozna: ne ve koliko vasi in selišč spada pod šo ski okoliš kjer službuje, ne pozna niti njih lege. nj.h občevalnih. prometnih zvez. cest. potov iti stezic, ne pozna potokov. potočkov in v kraju znanih in pomembnih studenčkov. niti ga ne hiter e-sira rudniustvo živalstvo, rastlinstvo kraja. Vsak kraj ima kai pomembnega. Pa še več!
Vsak kraj ima več ali mani za kraj. ali širje, celo za narod zaslužil.h. znamenitih mož. Vse to in še veliko, veliko je. kar ali česar ni prezreti učitelju, če hoče res imeti uspešen oouk in k temu zaže-Ijene uspehe. Le tak učitelj, ki bo stikal za vsako količkaj važno zadevo, to spoznal. naslonil ves svoj pouk predvsem s svojim znanstvom. bodi to potem že visokošolsko aH pa primerno študijam dosedanje dobe, upoštevajoč vse. krajevne in ljudske posebnosti in potrebe, bo res bfagonosen.
Priznati treba, da učitelj vsega tesa ne bo obvladal v pol ali tudi v enem letu. Treba ;e daljšega časa.
Zato se Pa nai že neha enkrat z večnim prestavljanjem iz kraja v kraj Se veda učitelj(ica) kj samo toži o dolgčasu. o puščavi kraja ter vedneni hrepenenju po mestu ko še tako kratek prosti čas enega ali celo pol dne porabi, da se odstrani od svojega službenega kraja, mesto da bi ta čas porabil ravno v zgo-i i j navedene namene, ne bo nikdar poseben ali dober učitelj; ne bo dosegel uspehov in naj je natrpan še s takim znanjem in učenostjo, ki jih ie dosegel na visokih šolah. Da bo učiteljevo znanje res sadonosno. treba da upošteva pri vsem svojem pouku krajevne razmere in ljudske potrebe, potem bo šele njegova morebitna učenost imela pravi pomen.
Gotovo ni brez pomena, ako učitelj še kai več zna. s čimer se res lahko ponaša in če to znanje zna poljudno prenesti tudi na druge, ki žele 'kai več vedeti in znati, za kar. v pravem zmislu, vzposobi visokošolski Studii in kar naj razprši stare predsodke v našem, manj-znanju od drugih stanov, če tudi je že današnji učiteljski studii enak če ne že

i
i
J
večji v nekem oziru od drugih srednjih šol.
Pa zakaj piše,in ta članek? Marsikdo od tovarišev si bo mislil, da je nape rjen proti študiju učiteljstva na visokih šolah! Najmanj to! Očitno pa priznam, da mi vzbuja bojazen da ravno radi tako visokega in temeljitega znanja, se bodo ti odtegovali službovanju "a deželi ter hrepeneli in strmeli po višjih službenih mestih katera se nahajajo le v mestih.
Ta ali drugi bi znal ugovarjati s primero. češ: duhovnik ima tudi visoke študije. pa ie vse življenje »a deželi. Ze res' samo s to razliko da je službovanje, poklic, duhovnika dokaj različen od Učiteljskega poklica. Pa vse to na stran.
Ta članek ima namen opozoriti na uedostatke pouka in vsega učiteljevega delovanja, ako se to naslanja na krajevne razmere ter ljudske potrebe in hotenje. In to ni nič manj važno, če ne še važnejše od še tako visokega znanja, ki ga more nuditi samo visoka šola
Končno še kratka opazka Če ni bilo doslej še vse tako. da je b lo tu in tam učiteljstvo malobrižno za krajevne razmere ter smatralo — ne vse — svoi po-
klic nekako rokodelskim, ie vzrok veliko tudi to. ker se učiteljevo delo sodi po dvojnem merilu, slabšem ¡n 'boljšem. Po slabšem se sodi navadno delo na deželi in v tem oddaljenejšem in tembolj zapuščenem kraju. Učitelj(ica) v takih krajih ie bil čez nekai let. ko si je čez leta zaželel lepšega kraja, nekako pozabben ¡J1 omalovaževan, če tudi ie bilo njegovo delo veliko plodonosne:e v razmerju k delu tovariša v mestu, upoštevajoč razmere in okolnosti po katerimi in s kakšnim trudom in požrtvovalnostjo se K' trudil ta na deželi, morda v največjem hribovju, in onem v mestu. Pa pri vsem tem ie prvi pahnjen v ozadje kar mu vzame veselje do nadaljnjega dela To vidijo drugi, mlajši, se ¡¡h polasti malo-dušje in brezbrižnost za višje cilje. To se nai odpravi in uvažuje resnično delo in prepričan sem. da bo redek učitelj(ica), ki bi se bal dežele ter uvaževal pri svojem delu zgornje pravilo v trdnem zaupanju: čez toliko časa pridem na boljše. lepše mesto saj mora vsak to poskusiti. Zato. da se bo to v polni meri upoštevalo in uvaževalo: proč z vsako pro-tekcijo. pa bodi Peter ali Pave !
L. P.
Gibanje učiteljstva in prosvete v drugih driavah.
Iz Italije.
it Slovenščina na ljudskh šolah v Juljiski Krajini. Pod naslovom: Dodatne ure p.še »Učiteljski list«: »Taikozva-ne dodatne ure v pouku materinega jezika so torei končno odpravljeni. Tako je prav. Ne bo treba več govoriti po listih o širokogrudnosti. ne bo treba interpelacij ne bo treba skrbeti z urniki, vpisovanji in s predpisi, ne bo več nepotrebnega razburjanja in predvsem ne bo spodtike o enakopravnosti. Odslej so privilegi odpravljeni, glavna ovira mirnega sožitja, zakaj preveč špekulantov ie živelo od teh dodatnih odvzetih ur. Jan Amos Ko-mensky, tvoja zvezda je stara in komaj je še brlela; čas ie bil. da smo io ugasnili. Vid.š: Sic transit gloria inundi!« — članek govori jasno in ni treba nikake pripombe.
—it Slovenske učitelje v Kalabrjo!
Pred Božičem ie imela fašistovska »Cor-porazione della scuola« svoi kongres v Rimu. Na dnevnem redu So bili med drugim tudi predlogi glede šolstva v novih (odrešenih!) pokrajinah. Zahtevali so. da se ukine pouk v materinem ieziku (kar se ie tudi zgodilo), slovenske učitelje pa naj se pošlje, po zgledu železničarjev, v ■stare pokrajine, da se temeljito priuče italijanskemu jeziku Izvrstno! —ub.
Iz Čehosiovaške.
FRNFST ŠUŠTERŠIČ:
čh Najnovejše potrebe narodnega šolstva v republiki. »Časopis českoslo-venske obce učitelske« navaja s komentarji te-le:
1.	Pariteta prejemkov učiteljstva narodnih šol s prejemki ostaliii nameščencev z isto predizobrazbo
2.	Reforma učiteljske izobrazbe v tej smeri, da bi splošno izobrazbo nudila popolna srednja šola. pedagoška izobrazba pa bi imela visokošolski značaj Ako se splošno povdarja da je za otroka najboljše dobro, velia to gotovo predvsem o vzgojiteljih. Ako bi bilo mogoče dati vsem otrokom najboljše učitelje, bj bilo vprašanje vzgoie po večini srečno rešeno. Visokošolski študij sicer rti pogoj, da bj bil izpolnjen ta ideal, vendar pa zavisi <>d n.ie^a ugoden vpliv svobodnega raziskovanja in proučevanja na razvoj vsakega dela bodočega učitelja in je pogoj znanstvenega temelja za šolsko prakso. Proti sedanjim učiteljiščem govori tudi izkustvo, da ni mogoče ne staršem, ne profesorskemu zboru, ne kandidatu z ozirom na njegovo 15. in 16 starostno dobo sigurno presoditi, ako ie zanj izvolitev učiteljskega stanu primerna.
Našemu članstvu!
Nekateri člani, zlasti upokojenci niso na jasnem, koliko članarine plačujejo društva za n'e poverjeništvu. Zato priobču-iemo danes naslednjo tabelo, ki ie iz nje razvidno, kako ie odmerjena posameznim članom članarina za leto 1926.
A. Redni člani, aktivni ¡n upokojenci po činovnem zakonu:
Celoletno.......110.— Din
tričetrtletno ...... 82.50 »
3.	Reforma meščanske in srednje šole v zmisfu vzajemnega zbhžanja v letih šolske obveznosti, da bi obe šoli vzgojevali k istim idealom državne solidarnosti. Meščanske šole nai tudi olajšajo najzmožnejšim učencem preston v srednje šole.
4.	Vse osebne izdatke v šolstvu naj prevzame država.
5.	Podržavljenje in poenotenje narodnih šol na Slovaškem in v Podkar-pats'ki Rusiji, kjer je sedanje stanje šol-itva mnogo krivo verske in državljanske intolerance in kjer ima cerkev tolik vpliv na šole. da je to v oviro napredku državne misli a v prospeh separatističnih sil.
6.	Zakon o okrajnih meščanskih šolah v svrho njihove gospodarske preskrbe
7.	Zakon o upravi pomožnih šol.
8.	Uredba pravnih razmerij IV. letnika meščanskih šol (enoletnih učnih tečajev). katerih ie v republiki čez 300. in ki pripravljajo absolvente za strokovne šole oziroma poglabljajo znanje ¡n ročnosti učencev.
. 9. Objava novih načrtov za meščan, ske šole v svrho omejitve učnih ur, katerih je sedaj čez 36 na teden. Ker i^' 1.1^23. ministrstvo enostavno pridejalo nove ure za državljanski nauk in ročna dela.
10.	Celoletne legitimacije za znižano vožnjo po železnicah
11.	Reorganizacija deželnih šolskih svetov v zmislu učiteljskih zahtev po soudeležbi.
12. Poenostavljenje agend v šolskih uradih ie vprašanje gospodarstva z ozirom na finance in varovaiva duševnih sil. Kjer ie zadostovala preje za delo 1 oseba. ie treba radi današnjih razmer dve, a sta še preobloženi 7, delom. Vsi izkušeni praktiki konstatirajo. da se v šolstvu porabljajo čimdalie večie skladov-nice papirja in da se množe vse preveč razne in prav nič potrebne statistike vse na škodo intenzivnega notranjega dela.
13. Zahteva po oh ran jem a cciibatne-ga zakona, ki stavi ženo v državi v enako vrsto z možem.
—čh Izjava vlade o šoli. Iz program-nega govora ministrskega predsednika dr. Švehle pred novim parlamentom povzemamo: Cilj vse šolske vzgoje ie vzgojiti plemenite državljane 7, vzajemno toleranco in vsemi čednostmi resnično demokratskih državljanov To nalogo more šola izpolniti le, ako ie obvarovana pred vsemi nepoklicanimi vplivi. Le v tako šolo morejo imeti zaupanje vsi starši in le taka šola more donašatj korist državi in splošnosti.
polletno..........55.— »
četrtletno..............27.50 »
B. Poročene učiteljice:
Celoletno.......40.— Din
tričetrtletno ......30.-— »
polletno........20._ »
četrtletno..............10._ »
C. Učtelice ženskih ročnih del	in vrtna-rice:
Celoletno.......70.— Din
tričetrtletno ......52.50 »
polletno........35_ »
četrtletno..............17.50 »
D. Upokojenci s staro oenzUo:
Celoletno.......50.— Din
tričetrtletno ...... 37.50 »
polletno....... . 25.— »
četrtletno....... 12.50 »
Blagajnik.
Opomba: S temi zneski je plačana tudi že članarina za Beograd in prispevek za učiteljski naraščaj (a 1 Din mesečno, izvzemši počitnic — dva meseca). Člani pod A. imajo s tem plačane tudi obvezne liste »Učiteljski Tovariš«, in »Popotnik«. Člani pod C in D. imajo s tem plačan obvezen list »Učiteljski 10-variš«. Prispevek za okrajno drušvo je posebej. Priporočamo, da se članarina pobira od zaupnikov po šolah v desetih mesečnih obrok h.
izjave okr. dr. za deklaracijo.
—d Učiteljsko društvo za SlovenJ-graški okraj je na svojem občnem zboru dne 7 januarja t. 1. sprejelo v polnem obsegu deklaracijo v bistvu, nalogah in smeri naše stanovske politike^_
Splošne vesti.
Iz Pov. UJU — LJubljana. Na seji ožjega sosveta Pov. UJU dne 10. t. m. se ie ožji sosvet izpopolnil v zmislu člena 13. pravil UJU tako. da ie odgovorno tajništvo prevzel tov J o s. Lapa j ne. kot pomočnik v pisarni pa bo začasno posloval v tajniških zadevah tov. Josip K o b a 1. blagajnik Učit. konvikta
U Glavni Prosvetni Savet imenovani su kao redovni članovi osim dosa-dašnjrh; Dr. Stjepan Matičevič. univ. prof. u Zagrebu — za višju nastavu. Dr. Stjepan Bosanac, rektor Više Ped. škole u Zagrebu — za srednju nastavu. Dr. Stjepan Ratkovič. prof. Više Ped. škole u Zagrebu — za učit. i osnovne škole. Sem toga imenovanih ie 20 vanrednih članova, medju njima iz redova osnovno-škoiškog učiteljstva: Pero Vuksanovie. -predsednik UJU u Beogradu. Miljutin Stankovič. učit. u penziji u Beogradu. Savika Radičevičeva. šk nadzornica u penziji u Beogradu. Ivo Tomašič. predsednik Saveza hrv. učit. u Zagrebu.
—	NAROČNIKE »ZVONČKA« prosimo da poravnajo zastanke na naročnini. Koncem tedna bomo razpos ali peto številko in za tem skleni i polleten obračun za vse nabiralce Kdor nam dolga do pre:emu obračuna ne bo poravnal, ne bo dobil 6. številke Zato prosimo nikar odlašati s poplačili
—	Umri je v Ljubi ani g Fran Kavčič. mag. pis. ravnatelj — naš bivši tovariš. Maturiral je leta 1909. Odšel je kot 6. na oni svet iz tega letnika. Pokoj njegovi duši!
- Oklic. Šole. ki so naročile knjige za deška ročna dela, so jih te dni vse prejele. Garnitura knjig, ki ie vsem zelo všeč. ie radi številne naročbe okroglo 100 Din cenejša in stane s poštnino in z vsemi stroški 398 Din. Če želi še katera šola ali kak tovariš knjige naročiti, sem pripravljen posredovati še drugo pošilja-tev. Omenim le še toliko, da so knjige prvovrstne in imajo okoli 4000 predlog za deška ročna dela. Oglase sprejemam do 15. februarja t. 1. — Tržič. 18. jan. 1926. Albin L a j o v i c.
Upokojitve, napredovanja in imenovanja.
—i Postavljen: z ukazom Alojzij Pu"
celi za šol. uprav, na Sladki gori. srez Šmarje.
—i Penzionirani: Julija Koser. učit. dekl. mešč. šole v Ptuju. Marija Gajšek. učiteljica ženskih ročnih del' v Doibovi. Ivanka Lampe učiteljica meščanske šole na Jesenicah.
Naša gospodarska organizacija.
vabilo
na
VI. redni občni zbor »Učiteljskega zdraviliškega doma v Rogaški Slatini«, regi-
strovani zadrugi z ome eno zavezo, ki se bo vršil v torek, dne 2. svečana 1926 ob 11. uri v okoliški deški osnovni šoli v Celju, Razlagova ulica Štev. 5.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva o zadružnem poslovanju leta 1925.
2.	Poročilo nadzorstva
3.	Odobrenje letnega računa.
4.	Predlog nadzorstva o podelitvi odveze načelstvu glede poslovanja.
5. Čitanje poročila Zadružne Zveze v Celju o izvršeni reviziji.
5. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen. se vrši uro oozne.e v istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor ki ie sklepčen 'brez ozira na število navzočih zadružnikov
Dol pri Hrastniku. dne 14. januarja 1926.
Načelstvo.
—g Učiteljski dom v Mariboru, Članarina (1925.) in darila: Vadnica ženskega državnega učiteljišča v Mariboru 40 Din; učiteljsko društvo za mežiško dolino 480 Din; učiteljsko društvo za konjiški okraj 100 Din; namesto potnine tovarišu ravnatelju Husmku o priliki njegovega predavanja; (tov. Humku gre posebna zahvala, ker vsekdar nakloni pot-nino našemu U. D.); tov. Poredoš Štefan. Tešanovci (Prekmurje). 10 Din kot prostovoljni donesek učencev za urnike »Kolinske tovarne«; šola v Slovenjgrad-cu 100 Din kot darilo od šollske prireditve (!); Franjo Rošker učitelj v Studencih 60 Din v spomin umrlega Simona Je-šovnika. svojega večletnega učitelja in prvega voditelja; posojilnica v Dolu pri Hrastniku po tov. Gnusu 100 Din. Iskrena hvala! — M. Kožuh, blagajnik
-K Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani. Ko objavljam prvi letošnji izkaz, povdarjam, da je pristopilo doslej društvu z redno članarino prav častno število učiteljstva. kar bodi v vzpodbudo vsem zaostalim. Še posebej omenjam kočevsko nemško učiteljstvo, ki se je odzvalo v prav obilnem številu. Tudi ljubljansko ni zaostalo. Zaradi tesnega prostora bom navedel ie šole po okrajih in poslane zneske. Plačale so: okra i Črnomelj: Crešnjevec 10 Din; okraj Kamnik: Blagovica 10 Din. Domžale 250 Din, Homec 20 Din, Kamnik dekl. 50 Din. Komenda 60 Din. Mengeš 77 Din, Nevlje 20 Din. Skaručna 20 Din. Stranje 22 Din, Šmartno 11 Din. Zgornji Tuhinj 20 Din, Tunjice 20 Din, Vodice 30 Din in Zalog 20 Din. Okraj Kočevje: Bosljiva Loka 10 Din. Grčarice 10 Din, Livold 22 Din. Mozelj 30 Din, Osilnica 11 Din, Ovčjak 21 Din. Ribnica 100 Din, Miliajl Vrbič ob svoji 40 letnici 100 Din. Čestitamo! Stara cerkev 55 Din, Staribreg 10 Din, Svetli potok 10 Din, Štalcarji 22 Din. Turjak 10 Din in Velike Poljane 10 Din. Okraj Kranj: Bukovica 10 Din, Cerklje pri Kranju SO Din, Kokra 125 Din, Kranj deška 80 Din, Kranj dekliška 80 Din, Naklo 20 Din, Poljane 50 Din. Preddvor 40 Din, Reteče ,10 Din. Selce 50 Din, Škofja Loka 70 Din. Trboje 51 Din. Trebija 22 Din, Tržič 132 Din in Zabnica 10 Din. Okraj Krško: Bučka 22 Din, Št. Janž 77 Din. Škociian pri Mokronogu 20 Din, Tržišče 10 Din in Zameško 22 Din. Okraj L a š k o : Hrastnik dekliška 70 Din. Okraj Litija: Dole 10 Din, Hotič 100 Din, Polšnik 10 Din, Primskovo 10 Din in Žalna 20 Din. Ljubljana: I. deška osnovna 110 Din, II. deška osnovna 100 Din, Barje 50 Din. I. dekliška osnovna 90 Din, pomožna šola 156 Din, glu-honemnica 120 Din, Božo Račič 10 Din, Prosvetni oddelek 70 Din in Rudolf Horvat 100 Din. Okraj Ljubljanska okolica: Dol pod Ljubljano 10(i Din, Jezero 11 Din, Podlipa 20 Din, Preserje 44 Din, Rakitna 10 Din, Studenec-Ig 60 Din, Zgor. Šiška 40 Din, Škociian lf Din, Tomišelj 110 Din, Zalog 50 Din in sreski prosvetni referat 40 Din. O k r a i Logatec: Cerknica 10 Din. Grahovo 30 Din. Igavas 70 Din, Gor. Logatec 50 Din. Dol. Logatec 100 Din in Planina 55 Din. Novo-mesto : Dobrnič 20 Din. Radovljica : Dobrava pri Jesenicah K) Din. Sevnica: Blanca 20 Din. Skupno število članov znaša 277. Poleg tega je prejelo društvo sledeče darove: Ne imeli o v a 11 1000 Din. učit. društvo za srez Litija mesto venca na krsto t tov. H e r 111 i n e Breindl 200 Din, Janko Štete, učitelj v Cerkljah pri Kranju, 1 obveznico s 7 zap. kuponi skupaj 124 Din 50 p, Vilibald Rirs, sreski prosv. rcf. v Kranju, 2 obveznici s 14 zap. kuponi skupaj 249 Din, tov. Alojzij Kecelj. šolski upravitelj v pok. v Ljubljani. 10 Din, knjigarna Sava« v Kranju 250 Din, hranilnica v Dolu" pri Hrastniku 100 Din, tov. Alfonz Z a v r š n i k s soprogo 3 obveznice z 18 zap. kuponi 363 Din. tov. Drago Hude, učitelj na Jesenicah, 1 obveznico s 7 zap. kuponi skupaj 124 50 Din, tov. Alojzij Novak, ravnatelj v Ljubljani, 100 Din kot prekomerni honorar, ga. Ana Neubauer-Krenova, učit. v pok. v Golniku, 1 obveznico za 100 Din in učiteljstvo v P i š e c a h mesto venca na grob + tov. T o m i n c u v Globokem 100 Din, ki so jih darovali tovariši(ce): Jakob Medved. Venec-slav in Jelica Čopič ter C d o in Ljudmila H o f b e k vsak po 20 Din. Vsem iskrena hvala! Vse ostale tovariše in tovari-šice pa prosim: Hitite s plačevanjem redne članarine, da se ne naberejo prevelike vsote, ki jih je potem težko plačati! Storite svojo stanovsko in moralno dolžnost! Mesečni prispevek 10 Din je vendar b a -gatela. Ta mesec prejmete vsi. ki ste plačali prvi obrok, članske izkaznice i 11 znamke. Ravnajte z njimi po navodilu, ki je na izkazu. Prosim Vas tudi, ne zabite 11 a p i s a t i imena članov! Napišete jih lahko kar v prazen prostor 11 a srednjem delu položnice spredaj. Kdor je to storil že januarja, zadostuje samo vsota!
Jos. Kobal, blagajnik.
ARGUS naš najboljši Informacijski zavod_
ARGUS v vse*1	svoje poverjenike_
ARGUS da]a informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trgovsko-
Industrljsklh podjetij In privatnikov_
ARGUS-ove '"formacije so vsikdar točne izčrpne
in hitre________
ARGUS 8» nahaja v Vuka Karadžiča ul. II. Beograd ARGUS-ov telefon Ja 6-2B, a brzojavni naslov Argus
V
-g Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slafni. Skupna seia načelstva in nadzorstva se vrši v torek (na Svetnico). dne 2. svečana 1926 ob 8. uri v okoliški deški osnovni šoli v Celju, h kater: vabim gg. č'ane najvljudneje.
Anton Gnus. načelnik.
Popravek k deklaraciji.
K točki 4. ad HI. deklaracije se je vrinila pomota načelne važnosti _ in se mora glasiti »nacionalno političnih« in
ne »socialno političnih«.
Uredništvo.
Iz nase stanovske organizacije.
Iz Pov. UJU — Ljubljana.
-fpov. Okrajna učiteljska društva,
ki še niso vposlala članskih izkazov za leto 1926.. prosmo. da store čimpreje svojo dolžnost, ker drugače ne moremo točno poslovati Ako zahtevajo društva točnost in red pri poverjeništvu. morao imeti sama zmisel za to. Termin 1. januarja je že davno minil.
U.IU — poverjeništvo Ljubljana.
Gibanje okrajnih društev ▼ Sloveniji.
Vabila:
ODBOROVA SE.IA UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA LJUBLJANSKO OKOLICO se vrši 1. februarja t. 1. ob 9. uri na 1- mestni deški osnovni šoli. Za odbornike je udeležba obvezna. — Predsednik.
UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MESTO PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ ima 6. februarja t. 1. ob 10. uri v risalnici »Mlad ke« svoi letni občni zbor s sledečim vzporedom: 1 Zapisnik zadan ega zborovania in občnega zbora. 2 Poročilo predsednika o seji širjega sosveta UJU. 3. Poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja. 4. Proračun za leto 1926. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnost:. V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro nozne;e drug občni zbor ob vsakem številu članov. Da se vidimo vsi, pričakuje odbor.
Poročila;
+ »DRUŠTVO UČITELJIC V LJUBLJANI« je imelo svoj redni občni zbor o Božiču 28. decembra ob pol 10. uri v St. Jakobskj šoli s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo tajnice. 2. Poročilo blagajni-čarke. 3. Poročilo o skupščini Narod sega Ženskega Saveza v Skoplju. 4. Načrt za žensko ročno delo. 5. Volitve.
Predsednica Milka Umbergerjeva otvori zborovanje in pozdravi vse navzoče.
Tanica poda poročilo o društvenem delovanju v 1. 1925. Društvo ie melo v pretečenem 1925. letu 12 odborovih sej in o Veliki noči izredni občni zbor.
Društvo ie izpopolnilo društvena ora-viia. katera ;e policijska direkcij? odobrila dne 20. marca .1925. št. 3432
Društvo je započelo razmišljati o raznih koristnih tečajih za nadaljno izobrazbo učiteljic. Vložilo ie prošnjo na vodstvo državnega zavoda za socialno in higiensko zaščito dece v Ljubljani, ako bi bilo mogoče otvoriti o počitnicah higienski teča-' za učiteljice. Šef zavoda dr. Am-brožič ie bil društvu zelo naklonjen ter izposloval pri predsedniku ministrstva narodnega zdravja za Slovenijo dr. Ka-tičiču vse potrebno, ter naprosil tudi g. predavatelje.
Predavali so gosip. zdravniki: dr. Ambrožič in dr. Kenkova »Higieno zdravega deteta«; dr. Dragaš »Higiena bolnega deteta«; dr. Ozwald »Duševni razvoj dojenčka«; prof. dr Zalokar »Higiena žene«; dr. Pire »Splošna higiena«; dr. Jamar »Tuberkuloza«; dr. Demšar »Spolne bolezni«; dr Blumauer >» Prva pomoč v nezgodi«; dr. Maver »Zdravstvena zakonodaja«; g. Puhar »Alkoholizem.
Zaniman/e za ta tečai ie bilo zelo veliko. Zglas lo se je nad 60 učiteljic, a žal sprejeti je bilo mogoče le 32 prosilk radi pomanjkanja prostorov v zavodu. Tečaj se ie vršil teoretsko in praktično v zavodu od L—31. '.ul ia. Vsak dan so bila predavanja. Za praktično delo so bile udeleženke razvrščene v skupine, ki so se menjale vsak teden. 1 skupina telesna oskrba deteta. II. skupina delo v kuhinji in polikliniki. III. skupina delo v higienskem zavodu. Uspeh tečaia ie bi' popoln.
Od strani udeleženk ie bila izražena želja. da bi se v prihodnjih počitneah zopet otvori! tak teja-. Ob zaključku tečaja so udeleženke darovale zavodu 1000 dinarjev.
Drugi počitn ški tečai ie bil gospodinjski tečaj. Vodila ga ie strokovna učiteljica gdč. Matckova. Udeleženk e bilo 19 Da je bi sploh mogoč ta tečaj, se ima zahvaliti društvo velikanu županu ljubljanske obiastj dr. Baltiču. ki ie nakazal drušvu podporo 3000 Din in pa mastnemu magistratu, ki e dal na razpolago društvu kuhinjo z inventar em v »Mladiki« za časa tečaja od 1. do 31. iuiija. Delo v kuhinj, ie bilo dnevno razde ieno tako. da so bile zaposlene vse udeleženke. Kuhale so od na.ipriproste.še do najfinejše iedi. V po .oldanskih prostih urah jih je poučevala gdč, Hublnova v šivanju in prikrojevanju. Da so v tem tečaju predava.i tudi gg. zdravniki, gre zahvala predsedniku »Društva zdravnikov dr. Drgancu. ki ie preskrbel g piedavateje
Predavali so: dr. Pire »Higiena«; dr. Haus, »Tuberkuloza«; dr. Jakše »Kožne bolezni«. V tečaju sta predavali tudi gospodični Vita Zupančičeva '»o zdravilu li rastlinah« iz lastne preizkušnje in pa Alojzija Štebijeva »o utisih iz potovanja no Ameriki«.
Ob zaključku toča:a so naprav le v Mladiki čajanko. Pokazale so, kaj se da naučiti v enem mesecu kuhanja, garni rana in serviranja. K čajanki so povabile tudi koleginje iz higienskega tečaja, da se skupno poslove od lepih dni. ki so jih preživele v tečaju. Povabljeni so bili vsi, kj so na ta ali oni nač n pripomogli, da sta tečaja tako lepo uspela.
Splošno žensko društvo se ie obrnilo na »Društvo učiteljic« z vabilom, da sodeluje tudi naše društvo pri nameravani razstavi slovenske žene. Društvo se trudi z zbiranjem podatkov o delovanju učiteljic in ;e organiziralo to delo potom svojih okrajnih poverjenic. Večinoma so poverjenice pokazale svojo dobro voljo in vposlale poročila. a mnogo ie učiteMc. ki morda iz napačne skromnosti dozdaj niso pokazale te dobre volje, da bi izkoristile priliko in pokazale javnosti, kako ogromno delo vrši baš slovenska učiteljica s šolskim in izvenšolsk m prosvetnim delom.
Društvo je nabiralo po svojih pover-jenicah podpise za izenačene zakona o dednem pravu ter nabralo nad 30.000 podpisov.
Blagajničarka poda poročilo o društvenih prejemkih, oziroma izdatkih. Dohodki 8346.43 Din; izdatki 4835.60 Din; ostalo premoženje 3510.83 Din.
Blagajničarka poroča, da ie letos društvo plačalo »Dečjemu domu« vsoto 2750 Din ter se tako oddolžilo svoji obljubi.
Pregledovalki računov gdč. Petrov-čičeva in Žorževa izjavita, da so blagajniške knjige v najlepšem redu
Ker je bila Mira Engelmanova vsled bolezni zadržana, -ooda njeno zanimivo poroč lo o poteku skupščine Narodnega Ženskega Saveza v Skoplju podpredsednica Vita Zupančičeva.
Gdč. Mcško predloži predsednici minimalni načrt za ženska ročna dela ter prosi da da točko za točko na razgovor. Vnela s*e je živahna debata. Ker se niso mogle zediniti v posameznih točkah, zato se ¡e sklenilo, da se bo natančneje raz-motrivalo o tem o Veliki noči na zborovanju. Članice se naprosijo, da izdelajo ' predmete za posamezne razrede po predloženem načrtu do Velike noči. kar pa mislijo, da bi bilo bolie. nadomeste.
Zglasile so se za 1. razred gdč. Lcv-čeva. Ljubljana; za 2. razred gdč. Bu-kovčeva, Št Vid nad LjubVano: za 3. razred gdč. Brezigerjeva. Št Vid nad Ljubljano; za 4. razred gdč. Meškova, Moste pri Ljubljani: za 5. razred Vita Zupančičeva, Ljubljana; za 6. razred gdč. Meškova, Moste pri Ljubljani.
Z vzklikom ie bil izvoljen dosedanji odbor. Predsednica predlaga gdč. Ivanko Kalinovo za izpopolnitev odbora, ker jfi. gdč. Herenova vsled svoje zaposlenosti prosila, da se izvoli na njeno mesto druga.
Pri slučajnostih ie prišel na razgovor odlok ministrstva prosvete z dne 28. •ulija 1925, št. 31.084 (Osnovna nastava št. 25, stran 393) ki govori o obleki učiteljic in kj nalaga kot nekako kazen vsem učiteljicam izvršitev referata »Učiteljica v službi nacionalne u moralne vzgoje našega naroda«. Z ozirom na ta odlok e bil sprejet soglasno protest ki se izroči po zastopnicah »Femin alianse«. ozir.
>:Ženskega pokreta« gosp. ministru prosvete.
SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO ie zborovalo 9. januarja 1926 v šoli na Pragerskem ob prav dobri udeležbi.
Pozdrav: Tov Kopriva kot kučin gazda te šole ie prisrčno pozdravil vse navzoče, nakar ie sledil predsednikov pozdrav. Čast mu ie bilo pozdraviti sre-skega šolskega nadzornika e. Koropca ter se mu zahvalil da e počastil s. svojim obiskom društvo, v katerem ie sam dalje časa" deloval kot tajnik. Nadalje g. ravnatelja meščanske šole g. Huineka, kateri se ie radevol.ie odzval vabilu ter vkljub veliki zaposlenost} predaval o deških ročnih delih.
G. sreski nadzornik se ie zahvalil za pozdrav ter omenja, da ie imel že večkrat namen posetiti društvo a različne ovire niso dopuščale. Priporoča pa vsem-članom solidarnost in tovarištvo, kajti le v slogi in medsebojnem spoznanju je moč. Priporoča pridno in vestno delo v šoli. pa tudi izven šole naj borno učitelji naroda.
Predavanje g. ravnatelja Huineka io deškiji ročnih delih G. predavatelj je razdelil svoje predavanje v dva dela. V prvem nas .ie seznanil natančneje s predpisanim učnim načrtom ter potrebo deških ročnih del. v drugem Pa praktično izvedbo pri nas in v drugih državah. V veliko zmedenost onega odloka nam je g. predavatelj z 'asno začrtanim smotrom ter mnogoletno lastno prakso prinesel jasnost. Predsednik se mu za dane migljaje in direktive glede pouka in knjig najprisrčneje zahvali.
Predsednikovo poročilo. Predsednik poroča, da se dne 10. januarja vrši v Ljubljani seja širjega sosveta in vpraša če se kdo prostovoljno oglasi, da tam zastopa naše društvo. Ker se ni nihče javil, se je predsednik odpeljal sam pooblaščen s polnomočjo. zastopati društvo
Slučajnosti. Vršit bi se imel občni zbor. a ie bil enoglasno preložen na pri-ludnje zborovanje.
Tov. blagajn čar prosi, da se zaostala članarina poravna, kajti poslovno leto se bliža koncu. V to svrho bode poslal na šolska upraviteljstva položnice.
Tov. predsednik spominja, da danes praznuje Ni. Veličanstvo kraljica Marija rojstni dan ter želi. da ostane še mnogo let mati prestolonaslednika Petra in mati celokupnega jugoslovenskega naroda zdrava ter poziva člane, da zakl če.io trikratni Živio«.
Prihodnje zborovanje se vrši prve dni meseca marca v Slov Bistrici.
- UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KONJIŠKI OKRAJ ie zborovalo dne 21. novembra 1925 v Konjicah Ob navzočnosti 53 članov(ic).
Po običajnem pozdravu lastnega članstva pozdravlja tov predsednik tov. ravnatelja D. Humeka. ki se ie radevolje odzval društvenemu vabilu, da nas seznani natančneje z deškimi ročnimi deli, pozdravlja nadalje nove člane tov. B. Brumna in A. Sekirnika, tovarišice M. Pirjevčevo. T. Nagodetovo in prijavljeno. a odsotno H. Kellenbergerjevo. častita 7 tovarišicam k prestalemu tispoy sobljenostnemu izpitu, tovarišici J. Pau-serjevi k ugoditvi rekurza po državnem svetu radi nezakonite redukcije v letu 1924.. želi v zakon vstopivšemu tov. J. Unverdorben polno neminljive sreče, upokojenemu tov. J. Ravbarju pa še ne-broi brezskrbnih, srečnih let v Teharjih, .kamor se preseli po 44-letnern zvestem učiteljevanju. pozdravlja v okraj se vr-n i vsega 'tov H. Schella in izreka sožalje tov. nadzorniku B. Gseimanu k nenadni izgubi ljubljenega očeta. tov. Ant. Gsei-mana.
Predavanje. Po odobritvi zadnjega zapisnika in pogovoru došlih dopisov povzame besedo veščak v rokotvornem pouku tov. D. Humek. V 1 '/2-urnem govoru poda najvažnejše iz vseh panog deških ročnih del. razpravlja podrobno o tozadevnih določbah novih učnih načrtov za I. in U razred, povdarja njih dobre strani a tudi vse njihove pomanjkljivost} ter našteva vse momente, ki so v zvezi s praktično izvedbo tega predmeta v osnovni šoli. Potrebni materijal nabavi kraini šolski svet učiteljstvo si pa priredi tekom časa stalne zbirke ročnih del za posamezne razrede, šoie in sreze. svoje znanje si pa izpopolni v tozadevnih tečajih. kateri so Pa le možni z večjo državno subvencijo
Slučajnosti- a) Na predlog tov. nadzornika B. Gselmana zbero vsi učiteljski
zbor. do mainika 1926 vse gradivo zemljepisne. bajeslovne in zgodovinske vsebine svojih šolskih okolišev, ki se pregleda razmnoži in razpošlje proti primerni odškodnini vsem šolam Zbirka bo v prijetno pomoč mlajšemu učiteljstvu pri domoznanskem pouku, a tudi starejši bodo radi segali po nji.
b) Sklep: 1. UJU pov Ljublana se poziva, da stori vse korake pri pristojnih oblastih, da se za učiteljstvo zopet otvo-rijo svoječasni počitniški nadaljevalni tečaji za kmetijsko, obrtno in trgovsko šolstvo. Tj in prepotrebni tečaj za rakotvorni pouk so Pa mogoči le z izdatno podporo vseh merodajnih činiteljev. zlasti pa državne uprave same.
2. Učiteljstvo celega Okraja izraža svoje ogorčenje nad novo občutno gmotno obremenitvijo in okrnjeniu zakonitih določb po novih proračunskih dvanajst -nah ter poziva UJU pov. Ljubljana da zastavi ves svoj vpliv na centralno vodstvo UJU v Beogradu ter predvsem na stanovske tovariše — zastopnike v narodni skupščini, da se navedene obremenitve in okrnitve čim prej razveljavijo.
Književnost in umetnost.
Vse lu navedene knjige In publikacije se dobe v UCiteljskl knjigarni v Ljubljani.
Frantiikanska ulica St. 6.
Ocene.
k Zakona o državnem računovodstvu s
pravilnikom. Zbirka zakonov IX. snopič. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga. Strani 171 in 6 obrazcev. Cena s poštnino vred Din 43.50.
Pričujoča druga izdaja zakona o državnem računovodstvu je po izvirniku pregledana in dopolnjena z vsemi finančnimi zakoni, oziroma z zakoni o proračunskih dvanajstinah od leta 1922/23 pa do vštetih dvanajstin za november 1925. Poleg zakona prinaša tudi Pravilnik za oddelek »Pogodbe in nabave« z vsemi predpisanimi obrazci. Zakon in Pravilnik imata poleg tega abecedni pregled tvarine.
—k Pevec. S številko 11/12, ki smo jo pravkar prejeli, je dovršil »Pevec« peto leto svojega obstoja. V uvodnem članku »Ob petletnici« govori A. Dolinar o namenu, ki si ga je zastavil list ob svoji ustanovitvi in podaja kratek pregled, kako ie vršil svojo nalogo. Cii.i mu je: biti v vseh člankih praktičen in poljuden, premostiti tisti prepad., ki zija ined ljudstvom in glasbenim razvojem: muzikalno umetnost logično, po stopnjah zanesti med narod, jo tolmačiti, buditi zanimanje in ljubezen do nje: skratka jo popularizirati. Hoče torej biti pravi ljudski list. ki nudi teorijo v svojih člankih in prakso v ličnih pevskih prilogah. List priporočamo in želimo, da bi se kar najbolj razširil po slovenski domovini in izven nje. Naroča se pri upravi v Ljubljani. Miklošičeva cesta 7, in stane letno Din 3(1. Kakor sporoča uprava, izide prva številka za 1. 1926. začetkom februarja.
-k Giovanni Boccaccio. Dekameron. Prevedel dr. Andrej Budal. I. knjiga. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Strani 270 in 33 celostranskih ilustracij. Ceha broš. izvoda Din 56.—. v celo platno vezan Din 72.—, luksuzna v pol usnje vezana izdaja Din 100.—. poštnina Din 3.—.
Dekameron je knjiga le za odrasle. Spada med najznamenitejše v svetovni literaturi in je prestavljen v vse jezike sveta, izšel je samo v zadnjih dveh stoletjih v več kot tisoč različnih izdajah in več miljonov izvodov. V vseh časih in pri vseh narodih je vzbudil ogromno zanimanje. Dekameron vsebuje 100 novci, ki si jih v času kuge, ki je divjala 1. 1348 po vsej Srednji Kvropi in Italiji, pripoveduje deset mladih gospodičen in gospodov na samotnem gradiču blizu Firenze. Večina novel je opisano v vseh oblikah od najnež-nejšega čustva do nhjviharnejših. najtemnejših strasti. Z žgočo ironijo in perečim sarkazmom pripoveduje Boccaccio dogodbe iz nemoralnega in malopridnega življenja pokvarjene duhovščine in redovništva svojega časa. Po vrsti nastopajo vročekrvni menih, zakonolomni opat, nesramni pridigarski nevednež, lahkoverni pater, razuzdani menihi, pokvarjene nune itd. Tretja vrsta novef j'e zajeta iz življenja predstavnikov plemiških in meščanskih slojev, ki istotako podlegajo ljubezenskim spletkam in razburljivim dogodkom, kakor so se mogli vršiti le v vročekrvni Italiji pred šestimi stoletji. Dekamerona so preganjati, prepovedovali in zažigali, pa prirejali tudi posebne celo ilustrirane izdaje za visoke cerkvene dostojanstvenike, ki so ga na tihem z užitkom čitali. četudi so ga javno prepovedovali. Za umetnike je l>il Dekameron vedno privlačen. Najboljši so ga ilustrirali, od klasikov do modernih. Slovenska izdaja ie okrašena s sto celostranskimi ilustracijami, ki krasijo originalno izdajo ugledne Sonsog-nove založbe. Slike so jako decentne, namenjene pa le odraslim. Izdaja je krasno izveden-' in zasluži Delniška tiskarna, ki jo je oskrbela, vse priznanje. Slovencem se je prevod Dekamerona obetal že pred svetovno vojno. Sedaj ga ie oskrbel dr. A. Budal v lepem in gladkem jeziku. Tiskovna zadruga izda Dekamerona v dveh elegantnih ni uku-n i h izdaiah v žepnem formatu. Obe izdaji sta okrašeni z ilustracijami, natisnjenimi na umetniški papir. Celo delo izide v treh zvezkih.
Radi Izborne kvalitete Vam prlporo« Camo nabaviti; si za jesen in zimo
„KARO" Čevlje
Lastne delavnice.
Cene solidne.
IL
MARIBOR
Koroška cesta 19
J
( W Le najbolje je najceneje	)
SW3 Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štiukelj v Ljubljani.