Uprava: Nebotičnik, Ga« jeva ul. 1. Telefon 38-68. Cek. račun: Ljubljana *tev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih ia po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na mesec ja 18 Din. Za tujino 20 Din, tiredniStvoi Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva ulica SL 1. Telefon 38-58, Rokopisov ne vračamo, St. 22. Ljubljana, torek 28. januarja 193* Leto II. Brez gospodarskega blagosta* n/a kmetskega in delavskega do> fna ni kmetovega napredka. Dr. Janže Novak Dnevna pratika Torek, 28. januarja 1936. Katoličani: Julijama. Pnavasilavni: 16. iaiuian'ijt, Pavao Tibejski. Dežurne lekarne v Ljubljani. Levstek, p e sijeva cesta 1; Baho-^cc, Komgiresni trg 12; Komotar, Vič-Trži.%a cesta, Vreme Kraljevina Jugoslavija. PrevlaSo-Va'o je oblačno vreme po celi. državni Dežuje le v gornjem Primorju in v Gorskem Kotaru. Manjše zjas-Hitve se pojavljajo na severni potolci državi. Temperatura se je neko-Hko zvišala; najnižja: Zaječar — 2, naivišja: Sarajevo + 16. Napoved za danes: prevladovalo oblačno vreme po vsej kraljevini je le mestoma pričakovati manj-. h zjasnltev. Deževalo Im v Primor-jl1 *n po nekod v notranjosti državo. Temperatura bo nekoliko padla, slasti na severu. — Solnce vzhaja 0'’ 'i-l, zaliaja ob 16.30. Gledališče Drama Začetek ob 20. uri torek zaprto ■ srefla Pesem s ceste Red Sreda q G pera otorek zaprto Sreda Kraljičin ljubljenec Red A. Radio Ljubljana v>rek’ 2S. januarja. Ob 12: Nekai 12 de domiaič'ih naipevov, plošče, Či' i Vireme- poročila, 13: poro-(i'.a: }S.15 iz frainoosikih oper, Ra-An^v Oir'eri Kdč. Jadviga Poženel, svv?i Lliibzofija zadružnega dr c’irstva, 2. nadalje varuj e, prof. Veber, 19: poročila, r>ie ,: 'Nanoidlmai tura, 20: Pesem in Šče 2“: TOr°čila: angleške plo- Jar>ašn]a Borza Ljubljana, 27. januarja povprečna vrednost I»v/ > rvn.t tujega denarja i !*"*• goldinar marka ) bank • funt 1 dolar j S"*"" 1 nem" fUnt MLOO. _________UM „GI«j naroda" Slovenija hoče živeti — Velike obljube — Vsak drugi davkoplačevalec je zarubljen — Ljubite in množite se — Nedolžnost in morfij — Teče mlada kri — Panika zaradi bonov — Gostilničar, ki je abstinent — čarovnico so pobili — Tajinstven požigalec Makala pred padcem Addis-Abeba, 27. jan. z. Agencija »Radio« poroča, da so Italijani, z ozirom na to, ker pričakujejo padec Makale, odposlali proti severu večje količine municije in orožja, ki ga trenutno ne rabijo. Abesinske čete se nahajajo v neposredni bližini Makale in je osvoboditev tega mesta le še vprašanje časa. Zato se pričakuje, da bo Makala v nekaj dneh spet v abesinski oblasti. Reuter poroča: Usoda Makale je na kocki, je včeraj izjavil neki visoki abesinski funkcionar Reuterjevemu dopisniku v Addis-Abebi. Nasprotno pa trde Italijani, da so zmagali v severnem odseku in da je odstranjena vsaka neposredna nevarnost za Makalo. Reuterjev dopisnik pa poroča iz prestolice, da se je abesinskim patruljam posrečilo obkoliti mesto in da se vrše boji in manjše praske v vsem odseku okoli Makale. Na obeh straneh se pogumno bore. Neuradno javljajo, da so čete rasa Sejuma in rasa Kase zavzele važne strategične postojanke severovzhodno od Makale. Pri tem so zaplenile 12 topov, 112 strojnic in mnogo streliva. Vsak drugi davkoplačevalec $e zarubljen Dinarjev 29.83 17.63 7.42 14.28 217.50 43.12 2.95 1.89 9.28 14.40 Ljubljana, 27. januarja. Zavoljo obstoječih gospodarskih razmer so ljudje prisiljeni, da nenehoma posvečajo vse svoje sile borbi za gol obstoj. To delo je naporno in težko. To se pozna vsepovsod. Težava na težavo se kopiči in ljudje se iz dneva v dan izmotavajo iz tesnega gospodarskega oklepa, kakor si pač vedo, tako si pomagajo. Z dežele prihajajo le žalostni glasovi. In v mestu je isto. Ni ga gospodarskega stanu, ki bi danes ne tožil o svojih gospodarskih tegobah. Človek ne čuje nič več veselega. To je hudo, kakor da smo vse radostne dni nekam pokopali. Reči je treba, da so naši ljudje agilni, požrtvovalni, in vendar vse skupaj nič ne zaleže. Včerajšnja velika gospodarska konferenca je razgrnila pred nas prav podrobno ves katastrofalni položaj Slovenije, zlasti glede našega lesnega gospodarstva. Danes pa so v Ljubljani zborovali zastupnik! obrtniškega stanu. In sicer je bila v .dvorani zbornice za TOI širša seja Okrožnega odbora obrtniških združenj, ki mu pripadajo srezi Radovljica, Kranj, Ljubljana mesto in okolica. Kamnik, Litija. Kočevje in Logatec. Obrtniškega zbora se je udeležilo poleg zastopnikov posameznih obrtnih združenj tudi več zastopnikov zbornice TOI in drugih okrožnih odborov. Neznosna bremena Predsednik Okrožnega odbora g. Franjo Iglič je v svojem obširnem Poročilu podrobno predoči! položaj obrtniškega stanu. Stanovska orga- nizacija se je na vso moč trudila, vendar pa je doživljala le razočaranje, tako da kakega vidnega izbolša-nja ni moči zabeležiti. V lanskem letu je v Sloveniji odjavilo svojo obrt nad 1000 mojstrov. Zapreti so morali svoje delavnice in razočarani nad vsem likvidirati. Če pa posežemo še nazaj, tedaj ugotovimo, da je v poslednjih 4 letih propadlo na 3500 obratov. Poleg samega gospodarskega položaja je obrtništvu nevzdržno breme tudi previsoka davčna obre-menitfev, ki nikakor ni v sorazmerju z gospodarsko močjo obrtniškega stanu. Iz nekaterih krajev poročajo posamezna obrtna združenja o nevzdržnem položaju, ponekod ga ni več člana, ki bi mu ne bili zarubljeni različni predmeti, število rubežni za plačilo davkov je v letu 1934 znašalo 193.000, kar znači, da je vsak drugi davkoplačevalec zarubljen. Zato obrtništvo upravičeno zahteva da se davčna obremenitev zniža. K temu je treba še dodati akutno vprašanje šušmarstva. Tudi v tem oziru se doslej upravičenega obrtnika še ni zaščitilo kakor bi bilo potrebne. Seveda je ' neprijetna stvar huli nelojalna konkurenca. Med najnevarnejšimi konkurenti obrtništvu pa so državna podjetja in razne druge ustanove, ki s pomočjo svoje zaščitene pozicije lahko pogubonosno konkurirajo obrtniku. Obrtnika ji' tudi hudo zadelo znižanje uradniških prejemkov. Kupna moč jo s tem še Senator Sarraut, ki je Lavaiov naslednik in je že sestavil novo fran- cosko vlado občutnejše padla, kljub temu, da je vendar splošno, znano, da znašajo stroški življenskega minimuma v Sloveniji po 20 do celo 100% več ko po ostalih krajih naše države. To dejstvo se navadno vedno prezre in se zaradi tega včasih zgode velike krivice na račun Slovenije. Tem težkim razmeram bomo obrtniki uspešno kljubovali le, če bomo trdno združeni in složni. In v tem duhu bo treba, delati tudi v bodoče. Ven s politiko! Za obrtniški odsek ZTOI je poročal njegov predsednik g. Rebek, ki je uvodoma orisal težavne napore obrtništva za obstoj in kako obupen krik obrtništva ne najde nikjer. pr.v< vega rešilnega odziva. Zato je še prav Posebno treba združiti vse sile z.a složno delo. Naše stanovske organizacije ne smejo biti torišče za razne politične smeri. Mi se bijemo za gospodarske koristi in obstoj. Zato politiko ven iz naših vrst! lu te misli se je že oklenila večina obrtniškega stanu. To je povratek X zdrave razmere. Za reorganizacijo Poročila posameznih članov odbora in zastopnikov podeželskih združenj so sc nanašala na sam položaj in stanovske zadeve organizacije. Daljša debata se je razvila okoli vprašanja reorganizacije obrtniških združenj, ki Pa bo. kakor se zdi, odložena za po volitvah v zbornico TOI. Samo delo Okrožnega odbora je bila, kakor je razvidno iz. poročil, prav živahno, sodelovanje članstva ponekod naravnost odlično, vendar pa je zbor zaključil, da je treba ▼, bodoče podvojiti delo Nadaljne najnovejše vesti na strani 7* 3bramfoa proti pogubnim sankcijam Slovenija hoče živet! Velika gospodarska konferenca je reševala Slovenijo pred gospodarskim propadom — Velike obljube i Ljuibljaina, 26. januarja^ Ce je za današnjo veliko sospo' dansko toonferenoo vitadatonarav-n-cist ogromno zanimanje, je to povsem razumljivo. V sedanjih težkih in gospodarsko u sedmi h veda. Že danes smo prejeli P° telefonu in po pošti kup »čestitk* in šaljivih pripomb. Med dopisi pa tudi enega, ki je po svojcu* značaju resen, in ga zato iu ob> javljamo. Piše nam somišljenik iz Maribora, ugleden javni de> lavec, tole: Vaši karikaturi sem se od src$ nasmejal, potem je pa moje oko obstalo na levi strani risbe, ki ks> ie štiri naše vodilne politike Pr'l) jateljsko skupaj za eno mizo. sem premišljeval: kako lepo bi bilo, če bi bilo v resnici tako! Narod v svoji stiski je že davno složen — samo njegovi voditelju ti tukaj in kar jih je še drugibt oni se ne morejo sporazumeti’ Zakaj ne? Ali se ne zavedajo, ko ko dolžnost jim nalaga čas b* kakšno odgovornost nosijo pred zgodovino? In tisti napis na risbi: »Slo* venci sviju zemalja ujedinite sel* kako imentna je v šaljivosti srbo> hrvatskega napisa izražena tista globoka resnica, ki je Slovenci le nočemo spoznati. Saj odkod pa nam dan za dnem prihej^ klic: Slovenci složite se, zedini* te sel? — Iz Beograda/ Že osen** najsi let nas Beograd na to op°* minja in nas na vse mogoče ne' čine, z besedami dejanji prepr‘* čuje, da je za nas rešitev samo ^ naši složnosti, — toda mi sn*° slepi in gluhi za vse te bratski opomine. Ali se nam bodo kdaj odpr^e oči, da bomo sprevideli, da sn*° si za vse težave in nevolje, k nas tarejo največ samo krbn ‘ Brez složnosti nam ni pomoč'-In jaz pravim tako: V n°*e.. ljudstvu je danes to spoznanje 1 splošno, treba samo še, da spoznanje prešine tudi njef}°v, voditelje. In položaj je tak: da 0 katerekoli strani bi se pokret' resna in odločna akcija za s vensko složnost in skupnost, i^ gotovo, da bi ta stran imela s boj vse ljudstvo. j Gospodje politiki — na Danes je najlepša priložnost, sl pridobite nonularnostt Gospa: »Ali nosite ostroge tudi 1 krat, kadar niste na konju?« .U(ll Eicgantnik: »Seveda! Vi taiti0 ^ perje na klobuku, in vendar uo žete jajce. Svetosavske proslave Ljubljana 27. januarja. Sv. Sava je največji srbski prosve-Čeprav je bil kraljevskega ro-. ’ 86 je odpovedal časti in oblasti >n se je podal v samostan, kjer se je Popolnoma posvetil povzdigi narodno Prosvete. Srbski narod se zaveda tega ve-^oga, požrtvovalnega dela in leto f8 letom prosljavlja dan sv. Save °t enega svojih največjih prazni-°v. Zlasti ga slave vse prosvetne n kulturne ustanove. Sole, znanstve-na In prosvetna druStva itd. Odkar smo vsi trije jugoslovenskl Porodi združeni v skupni državi, se 8vet08avska misel razširila tudi vin '7'ven8r^8kih delih skupne domo- , ^ Ljubljani je pravoslavna cer-vena občina danes priredila niz vočanostl. Ob 8 zjutraj je bila v Pravoslavni kapeli liturgija, ki so se 8 Poleg vernikov udeležili predstav-1 1 vojske, obhsti in druStev ter '^fopniki dijaStva. po liturgiji pa 1 bila ob pol desetih na Taboru j. Šolska svetosavska proslava . er 80 z lepimi in pomembnimi de-amacijami in govori slavili sv. 8a-M Sojene, osnovnih In srednjih šol. 6 ani zbor In godalni orkester dr-DpVne učiteljske šole sta s svojimi jp.^klmi In glasbenimi točkami prl-pfn° povzdignila celotno prireditev. tpl^8'!lVe 86 j® riuen mladine z učl-Jstvom udeležilo lepo število dru-•uj, občinstva, zlasti pa staršev In ^atpljev naše mladine. , Zvečer ob 20.80 je bila v Sokol-;6Tn dm Svska 8klm domu na Taboru svečana Sve-beseda ? Izbranim umetnl- born' ^ooosrtnlm sporedom. O tem 0 So podrobneje poročali. Na univerzi Elašn ^ane8 dopoldne svečano raz-8rad nr> rurdelitev svetosavskih na-lotn" Prisostvovala je svečanosti ce-Dan.a univerzitetna uprava ter razen j^pujeocev lepo število njih aka-1a 88,b tovarišev Razdeljene so bile iip'’ll|e N j. Vel. kralja, društva dr,, vnlk«, »Zveze nahavljalnlh za-Uagr T dogradu« in »češkoslovaška 20.4a'a<< v skupnem Iznosu Din Bke ■'URrade so prejeli s Hlozof- Vgn '"'tete; Mastnak Maks, Kerše-lo». ar'ja 8- Justa. Lešanc Herman, Plere j.' Z lurldlčne fakultete: Hg0t *anvid, Pezdlere Joško, Stare Ro, i, buberne Branislav, Skala Hu-^UlteiAndrej: z medicinske fa-iar>l n' Gabrovšek Jože, Dimnik Ra-)»„’ "Pert Marija, Derganc Kristl-tste. Rba AHado; s tehniške fakul-^"hov u1**0 ^oman- Dorrer Marjan, te01 Jože, Urbančič Boris, s ^ahnA ,Pa: Mlkuž Metod, Dolinar 06 InDolenc Joža. Strašna eksplozija kotla V g. Banja Luka, 26. jan. !e 8ipaboljši«, prenašajo jih od vasi do vasi jajčarice in končno, čimbolj je bedasta novica, tem bolj rejena Petrinja, 26. jan. V Podgorju pri VirginniOBtu se Je dogodil zločin, kakršnega naša kriminalna kronika ne pomni. Človek ae čudi, da se more kaj takega v dvajsetem stoletju sploh dogoditi. V vaseh okoli Virginmosta je prosjačila neka slaboumna in gluha ženska. Nihče ni vedel, kako ee piše. Pojavila se je r kraju In beračila. Tako je prispela pred dnevi tudi v Podgorje. Stopila Je v hišo kmeta Lapčevlča In prosila za kos kruha, žena in otrool so začeli takoj vpiti, da je Prišla v hišo čarovnica. Zbrali so se sosedje, ki so bili na mah Istega mnenja. Beračica je bila namreč prav nenavadno oblečena. Odeta Je bila vsa v ounjo, na glavi je pa Imela prihaja iz prvih na druga in tretja usta naprej. Mar res ni nikogar na deželi, ki bi ljudstvo poučil in mu razumljivo dopovedal, kako je izdajo bonov razumeti? Pred dnevi me o stvari vpraša za svet že vsa od bonov zmešana Dolenjska: — Povejte mi, kaj naj hiitro kupim za denar, ki ga hranim doma, sedaj, ko bodo boni? Morda bi kazalo kupiti zemljo ali živino. Potem bo vse dražje ali ne? — me je popraševala denarna ženica. —Čemu pa" takšno nakupavanje, ko imate dovolj zemlje in tudi živine? V hranilnico z denarjem, če ga imate kaj pri hiši! Bo še najbolj varno in dobičkanosno, — sem menil. Gradovi v oblake — V hranilnico pa že ne, posebno zdaj ne, ko bodo boni in bo vse dražje. — Saj se boni ne bodo uporabljali v malem prometu, — M odvrnem, — in jih vi najbrže niitii nikdar videli ne boste. — Ta je pa bosa, — mi užaljeno odvrne z boni prežeta ženica. — Boni morajo priti. — Kar pa sedaj za denar nakupim pod ceno, bo imelo potem veljavo, ker prodam dražje za bone, bone pa zamenjam v denar In... Sfanatizirana ženica je računala in zidala z boni gradove v oblake, kot oni kmetič, ki je v svojem vrtu vjel spečega zajca in je sam pri sebi trgoval z njim do konja in je preglasnemu naposled še zajec ušel... Polno lepih načrtov je zgradila na bonih in vse prigovarjanje, da tl računi ne bodo držali, je bilo zaman. O srečna zamisel bonov, sem si mislil. Vsaj z optimizmom navdajajo ljudi. In v teh razdrapanih razmerah je optimizem med ljudstvom. naj si bo v kakršnikoli obliki, tudi zdrav pojav. Z vero v boljše vsaj hipno pozabljajo in si lajšajo moreče dnevne skrbi. Samo kaj bo potem, ko bodo ljudje uvideli, da so si ustvarjali z boni v tej obliki, ki se sedaj prikazujejo pri nas na deželi, le prevare, od katerih bodo za novo razočaranje bogatejši. Stn. čudno čepico. Neki fant je menil, da jo preoblečen razbojnik. Hoteli so jo sleči, da bi videli, ali je moški ali ženska. Beračica jim je komaj ušla in se zatekla pod neki most, kjer se jo skrila kakor obstreljena žival. Vso noč in naslednji dan je prebila pod mostom. Podvečer so se kmetje vračali t dela. Ustavili so se nad mostom, kjer so slišali vzdihovanje. Beračica se je prikazala izpod mosta. Bila je vsa onemogla tn modra od mraza. Kmetje so bili še bolj prepričani, da je čarovnica. Spet so navalili na njo in jo pretepli. Pustili so Jo nato sAino pod mostom. Starka je kmalu nato umrla. Zdravnik Je ugotovil, da je pod mostom dobila pljučnico In da je bila vsa sestradana. Orožniki ao kmete, ki so tako zverinsko pokončali revno, nesrečno ženo, ki jim je bila čarovnica, aretirali Namesto zeta v zapor Stubica, 26. jan. Okoli BO let stari Jakopevič se je pred dnevi prijavil jetničarju za Stjepana Spoljarja, ki mora odsedeti 7 dni zapora. Jetničar je možakarja ošinil s svojim strokovnjaškim Pogledom in zdelo se mu je, da možakar ne govori resnice. Povabil ga je k starešini sodišča. Tako so možakarja razkrinkali. Fran Jakopovič se je izdal za svojega zeta Spoljarja, da bi namesto njega odsedel kazen. Možakar je moral zdaj zares pred sodnika. — Zakaj ste to storili, ga je vprašal sodnik. — Je, gospon sudac, moj zet je mlad in dober človek, jaz sem pa star, pa sem si mislil, da me bodo pri delu lažje pogrešali kakor njega. Prečitali so tudi izjavo pravega Stjepana Spoljarja, ki pravi, da je starca poslal na sodišče, da bi se dogovoril, ali ne bi mogel kazen pozneje nastopiti. Med potjo je pa dobri Fran skoval načrt, da bi rešil zeta. Za svojo plemenito namero bo moral zdaj v resnici odsedeti 7 dni v zaporu. Modrase je zbudil Derventa, 26. jan. Lovec Šehovic iz Dervente je šel pred dnevi lovit jazbece. Njegov pes se je zaril v neko jamo, toda namesto jazbeca je prebudil modrase, ki so dremali v svojem gnezdu. Lovcu se je z velikim naporom posrečilo, da je kače pobil in se rešil. Psa pa je modras pičil. Iz fotoreporterjeve mape Ljubljana, 27. jan. Pretekli četrtek zvečer je imel v dvorani Delavske zbornice zanimivo predavanje g. Rajko Kos iz Ljubljane. Pod naslovom »Iz fotoreporterjeve mape« nam je v dveh urah prikazal na Leitzovem Projektorju IV b, skoro 200 diapozitivov. Slike iz potovanja po Nemčiji, osobito iz Milnchena, ki so nam predstavljale slovito oktobrsko slavje, pa razni športni prizori in praznik žetve v Wetzlarju in za primero v Beli Krajini, so napravile najboljše razpoloženje. H koncu smo videli še serijo slik gledaliških igralcev ljubljanske opere in drame in nekaj posrečenih scen, ki jih je g. Kos posnel med predstavo z Leika kamero. V najlepšem razpoloženju je nabito polna dvorana Poslušalcev živahno iplavdirala pre« davatelja, ko jo zaključil ter ob de« monstraciji bliskovne naprave še fotografiral vso dvorano. Kakor rečeno, je bilo razpoloženje odlično, k čemer je v nemali meri prinesel o. Kos z duhovito razlago posameznih slik. Kipar Dolinar je pravdo dobil Sarajevo, 26. jan. Kakor smo že poročali, je kipaf Ivojze Dolinar tožil pravoslavno cer* kveno občino v Budvi za del hono« rarja, za spomenik Ljubiše Mitrova. Naročila je spomenik in dala kiparju nekaj na račun, ostanka pa cerkvena občina ni hotela plačati. Okrožno sodišče je občino obsodilo, da mora kiparju v 16 dneh plačati okoli 17.000 Din z obrestmi ter okoli 5000 Die J za pravdne stroške. Čarovnico so pobili Grozen zločin vraževernih kmetov Slike Iz sodne dvorane Sam proti osmim Križi In težave naših gostilničarjev Ljubljana, 27. januarja Ze zadnjič smo poročati o razpravi, ko je mioral na zaitožno klop na št. 79 ugledni vižmarski trgovec in gostilničar Franc Pe-tač, ker so ga fainltje napadli, ko jib je ob policijski uri hotel splaviti iz gostiti e, in se jih je mogel ubraniti le z revolverjem. Pri tern je bili najbolj razjainjan fant Matevž Bohinjec težko nanj en v spodnji del telesa in sedaj samo za bolečine zahteva 40.000 Din. Po strelu, ki je bil .pomerjen v tla kar je razvidno tudi iz tega, da je krogla šla od zgoraj navzdol skozi spodnji del Botinljčevega trupa, so bili fantje še bolj divji, da Je moral Petač pobegniti, pri tem se mu je .pa .pod s topni ilcami sipod-itaknBo, da se mu je sprožil samokres in je krogla Petaca samega zadela v stegno Predsednik senata s. o s. Kralj je v uvioidlu omenil, kako so se pri prvi razpravi za pričo zaslišani Matevž Bohinjec in njegovi pivski bratci pni svojih izjavah lovili, ko niso vedeli niti za število strelov in celo trdili, da je Petač kar brez povoda streftjai med svoje »popolinoma mirne« goste. Priča Koman Franca, ki je tisti večer z natakarico Metko ribala kuhinjo, ]e povedala, da sta 'jima dva fanta prišla nagajat, a gospodar je naročil, naj opravita kar po vrhu, da boste pomagale spraviti fanite iz gostilne. Ko je bila kuhinja iporibana, so T sobi gos podrr a napadli. O pozo" rila je Metko, češ: Poglej, gospoda tepo! v tem je pa gospodar že prišel v kuhinjo in klical: »To je nasil-stvo«, imel je pa tudi že raztrgano srajco. Matevž je pritekel za njim in tolkel s pestjo po mizah, češ, da je že plačal tistih 45 Din za razbite kozarce, obenem je pa s tako silo brcnil ob mizo, da je odletel ogail. Gospodar je ženska, ma, naj gresta po orožnike, vendar pa nilsta hoteli, ker sita bile tako vroči. Gospod je skočal sko" zi okno in tekel soseda klicat na pomoč, a ko se je vrnil, je fante spet nagovarjal, da najraje vidi., da zapuste lokal. Spet so planili nanj in že je počil tudi strel in gospodarjevi klici »Na pomoč!. V strahu sta z Metko skočile v jedilno shrambo in se zakleniti. Slišala je še nekaj strelov in naglo šla domov spat, da je šele drugi dan zvedela o nesreči. Prikupna natakarica Metka je po tepu odpovedala, ker se ni čutila varno pred takimi gosti, in se je k razpravi pripeljala od doma iz Bohinja. Povedala je prav tako kakoi Franca, posebno se je pa zavzela za svojega nekdanjega gospodarja, češ, da še nikdar ni M pijan, ker sploh me pije. Sef kirurškega oddelka splošne bolnice dr. Blumauer je kot izvedenec izjavil, da je bila poškodba težka, vendar pa ne smrtno Otovaima, ker mehur ni bil pre-Streljen tn je krogla šla samo sko" B mehke del1«. Drž. tožilec dr. Lučovnik je pa spet poudarjali, da bi rana utegni" la postati 'smrtno nevarno nevarna, a o silobranu ne more hiti govora, ker je obtoženec strelja! kar tja v en. dan. Gotovo je bil malo vinjen in je v svoji raz-igmanosti potgrabil za revolver, na vsak načini je pa v veliki meri prekoračil silobrani. Zastopnik ranjenega Matevža Bohinjca odvetnik dir. Žirovnik je naštel nad 43.000 Din odškodnine, -namreč za zdravnika, obleko, nadalje 2.300 Din, ker je Matevž 13 tednov ležal in potega! ter ni mogel delati, za priboljšek hrane 520 Din, za bolečine, ki so pri poškodbi spolovil res huda zadeva pa 40.000 Din. Očital je tudi obtožencu da ima premalo takta napram svojim gostom in bi bila vso stvar same ženske boljše opravite. Gostilničar—abstinent Zagovornik dr. Čampa je temperamentno ugotovil, kako strog abstinent je btoženec, fantje so ga pa hoteli napraviti za pijanca, ko so sami tisti večer že prav mnogo pili. Vsak trdi drugače, kje je padal strel, din nikdo ne ve, koillfkolkrat je Petač streljal Matevž (je splošno znan razgrajač in Petač se je popolnoma upravičeno bal za sebe d/n svojo mlado 'Sprogo in dva otrčka, ki so spali zgoraj v so/hi. Sam je bil proti osmim, klica! soseda in orožnike na pomoč in razumevno je bil v takem psihičnem stanju, da ne more odgovarjati za to dejanje, ko je v e nar streljal v tla in obstrelil po naključju Matevža prav tako-, kakor sebe. Po kratkem posvetovanju je predsenik s. o s. razglasil oprostilno sodbo, češ, da pač ni mogoče verjeti vinjenim in razburjenim fantom. Matevž bo pa moral odškodnino iskati s civilno pravdo. In teče, teče mlada kri Maribor 27. jan. Državni tožilec popisuje žalosten zločin 22-letnega posestniškega sina Josipa Šmigovca iz Ljubstave tako-le: Zaklan pod oknom Bilo je 17. novembra lanskega leta. Večja družba fantov, med njimi je bil tudi sedaj pokojni Jakob Arnuš, je bila do poznih nočnih ur pri nekem posestniku v L;ub" Stavi, ki je kuhal žganje. Fantje so pridno pomagali, zato pa tudi mnogo pili. Pojoč in vriskaje so se vračali okoli polnoči dobre volje proti svojim domovom. Ko so šli mimo hiše posestnika Mlakarja, je v izbici Mlakarjeve Julčke še gorela lučka. Jakob Arnuš, ki je rad videl lepo dekle, se je takoj v družbi dveh svojih prijateljev podal Ppd okno in potrkal. Oglasil se ni nihče. Arnuš je svetoval svojima spremljevalcema, naj se malo umakneta in ga počakata. Nato je potrkal znova. Tudi sedaj sp, ni nihče oglasil, pač pa je Jakob v tem hipu začutil, da nekdo stoji za njegovim hrbtom. Obrnil se je in zagledal pred seboj neznanega moškega, ki mu je dejal: »Aufbiks, zgubi se in idi spat!« Jakobova prijatelja, edini priči vsega, kar se j e hip nato zgodilo, sta naglo pohitela prijatelju na pomoč. Vendar je bilo že prepozno. Neznani moški je segel v žep in v tem hipu se je v njegovih rokah zasvetilo rezilo dolgega n ostrega žepnega noža. Dvakrat je zamahnil po Ja- kobu in nato zbežal. Ko sta prijatelja prispela do kraja žalostnega dogodka, je Jakob že hropel v smrtnem boju. Dejal je še: »Hanzek Štih imam!« nekaj minut nato pa je izdihnil. Divjaški ubijalec mu je na vratu prerezal žilo odvodnico in bi tudi takojšnja zdravniška pomoč bila brezuspešna. Klobuk ga Je Izdal Dogodek je bil takoj javljen orožnikom, ki so pričeli z zasledovanjem ubijalca. Važno za izsleditev je bilo, da so ljudje naši' na cesti blizu Mlakarjeve hiše klobuk, ki je izdal ubijatea. Mnogi sosedje so lahko z vso gotovstjo potrdili, da je klobuk last posestniškega si-deželi se nam obeta. Take in slične na Josipa Šmigovca. Orožniki so se podali na dom Šmigovčevjh in poiskali sina Ivan. Sprva se je delal neved.iegi in je tajil' vsako krivdo. Ko so mu pa pokazali klobuk, j e končno d-ia'i;-’ pri/na1 5 let robije Pred sodnika je Š mi go ve c strašno dejanje skesano priznal. Kot olajšilno okolnost pa je navedel, da ga je hotel z nože n prvi napasti pokojni Arnuš in da se je zbal lobeh Arnuševih znancev, ki sta mu hitela na pomoč. Moral se je braniti, ni pa nikoli mislil, da bodo posledice tako strašne. Josip šmigovec je bil nato obsojen na 5 let robite ter na izgubo častnih državljanskih pravic za tri leta. Z obsodbo se je zadovoljil. Prokletstvo šmarnice Mariborsko sodišče. je za Josipom šmigovcem sodilo še 23-let-nega posestniškega sina Jožefa Mlakarja iz Brezja pri Poljčanah, ki je imel na vesti uboj svojega dragega prijatelja, posestniškega sina Alojza Špeca. Ozadje strašnega dogodka, ki jih je v taki obliki bolj malo, je naslednje: Pri posestniku Francu Kodriču v Brezju pri Poljčanah so 10. no- vembra preteklega leta popivali obtoženi Jožef Mlakar, njegov brat Janez in še Franc Krajnc. Proti večeru je še prišel Mlakarjev dobri prijatelj, sedaj pokojni Alojz Spec. Družba je bila vesela in fantje vse bolj razposajeni. Usodno pa je bilo, da so pili zloglasno »šmarnico«, po kateri človek podivja in Izgubi vso razsodnost. Proti polnoči so se znanci razšli, Jožef Mlakar in Alojz Spec sta krenila skupaj proti do* mu v Hošnaco. Pridružil se jima ja še Kodrič, spotoma pa še neki Karel Berdnik iz Hošnice. Nihče pač ni takrat mislil, kaj se bo pripetilo trenutek nato. Sredi poti med Brezjem in Hošnico, je Jožef Mlakar, ki mu je očividno preobilno zavžata šmarnica zmešala pamet, nenadoma izvlekel izpod suknje dolg kuhinjski nož. Obrnil se te proti najbližjemu Špecu in zakričal nanj: Pr . .. tu imaš ! Še predno so se ostali spremljevalci prav zavedli, je nož že globoko tičal v vratu Alojzija Špeca. Mlakar pa je kmalu dohitel Kodriča in med njima se je razvila borba za življenje in smrt Šele ko sta prihitela na pomoč Berdnik in Mlakarjeva sestra Marija, ki je prav ta čas prišla bratu naproti, so Mlakarja ukrotili in mu iz rok iztrgali nož. Nesrečnega Alojza Špeca, ki je bil sicer Mlakarjev najboljši prijatelj, so mrtvega spravili domov. Mlakarja pa so odpeljali orožniki. Ko so mu povedali kaj je napravil, ni hotel verjeti. Saj mu je šmarnica tako zmešala pamet, da se ni mogel domisliti, kaj je počenjal. Tudi pri razpravi na sodišču je venomer zatrjeval, da se ničesar ne spominja. Povedal je tudi, da sta si bila s Špecom dobra prijatelja in med njima ni bilo nikakega spora. Sam ne ve, kaj mu je bilo, da se je odločil za tako strašno dejanje. Ob pripovedovanju pred sodniki se je Mlakar skesano razjokal. Jožefa Mlakarja je doletela izredno mila kazen. Upoštevali so navedena dejstva in druge okoliščine ter ga obsodili na eno leto robije in 7 dni zapora. Obsojenec je kazen sprejel. Mrtvo so našli Ptuj, 27. jan. Weisbacher Terezija, 564etnft poljska delavka iz Krčevine pr* Ptuju, je prebivala sama v svoji voči in sc preživljala z dnino. V torek 21. t. m. je luščila buč# ndce pri posestniku Kukovcu Francu v Orešju ter se mudite tam skoro do 23. ure in odšla na# to sama domov. Od tega časa pa jo ni bilo več na spregled. Ket stoji koča na samem in ni v bti1' žimi sosedov, je niso takoj pogrc# šali. Čudno se je to zdelo župa# nu občine Grajene g. Svenšku, cer mu je obljubila, da pride ^ sredo v dnino. Sumil je, da sti j* je moralo nekaj pripetiti. Zato S0 odšel v soboto dopoldne pogte' dat k njej. Našel je zaklenjeno hišo in tu# di okna zaprta. Ko je pogleda* skozi okno, jo je opazil, da le^j ženska v postelji in se ne znien* za njegove klice. Udre v hiš° in vidi, da je mrtva; po sobi «e je širil smrad po mrliču. Pri k°* misijskem ogledu niso našli nfl truplu nikaikih znakov nasilja, za' to tudi ni bilo sodne obdukcij0. Otroški kotiček 1 Draga teta Meto.! Zdavnaij sem se Ti že namenil Pisati, pa ne vem kako, da si kar naenkrait izginila iz kotička? Se-Veda sedaj praviš, da si bi’.a bol-nan, Bog Ti daj zdravja še mno-60 let. Ampak veš, moški bolj neradi verjamejo. Jaz pa le mis'im, d® so Te takrat, ko so se s ti-$kainno selili, gotovo nekje izgu-Pa dolgo niisi mogla najti po-v novo uredništvo, zdaj si se M- le vrnila. Dinaiga Metal Ne šitej mi tega v Te pa bomo od zdaj naprej fe bolj' radi imli in se Ti večkrat ini Verjemi mi, dia mi je bito ^dolgčas, ker ni bilo Tvojega a v nedeljskem »Glasu na-Sliši se, da si ze-o dobra da rada delilš papige. Prav ic-bi Te prosil, ako bi mogei še ve en° dobiti. Na uho Ti pa po-da za uganke nisem »kam-Lnm8’ -toč Pa najraje kaj »cimp-sum” ln bi kletko za papigo kar nareda, če bi bil res toliko ^-en, da bi jo doba. Pred Vam dvema mesecema sem dobil enega novega naroč- nika za »Glas naroda«, poskušal bom dobiti še katerega. Prisrčno Te pozdravih Ferdo Zupanc, uč. lil. raz. Hrani. Tule vidčite rešitev naloge iz zadnje nedeljske številke. Rešitev je sicer močno preprosta ampak pogodil je pa ni nobeden izmed vas. Zato vam za danes z nalogo prizanesem in vam rajši pokažem nekaj s'ik. V nadcijo zopet s kako nalogo. Pozdravlja vas teta Meta. Oborožena Nemčija v^.^.rovnimi pogodbami in pobili lnV „konvencijami >e nekate-državam omejena pravica de. Ivanja; med najbolj priza j>i( . sPada Nemčija. Najbolj, se mh^ Hauaša na izdelovanje Voj-th; b‘:i,ll°lv. Državniki so si že Nina-113 jasnem, da je bodoči Va?!,1 v°in' pripisovati nnjvečjo Vtoii;0n^! Zato govori več opra Vlb razlogov. . _ Pomen Kemične Industrije bavi z in-m, vprašanji kemije, tla ba vojne kenuje, »e jasno Je Posamezne panoge ke- JsSSšB? h* “ iitije 1 . - ■■ k HajtesnejSj zvezi, huluistri ^ kemv najtesnejši zvezi voj bkn]0 1Je, z't;asti vojnih plinov. brngek'y?e ^ os6ro točiti eno od Mor rabimo za razku-m “Je ter utia za barvilo, fosgen jo substanca za izdelova-ter za bombažne tkani- bt'a^rv fakini zt industrije, .posebno i'Vl"u -broii spalni bolezni, ?' de' ^1, 'nalariji. (iliavni sestav" i tn ,raš.nesa iperita je isto-t cbnm- Obodni produkt indi-* dfgiii J, se uPorabbajo v me-ap0r /"jtta in srebra, brom ^ Pa t.a3 v foto tehniki, napoje v . uporabljamo pline Hitije obliki za pokon- nto v<:,|jno in za-^Vcnstv,x .. .vs,(> vojno ohranila iv. % In t^fvita kemična Indu-M v tei h ^di njcna vztraj- "'Četrt Je 1>red vojno zalagn-izdefflriT6,1?! s svojimi kemično v ' Največljo združeno essen predstavljala Gemeinschaift tw »C^trt lm>o je znana 6 ka- pitalom deset milijard. Zaiposle-nih je bilo že tedaj nad 30.000 izvežbanih kemikov. Ko je iz-brunila vojna, je zmanjkalo vseh naojenostavnejših kemičnih fa-brikatov tako Franciji, Angliji, 1'tailiji ter tudi Ameriki! Do izbruha vojne je tja izvažala Nemčija. O silnem razvoju povojne 'Nemčije na kemičnem polju je skoraj odveč govoriti. Industrija te stroke se je razvila najmanj na trikratno višino! Nemci sedaj liahko pridelajo dušika enostavno iz zraka nad milijon ton. Kolike važnosti je baš dušik za vojne pline in ipa tudi za umetna gnojila je vsakomur jasno! Za svetovno oblast gre Iz vsega tega je razvidno le preveč jasno, kakšen nesmisel je bila razorožitev Nemčije- Prepovedati vso zdravstveno kemijo,, vso barvno industrijo, vso metalurgijo, vso fototehmiko, vso bombažno inuustrijo ter sploh uničiti vso mogočno industrijo IN emuji pač niso mogli! Dokler pa obstoja vse to, je Nemčija miajbolj oborožena država na svetu. V svojih silnih Kemičnih nov uivuan spiemein le lormuio kemične izdelave, pa se izipreme-mjo neuo'iziie tovarne a&Puirma v tovarne smrtnih plinovi V mirnem času nese vse to Nemčiji smile aooicKe, v vojnem pa je to najmodernejše orožje! Sicer pa Nemci tega prav nič ne skrivajo. V Knjigi: »Der ke-mische Krieg« piše tiansliun tole »To orožje oo zasiguralo inteligentnejši in kulturnejši rasi premoč nad manu kulturnimi rasami, a v danem slučaju tudi svetovno prevlast!« Imena nemških učenjakov: Haber, VVieLand, Murv, Laoneur, Magnus in dr. so znana vsakemu kemiku, ter so porok, da se sodobna Nemčija res bori tudi na kemičnem polju za to prevlast! I. T. Katastrofalna zima v Ameriki Strahotni val mraza, ki je zajel Zedinjene države Amerike m kakor ga ne pomnijo že 60 let, povzroča tudi vse polno nezgod; zlasti pa prometnih težav. Na tisoče avto mo bitov je obtičalo v zametih, železniiškipromet je mestoma popolnoma ustavljen, v Chicagu je večinoma šol zaprtih, vsak dan zmrzne več oseb, hudih ozeb pa je toliko, da imajo zdravniki dela čez glavo. Iz raznih krajev prihajajo vesti o silnih snežnih viharjih, temperatura pa-ad od 30 do 50 stopinj pod ničlo. V enem tedn je zmrznilo lad 200 ljudi. Pet tisoč Din za oko Sr. Mitroviča, 2jan. Brata Matija in Fran Kasaš iz Rakovic sta se 5. marca domov grede sprla in stepla. Fran je Ma* tiji izbil oko. Matija se je ma* ščeval. Napadel je brata v hiši in mu pretil z nožem ter kričal: Če si mu izbil oko, ubij mc do smr« til Sosedje so preprečili pokoj, toda nastala je pravda. Fran Je bil obsojen na 6 mesecev zapora, za oko mora pa bratu plačati 5000 Din. V vellkj bitki pri Dolu v Abcsiniji so igrala letala odločilno vlogo. Sli* ka kaže, kako pilota pritrjujeta le talsko bombo na letalo pred bitko. Velika zaključna žrebanja 31. kola drž. razredne loterije se vrše dnevno od 7. do 29. febr. t. 1. Izžrebali se bodo: 1 premija od 1 ,, ,, 1 tf » 6 dobitkov po 10 ,, ,, 10 10 15 15 15 20 200 250 „ 300 „ 400 500 1650 „ 33600 „ n » >, n n »t n n n n m >t r> n n n n n rt n Din 2,000.000 (dva milijona) „ 1,000.000 ( en milijon) „ 500.000 (pol milijona) „ 400.000 „ 300.000 „ 200.000 „ 100.000 „ 80.000 „ 60.000 „ 50.000 „ 40.000 „ 30.000 „ 20.000 „ 10.000 „ 8.000 „ 6.000 „ 5.000 „ 3.000 „ 2.000 „ 1.000 Skupno $6,000.000 Din (šestinpetdeset milijonov.) Cene srečk: 7i srečka V, srečke V. srečke D. 10041 D. 500 D. 850 Strogo solidna, prizna’ no točna ln diskretna postrežba! - Originalne srečke za to žrebanje se razpošiljajo samo proti plačilu v naprej. Največ je premije od 1,500.000 — 1,200.000 ln 1,000.000 dinarjev so bile Izžrebane v kratkem vrst nem redu DEVETKRAT na srečke, prodane pri nas. Glavna kolektura drž. razr. loterije A. REIN IN DRUG ZAGREB Gajeva 8 Hica 1$ MAŠČEVALEC Kriminalni roman. 26 Drugi del. V skrivnostni hiši dsiednjii dan zjutraj. Bessae je vstala kasneue kot običajno Prejšnji večer sta se dekleti dolgo razgovarjali im Bessie je svoji pri-^aitcljSci vse zaupala, kar ji je po-fvedial Diok iMollv ie občudovala nakit. »Ah, kako lepa boš, Bessie« je |vzdiihniila »Kako rada bi bila na (tvojem mestu!« V tem je potrkalo na vrata in v sobo je vstopili krmar Tom, ki je rivlekel za seboj ogromen kov- »Prinesel sem obleko za gospodično Bessie«, je dejal, pri tem pa Imel žalosten obraz. Dekleti sta Toma prav dobro poznali, saii je bvl on edini, katere-ca sta večkrat videli. Kadarkoli F je obiskal, vedno se je rad raz-eovarjal in šattl; zdaj pa je bil tako žalosten. »Kaj se vam je pa pripetilo, Tom?« ga je vprašala Bessie. »Tako ste se spremenili.« »Verjamem, gospodična,« je od-govoril. »Nekaj me je zadelo. — mo, pa to ni za vas, ker ...« Umolknil je in pogledal Molly. ki je sočutno zrla vanj. »Vedno je bolje, če človek pove, ka- mu teži srce, kot pa dia ho. dl sam, zaprt v svojo bolečino.« je pripomnila Bessie. »Mogoče se mi boste smejali« $e odgovori! Tom. »Na samega 6ebe sem jezen, da sem talk slabič - toda ta stvar me je tako zabolela, čeprav sicer nisem posebno Občutljive narave.« »No, kaj bi pa to moglo biti? Povejte vendar, Tom!« ga je Spodbujala Bessie. »No, vama bom pa prav nakratko povedal. Ko sem tu nastopil službo, sem pustil doma zaročenko. Res sem jo zelo ljubil in čez nekaj mesecev sem se misli z njo poročittL Varčeval sem kjerkoli sem le mogel. Včeraj pa sem rdoW! pismo, ki mi je uničilo vso erečo. Moija zaročenka se mi je izneverila in poročila nekega bogatega kapitana. In čeprav sl dopovedujem, da tako dekle ni biiO zame, me ie vseeno hudo potrlo. Vrag vedi, kaj je to z menoj!« »Oh, nikar se ne žalostite,« ga "je tolažila Bessie,« dekle, ki je bilo zmožno vam kaj takega stori-ifcl, to dekle vas sploh ni ljubilo. O, @aj je še dosti deklet, ki bodo srečne, če bodo dobile tako pošte* nega moža kot ste vi!« »Saj je res, gospodična. Hvala za vaše besede, ki so ml v moji nesreči v veliko tolažbo. Z božjo pomočjo bom že kako prebolel ''se to.« Tom je bil res zelo potrt. Soilz-piili oči je zrl v MoAly, potem se pa naglo poslovil in odšel. »On je torej krmar?« je rekla Bessie, ko sta dekleti ostali zopet sami. »On torej vodi tisto skrivnostno ladjo, o kateri mi je Ed-ivaird včeraj pripovedoval.« Da, da, zdaj se spominjam, da sem takrat morala biti na tej lad. ji, ker sem slišala šumenje valov.« »Ubogi Tom,« je sočutno rekla Bessie. «iNjegova odkritosrčna izpoved me je res ganSa.« MoMy je molčala, toda na njenem obrazu se je videlo, da veliko boU sočustvuje s Tomom, kot oa njena prijateljica. Bessie je med tem odprla kov-čegah kar zavriskala od veselja. Notri je bito nekaj dragocenih oblek, čevljev, plaščev, sploh vse, kar potrebuje odlična dama. Zdaj ni bilo pomerjenja in občudovanja ne konca ne kraja. »O, Bessie lepa boš kot kakšna kneginja!« je vzkliknila Molly in brez zavisti občudovala prijatelji co. »In Edvard Marsden bo v teh višjih krogih nastopal kot tvoj mož?« Bessie Je zardela. »Da«, je odgovorila, »toda to bo le nazunaj. Po vsakem takem obisku se povrnem k tebi, Molly. Sicer pa sem se prepričala, da je ta mladi mož zelo izobražen in olikan, Ce se ne bi bila na lastne oči prepričala, ne bi verjela, da tako pošteni ljudje služijo temu skrivnostnemu človeku«. »M,id’v e tih poznava samo nekaj,« pripomni Mo11y. »Sama si mi rekla, da posadka nikdar ne sme zapustiti ladje; toda na primer Eliza m. . . « »Oh. da, prav imaš. Bliza nama je sovražna, in treti surovi čtoTek, menda je njen ljubimec, nama je tudi vse prej ko prijatelj. Pa kaj bi se brigali za vse to. Midve sva pod zaščito tistega skrivnostnega človeka, ki ga ... ki ga občudujem.« je dejala Bessie in se zamislila. V isti čas sta se tam v Elizini sobici razgovarjale Eliza in Jim. Eliza, bi žv večkrat podpHiovala Jima proti Dicku, odkar je leta postali gospodarjev zaupnik, se ga je danes zopet lotila. Zdaj pa je šla v svoji jezi celo tako daleč, da je hujskal Jima proti samem" Jacku, gospodarju. »Če ne boš poslušal mojega nasveta, Jim«, ne boš boš več dolgo ostal Jackov zaupnik, mu je poše" peta vala. »Te dni sem opažala, kako Jack in tisti zelenec, Dick, ved-no tičita skupaj«. »Jaz vendtr ne morem predpi-sovatii svojemu gospodarju, kaj naj stori In kaj ne?« je odgovoril Jim. »Saj tega ti ni reba storiti, ampak stori tisto, kar ti jaz svetujem. Če se postaviš na čelo njegovih pomagačev, sl lahko prepričan, da te bo z naijvečjtm veseljem sprejel. Veruj mi, da so tudi pni že nejevoljni, ko TMijo, kako živi Jack v izobilju, oni pa se morajo moč in dan mučiti in izvrševati njegove neumne zapovedi. In pri tem vsak čas riskirati svojo kožo. . .« »Hm, to ni tako lahko, kot si tl vse to predstavljaš«. »Gotovo mnogo -lažje, kot pa tl misliš. Ali .ra nesramno, kaj Jack počenja?! Danes je tema opicama zopet poslal velik kovčeg; sem videla, ko ga je Tom nesel k njima. — No, saj se poznamo, oni bosta Jacka že primerno nagradili za njegovo kavalirstvo«, je posmehljivo pripomnila. »Neumnosti! Jack ima svojo zaročenko in ne misli na ti dve de- ■ kleti tukaj. Bolje ga poznam kot ti, da ima že kake drugačne namene z njima. Sicer pa sama vse prav dobro veš, saj si tudi ti lepa im vabljiva, in vendar se ti Jack ni nikdar preveč približal. Mar ne«? »Ker je vid-el, da sem tebi zvesta in da pri menti nič ne opravi. Ti dve frklji pa sta gotovo njegovi ljubici. O, bog ve kaj se je zadnje čase tu v hiši vse dogajalo. Ampak kaj mi navsezadnje to mar. Naj počne, ka-r hoče. Ampak ti. Jim, stori tako- kakor ti svetujem«. Iz domačih gajev MILAN PUGELJ: Vzdih O mladost, v naročju tvojem enkrat ie bi sanjal rad, rad bt sanjal sen o sreči, o ljubezni zadnjikrat! In potem bi gledal mirno, kak odhaja zadnji dan, kak prihaja noč poiastna sem čez pisano ravan ... In potem bi gledal mirno, kaj se skriva tam za njo —■ Pridi, pridi, zaželjena, z ostro bruieno koso /... Milan Pugelj iz Novega mesta, je bil rojen 1. 1883., umrl pa je kot tajnik Nar. gledališča v Ljubljani l. 1929. Splošno znam je kot pisatelj, manj pa kot pe» snik. Svoje pesmi je objavljal pod imenom Roman Romanov. Naš« je vzeta iz XXIV. letnika Ljubljanskega Zvona 1904. leta. Richard Tauber Znani tenor bi se rad poročil z angleško filmsko zvezdnico Diano Nevier, a m-u njegova prejšnja žena Cairlotta Tauber — Van-conti dela težave. Takrat sta se sporazumno ločila in se je om zavezal plačati njej odpravnino v zneske 150.000 mark. Zdaj pa ona noče pritoliti v to, da bi se on vdrugič poročil, in trdi, da sta se za ta primer pogodila, da ji bo on plačeval do 1. 1940 mesečne alimente po 1500 mark. Oba se loža rita pred dunajskim civilnim sodiščem, povrh pa je Tauber vložil proti svoji ločeni ženi na deželnem kazenskem sodišču obtožbo radi izsiljevanja. Osem Imen je primožila To )e kraljica lepote, Mdss Amerika 1927. Danes ji je 27 let, a v teh deveti! letih je bila že seidem_ krat omožema. Te dni je v osmič stopila pred altar na strani mkb-dega angleškega igralca Arturja Portena. Sele ipred letom dni se je ločila od svojega sedmega moža in se takrat zaiklela, da ne bo niikoti več stopita v zakon. Zdaj pa opravičuje svojo nedoslednost, češ, brez moškega ženska pač ne more živeti. Na poročnem uradu se jč Mlss Ame-riika 1927 vpisala z vsemi imeni svojih prejšnjih soprogov 3n dodala zdaj še osmega. Najdaljši njen zakon je trajal eno leto in 12 dnt, prvi ledem, najkrajši pa samo tii tedne. Kako dolgo bo trajal sedanji njen zakon, to se seveda ne da napovedali, a najbrže ne bo dolg in najbrže tudi ne zadnji. Mož, ki kupuje mesta Nekl^ škotski podjetnik, ki je kupil že celo mesto, namerava zdaj pokupiti kar 110 majhnih zapuščenih vasi In naselij v CE. To je Robert Bell, znan pod imenom »Bluff Bob«, ki je L 1933 zbudili senzacijo, ko je kupi! od prebivalce’' zapuščeno mesto in pristani Gal e te a Gotoso. Bell ni pustil takrat kamna na kamnu, annnak je vse, kar je količkaj imelo vrednosti, naložil na ladje in odpeljal. Cerkev, več hotelov, kolodvor z vsem železniškim inventarjem, pristanišče z vsemi napravami, skladišča, hiše itd, skratka vse mesto je podrl in od peliiai’ na ju!>,. kjer je bila potreba Po železu in gradbenem materijalu. Zdaj bo torej pokupil še toliko in toliko vasi, ki so vsled propasti solitnske industrije v Čili danes zapuščene. Vsaka teh vasi ima svojo cerkev, šolo, policijsko in gasilsko poistopje. Bell računa, da bo že samo te tisoče ton starega železa ne glede n* dlrugi malenljal lahko prodal «t pri tem dobro zaslužil. Granata v šali Čudna nezgoda se je pripetila v neki šoli v Rottenmiamnu (Štajerska). Med poukom v ročni spretnosti so učenci hneU nalogo iz papirja narediti granate. Za vzorec jim je služBa granata ii svetovne vojne. Po naključju j» granata padla na tla In vžigalnik je eksplodiral. Štirje učenci so bi* li težko ranjeni. Graiabo, o kateri so mislili da je slepa, so imeti * šoli že osem let. Astrološka napoved za 28. januar. Sonce In Luna se danes pri* jazmo gledata. To pomeni dobri} razpoloženje pri ljudeh, priznani" in uspeh v poklicnem življenj*! dobro zdravje. Čustveno žMie-nje pa nekoliko kali kvadratura Lune z Venero. Ljubavne zadeva stojiio danes slabo. V tem pogto' du bodo ta dan posebno ne pri' j etno občutile osebe, ki so roje*1* v oktobru ali maju. Domislice Kar je mnogim prav: prvi ** Teč najboljši, ampak k večjc^,,, — -prvi najboljši. - Spoznanje: samo neumni gov® nljo dandanes resnico. - Žalostno, resnično: Človeštvu koleba dandanes med nadčlov^ škim in nečloveškim. . Bridek dovtip o Abesiniji: d v črnih srajcah se vojskuje" proti črncem v belih srak3*1- ir Vzdih v mesecu januanut Dan K*4 gor, denar pa dol. »Kakšne na^g ore ste hrell cesarstvom?« »Oosiai sem!« »In med vojno?« »CtosM sem!« ^ »Kakšno je vaše razmerje nove republike?« »Se dalje bom godal 1« Dnevna kronika X Seja mestnega sveta Ijubljan-®«ega bo v četrtek 30. januarja ob 17 v veliki sejni dvorani. X Kruh in pecivo hočejo Podražiti Peki v Ptuju, in sicer ia pol dinarja V *8. Pravijo, da je moka dražja. AProvizaeijski odsek premišljuje ldaJ o tej nameri. ^ Umrl je preteklo soboto 25. t ■ Randl Franc, posestniški sin v et. Lovrencu. Pokojnik, ki je bil šele ,, et eler, je bil kakor mnogo dru-f kmetskih fantov nad 6 let v e K'jakih rudnikih, kjer si je nako-tudi bolezen, ki ga je zavratno >°rila ves čas, ko je bil zopet do-f14- Spoznal Je svet in lepljenje. Bil 1 ‘Mo*no priljubljen. N. v m. p.l p ^ ^ebk vlom je bil Izvršen v št V'U pri Preboldu v noči od 23. na • januarja v gostilno Žgan k »pri-DJ~* ladji« Vlomilci so po lestvi P »h In vlomili skozi okno na pod-rešje. Pokradli so razen drugih Predmetov več steklenic žganja, ob^° cigaret, okrog 20 rjuh, moško ^ eko, iz stranske sobe tudi moško nr a Skupna vrednost pokradenih P cdmetov se ceni nad 8.000 Din. ko V00 Prva opazila gospodinja, 6v ,1° zjutraj vstala, je opazila na tr° « veliko začudenje odPrta vežna . ta, po stanovanju pa vse ra zrn e-fl,ri°' Drzna tatvina je hudo razbu-a vso bljižnjo okolico. ^'PlclsUčua šola. V sredo bo dr vVa* v verandi hotela »Union« g. » " "°vak o »Alpinistih in higijeni«, ^cetek točno ob 20. “I Pravijo obrtniki? ^ X A^s oni svet se je v boLnišni* to v Ljubljani preselil cigan Ivan k* Ba je na Vrhniki pred ^ttni 10 dnevi brcnil konj v tre. -J*1" Poškodbam je podlegel v ^edeljek zjutraj ob 1 h. Pol' i^° h°če lep površnik? Na Vpi^i branijo lep sivo»rjav po* Prod ’ 8* je bosanski brat drugemu bosanskemu bra. 0^ , cr j® prvi kradel, je verjetno, prišli POvrSnik na fak način |e ° njegove roke. Če lastnik »ttl . ^Ltira na površnik, naj se "** na Policiji, pa ga bo dobil, bil udeležbe pri tatvini je Jfcr*r.etl®ran 20»letni hlapec O. Poj- Uročili so ga sodišču, na roj. 'f* Pa hranijo svet!o«zelen rieiL^ Prt* Li ga je O. baje sunil bC ITekarici 2 vozi6ka Prt la. Lkiriur lastnica na policiji. btiži ,Cn j« bil nekje na cesti v m nove cerkve v šiški. zi,^va Policije v Ljubljani po-Itito« j tjiike motomiJi vozil, ki Pišo J!? 'PredložiM prijave in hq. racali, banovinske troSariite sWe naj to nemudoma Da m^^dnoibna pojasnila dobite 6t. 2, v<’ Šubičeva uliioa 5, soba OsnuHc,La^nI osnutki. Komisija za «i bo L ^."antskega velesejma, ma^ do 9. junija, je Pogojni p Prvo nagrado 2000 Din LiuhljanPn>a^uel'u Valjavcu iz Pod značko »Modro— Ji. 0’™,?^ 500 Din b°d zuJV torbarju iz Zagreba '»niz«, a »jvioairo- ef..? Skrabar za »R!a« i V ^ za - »Merkur«, ob Kako so volili Grki? Atenev 27. jan. b. Po do sedaj znanih izidih včerajšnjih voliltev izgleda, da bodo o priliki prve delitve glasov dobili liberalci od 110 do 125 mandatov, prottvenizellstične stranke pa skupaj 150 do 155 mandatov (od skupnih 300 mandatov). Po odredbah volilnega zakona se bo izvedla še druga, pa tudi mogoče tretja delitev mandatov. Po številu glasov so na prvem mestu liberalci, na drugem mestu Tsalda-risov} populisti in na tretjem mestu blok, ki mu načeljuje Kondilis. Kondlllsova Izjava General Kondilis je sprejel do« pisnika agencije Avale in mu iz. javil, da je zadovoljen z doseda. njimi izidi, ker se mora vzeti po« sebno v obzir, da je njegova stranka Teotokisa dobila več gla* sov nego stranka Tsaldarisa. Kondilis je posebno podčrtal, da veruje, da bodo tudi tokrat pro* tivenizelistične stranke potolkle liberalno stranko, kakor so jo že pri zadnjih volitvah. O enih ponoči sc še ne vedo končni izidi volitev, niti za Ate« ne, niti za ostalo Grčijo. Vendar pa je znan izid volitev na 130 vo» liščih v Atenah, kjer so dobili H« beralcl 30.927 glasov, Kondilis in Teotokis 18.929 glasov In Tsalda* ris 13.426 glasov. Potemtakem bi imele stranke Kondi!isa, Teotoki* sa in Tsaldarisa relativno večinA proti venizelistom. Misli se, da izide z drugih volišč ne bodo spremnili položaja. Doznava pa, se, da so v Solunu zmagali veni. zelistični liberalci. Podrobni rezultati Atene, 27. januarja. Havas. Rezultati iz 107 voilLšč v Atenah, Beociji in dlrugih provincah so sledeči: liberalci 19.701, Kondilis in Teotokis 12.895, Tsaldarisovi populisti 11.980. V Janinfi so dobili TsaMarisovi -populisti večino. Oslabljenje venizefizma 1 Pooblaščena osebnost iz naj-btežje okodice Tsaldarisa je izjavila dopisniku Avale, da dosedaj znani uzčdi potrjujejo znatno oslabljenje venizellzma. Kar se tiče same populištičn stranke, se misli da bodo popali s ti dobila isto števk> mandatov kot stranke Kondflisa in Teotokisa. V dobro obveščanih krogih' se veruje, da bodo intwenizelisti verjetno dobili 160 do 165 mandatov. Vemzelisti bodo imeli 110 mandatov, ostali mandati pa bo- do razdelijeni na manjše stranke. V dobro obveščenih krogih se misli, da bo med strankami Kon-dilisa, Teotokisa in Tsaldarisa v nanjkrajšem času dosegel sporazum, in sicer takoj po objavi izidov volitev. Te stranke bi tako imele absolutno večino v parlamentu. Atene, 27. januarja, z. Demerd-zis je izjavil, da bo počakal konč nih rezultatov volitev, lakar bo tete takoj javil kralju, kateri naj ukrene potrebne korake. Vodji liberalne stranke Sofutls je izjavil, da ostane še .udale pristaš koncentracijski vlade, oeneral Kondilis je dejal: »Potrebno je, da naši politiki omogočijo ustvaritev vlade, sposobne za obstanek in delo. Bivši minister Tsa-l-daiis je ra vpr.V.«m u. k.i nts i o rezultatih, izjav !, da m n:ti v:a stranka odnesla absolutne večine, potrebno pa je, da vse stranke pripomorejo k ustvaritvi take vlade, ki bo koristna za narod in ki bo pomagala kralju, da nadaljuje započeto delo narodne pomiritve. Novi zapletlfaji na Vzhodu Peking, 27. jan. a. Kitajski politični krogi komentirajo odloči« tev vlade v Nankingu, da se osnuje aotonomistični svet v Mongaliji kot poskus, da sc pre* preči nekaterim princem Zapa. dne Mongolije, da bi se priklju. čili nezavisni vladi Notranje Mongolije, ki jo je nedavno osno val Čanr.Pci.Čang. V kitajskih političnih krogih se govori, da bo princ odgovoril na to odločitev vlade na ta način, da bo z okro* žnico v obliki note objavil, da je ustanovljena neodvisna mongolj. ska vlada. Po vesteh te Kalgana ni oddelki, skupno 30.000 mož, korakajo proti Kujangu, kjer je že proglašeno obsedno stanje. Prebivalstvo tega mesta že beži, po zadnjih vesteh pa so komuni, stične čete zavzele Cenam, ki je 21 milj severno od Kujanga. Tokio, 27. jan. z. Uradni kro« gi so glede zadnjih dogodkov na mongolskoanandžurski meji mne* nja, da mandžurska vlada najbr« že ne bo vložila proteste v Mos« k vi. Do protesta bi prišlo le, ako se nesporno dokaže, da so sovjet« ski organi izzvali obmejni inči* dent. Neredi na otokih Atene, 27. jan. AA. Po nepotr« jenih vesteh je prišlo na otoku Kiosu do neredov. Mnogo oseb je ranjenih. Maribor m— Narodno gledališče. Torek« 2. januarju ob 20. uri: »Bajadera« Red C. — Sreda, 29. januarja: Zaprto. — Četrtek, 30. januarja ob 20. uri: »Vest«. Gostovanje Cirila Debevca. Znižane cene. Zadnjič. m— Kino. Grajski: Naš" novi tikn je »Ti st moje sonce«. Poje Richard Tam b er. — Union: Največji in najboljši film sedanjosti »Nataša« (Moskovske noči) v nemškem jeziku. m—ŽPUeir skl jubilej Joža Poljanca. Te dni je slavil šestdeset-letnioo rojstva zaslužni strokovni učitelj na mariborski meščanski šoti g. Jože Poljanec. m—Smrt zaslužnega moža. V St. liju je v peteek zvečer umrl v starosti 71 let prvi šentiljski slovenski župan g. Franjo Thaler* Pokopati so ga istotam v nedeljo popoldne' ob veliki udeležbi ljudstva in mnogih odličnikov iz Maribora. Naj počiva v miru! rti— Življenju se Je naveličala vinjčarka Ana R. iz Cubra. V sa; momortlnem namenu je izpila več* 'o količino ocetne kisline. Pravočasno so jo našfi sosedje, ki so jo takoj spravili v mariborsko botni- 60 Japonci zahtevali, naj Kitaj« oi zapuste to mesto in ga predajo Mongolom. Komunisti na pohodu Kanton, 27. jan. a. Komunistič. špico, ker so ji izprali želodec ki jo ohranili pri življenju. Zakaij je Ana obupala, noče povedati m— Premalo bo denarja za do-kočno ureditev nove šole v Mag-dalenskem predmestju. Ubčina bo morala najeti k sedianjim 7 milijonom še posojalo v višini 1 milijona 600 tisoč dinarjev. Nova šolska zgradba bo torej vetja la kakih 9 milijonov. m— Cene plinu znižane. Na zadnji občinski sopi je mestni, svet sklenil znižati nabavne cene plimi. Po noTi tarifi je znižana ce’ na pkmu pri prvih 5 kub. m od 5 Dim na 3.50 v gospodinjstvu, za obrt m industrijo pa na 2.50 oziroma 2 Din. Občina inpa, da se bo konzum plina znatno dvignil m— Najemnine znižujejo. Mimo občine, ki bo znižala najemnine v svojih hišah, znižujejo najemnine tudii nekateri hišni posestniki. Zanimivo je, da so to večinoma taki, ki se ne morejo ponašati z bogastvom. m— Posnemanja vredna akcija Mariborski tovairnar Hutter se bo lahko ponašal, da je menda prvi v naši državi uvedel starostno zavarovanje svodega delavstva Isti tovarnar namerava za svoje delavstvo zgraditi tudi Teč stanovanjskih hiš. Novi prevozi Napoti, 27. jan. z. Danes je par« nik »Liana« odpeljal v Vzhodno Afriko mnogo avtomobilov in drugega materijala, ki je name« njen generalu Grazianiju na juž« nem bojišču. Starhemberg pri Otonu Dunaj, 27. jan. z. V zvezi s Starhembergovhn potovanjem na pogrebne svečanosti v London so se v tukajšnjih političnih krogih razširili glasovi, da namerava knez Starhemberg na svojem po* vratku obiskati nadvojvodo Oto« na v Steenockerzeelu. Svoj Ion« donski obisk pa bo istočasno uporabil za to, da se pri london* ski vladi informira glede stališča, ki bi ga Anglija zavzela nasproti morebitni restavraciji Habsbur* Žanov v Avstriji Italijanski kralj — zaščitnik Aksuma Aksum, 27. jan. (UP.) Tukajš. nja katedrala Enda.Mariam, ki je najstarejša koptska cerkev v Abesiniji. je proglasila Italijan« skega kralja za vrhovnega zaščit* nika in patrona Aksuma namesto abesinskega cesarja. Tu mislijo, da pomeni ta odločitev cerkvenih oblasti pravo ekskomunikaci io neguša Selassija. S smehom povej resnico! Ob 2000 letnici velikega pesnika Ljubljana, 27. jan. Ves svet se s spoštovanjem spominja 2000 letnice rojstva največjega latinskega pesnika, ki ga tudi pri nas pozna vsak izobraženec. To je 0. Horatlus Flaccus. Bil je sin oproščenega, torej človek iz rodu sužnjev. Njegov duh, njegova živa umetnost pa je preživela dvatisočletno dobo in živi še danes. Izginili so slavni in mogočni vladarji, izginili so celi na" podi, mogočne države so razpadle, Horatijeva umetnost pa je ostala — živa. Oče mu je oskrbel kar najboljšo vzgojo. Preden pa je dokončal nauke, se je mladenič pridružil zarotnikom proti Cezarju in je moral bežati iz Rima. Kasneje je bil z ostalimi zarotniki vred deležen amnestije. Seznanil se je in spoprijateljil z bogatim potomcem kraljevskega rodu Maecenatom. Ta se je za pesnika zavzel, mu vsestransko pomagal in mu končno omogočil celo dostop na dvor. Po tem Horatijevem podporniku še danes pravimo ljudem, ki gmotno podpirajo umetnike in umetnost, — meceni. Le škoda, da ta zaslužn1 rod izumira. Tudi cesar Augustus je pesnika vzljubil in mu je omogočil tako brezskrbno življenje, da se je pesnik lahko popolnoma posvetil samo umetnosti. Horatijeva moč obstoja v njegovih satirah. Sam je dejal, da je treba — s smehom povedati resnico. Kako je to znal, naj pokaže tale primer, vzet iz pesmi »Kaj jutri bo, ne povprašuj«; ’ Kaj jutri bo. ne povprašuj! Vsak dan, ki sreča ga podari, v dobiček piši; zdaj nikari ljubezni, fant, ne zaničuj, doklčr še daleč siva je čemernost: tih šepet zdaj išči zvečer na izprehajališči, kjer obljubilo je deklč! Zdaj smeh poredni mikaj te prav v kotu skritega dek'eta, zapestnica, v zastavo sneta, in prstan, ki rad s prsta gre. Prev. prof. Anton Sovrč.) Horatius je umrl 1. 8. pr. Kr. kot fant v — 57. letu svojega življenja, nekaj tednov za njim pa je odšel v večnost tudi njegov prijatelj Mae" oenas, Horatijeva umetnost pa je oba ohranila živa do danes in ju bo ohranila še v čas, ko marsikoga ne bo več na svetu — niitfi v spominu. Pariški knezoškof, kardinal Dubo-Is, je bil nekoč v neki družbi, kjer je bil navzoč tudi znan svobodomislec. Ko so tega predstavili kardinalu, je rekel: »Eminenca, nisem katoliški in tudi ne verjem v Boga«. Kardinal pa je odgovorih »Res, to mu bo pa zelo neprijetno. . .« Nedolžnost in morSij Kako drče na dno slovenske služkinje Zagreb, v januarju Pred sodnikom poedincem dr. Lučićem se je pred dnevi razprostrla pretresljiva slika, ki kaže del zagrebškega podzemlja in življenja na dnu. Pot na dno Tragedija nekdanje lepotice, potem pa propadle morfinistke Zoro Vučkovič je po čudnem naključju privedla pred sodnika tudi 48 let staro Marijo Dujmović. Kakor smo že poročali, se je Zora na letošnje Novo leto ustrelila v baraki na siamnjači med cunjami, ki ji jo je dala za tisto strašno noč v najem Marija Dujmović v Vrbovački ulici. Z Dujmovićevo so stopila pred sodnike tudi mlada dekleta, komaj dorasla, ki jih je usoda že položila na strmino, po kateri vede pot nujno v dno življenja. Marija Dujmović je preuredila svojo bedno barako v nekakšen penzion. Samo revna soba s štedilnikom je bil ta Penzion, kamor so se ponoči zatekle tajno prostitutke. Mlada dekleta so zahajala sem, pa tudi starejše že izkušene žene, ki jih je usoda privedla, morda ne po lastni krivdi, na to pot polno ponižanja in trpljenja. Usoda tisočev Sodnik je najprvo zaslišal malo Jožico, Slovenko, ki je povedala, kako je prišla v kremplje zvodnice Duj-movićeve. Njena usoda je na žalost usoda tisočev naših deklet, ki pridejo v Zagreb s trebuhom za kruhom. Jožica je Prišla v Zagreb ter je dobila službo, toda že po dveh mesecih so ji odpovedali. Ostala je sama brez denarja in dobrega človeka na cesti. Nekdo ji je pravil o penzionu v Verbovečkovi ulici, ki je poceni... Tako je Jožica prišla v Vrbovečko ulico. Plačala je 3 Din za vsako noč. Ležala je na siamnjači. Pa ne sama. Levo in desno so bile slamnjače, kjer so prespale noč s prijatelji in ljubčki s ceste njene tovarišice, same brezposelne služkinje in izgubljenko, ki so se morale preživljati s tajno prostitucijo. Glej čudo, zdravnik je ugotovil, da je 14 let stara Jožica nedolžna. . . Posebna sobica Podobna je bila izpoved služkinje Mirice. Bila je brez dela. Ker je lepa, ji ni bilo težko najti prijatelje in kavalirje za eno noč. Dujmovićcva jo je imela zaradi tega posebno rada. Dala ji je na razpolago posebno sobico, kadar je pripeljala kakega boljšega gospoda. Zato je pa morala plačati 10 Din. Tudi ostala dekleta so izpovedala slične zgodbe. Vse žrtve brezposelnosti. Poleti so so klatile z ljubčki po okolici in gozdovih ter pologale po senikih in kozolcih, čez zimo pa to ne gre, človek mora imeti streho nad seboj. . . Vse so pa trdile, da jih je Dujmo-vićeva silila, da so šle na cesto po kavalirje, ker bi ji sicer ne moglo plačati najemnine. Dujmovićeva se je zagovarjala, kakor se zagovarjajo vse zvodnice. Da ni vedela, kaj se godi v njenih sobah, da je mislila, da so zaročenci, zakonci itd. Sodnik jo je obsodil na 18 dni zapora. Majhna kazen, ali ne? Naposled Dujmovićeva res ni kriva, da so dekleta brezposelna. Kdo je kriv? Kdo bi moral pred sodnika? Kdo bi moral v zapor, morda tudi na vešala? Težka in zamotana vprašanja, vsako kakor tvor na telosu, ki se bo prej ali slej sam odprl. . . Mednarodna avtomobilska vožnja Ljubljana, 27. jan. Letošnja mednarodna avto vožnja Rallye-Monte Carlo je po svoji udeležbi izpadla znatno slabše kot lansko leto. Lansko leto se je udeležilo ite vožnje 29 vozačev, dočim jih je letos samo četvorica. Relaci- ja, ki je šla skoz našo državo, je I vodila iz Padove do državne meje v Planini pri Rakeku ter od tam v Ljubljano. Tu ie bila kontrolna postaja. Vozači so prispeli nekako ob devetih, razen zadnje vozačice Francozinje, ki je privozila nekoliko pozneje. Zato so se ji odbile nekatere točke. Ce bi prispela peti ur pozneje, hi morala opustiti to Italijanska radio postaja v abesinski vasi pri Asmarl. vožnjo ter s poiti izstopiti. Državno mejo so vozači zopet prestopili pni izhodu iz države nad Mariborom. Naslednja kontrolna po* staja je Dunaj. Vsega skupaj so se udeležili vožnje Francoz Cholrton-Th. Mcrcief na močnem vozu znamke Renault, Nemec M. Klinke na znamki B. M. W., Francoznja d. de Bourbon - P-Chaussoniere na malem Fiatu (995). Ta dama je zašla na progi ter tako prispela z zakasnitvijo. Zadnji četvorice je bil pa dr. B. Barifi na avtu Lancia. Na splošno so bili t® elegantni moderni vozovi z mnogi' me tehničnimi novostmi. Vozači so še kolikor toliko P®' hvalili naše ceste, le eden se i® zgražal, ampak ne nad našimi cestami, temveč nad —- italijanskimi! Vreme je bilo tako kot pri nas tudi v Italiji »dežek pa solnček vmes«' le za Avstrijo imajo napovedano poledico. Cas vožnje je slabši od lanskega, vzrok so nekoliko slabsi motorji! Majhna udeležba pa P°' sledica-sankcij, saj gre proga več!1 del po Italiji.______________________ ^ Profesor zgodovine: ». . .to se j6 zgodilo lota 64. če rečem, da se j0 zgodilo leta 64., mislim seveda l010, 1864. Toda rečem: zgodilo se je 64., namesto da bi rekel: zgodilo 00 je leta 1864., ker s tem nekoliko pri' hranim na času«. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanji! znesek 5 Din. Drž. in ban. davek S Din. Oglasniki, ki iščejo slažb«i Inčajo samo po 25 par za besed* 'a pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročila S LJUDSKIM ODROM! ČRNA ŽENA, ljudska igra s petjem v 3 dejanjih In drama v 4 dejanjih »ZA GRUNT« se naroča: Reden-šek Ivan, Domžale! Kupim ali zamenjam dobro ohranjeno kolo (moško). V zameno bi dal radio aparat ali novo moško obleko. Ponudbe: »Dobro kolo«. Izvežbana kuharica, vali išče službo, želim skromen ho-prldne roke in obsežno znanje. Po-»Glasa naroda« a dobrimi spriče-norar, nudim pa nudbe na upravo pod »Kuharica«. Inteligenten brezposelni sluga ki Vam je v stanu vse urediti, Vam je na razpolago, če ne za stalno kakršnekoli slu-čajnostne opravke proti malemu honorarju. Pozovite me pismeno ali te-lefonično na upravo lista pod »Brezposelni sluga«, j **SL Pisalni »Mignon« doti ohranjen za P1® 800.— proda: R0' denšek, Domžal01 Samostojna vdova« kot bivša dojilja _ otročji bolnici v Gradcu, bi prevzela dete v oskrti0' Ponudbe na upra' vo lista pod »Skrbna mati« xxxxx* 3S-55 je Številka, kflt6^ pokličite pri nar0* čevanju svoji!1 v „Slo** nared*** nun*** Izdajatelj: Josip Fr. Knaflič. -»* Urednik: Milan Zodnek, —« Ža Narodno tiskarno df. (f. Koti tfnk&rnarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.