02. Številka. Trst, v . 4 nvč. A .->1 in.»sli j«, mof ! Oglasi «e rnčtinajn p<> vrmalt v p«'ii(u. /a večkratno nnriN-ibt « primernim popunimii. 1'o-lana. «*t»inrniife in javne zahvale. domu«1! o^r|a«i i i * 1 računajo po |»«)godhi. V »i ilopini intj A«* pošiljajo tiivrinKi tu. NeiVniikovani dopisi *e ne "»prejemajo. Hokopioi m- vračajo. Naročnino. reklamacije in uplnse «pie jema npnmiist v«». Naročnino in otflnue je plačevali Iih'ii lr«t. lr<>«luM«o iti tiskarna »e nahajata v ulici Caiintin -Iv. I'?. I>rmnlAlt«. «>, \ p« nI rohni razpravi o deželnem šolskem nalogu v deželnem /.boru se jo' o <1 k I o n i l izdatek za italijansko Solo v Spi jotu in to z glasovi Hrvatov in Srhov. "v" t*- Praga lf». Državni vojni minister in general konj i št v a pl. Krieghammer je danes poljudno odpotoval na Dunaj. Na poHlovljenje je dosel na kolodvor namestnik grof Coudenhove. Urade« lo. (Deželni zbor). Ko ho se vršile volitve v odseke, je izjavil prelat Karlon v imenu nemških konservativcev, da se on in somišljeniki ne hodo udeleževali delovanja v odsekih, ker so ne členi v odseke i/ te stranke določili drugače, »ego jo podlagala stranka, . kar je nasprotno parlamentarnim običajem. Deželni glavar je opozoril na to, da so poslanoi obvezani udeleževati se na delu zbornice in odsekov ; ako hi izostajalo po več členov, moralo hi se postopati po poslovniku. lliiHg 15. Na konferenci za razoroženje, ki se sestanejtu, bodo zastopane nastopne izvonevrop-ske države: /jedinjene države amerikanske, Kitaj, •lapan, Perzija in Sijani. Ruska vlada je že izročila nizozemski vladi listo povabil, katera m/pošlje ta poslednja v najkrajšem času. lillNo, je-li napravil skušnjo?« »Toliko da je zlezel.« >Saj sem vedela, da jo napravi, ti si pa počenjal take komedije, da Bog nas varuj!« :>Xie ga ne opravičuj, prav nič, fant je že spriden skoraj popolnoma, in temu si kriva največ ti«. »Seveda, jaz sem kriva!« Ti in nihče drugi« je menil Podgoričan jezno, ter je pogledal ženo, da še nikoli tako. » Vse vem, vse«, je nadaljeval, »vem, kaj je fant počenjal o počitnicah, kadar me ni bilo doma. In če sem jaz malo zakričal nanj, ti ga hitro hožkaš in gladiš se svojimi sladkimi besedami. Vem tudi, da je fant imel polno denarja vse počitnice, kdo ni u ga je dajal? Le glej, tla ne pride dan, ko se hudeš kosala britko!« No kaj pa je to, če sem prav dala kak krajcar, saj nismo berači«, skušala se je opravičeno vati Podgoričanka. Berači ali ne berači, pravim ti le toliko, da «id danes naprej mu ne smeš dati ni krajcarja več brez mojega vedenja in če ne, - napne m n i stru za vnanje stvari. Canevaro je odgovoril, da vsprejemlje popolno odgovornost za svoje postupanje ter je rekel, da za sedanjo akcijo Italije ni nikako nevarnosti. Ako bi pa nastala nevarnost, ne zamudi prijaviti tega zbornici. Ifcrulill 15. V današnji seji državnega zbora je prijavil predsednik, da hode cesar Viljclm prisoten na polaganju v rakov knežje dvojice Bismarok. Slovenščina na sodiščih. (Zvršetek). Oddahnimo se malce; bedastoća, ki sta jo napisala tu nemški in za njim laški bebec, je pregorostasna, da bi jo človek mogel pogoltniti kar v hipu — — No, poskusimo govoriti dalje ! Ne glede na to, da je laž v tem stavku tako j velika, kakor je velika neumnost v njem, govori iz teh vrst tudi vsa onemogla srditost naših nasprotnikov. Revče, ki bi hotelo dokazati, da slovenski jezik ni sposoben za juridično rabo, navaja, da se ljudska narečja na raznih krajih slovenskih razlikujejo; gotovo je tako, kakor je tako v vseli narodih! In ravno v Nemcih in Italijanih je ta razlika veliko veča, nego v nas Slovencih. Le ignorant ali pa lažnik more trditi, da se slovenska kmeta, naj si bodeta od kjerkoli, sploh ne umeta in da se morata posluževati — nemščine! Naj prideta skupaj Saksonec in Svaba, ali koroški. Nemec in pruski, umeta se malo ali nič! Je-li pa kdo že sklepal iz tega, da nemški jezik ni sposoben za sodno prakso ? ! Naj se snideta pristni Lah s Toskanskega in lačni Furlan, ali Lah iz (tenove in oni iz Neapolja, trebajo istotako precej časa, predno se umejo! Je-li pa kdo sklepal kedaj iz tega o veljavnosti italijanskega jezika?! Narečja na raznih krajih se razlikujejo povsod in v vsakem jeziku že po druge strune«. Govoril jo ostro. To je bil prvi vihar v hiši Podgoričanovi med ženo in možem. Že devetnajsto leto sta bila skupaj Podgo-ričan in njegova žena, a tako se št; nista razšla kakor danes. Ta večer nista pregovorila niti besedico moj seboj in še lo drugi dan se jima je ohladila jeza. Podgoričauki je vest ros očitala, tla preveč hrani svojega sina in mu dovoljuje vsega, pa to je kmalu zginilo iz njene duše. Svojega sina je obiskovala pogostonm, da-si se je nje mož dosledno proti vil temu. Donašala mu je raznega peciva, slndčic, gaja ti in drugega, v zaboj pod sedežem na vozu pa je vsaki krat] utak-nilu nekaj steklenic »hrzamina«. Sinu je sicer polagala na srce, naj se pridno uči, pa vodno z opazko, »tla se ne bo oče hudoval«. O odhodu pa ni nikoli pozabila potisniti mu v pest kaj okroglega. Gospodinje navadno uiti ni vpraševala, kakov je fant, se-li uči, ostaja-li domu itd.? Marveč ji je rekala vedno: Ce fant potrebuje česa, pu dajte mu, vam že vrnem«. Prvi tečaj j«' zdelal Janko še za silo, a ob sklepu leta je pa prinesel domov samo nicht in »ungeniigende« tako, da ni bil pripuščen niti k dodatni preskušnji. Moral bi pač ponavljati v drugo, če Iti hotel študirati dalje. naglasu, izgovarjanju, morda tudi po končnicah, a korenika, bistvo, ostaja isto in to je temelj vsakemu pismenemu jeziku, ki je v rabi za slovstveni in uradni jezik. Radi tega je le brc/sramno obrekovanje v nadaljevanju onega članka, kateremu pač ne veruje niti pisec sam. Piše namreč: »dočim je še mogoče, posluživši se raznih dijalektov, zmagati ustno sodno proceduro, postaja pa od druge strani nemogoče dajati določen pomen, katerega naj bi ga umcl in dobro razlagal vsakdo, besedam, uvedenim na novo v rabo slovenskega jezika iu katerega bi se lahko uvaževalo za vsako pismeno proceduro. In ista netočnost, ki dela potežkoče v sestavljanju zapisnika o slovenski izpovedbi v slovstvenem jeziku pod nevarnostjo, da se zgubi točnost, vstvarja veliko oviro dopisovanju med raznimi oblastmi, in to tim več, ker je slovensko jezikovno ozemlje prepreženo po zadnjih vejah italljanstva in nemštva, ki strnu urivajo«. Obžalujemo pisca omenjenega članka, da se je toliko trudil v jedini ta namen, da je dokazal prav nasprotno od tega,kar jehotel dokazati. Ako slovenski jezik ni sposoben za stidno rabo, zakaj se mu pa tako protivijo, zakaj se ga tako boje, saj se mora — ako ni za življenje razveljaviti sam po sebi, kakor se pogublja vse na svetu, kar ni za življenje?! Ako ni sposoben, akt> ne odgovarja namenu, mora propasti. Toda ne glede na to, da je za navadnega človeka povsod in v vsakem jeziku težko, umeti tehnične stidne izraze, kar nahajamo istotako tudi v italijanščini in nemščini, vedo sovražniki slovenskega jezika prav dobro, da se že dolgo razpravlja v slovenskem jeziku, da se je uložilo že neštevilno slovenskih ulog, da se je v slovenskem jeziku napisalo že neštevilo zapisnikov, da se je tudi že rešilo v slovenščini neštevilo pravd in drugih sodnih poslov — da-si žalibog vse to »Sedaj pa ostaneš doma, vreče boš prenašal , je bila kratka sodba očetova. Mati je pa pritavila takoj: »Saj ga potrebujemo, in za naš« potrebe ve že zadosti«. »Kolikor ve, ve, potem pa, tla od danes naprej bodem jaz njegov profesor, jaz mu bodem zapisoval rede!« »Ne hode hudega ne«, je dostavila Podgoričanka tiho in malomarno, da je ni slišal soprog. 111. Potlgoričan je imel vodno posla v mestu, moral je na davčni urad, na stališče, in kupovati blago, tu pa tam so ga silili opravki, daje večkrat moral v (Jorieo in v Ljubljano, najmanj p<> tri dni v tet I n u je bil včasih z doma. Takih dni, ko ni bilo očeta doma, sc jo Janko posebno veselil, /. materjo je opravil kakor je sam hotel, ker mu je vse dovolila, drugih pa se ni bal. Ko ni bilo očeta doma, je stalo solnce že visoko, a on je bil še v postelji. Popohidnc pa jo navadno vprezal in hajdi se sivkasto L i/.o v mesto ali kamor se mu je poljubilo. Ce ga jo slučajno oče v je I, tla je namreč prišel pred njim domov, se je že znal /govoriti in mati mu je tudi pomagala. (Pride še.> ne v tolikem številu, kakor bi se bilo moralo! Nasprotniki vedo tudi, da se vsled tega niso zakrivile nikake netočnosti za razumljenje in interpretacijo! Nadalje vedo, da se uprav radi tega stvar dobro razvija in širi čedalje bolj! Pa kaj govorimo, Saj ravno to je, kar jim ne daje miru, ker vidijo, dasi naš jezik počasi pridobiva tal, čemur ji' posledica ta, da v isti meri zgubljajo oni tla in da j«' z vsako novo razpravo v slovenskem jeziku zbežal in se zmanjšal zaslužek laškemu in nemškemu branitelju! I >a, zaslužek, ljubi kruhek, klijentela, to je glavni vzrok, da hočejo laški in nemški juristi na vse mogoče načine izpodrivati slovenščino na uradih! A od druge strani, ko vidijo, da to ne gre, pa vladajo isti laški odvetniki slovenske uloge in spise na sodišča. ker vendar ne marajo zgubiti slovensko stranko in ). njo zaslužka. Britka je to za gospodo okoli Indipen-denta« in »Tagesposte« , da so se italijanski in nemški odvetniki, notarji in uradniki v naših pokrajinah jeli učiti slovenskega jezika, ker vidijo, da so brez znanja tega jezika prikrajšani v zaslužku, oziroma v karijeri. Prazno početje je torej, ako zahtevajo nasprotniki, naj se omejuje slovenščina v sodni praksi naših pokrajin, češ, da slovenski jezik ne m d g o v a r j a potreb a m ; kajti dejanske skušnje vsakdanjosti uče baš nasprotno. Po naših pokrajinah je slovenščina po zakonu zajamčena za rabo na uradih, po razmerah opravičena, dejanski potr e b n a! In nikdo naj si ne domišlja, da bi se ista odpravila le pro bono paeis, da bi se tem ustreglo italijansk im in nemškim odvetnikom, ampak ti poslednji si bodo morali priučiti naš jezik, ako bodo hoteli biti v dotiki z našimi ljudmi in dobivati od njih zaslužka. Politični pregled. TRST. 1<>. inarca 1899. Dopolnilna deželnozborska volitev za mestno skupino Pazin-Labinj-Plomin. Pozivajući nafti volilee v tej skupini, naj so udeleže te volitve in naj kakor jeden mož glasujejo za našega kandidata, vrlega župana pazinskega dra, Kureliea, hiiio pripomnili, da hode za nas neprecenljive vrednosti, velika moralna zmaga, ako pokažemo, da naša stvar napreduje, da se krepimo. In čast in slava našim volilcem: kar smo želeli, smo dosegli v polni meri. Propadli smo sicer, ali le za h"> glasov. Nas kandidat je dobil 140, nasprotni pa 1.).» glasov. Da umemo to razmerje glasov, oziroma, dn moremo prav ceniti napredek naše stvari, treba pomisliti, da l>i se pred desetimi leti, ako hi bili nastopili z svojim lastnim kandidatom, ne bili dobili ni glasov !! Te številke govore torej lapidaren jezik. Ali kako govore še le številke o razmerju glasov, oddanih na posamičnih volilnih mestih! Od (»K vpisanih volilcev jih je došlo v Labi nju 56 na volišče in VSi so glasovali za italijanskega kandidata. V P lo minu jih je došlo od f>0 4i», i stota k o vsi za ('ostmi t i nija. (Pripomniti pa treba, da bode imel v tem mestu |>osla - gosp. državni pravdnik, kajti glasovali so tudi mrtvi). Po takem je naš kandidat vseli 140 glasov dobil v Pazinu, dooirn jih je nasprotni dobil tu le T)i»!!! To treba konstatovati še posebno, ker je aktuvelno z ozimni na ljuto borbo, ki jo vodijo Italijani proti hrvatskemu gimnaziju v Pazinu v imenu italijanstva mesta Pazili!!! Temeljiteje ni bilo možno dovesti ad absurdom vso to laško borbo! Toda povdariti treba še, da je v Pazinu 8 uradnikov glasovalo za laškega, a 1 sam za našega!! Vspeli t«' volitve sinemo torej beležiti s ponosno zavestjo, da Pazin je in ostane hrvatski in da je bila to zadnja zmaga, ki jo je priborila italijanska stranka uporahivSi vsa nemoralna sredstva in s pri pomočjo u r a <1 n i š k i h glas o v v tej mestni skupini. Sin Costantini hode torej le malo časa užival ono »politiško dedščino«, ki jo je prevzel po očetu Costantiniju in o kateri je čenčal »Pieeolo« ! Se jedna taka »zmaga«, in italijanska objestnost v okraju pazinskeni je bila! Na svidenje torej čez dve leti! One odločilne kroge, katerim je odločiti o prašnnju hrvatskega gimnazija v Pazinu, bi pa prosil najnu jnejc, naj dobru si ogledajo statistiko te volitve, da budo mogli prav ee-niti oni glavni argument, ki ga navajajo Italijani proti rečenemu gimnaziju italijanstvo pazinsko!! Zadnja beseda veljaj zopet našim volilcem! Z čutom prisrčni' hvaležnosti jim izrekamo zahvalo in hvalo v imenu vsega naroda slovenskodirvatskega na prelepi disciplini in na rodoljubni požrtvovalnosti, s katero so nam priborili sijajno moralno zmago nad lažjo in falzitikacijo dejstev! Živeli! Živeli! K položaju. Danes nič novega. Nemški listi se sicer prav pridno bavijo s tem, kar je prišlo v javnost bodisi, da odgovarja resnici, ali ne o načrtih grota Tinina, ali kaj novega, določnejega, ne pove nikdo. Nekaj znamenitega in ukiipncga i najo vendar na sebi ta nemška razmotri vanj a : nijedno teli glasil ne ve prav za prav nič stvarnega oporekali načrtu grofa Tinina, da, nekateri listi so celo tako iskreni, da priznavajo, da bi bilo s tem načrtom ustreženo marsikaki želji nemški, a 1 i od« ! klanjajo ga vendar vsi, unisono. To bi bil tuko-le jeden izgled, v katerem se odsvita vsa | neodkritosrčnost sedanje politike nemške. Drugi izgled. Nemci odklanjajo kar kratke roke vsako posredovanje od strani vlade, a ni še j 14 dni od tega, ko jo slavni vitez od noža iz slav-; nili obstrukeijskili časov, znani profesor Pfersche, i na nekem shodu na Dunaju, torej javno, izjavil ; kategorično: O kaki spravi od naroda do naroda ne mor«! biti niti govora. M i nimamo ničesar opraviti z Cehi, mi imamo zahtevati le od vlade!« V tem tednu torej zahtevajo vse od vlade, v drugem pa odklanjajo vsako akcijo vlade. Tretji izgled. Nemški poslanci v deželnem zboru češkem so sklenili, da ne vstopijo v deželni zbor, dokler je na krmilu sedanja sovražna jim vlada, a hkratu so se radi pogajali z isto vlado v ta namen, da so se zagotovili, da ne zguhe mandatov, ako ne pridejo v deželni zbor. — — Četrti izgled. Pred nekaj dnevi so imeli nemški krščanski socijalisti na Češkem shod, na katerem so soglasno obsodili obstrukeijo in politiko abstinence, a sedaj sta nemško-krščanska poslanca pomagala kovati sklep — za abstinenco. Dovolj bodi izgledov te nemško-obstrukeijske možati isti. Kombinacija Nemei-Poljaki, ki je par dni plašila po listih, se že umika zopet. »Neue Kreie | Presne« ve celo, da se bodo ravno Poljaki upirali j spravni akciji, ker se boje, da bi sedanja ve-j čina razpadla; Poljaki da zahtevajo torej, naj ! si grof Thun poprej poskrbi pritrditev veČine! Pa tudi moravske »Lidove Novinv« zatrjajo, da se napad na ministerstvo Thunovo ne posreči. Xa najvišem mestu da imajo trden namen, ako ne • bode moči izvesti sedanjih predlogov Thunovih radi 1 nepremagljivih težav, sklicati državni zbor le za volitev delegacij in ga potem zopet nemudoma odložiti. To bi bilo vse, kar smo mogli izbrati danes j ugibanj. Proč od Rima!« O tem gibanju, ki sta je uprizorila Sehonerer in VVolf v politiške namene svoje, pišejo v »Information« od konservativne strani, da je tu sicer navadna sleparija, ki ne bode trajala dolgo, vendar pa da je ni smeti podenjati. Sohonerer poživlja s posebno okrožnico vse one, ki mislijo prestopiti k protestantizmu, naj se mu obvežejo z častno besedo. Dan prestopa določi seveda sedanji generalissimus Nemcev »in der Ostmarek«, isti Schimeror. Ta srečen dan nemškega odrešenja bode baje 1. april, ker je to Bismarekov dan. Tega dne zapustita tudi Wolf in Sohonerer »nehvaležno« cerkev katoliško. To se tresejo v Rimu ! V mestnem svetu dunajskem je pričela včeraj razprava o spremembi volilnega reda občinskega. Zupan dr. Lueger je priporočal predlogo; proti pa je govoril dr. Vogler v imenu liberalne opozicije, češ, čim bi bila sprejeta ta predloga, ne bi bil izvoljen več nijeden liberalec in nijeden na-eijonalec. Tudi socijalisti bi bili na škodi. Takov zakon da ne potrdi cesar nikdar, (tovornik bi želel, da se za delavec zasnuje poseben volilni razred. Domače vesti. Odbor pol. društva »Kdlnost« bode ime jutri, v petek, zvečer ob uri svojo sejo. Na dnevnem redu je važnih stvari. V »(»omili. Pišejo nam: Mož, čegar sinrt ste objavili v današnjem zjulranjem izdanju, je bil sicer reven sluga, ali z svojim delovanjem na narodnem in pevskem polju je zaslužil, da se ga spominjamo na tem mestil. Pokojni .losip Caliarijn je bil naroden značaj, da-si v e. kr. službi. Itil je rojen pevec. Narodno petje mu je bilo to, kar ribi voda. On je bil, lahko rečemo, povsod, kjer je trebalo narodnih delavcev, bil je pa tudi povsod, kjer je bilo narodnega petja. Pevsko društvo »Kolo« je zgubilo tiajmarlji-vejšega tenorja svojega, sotovariši nui pa najboljšega sobojevalea na narodno-pevskem polju in najzvestej&cga prijatelja. Ko smo bili pred dobrimi par dnevi pri njem, nam je rekel: Veste, mene ne pokopljejo tu, mej te zagrizene Lalione; oče mi je že obljubil, da me, ako umrem, da prevesti v Nabrežiuo, mej Slovence ! Dragi Josip! Rešen si trpljenja. Preselil si se tja, kjer ni krivice! Sodeči po zmernem in poštenem življenju tvojem, se nadejamo, da si prejel pred Očetom nebeškim zasluženo plačilo. Mi ne hodemo jokali za Teboj, ampak nadaljevali bodcino delo, katerega so si udeleževal tudi Ti s toliko vnemo. Ti pa nam izprosi pred Vsevečniin, naj se vsmili nas in našega naroda, mučenika. Tvoji tovariši. Ltiaki lilicrall/eni se Je - /sruhll! Kje je, Ifam se je zgubil? V slepi strasti, v divjem lovu po argumentih za razvelja v ljenje so ga izgubili gospoda! Lepa stvar je bila to, blesteča stvar, ponos italijanski stranki ! Kako so se vedno ponašali ž njo ! V rance za parado jim je bil, katerega so jahali pred svetom z grandeeo kakega spanj -skega viteza! In sedaj jim je zbežal, ni ga več, zgubljen je. Kdo je to, kaj je to? 1 no — laški 1 i b e r a 1 i z e m ! Oni, ki so v imenu liberalizma uprizarjali svoje gonje proti vsaki avtoriteti, proti najvišim uradnikom, proti naredbam niiiiisterstvu, proti odločbam najviših sodišč, oni so se skrili sedaj za hrbet navadnega orožnika! Sedaj jim je navaden orožnik avtoriteta za razveljavljanje mandatov !! Sedaj jim kar hkratu velja načelo, da mož, ki zavzemljc odlično mesto v javnem življenju, zakoniti zastopnik naroda, ne bi sincl kritikovati uiti funkcionarja, stoječega nizko doli na lestvici oblastvene hierarhije! Laški liberalizem, laška samozavest, kje sta ? ! Kam sta se zgubila?! Denimo tudi, da je bila ona kritika Nabergojeva neopravičena, denimo celo, da bi bil Nabergoj tudi obsojen radi mzžaljenja kakega straž mojstra: more-li biti to veljaven razlog za razvoljavljenje mandata?! In celo laški stranki, ki ne obsoja kakega — Martiiiollicha !! Liberalizem, kam si se zgubil?! Ali ni da mora slehernemu Italijanu, ako ima le še iskrico samozavesti v sebi, siliti rudečioa srama v obraz, koje preči ta l « vzroke-, na katere se opira «utemeljenje« predloga za razveljavi jeiije mandata Nabergojevega ?! Res niže in niže, neizprosno doslednostjo lezejo ta laška gospoda ! A ko smo že pri tem, omenimo naj še jeden »vzrok*, ki ga navajajo. Pravijo, da orož-n'ško poveljništvo ni našlo povoda za postopanje proti stražmojstru Zanmarchiju, marveč je naprosilo, naj se postopa sodno proti Nabergoj u in Košuti! Lep argument to! To je vendar jasno, zakaj je orožniško poveljništvo postopalo tako; hotelo je j namreč, da pride stvar na jasno. In tu imamo kričeči fakt, da je takoj po razpravi v I. instanci in ne da bi čakalo besede II. instance, poslalo re-čenega moža v — zasluženi pokoj, ali pa je morda sam hitel v varno zavetje penzije, ker so mu tla gorela pod nogami!! Označen je torej menda dovolj ta ogclui steber predloga slavnega verifikacijskcga odseka za razveljavljen je mandata Nabergojevega. Liberalizem in laško dostojanstvo - kje sta?! Kdor ju najde kje, dobi primerno nagrado. Lasku zuiaua v Pa/dnu. Ne morejo je biti prav veseli! Verujemo. Saj jim številke preglasno govore svoje momentu mori. Vsi kriki < Viva 1* Istria* in »Viva Pisino italiana» in vsa glasba, ki so jo poslali po ulicah pazinskih, ne morejo udušiti glasu, ki jim pravi, da grejo likraju. Sp«laj so poklicali še l;iž na pomoč, l.ažejo, da so Hrvatje slepnrili, lažejo, da je »slavo* okrajni glavar Sorli pomagal hrvatskemu kandidatu in lažejo, da je hil naš kandidat tudi vladni kandidati. Kako je okrajno glavarstvo postopalo v prilog naši stranki, govori dejstvo, da je politiško društvo Kdinost dvakrat interveniralo na nnmestnistvu radi postopanja rečen, okraj. glavarstva ; kako in kdo je sleparil, ali naša, ali laška stranka, o tem hode g o v o r i 1 drž a v n i p ra v ti n i k v K o v i n j u : a steni, da-li je l>il naš kandidat tudi vladni kandidat, kriči sirom v svet to-le dejstvo, da je v I'azili u osem državnih uradnikov glasovalo za ('o-stantinija in le jeden /a Kureliea. Zastonj jim ves trud, vsa zavijanja 111 vse laži: naravni razvoj stvari gre svojo pot dalje in se ustavi še lo na oni točki, ko poreČemo : umetno laško gospodstvo v okraju pazinskem je hil o! Razpis častnih nagrad. V edno glasneje se v novejšem času po javnih glasilih in v literarnih krogih izraža želja, naj hi Matica močneje gojila v svojih društvenih knjigah leposlovje. Da tej želji ustreže ter pospeši razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje odhor Slovenske Matice« iznova po določilih ».Iiirčič-Tomšičevc ustanove« 200 goldinarjev častne nagrade izvirni povesti slovenski, obseznjoČi najmanj 11» tiskovnih pol. Ko hi pa ne došla nohena takšna povest, se razpisujeta tudi dve častni nagradi po 100 goldinarjev dvema izvirnima povestiina, ohsozajo-eimn najmanj po 5 tiskovnih pol, oziroma dvema daljšima epičnima pesmima, ali pa eni povesti in eni daljši epični pesmi, Spisi, ki se poganjajo za častno nagrado, morajo hiti takšni, da po ohliki in vsebini vstrezajo umetniškim zakonom pripovedne književnosti v oboe, poleg tega pa še književnim namenom »Slovenske Matice« posebej. Pisatelji, katerim se prisodijo častna nagrade, p rej m d vrhu tega za svoja dela še navadno pisateljsko nagrado, katero plačuje »Slovenska Matica« vsled S 12. svojega opravilnega reda po 25—40 gld. za tiskovno polo. Rokopise je pošiljati odboru »Slovensko Matice« do 1. prosinca 1900. Ker hoče odbor s tem razpisom ustreči veliki večini Matičinih udov ter jim v roke podati lepo zabavno knjigo, pričakuje, da se slovenski pisatelji — zlasti priznani slovenski pripovedniki — primerno odzovejo njegovemu pozivu. V Ljubljani dne 15. sušca lHiM.l. Fr. Leveč, E. Lah, predsednik. tajnik. Dve sličici. P i šoj o nam : Te dni sem hil na velikem trgu. Tam mimo je šel neki gospod, katerega so trije izvoščoki vabili, naj so posluži njih vozov. Gospod — ki jo hil nekoliko vinjen je rekel. »Che nova muli?« Menite, da so bili užaljeni? Kaj še! Menili so namreč: »Dobro, samo da govorite laški, pa vam dovolimo, da nam rečete — kar hočete!« Po mojem menenju mora biti lahoustvo v hudih stiskah, ako se tako veseli celo tedaj, ko mora v il dolce del si poslušati psovke! Oh enem pa nam dokazuje ta sličica, kako daleč smo žo prišli z lahonskim izzivanjem ! Druzega dne sem šel po »rudečem trgu«. Burja je odnesla kmetici svi tek v morje. Kovica je vsa žalostna gledala za svojim svitkom. Na nasprotnem bregu je bilo več onih ljudij, katerim pravijo tu ta črni«! Dva teb sta vzela drog in šla >renit« potapljajoči se svitek. /ena jima je bila tako hvaležna, da jima je ponujala vse svoje premoženje v novcih, ki je sestalo iz celili dveh novcev! »Orni« pa so bili možje: odklonili so »dar«, zadovoljivi se z zahvalo. Tako je prav ! Mesto poštarja na c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Solkanu je razpisano proti pogodbi in kavciji 400 gld., letna plača 400 gld., letna plača /a oskrbovanj« brzojavne službe 120 gld., uradni pavšal 100 gld. in manipulacijska do-klada 210 gld. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Kroz konca ili kraja! Samomori in poskusi samomorov so kar na dnevnem redu v našem Trstu. Sosebno se je jela ta kuga širiti med ljudmi, ki žive v «div jem zakonu» in uživajo sladkosti «svo-hodne ljubezni . Takov samomor se je dogodil vče- i raj v ulici Santa Tecla, kjer s« je zastrupila neka Ana Kozin, doma iz Ljubljane, ki je živela* z nekim Andrejem Peterlinom. 20-letna Virginia M., kuharica, jo sinoči, ob 7. uri, neposredno po sestanku z svojim ljubimcem v veži hiše njegovega stanovanja zavžila strupa. Ko sta so razšla, je šel on po stopnicah gori, ona pa je hitela na dvorišče. Neka slutnja je gnala njega nazaj na dvorišče, a bilo je že prepozno, kajti Virginia je že povžila strupa in so jo že lomili krči. Nesreenieo so preveli v bolnico, kjer so jej izpridi želodec. Sinoči je hotela skočiti v morje -- na pomolu del Salo neka elegantno oblečena ženska, toda slučajno navzoči so postali pozorni nanjo in so jo zgrabili za roko prav v zadnji hip. Dotičniea je 1 H-letna M. K. iz Postojne. Žalostna kronika iz žalostnih socijalnih od-noši\jev. Različne vesti. Iz sodnih dvoran. Dne (.l. t. m. je stala Koza K uličic pred sodnim dvorom v Zagrebu radi umora. Obtoženka je bila obdolžona, daje svojo 0-letno pastorko Katico vrgla v potok (rradno, hoteča jo utopiti, a ker so ljudje rešili deklico gotovo smrti, da jo je potem brezčutna mačeha zadavila. Koza se je omožilu z udovcem Markom Kuhčidem, ki je imel z svojo prvo ženo dvoje otrok, deklici Katico in Milko. Njegova prva žena mu jo bila zapustila svojo premoženje s pogojem, da izplača deklicama 4000 gld., ko bodeti polnoletni. Milka je uinrla in Marko so je zavezal, da vzgoji Katico in ji izplača 600 gld. Za malo časa potom se je oženil z drugo ženo, ki jo silno črtila Katioo in sicer radi dedščino, ki jo bila odločena deklici, j Da se je znebi, jo je vrgla najprvo v rečeni potok, a ko jej jo izpodletelo tu, jo je zadavila. Sodišče jo spoznalo brezvestno mačeho krivo in jo obsodilo na v i s 1 i e e. Obtoženka, oziroma nje branitelj sta uložila pritožbo ničnosti. Šopki o. Stanislava Škrabca. (Daljo.) V »izpovedne} molitvi« čitamo: »Bogu vsemogočemu i z po vode vse moje mojo grehe«. Potem se grobi zopet naštevajo, in »naštevši« grehe, izpovedujoči govori: To go vsogo izpoveden bodo Bogu i svetoj Mariji itd. Čas glagola torej celo ni odvisen od tega, ali se grehi naštevajo ali lio. Ako je »izpoveden bodo« — hodočnik, je torej tudi »izpovede« hodočnik, kajti jeden izraz zamenjava drugi: »izpovede«, »hodu hiti izpoveden« in »izpoveden hode«. V »očitnej izpovedi« čitamo: »I da h i m uslišal na sodni deu tvo milost veliju s temi, ježe vzoveš tvojim usti: Pridete itd.« Mislim, tla v tem-le »vzoveš« so »naši stari« odlično »čutili« hodočnik, ka-li ? in v besedah: .»tije že možem i niv esto bvti, oče ta že dela načne m delati«. Po Kopitarju je »načnem delati« — si cocpcrimus faeerc, po Miklošiču pa — si taoiemus; oba učenjaka sta torej v »načnem« videla in čutila bodoč ni k, in po smislu more hiti le hodočnik, in hodočnik so v tem čutili tudi »naši stari«. Bezdvomno je pravično, kar pravi o. Stanislav, da »oonHtcor- je seda nji k ; no, mi ne znamo, ali je stalo v starih formulah »contiteor« ali »imii-fitobor«. Ako je celo stalo »bonfiteor«, ta oblika »izpovede more hiti vendar-le hodočnik, a no sedanjik. Na str. 128 svoje »sintakso« govori namreč znameniti Buslajov: »1'žo v najstarejših pa-motnikih cerkveno-slavjanskc pismenosti mešajo se mej seboj trpeži nodovršni, dovršiti in hipni glagoli, kar jo vidno iz rabe sedanji ka namesto bo-dočnika, in bod očni ka namesto scdaujika. Ako torej stoji v nepopravljenem tekstu Oštrom. Evaug.: »nvne otpustiš i raba tvojego vladvko« (Luk. 2. 21.)), to iz tega še no sledi, da je »otpu-stiši« sedanjik uže zato, ker jo provo zahtevajo, naj so voditelji strank desnice snidejo čim prej in naj zahtevajo od ministerskih predsednika pojasnil o njega namenih. Itilll Ki. »Popolo Romano« pravi, da je postopanje italijanskega poslanika v Pekingu izviralo od tod, da so mu prva brzojavna navodila došla pozneje, nego pozneja navodila, ki so preklicala prejšnja. Itilll 10. »Messagero« piše, da naraščajoča slabost sv. Očeta vznemirja zdravnike. Isti list pa zatrja, da je zdravstveno stanje papeževo za sedaj tako, da ni vzroka za bojazen. Madrid 10. Ministerski svet je sklenil razpisati volitve v zbornico poslancev za dan 10. aprila, a one v senat za dan ;10. aprila. Sestanek cortes pa je določen na dan 2. junija. Nadalje je sklenil ministerski svet, da izvode ratifikacijo mirovne pogodbe, čim bosti zbornicu razpuščeni, kar utegne kraljica odrediti že jutri. Carigrad 10. Finančni minister je prijavil banki otomanski, da položi danes letni obrok vojne odškodnine za Rusijo. Wasliingtoil 15. Brzojavka iz Manile javlja, da je minolo noč kakih .'»000 ustaše v napadlo Amerikance. Slednji so zavrnili ustaše po hudem boju. Pstaši so imeli 400 mrtvih. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. (liovanui hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohi&tvo donese srečo! ; JJ t : : t ff: t jj : : Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od Alessaniro Levi Minzi v Trstu. P i a/za Rosa rio žtov. •*. (šolsko poHlopje). Itogat izbor v tapetarijah, zrcalili in slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na hrod ali železnico, brez da hi so za to kuj zaračunato. Najnoveja trgovinska vest. »W-York 1">. marca (I/v. brzojav.) Pšenica za takoj HI1/«, za mare «0'/,. za maj 74'/», za juli T.V/4. Koruza za maj 4<>. Mast ;>;>:>. Trgovinske vesti. Blldlllipesta Hi. Pšcnicn /a niarc gold. I0*4*.» 10\r>0. Pšenica za april gl. li.rtl do Pšenica za oktober gold. S\»<> do S-otl. Rž za oktober ^l. —do *—. Iv/, za mare gld. 71>s do S- . Koruza za maj irld. 4':">() do 4\>7. Koruza za oktober gl. ■ do • -. Oves za mare gl. ;V7f> do ;V7d. Oves za oktober gl. do —•—. Koruza gl. —. — do .—, Pšenica: ponudbe in povpraševanja slabe. Prodaja KHH). met. st. Vreme: lepo. llaiHlHinr ld. Trg za kavo. Mantos good ave-rage za man* L".».S?i>, za maj 2,.K><), za september il:!•{»(), za december .'JI.—. II a vre 11». Kava Santo* good average za le-bruvar f»0 k. frankov .!!4.7f> za juni 50 k. frankov H5.75 Praga 1(5. Surovi sladkor I. izdelek, HH°/0 lieudcment Iranec» Aussig. Mirno. Prointno gol d. I•».— do .—. Maj gl. 121.10. Oktober-dec. gld. 12.45 Denar. Dunajska borza dne 16. marca. dimen vt'oruj Državni dolg v papirju . . 101.20 101.10 ., v srebru . . 100.85 100.85 Avstrijska renta v zlatu . . 120.15 110.115 v kronali 4°/« 101.10 101.10 Kreditne akcije......'508.25 ;J08.40 London 10 Lsr............120.45 120.45 20 mark..............11.7«» ] ] .79 Napoleoni..............<>.55 ^ 0.551 100 italijanskih lir .... 44.25 44.25 Odboru pevskega društva ..Kolo" v I rstu je v žalostno dolžnost, da naznani ("■lenom društva ter ostalemu slavnemu občinstvu, da je mnogoletni zaslužni odbornik tega društvu Josip Caharija c. kr. namestništveni sluga, dne 15. t. m. ob 7. uri zvečer, po kratki a mučni Ikdežni, in previden se svetimi zakramenti v (iospodu zaspal. Pogreb bode jutri, v petek, dne 17. t. m., ob 2. uri popoldne iz liišc žalosti, ulica Maiolica štv. 1., od koder se pozein-ski ostanki blagega pokojnika prepeljejo v cerkev novega sv. Antona, od tam pa v njega rojstni kraj v Nabrežino. V sprevodu, ki poj de od cerkve do kavarne Kabris, bode pel društveni možki zbor ža-lostinko. V Trstu, dne 10. Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu! Kdor želi omisliti si v resnici W kolo najboljše vrste oil sloveče avstrijske znamke ,S 1 j r i a" ii „$tyria" oripal naj se obrne do FILIJALKA c. Kr. um. astrijsta Kreditnega zavoda /a trgovino in o h rt v Trstu. Vovol u vplačila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz 'i1/*®/,, 30- n * 3V/o V napoleonih na .'i0-dnevni odkaz il-mesečni „ 2J/4U na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 'JH. junija in odnosno -Jo. avgusta t. 1. |»o dotičnih objavah. Okroftni oddel. V vredn. papirjih 2"/„ na vsako svoto. V napoleonih brez obrest Nakaz nlo • na Dunaj, Prago, 1'ešto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kako v Zagreb, Arad, liielitz, (tablonz. Uradec, Sibiaj, Inomost, Caovee, Ljubljano, Line, Olomuc, Keichenberg, Šaaz in Sol-nogrnd, brez troškov. Kupnja ln prodaja »rednostij, diviz, kakor tudi vnoveenje kuponov proti odbitku l°/00 provizije. Inkaso vseli vrst poil najuuiestnejšimi pogoji. Predujmi, .lainčevue listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vlotki v pohrano. Sprejemajo ne v pohrano vrednostni papirji, zlati ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Na*« blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. I«. Colobig v Trstu, Via del Torrente štev 10. Jedini iaglavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacija. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST - Via Malcanton št. 1 - TRST Zaloga pohištvu za jedilnice, spalnice in spre* Jemalce, žimnie in peicHiiic, »gledal In železnih blaira.fa. |h> mudi, da se ni bati konkurence. Vabilo na redni občni zbor „Hranilnice u posojilnice 7 Tomaitf', registrovan«* zadruge z neomejeno zavezo, ki s«' bode vriil 1 nedeljo, dne i«, marca lSiK>. ob :J. url pop. v prostorih znspbup dekliške šol p v To m nji. ONKVM HK1 >: 1. Poročilo naeelstva. 2. Poročilo tajnika. .'5. Odobrenje računa za I. 1S0, Načelstvo. Štev. 220, Razglas. Ker se bode v Divači zidala občinska klavnica, oddajo se vsti delti m zgradbo poslopja. in napravo vodnjaku, bodisi zidarska, tesarska in druga, vStevsi dobavo vse oprave-in orodja v klavnici, dne 29. t. m. ob 1. uri pop. v občinski pisarni v Mutaviinu po javni zinanjševalni dražbi. Vsa dela z opravo in orodjem vred sočen jena. gld. 15517*22, Načrt, proračun in pogoji so med uradnimi urami razgrneni v občinski pisarni na ogled. Županstvo občine Naklo, 10. dne milicija 1 *!>:>. A^En ^^Llto Razprodaja vse (prej Aite & Zadnik) ,>l8«° v zal()»i lK> Via Nuova ogel ulice S. Lazzaro. zniž"I,il1 C7o -I—!!- l''a«/.tt S. Uiovanni li (uhod V. delle a LdOniK Ije«nft> Prodajalniea manufaktur po najnižjih cenah. Na nHArlftl '11,11 "OH>'a pogrebe s pogri-DlOUa »jalom in križem pogrebno dru-» Stvo na V rdeli pri sv. Ivanu. Obrniti se je