GrosuPlJe (centrala) sP 908 I KLASJE I 2001 r g 352(497.4 Ivančna GoncKJ 120010125,10 Številka 1 O letnik T december 200 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Ljubljanska cesta 24 a, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040, GSM1: 041/661-972 FAX: 01/7869-045, GSM2: 041/612-923 POPOLNA PONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente,... Programi za podjetja in sam.podjetnike,... ... za računovodstvo in trgovino T BIUI«I„I,M» r ZAKLJUČNI RAČUN Ksenija Medved Medtem ko pišem zaključno besedo, urednik in tehnični urednik že stikata glavi nad zadnjo letošnjo številko Klasja. Zaključna beseda naj bi bila pravzaprav zaključni (ob)račun ob koncu leta in sploh ob sedmi obletnici izhajanja časopisa. Ker pa mi gre računanje bolj slabo od rok, bom seštevanje in odštevanje, deljenje in množenje prepustila kar vam, dragi bralci, dodala pa vseeno nekaj napotkov za to opravilo: 1. Upoštevajte, da je račun poln neznank. 2. Pospeški so variabilni. 3. Pomnožite s težavami. 4. Prištejte pomanjkanje časa. 5. Delite s prizanesljivostjo. 6. Odštejte pretirano kritičnost. 7. Na koncu priračunajte stoprocentni davek. Seje računanje izšlo? Upam, da seje. Če se ni, na Klasju računamo na vaše vlaganje v naslednjem letu. Pišite torej, spremljajte naše delo. Stranke imajo še vedno na voljo po eno tipkano stran za sprotno predstavitev svojega dela. Tudi vsak od vas lahko predstavi svojega delo, piše o dogodkih, občutkih. In pa seveda, v novem letu privoščim, da se vam vsi vaši računi izidejo! Letos so Znojile dobile nagrado za najbolj urejeno vas v naši občini str. 8 Nekaj idej za praznično pecivo str. ^8 Izbrali najboljše športnike v občini str. X6 Razpis za Jurčičeva priznanja str. 1* Anketa med svetniki str. to Klasjeva kronika 2001 _c stf • *5 101 leto Mežnarjeve mame Angela Berdajs, Mežnarjeva mama, iz Temenice, je prav gotovo najstarejša občanka naše občine. Decembra je v Domu starejših občanov Grosuplje praznovala že 101 rojstni dan. Med številnimi, ki soji čestitali za visoki jubilej, je bil tudi župan ivanške občine Jernej Lampret. spomni m (epa do-žu/efja, in uipefo, Id imjik doiegtl ikupaj, naj nem bodo v pogum in opoto-, da bom zd/tMo-^nemcr in m dobil poti ikupaj itbpatc ^ m k tet«, 2002. Zdim i/tm pnijetm pfaznovanjb ckžavnega pnaznika, btagoitovijen bo-žie in m dobnr i/ novem teta. ' ŽUPAN OBČINE IVANČNA GORICA JERNEJ LAMPRET OBČINSKI SVETNIKI OBČINE IVANČNA GORICA IN DELAVCI ŽUPANSTVA OBČINE IVANČNA GORICA Kaj se je na miklavžev večer dogajalo v Centru za šolske in obšolske dejavnosti Fara? % vam želi srečno in uspešno leto 2002 KDO SMO? NASA GLAVNA DEJAVNOST LOGO d.o.o. JE PRODAJA IN RAZVOZ Ljubljanska cesta 66 KURILNEGA OLJA 1290 Grosuplje Tel.: 01 7866-830 Naročila po tel.: 01 7866-840 KAJ ŠE NUDIMO? TEHNIČNI PREGLED MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL. ZAVAROVANJE, PLAČILO CESTNINE, PODALJŠANJE REGISTRACIJE. VSE NA ENEM MESTU! 120010125,10 STRAN Iz Jernejeve malhe Preživeli smo prvih dvanajst mesecev tega novega stoletja oziroma tisočletja. Vse dobro, smo si dejali, ko smo lani s kozarčkom nazdravili božičnemu in novoletnemu času. Eni smo jih na zdravje popili več ob izrekanju številnih zdravičk, sladko vince je steklo po grlu, sreče in zdravja pa ni bilo več za toliko izrečenih želja. Kako lepo, da je mesec december tako darežljiv! Veliko poslovnih uspehov, dobro letino in razumevanje, smo si dejali ob oblačenju plaščev in stisku roke, ko smo odhajali z novoletnega srečanja vsak proti svojemu domu. Ob urejenih domovih so nam pričarali domačnost optimistični in darežljivi Miklavž, Božiček in dedek Mraz, tako da smo podoživljali vsak svoj otroški svet. Različni pogledi, kot nam jih je pričaral čas in kot so nam jih pričarali različni mistični možje v otroških očeh: eni vsiljeni iz Rusije, drugi pozabljeni, kot je narekovala zgodovina, ki nam je v minulih petdesetih letih risala našo realnost. V strpnosti, enaki med enakimi, sprejemamo vse: tudi tisto, kar ne gre v Miklavžev koš, pod božično smrečico ali v dedkovo košaro. Saj smo v mesecu decembru vendar odprti za vse poglede tradicije in sedanjosti, za očetovo in materino skrinjo in za vso sodobno potrošniško neumnost. Za užitke, ki niso nikoli dolgotrajni, so pa prijetni, je treba vedno več, žrtvovati, saj okus po dobrem ostaja še veliko časa v lepem spominu. Nori mesec december bodo nekateri jemali za pokušino in celo stopali na spolzko pot za potešitev svojih preobsežnih želja, pa spet drugi doživljali svoj mir v odpustkih in darovanju vsega lepega sočloveku, ki obupava nad vsem. Pot si izbiramo sami. Ob ocenjevanju vrednosti življenja bomo spet grešili s subjektivno oceno, ko bomo s prevzgojo skušali nekoga spraviti na našo pravo pot. Droben in neizprosen je ta svet, nikoli obetaven za jutri. V ihti in hitenju delamo napake, da se lahko ukvarjamo z njimi, si tako začrtujemo življenjski slog in ustvarjamo dovolj priložnosti za razreševanje problemov. Dovolj dela bo za vse nas, lokalno skupnost in državo. Sprejeti model življenja ima vsak po svoji želji in smislu s postavljenim ciljem že od takrat, ko nas je življenje bose in gole poslalo na ta svet. Pustimo, naj si njivico življenja vsak po svoje okopava sam, vse dotlej, dokler se niti življenja stikajo z našimi pogledi. Takrat smo poklicani, da storimo vse, kar je v naših močeh, pa naj gre za duševno ali materialno stisko. K temu smo bili povabljeni. Bodimo vsi radostni in veseli v času decembrskega pričakovanja, pa četudi se dizelsko gorivo ne bo pocenilo, pa četudi bosta plača in pokojnina brez povišice, pa še celo, če bo šlo sosedu bolje, saj pravijo, da se lahko uživa tudi v sosedovi sreči. Žal premnogi uživajo tudi v sosedovi nesreči. Prav je, da je mesec december za najdražje najdražji. Prav je, da je za naše drage poln ljubezni. V sosedovo denarnico na pet prekatov prestižno vidijo le tisti, ki sijih želijo napolniti deset. Zavist je v manjšini, saj je v naši dntžbi več takih, ki ne morejo staviti na denar, lahko pa na druge, bolj pristne izpolnitve smisla življenja. Zato v letu, ki prihaja, živite prijetno, sebi v pogum in v veselje drugim, ki naj vam z enako mero vračajo. Srečne, blagoslovljene praznike in veselo praznovanje! Župan Jernej • 1 u ... A Pred prazniki se je 19 predstavnikov naše občine z avtobusom odpravilo v pobrateni Hirschaid. Sodelovali so na božičnem sejmu, ki je bil 15. in 16. decembra. Ivančna Gorica se je predstavila z značilnimi slovenskimi izdelki, ki so bili razstavljeni na štirih stojnicah: okraski za na jelko, hiške, košare, peharji, voščilnice, potice, piškoti, medica in še kaj se je našlo. Vzgojiteljice Vrtca Ivančna Gorica pa so na posebni slovesnosti zapele nekaj slovenskih božičnih in narodnih pesmi. Da je vse potekalo, kot je treba, je poskrbela glavna organizatorka obiska naših predstavnikov v Nemčiji, Tatjana Lampret, v sodelovanju z Občino Ivančna Gorica. 21. seja Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica SPREJELI REBALANS PRORAČUNA Takoj po pregledu zapisnika je predstojnik Sodnika za prekrške Grosuplje Ivan Gabrovec svetnike in druge zbrane seznanil z delom tega državnega organa. Sodnik za prekrške je razpet med dvema zahtevama - med kvantiteto in kvaliteto, saj je treba po eni strani rešiti čim več zadev, po drugi pa je to treba kakovostno narediti. V prejšnjem letu seje sodnik za prekrške v Grosuplju srečal s približno 3400 fizičnimi osebami (173 jih je bilo mladoletnih). 421 jih je oprostil, 2728 ljudi pa je doletela kazen (1465 osebam so izrekli denarne kazni - te so se gibale od tisoč do 150 tisoč tolarjev, 16 ljudi si je prislužilo zaporno kazen, iz države so odstranili osem tujcev, dvema so odvzeli dovoljenje za posest in nošenje orožja). Verjetno bralce zanima, koliko ljudi je ostalo brez vozniškega dovoljenja (morali so ponovno opravljati izpit, če so se hoteli še kdaj voziti). Številka je kar visoka - na ta način so ukrepali kar v 104 primerih, kazenske točke pa si je prislužilo 813 voznikov. Največ kaznivih dejanj so storili Romi (ivanški so v primerjavi z grosupeljskimi še manj pripravljeni sodelovati), saj so nekateri med njimi postali stalni obiskovalci sodnika za prekrške (tudi več deset prekrškov so naredili v nekaj mesecih), čeprav je Gabrovec opozoril, da njihove kršitve v povprečju niso tako nevarne kot kršitve drugih storilcev (vožnja brez vozniškega dovoljenja ali z neregistriranim vozilom, kršitve javnega reda in miru). Andrej Mirtič je ob tem dejal, da verjetno sodnik in pristojne službe od Romov težko izterjajo plačilo kazni, zato naj bi se povezali s Centrom za socialno delo, ki nakazuje otroške dodatke. Sodnik za prekrške je lani obravnaval tudi 260 prekrškov pravnih oseb. Vključno s stroški postopka so izrekli za približno 312 milijonov tolarjev denarnih kazni, od tega so njihove "stranke" takoj plačale 38 milijonov, približno 13 pa so jih uspeli izterjati še pristojni organi. Jasno je, da približno 24 milijonov tolarjev nikoli ne bo mogoče izterjati, saj osebe, ki bi morale to plačati, niso dosegljive ali nimajo premoženja za izterjavo. Franc Godeša je sodnika za prekrške opozoril na več odlokov, ki jih je sprejel občinski svet in predvidevajo tudi kazenske sankcije, a je tam kot pooblaščeni za sankcije naveden komunalni redar, ki pa ga naša občina nima. Ob tem je župan razložil, da sankcije, ki jih narekujejo sprejeti odloki, izvajajo zaposleni v občinski upravi, o čemer jih ima pravico obvestiti vsak občan. SPREJELI SO REBALANS LETOŠNJEGA PRORAČUNA Županje najprej povedal, daje proračun višji za deset odstotkov, in sicer zaradi sredstev, ki so prišla za namen- sko porabo - toča, suša. Letošnji prihodki bodo tako znašali milijardo 200 milijonov tolarjev, odhodki pa milijardo 600 milijonov. V naslednjih letih so pred Občino Ivančna Gorica velike investicije: gradnja OŠ Stična, vodovod Polževska planota, kanalizacija v Šentvidu pri Stični. Na vprašanje Marine Koščak glede pridobivanja soglasij za vodovod visoka cona Stična, smo dobili odgovot, da občina vseh soglasij ni dobila, zato bodo traso nekoliko spremenili. Sonja Maravič je najprej dejala, da je rebalans športno naravnan in glede postavke za vzgojo in varstvo predšolskih otrok v Vrtcu Ivančna Gorica vprašala, zakaj le-ta ni razdelana, ker imajo vsi drugi javni zavodi postavke jasno razdelane. Zupan je na očitek o športni naravnanosti odvrnil, da je rebalans narejen z ozirom na stvari, ki jih občina potrebuje, ne pa športno. Glede vrtca je rekel, da so tam plače zakonsko določene, kar pregleduje tudi nadzorni odbor. Svetnica Maravičeva je zbrane, predvsem pa župana vprašala kakšen fotoaparat imamo na Klasju za 251 tisočakov in opozorila, da časopis z izidom ne čaka na seje, hkrati pa vprašala še po izvajalcih gozdnih vlak. Izvedeli smo, da gozdne vlake izvajata podjetji Rekon (prevzel del področja GG Ljubljana) in s.p. Milan Pušljar (prevzel del področja GG Novo mesto), dela pa financira država, fizične osebe, nekaj pa še občina. Vsem, ki od poietja še niso opazili objektiva Klasja, je župan razložil, da imamo novi digitalni fotoaparat (ni treba več kupovati filmov in baterij, ker se slike shranjujejo kar na poseben disk). Po rebalansu je naša občina namenila tri milijone in pol tolarjev tudi za prostor, kjer bo društvo Želva opravljalo varstvenodelovno dejavnost za osebe s posebnimi potrebami. O NOGOMETNEM KLUBU LIVAR IVANČNA GORICA Pri tej točki sta svetnikom delo nogometnega kluba predstavila direktor Livarja Ivančna Gorica Stane Osterman (Livar je glavni sponzor kluba) in predsednik kluba Jaka Sever. Direktor Livarja je povedal, da so se za sponzorstvo odločili zaradi dobrih rezultatov ivanških nogometašev, njihov denar pa je namenjen za dejavnost in ne za gradnjo stadiona. Na leto Livar Nogometnemu klubu Ivančna Gorica primakne 120.000 nemških mark, poleg tega pa poravna še stroške prevozov na tekme in malice. Po rebalansu je občinski svet nogometnemu klubu namenil sedem milijonov tolarjev, rokometnemu pa milijon. V letošnjem letu bo občina z 20 milijoni in pol kupila ter do konca dogradila garderobe na stadionu, ki so zaenkrat v uporabi nogometnega kluba. Župan Jernej Lampret je pojas- nil, da se bo ta denar porabil za celotno poplačilo izvedbenih del novozgrajenih slačilnic od tretje gradbene faze naprej, ki bodo lastnina občine in dodal, da se nogomet na ivnaškem stadionu ne bo igral toliko časa, dokler ne dobijo uporabnega dovoljenja. Jaka Sever je dejal, da se na igrišču redno zbira približno 150 otrok, v drugi ligi se člani zdaj držijo na četrtem mestu, in dodal: "Delovanje kluba je draga zadeva, nogomet ni produktivna dejavnost. Imamo vse račune, ki vam jih lahko tudi pokažemo. Zdaj imamo enega najlepših stadionov. Vsi, ki dvomite v našo poštenost, pridite pogledat!" Svetniki so se na koncu strinjali, da je nogometno igrišče in klub vložek v prihodnost, da gre za naše otroke. VSAKA HISA SONČNA HIŠA Zastopniki podjetja Gea - Sol so predstavili nacionalni projekt GEF. Gre za osveščanje ljudi o prednosti uporabe sonca kot obnovljivega vira energije in cenovno sprejemljivega solarnega sistema -široka uporaba sončne energije. Predstavnika Gee-Sol sta predstavila solarni strešnik za sprejemanje sončne energije in prenos ter pretvorbo le-te v toploto, ki je namenjena za ogrevanje vode in prostorov. Cena tega sistema naj bi bila za končnega uporabnika 180.000 tolarjev, komercialna cena pa je bistveno višja -2.800 nemških mark (subvencionira država, GEF). Tokrat je šlo le za seznanitev svetnikov s tem projektom. NASLEDNJE LETO IZVEDBA ZAZIDALNIH NAČRTOV Ob predstavitvi predloga odloka o prostorskoureditvenih pogojih (podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije, usklajeni so s prostorskim planom) za Višnjo Goro, Polževo, Ivančno Gorico in Muljavsko polje se je razvnela burna debata o tem, da ni mogoče dobiti dovoljenj za pozidavo zemljišč, na kar je posebej opozoril Dušan Strand. Ker je najboljša rešitev za to, da bi bilo mogoče zidati, zazidalni načrt, so svetniki sprejeli sklep, po katerem bodo začeli v naslednjem letu z izvedbo zazidalnega načrta za Višnjo Goro in Stično. INFORMACIJA O DELU VRTCA Ravnateljica Vrtca Ivančna Gorica Branka Kovaček je na koncu seje svetnike seznanila z delom tega javnega zavoda (v gradivu smo vsi dobili tudi knjižico v obsegu 21 strani, v kateri je podrobno predstavljeno delovanje vrtca). Sonja Maravič je ravnateljico opozorila, da v poročilu manjka finančni del, in da želi, da ga pripravi. Preden je Kovačkova odšla s seje, je povedala, da tudi vrtec kot ostali javni zavodi konec februarja pripravi zaključni račun za preteklo koledarsko leto, ki ga je dolžna dati v potrditev svetu vrtca kot najvišjemu organu, in ga v vednost pošlje ustanovitelju - občini in na resorno ministrstvo. Svetniki so potem sprejeli sklep, da bodo finančno poslovanje Vrtca Ivančna Gorica predstavili ob zaključnem računu proračuna. Janja Omahen Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 7878-384, 7878-385, 7877-697, e-mail: klasje.casopis@siol.net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved, pomočnica glavnega in odgovornega urednika (kultura), Vesna Kralj, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Simon Bregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET - Albin Macedoni s.p., Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. STRAN REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE Oddelek za upravno notranje zadeve Kolodvorska 2, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01 786-43-11 / Fax: 01 786-22-85 POTNE LISTINE Potni listi, izdani na starih obrazcih (modri potni listi), od 5.8.2002 ne bodo več veljali. Pozivamo vse, ki mislijo, da bodo v prihodnjih letih potno listino potrebovali, da le-to zamenjajo še pred iztekom roka, ker se v mesecu juniju, juliju in avgustu 2002 lahko opravičeno pričakuje močno povečano število zahtevkov, saj smo do danes zamenjali le 1.800 potnih listin od 22.000 izdanih po starem zakonu. V želji, da bi se izognili gnečam pred okenci na upravni enoti in s tem zmanjšali nezadovoljstvo občanov zaradi dolgih čakalnih rokov, pozivamo vse, ki si želite pridobiti novo potno listino, da to storite čimprej. K vlogi za zamenjavo stare modre potne listine je poleg starega potnega lista treba priložiti fotografijo dimenzije 3.5 x 4.5 cm. Vlogo se vloži osebno. Cena potnih listin skupaj s takso je za obrazcec z 32 stranmi glede na veljavnost naslednja: - za otroke od enega do štirih let /z veljavnostjo dveh let/ 5.860 SIT - za mladoletne osebe od petega do 18 leta /z veljavnostjo petih let/ 6.580 SIT - za polnoletne osebe /z veljavnostjo desetih let/ 7.780 SIT. NOVI SISTEM REGISTRACIJE MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL S 3.12.2001 so v pooblaščenih organizacijah za tehnične preglede motornih in priklopnih vozil pričeli izdajati nalepke za tehnični pregled vozila, ki poleg tehničnega pregleda označujejo čas, v katerem je plačano povračilo za uporabo cest in sklenjeno zavarovanje za avtomobilsko odgovornost. Veljavna nalepka, nalepljena na spodnji desni strani vetro-branskega stekla, nadomešča dosedanji sistem vsakoletnega podaljšanja veljavnosti prometnega dovoljenja vozila. Tako kot se je veljavnost prometnega dovoljenja podaljševala za čas enega leta, bo tudi nalepka v večini primerov veljala eno leto. V nekaterih primerih pa se bo izdajala /tujci/ tudi s krajšim rokom veljavnosti. Za že registrirana vozila bo možno pridobiti veljavno nalepko ob poteku veljavnosti prometnega dovoljenja, če to ni poteklo več kot trideset dni. V primerih, da je od dneva zapadlosti veljavnosti prometnega dovoljenja poteklo več kot trideset dni, je pred izdajo nalepke treba vozilo odjaviti in ga po izdaji nalepke ponovno registrirati. Enako bo veljalo tudi v primeru, ko bo poteko več kot trideset dni od poteka veljavnosti zadnje nalepke. Ob zapadlosti veljavnosti registracije se zamenjajo tudi vsa prometna dovoljenja. IZDAJA NALEPKE ZA LAHKI PRIKLOPNIK Glede na to, da ima veliko število občanov tudi lahki priklopnik le-te seznanjamo, da bo moral biti označen z nalepko za tehnični pregled tudi lahki priklopnik, kije bi prodan prvemu dokončnemu kupcu pred 1.12.2001, za katerega je bila izdana izjava o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozila /A izjava/, najkasneje do 1.5.2002. Nalepka bo izdana in nalepljena na priklopnik v pooblaščenih organizacijah za opravljanje tehničnih pregledov /cestnina in zavarovanje za ta vozila se ne plačuje/. STANOVANJSKI PRIKLOPNIKI Najkasneje do 3.1.2003 - mora biti za stanovanjske priklopnike, katerih sedanje prometno dovoljenje nima omejitve veljavnosti ali pa velja dlje od tega datuma /trajno..../, na vozilu nalepljena veljavna nalepka za tehnični pregled vozila. TRAKTORJI IN TRAKTORSKI PRIKLOPNIKI Novi registracijski sistem izenačuje traktorje in traktorske priklopnike z drugimi registriranimi vozili, tako glede registracije in izdaje veljavnih nalepk za tehnični pregled vozila, kakot tudi obvezne odjave vozila. REGISTRACIIJA KOLES Z MOTORJEM Po določbi Zakona o varnosti cestnega prometa bodo vsa kolesa z motorjem v cestnem prometu morala biti označena z veljavno nalepko za tehnični pregled vozila do 1.4.2002 in registrirana pri pristojni upravni enoti. Pripravil: Andrej Struna Nevenka Dolgan, univ.dipl.prav. NAČELNICA UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE POSLANSKO VPRAŠANJE JANEZA JANŠE PREDSEDNIKU VLADE GLEDE SPREJEMA ZAKONA 0 ROMIH Predstavljamo poslansko vprašanje poslanca SDS Janeza Janše predsedniku vlade RS Janezu Drnovšku, ki ga je postavil na seji državnega zbora 2.10.2001 Predsednik vlade RS Dr. Janez Drnovšek Poslansko vprašanje Reševanje problematike Romov -uresničitev 65. člena ustave RS Spoštovani g. predsednik, v številnih občinah in krajevnih skupnostih v Sloveniji živi relativno številčna skupnost Romov. Ti marsikje živijo v neurejenih razmerah, na neprimernih mestih in neredko tudi v konfliktih z lokalnim prebivalstvom. Razlogi za takšno stanje so številni, problemi kompleksni, dosedanje rešitve pa so bile nezadostne in omejene s pomanjkanjem dorečenih pravil. Z opisanimi problemi se srečujejo številne občine v Prekmurju, na Dolenjskem in v Beli krajini. Še posebej pa so razmere neurejene v občinah Ivančna Gorica in Grosuplje (krajevne skupnosti Ambrus, Zagradec, Mlačevo itd.). V skoraj vseh dosedanjih primerih je bilo ugotovljeno, da krajevna skupnost in občina v okviru pristojnosti lokalne samouprave enostavno nimata dovolj moči, pooblastil in seveda sredstev za zadovoljivo reševanje romskega vprašanja. Mnogokrat so problemi tudi dejansko nerešljivi samo v okviru ozemlja ene občine ali krajevne skupnosti. Tega dejstva se je zavedal tudi slovenski parlament, ko je decembra 1991 sprejel Ustavo Republike Slovenije. V 65. členu je namreč zapisano, da "položaj in pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon." Ugotavljam, da kljub številnim problemom v desetih letih po sprejetju tega določila vlada še vedno ni predlagala zakona, ki izhaja iz citirane ustavne obveze. Zato Vlado RS in njenega predsednika sprašujem, kdaj bo predlog tega zakona prispel v Državni zbor in kateri so razlogi, da se to ni že doslej zgodilo. S spoštovanjem, Janez Janša, poslanec DZ P.S. Do danes predsednik vlade na vprašanje poslanca Janeza Janše ni odgovoril, kar prav gotovo kaže na odnos vlade do romskega vprašanja. PREDN0V0LETNI UTRIP Tudi letos seje naš župan Jernej Lampret pred božično-novoletnimi prazniki srečal z upokojenci, ki so bili zaposleni na občini ali na upravni enoti, s predstavniki javnih zavodov, predsedniki svetov krajevnih skupnosti, z župniki, vodilnimi možmi in ženami ivanškega gospodarstva ter s svetniki. Ker je šlo Klasje v tisk, preden so se zvrstila vsa srečanja, objavljamo le delček foto utrinkov prednovoletnih druženj našega župana. Dobro razpoloženi upokojenci, župan in direktor občinske uprave so se pogovarjali o marsičem, največ o zdravju. Predstavnikov javnih zavodov, nekaterih društev, občinskih zvez, župana in zaposlenih na občinski upravi prvi sneg ni ustavil ali spravil v slabo voljo. Skupna večerja predstavnikov dvanajstih krajevnih skupnosti, zaposlenih v občinski upravi, in župana ni bila namenjena pogovorom o delu in bližnjih investicijah. Tokrat so bile v ospredju lahkotnejše teme. BOŽIČNI SEJEM Društvo podeželskih žena Ivančna Gorica vabi vse, ki v pred-prazničnem času ne utegnete pripraviti sladkih dobrot, a vseeno želite popestriti božično-novoletno vzdušje, da nas obiščete pri naši stojnici. Kot že nekaj zadnjih let vas vabimo pred Družbeni dom v Ivančni Gorici, kjer bomo: 21., 22., 23., 24., 28. in 29 decembra med 10. in 16. uro. Želimo vam prijetno božično praznovanje in vse lepo v novem letu, DPZ Ivančna Gorica a tudi o tem, kdo bo še bral knjige v dobi elektronskih in drugih medijev. Številne organizacije in posamezniki se po svojih močeh trudijo stanje izboljšati, bodisi z denarno pomočjo bodisi z izobraževanjem, z različnimi krožki itd. V Založbi Karantanija se dobro zavedajo, daje zelo pomembno za branje navdušiti mlade, saj je branje poleg izobraževanja izrednega pomena za osebno in strokovno rast, v mladosti pridobljene bralne navade pa se prenašajo tudi v življenje odraslih. Zato so se v založbi odločili, da se bodo po svojih močeh aktivno vključili v t. i. širjenje "bralnega virusa" ter tako poskušali izboljšati bralno kulturo predvsem mladine. V decembru so začeli z obsežno dobrodelno akcijo, ki bo trajala celo leto. Vsak mesec bodo vsem slovenskim osnovnim šolam podarili po eno knjigo. Tako bodo knjige dostopne prav vsem, tudi tistim šolam, ki imajo omejena finančna sredstva. Podarjene knjige bodo iz zbirke Lastovka Najlepše zgodbe sveta, v kateri so zbrana mladinska leposlovna dela priznanih domačih in tujih avtorjev, ki so pri mladih bralcih izredno priljubljena. V Založbi Karantanija upajo, da bodo mladim na ta način knjigo približali in jih navdušili za branje. Vse tiste, ki že pridno berejo, pa bodo razveselili. SLS ^SKD Slovenska ljudska stranka SLS SKD Slovenska ljudska stranka - Občinski odbor Ivančna Gorica želi vsem občanom doživeto praznovanje božiča ter veliko zdravja, miru in osebnega zadovoljstva v letu 2002. STRAN 23 ZLATO PALETO PREJELA NASA LlKOVNICA JELKA ROJEČ V galeriji Delavskega doma Trbovlje so se 5.decembra zbrali ljubitelji likovne umetnosti na zaključni razstavi likovnih del, ki jih je strokovna žirija izbrala in jim podelila najvišja priznanja Zveze likovnih društev Sloveniji (ZLDS). Ta razstava, imenovana Zlata paleta 2001, je četrta po vrsti. Organizatorji so zadovoljno ugotovili, da je število likovnih društev od ustanovitve leta 1998 naraslo z 12 na 22. In v teh štirih letih so ustvarjalci izdelali več kot 1800 likovnih izdelkov, namenjenih na vsakoletno razstavo. Vsa dela gredo skozi več strogih žirij in na koncu podelijo štiri najvišja priznanja ZLDS za kakovost umetninam s področja risbe, grafike, slikarstva in male plastike. Ponosno lahko povemo, da so se ocenjevalci pri grafiki odločili za barvni linorez z naslovom Kompozicija, ki je delo naše članice Jelke Roječ. Sicer pa številke o sodelujočih umetnikih in delih, ustvarjenih prav za te razstave, kažejo na vse večjo zavzetost za ljubiteljsko likovno umetnost. V okviru letošnjega projekta je bilo v 18 društvih izdelanih več kot 700 likovnih del. Društva so opravila tudi svoje izbore in ponudila 274 likovnih izdelkov 170-ih avtorjev za zvezne tematske razstave. Te so potekale v Ljubljani, Izoli in na velenjskem gradu. Za te tri razstave je bilo izbranih 85 del; 29 jih je potem prejelo Certifikate kakovosti, najvišje priznanje pa so dobili, kot že omenjeno, štirje najboljši izdelki. Priti v sam vrh torej ni mačji kašelj, saj je sodelujočih ogromno in tudi ocenjevanja so stroga. Ob razstavi najboljših likovnih dosežkov pa je bila tudi razstava mladih ustvarjalcev, in sicer so razstavljali kiparska in slikarska dela. Spet se lahko pohvalimo, da so se razstave udeležili tudi otroci iz našega kraja: učenci šentviške šole in učenci zavoda dr. Marka Gerbca so si prislužili priznanje kakovosti. Če zaključimo: glede na naše majhno in mlado društvo so doseženi uspehi in udejstvovanja velikanski. INTERVJU Z JELKO ROJEČ danjih obveznosti, ki jih imam, je res težko najti čas za ustvarjanje. Človek, ki hoče ustvarjati, mora biti napolnjen z energijo, se mora odmakniti od vrveža, mora imeti pravi impulz, idejo - vizijo svojega izdelka. Takih trenutkov pa nima vsak dan. Pri meni se čas za ustvarjanje pojavlja v intervalih: včasih bolj intenzivno, včasih manj. Vsekakor pa se to dogaja ob večerih in ponoči. Težko je najti prostor še za dobro voljo, toda brez nje ne gre. S katerimi tehnikami se ukvarjate in katera vam je najljubša? Skozi izobraževalni proces sem spoznavala likovne zvrsti preko različnih tehnik. Čar različnosti materialov in načinov oblikovanja me privlači, in v tem iščem izzive in uganke, ki jih rešujem. Zaenkrat nisem dala nobeni tehniki prednosti, morebiti pa se čez čas pokaže, v kateri sem res najboljša. Vem, da se s kulturnimi dejavnostmi ukvarjate tudi v svojem kraju. Ali je to povezano z vašo likovno nadarjenostjo, ali ste ljubiteljica in poustvarjalka raznovrstne kulture? Predstavite nam vaše kulturno ude-jstvovanje in kaj vas v tem še posebej privlači. Talenti so tisti, ki nam narekujejo dodatne življenjske aktivnosti. Poleg njih pa še volja, saj veste: Tam, kjer je volja, je tudi pot! Zato je večina dejavnosti pogojena s temi okviri. V Temenici že vrsto let vodim kulturno društvo, kije v regionalnem prostoru že dokaj prepoznavno. Ukvarjamo se z vrsto dejavnosti, med njimi je precej aktivna tudi dramska sekcija, v kateri opravljam režisersko nalogo. Sodelujem tudi v Društvu likovnikov Fcrda Vesela Šentvid kot ustvarjalka in pedagoška delavka. Številnim generacijam ste bili učiteljica likovne vzgoje. Kako prepoznate likovno nadarjenega učenca? Tak učenec kaže preko likovnih del bogato notranjost, razmišljanje, domišljijo, samostojnost. Likovno nadarjenih učencev je zelo malo, čeprav se veliko otrok, ki so kvalitetno vodeni, likovno lepo izraža, vendar se kasneje bojijo samostojno preizkusiti. Kakšni so načrti za prihodnost? Kaj si še želite v življenju, likovnem ustvarjanju in kulturnem udejstvo-vanju? Prihodnost ni predvidljiva in je praviloma ni mogoče načrtovati. Pustila se bom presenetiti v ustvarjalnosti, za katero bom še naprej vlagala veliko svoje energije. V življenju si želim tako kot večina ljudi -sreče in zadovoljstva v poklicu, na področju umetniškega izražanja in v krogu domačih. Sicer pa menim, da izkušnje bogatijo in rojevajo še boljše rezultate. Minka Kramar Jelka Roječ je prejela priznanje zlata paleta. Najprej vam iskreno čestitam za uspeh. Mogoče se premalo zavedamo, da za takim dosežkom stoji veliko dela, za to pa je spet treba najti čas. Pri vas se človek najprej vpraša, kdaj pride na vrsto čas za ustvarjanje poleg družine, službe in študija. Kako ohranjate dobro voljo, tudi če ste prezaposleni? Hvala lepa za čestitke. Poleg vsak- Učenci šentviške šole so dobili priznanja za sodelovanje na razstavi. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje, želi vsem svojim članom in vsem občanom, ki so prispevali svoj delež pri osamosvojitvi Slovenije, VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO 2002. PREDSEDSTVO OBMOČNEGA ZDRUŽENJA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJE GROSUPLJE Vesele božične praznike ter sreče, rt>ravja, zadovoljstva in poslovnih uspehov v novem letvi 2002, voščim vsem krajanom Stične in okoliških vasi, prefcvsem pa članom t>rv<štva. PREDSEDNIK GD STIČNA Pavel Govekar MAMA, LAČEN ; KRUHA BI! (nadaljevanje okrogle mize o amaterskem gledališču) Kje dobiti dramska besedila in napotke? Zašumelo je kot v panju. Poslušalci in tudi nekateri gostje okrogle mize niso mogli verjeti svojim ušesom. Izjava Jureta Rudolfa, strokovnega sodelavca na področju multimedijskih dejavnosti iz JSKD (Javni sklad za kulturne dejavnosti) je neprijetno presenetila navzoče gledališke navdušence... V nadaljevanju okrogle mize (o kateri je bilo govora že v prejšnji številki Klasja) je bil govor o tehničnih problemih, s katerimi se mora srečati vsak amaterski igralec. Kako priti do dramskih vsebin, do baz s podatki, ki bi iskani tekst pomagali najti, kje so takšne publikacije shranjene itd. Največji "lager" s teksti slovenskih avtorjev naj bi bilo Prešernovo gledališče. Le-to tudi vsake toliko časa razpiše natečaj za najboljše dramsko delo. " Tudi letos se je organiziral tak natečaj", je povedal Jure Rudolf,"zmagali so le najboljši, eden ali dva, ostale tekste pa so vrgli stran." Prav s to izjavo je Rudolf izzval hudo negodovanje prisotnih, ki so se lahko utemeljeno zgražali nad takim neodgovornim početjem. Kje naj torej človek, ki želi svojo energijo pokloniti občinstvu in gledališkim deskam, najde zadostno število spisov, ki bi mu ustrezali, če se jih večina sploh ne arhivira?! Torej naj bi imele "modre glave" nekaterih dramskih piscev in ljudi, ki "obvladujejo" gledališko umetnost, edine moč do cenzure novih dramskih besedil in s tem tudi "pravico", da amaterskim, a nenazadnje tudi profesionalnim igralcem, odvzamejo možnost, priti do svežih besedil, ki bi na odrske deske prinesla prepih in nove barve? Na srečo se veliko tekstov da najti tudi v Gledališkem muzeju, kjer so zbrani v gledališkem letopisu. Problem iskanja dramskih besedil po mnenju Darka Čudna, režiserja in prevajalca, ni samo v njihovi (ne)dostopnosti, ampak povzroča težave tudi sama kakovost vezave besedila. Zaradi velikokratne uporabe se teksti uničujejo, tako daje tudi posojanje takšnih tekstov omejeno. V zadnjem času se je pojavila ideja, da bi se dramska besedila začela pojavljati na internetu, kot se to že dogaja v tujini.A zopet pridemo do dileme, novega problema -avtorskih pravic pri tujih tekstih. Velikokrat pride ob prevajanju in objavljanju ter uporabljanju tujih besedil, še posebno, če avtor besedila še živi, do zapletov. Ti pa lahko zadevo pripeljejo celo do sodišča. V pomoč vsem takšnim uporabnikom, še posebej pa prevajalcem, ki imajo s tem največje probleme, je JSKD objavil publikacijo o pravilih avtorizacije. Gledališki kritik - pedagog: da ali ne? Veliko amaterskih skupin se udeležuje različnih tekmovanj oz srečanj za amaterske gledališke skupine. Eno najbolj prestižnih je prav Linhartovo srečanje, kjer se podeljujejo mesta najboljšim gledališkim skupinam in nagrade posameznim igralcem ter režiserjem. Da pa se skupina sploh lahko udeleži takšnega srečanja, mora iti preko neštetih ovir oz. selekcij. Takrat stopi na oder selektor ali gledališki kritik. Po mnenju Simone Zore- Ramovš naj bi bila naloga vsakega dobrega kritika, da zna človeka preceniti po njegovi osebnosti in odzivih na posamezne kritike. To zna le zelo dobri pedagog, kar marsikaterim zdajšnjim kritikom manjka ali pa se preveč opirajo na svoja subjektivna prepričanja. Po njenem mnenju to ne pomeni, da mora kritik igralcu pogledati skozi prste. Ravno nasprotno! Razložiti mu mora vse napake, kijih je storil, in možne rešitve, a pomemben je način, kako to pove, da bo igralca motiviral še za naprej, ne pa mu uničil veselja do igranja. Darko Čudenje celo dejal, da je bolje, da se gledališki skupini ne pove vsega negativnega. Bolje malo slabša gledališka skupina kot nobena. Seveda pa je poudaril, da naj bi bilo v primeru Linhartovega srečanja, ki je že skoraj na profesionalnem nivoju, čisto drugače in bolj precizno, kar se tiče kritik. Kritizirati ali ne kritizirati, to je tu vprašanje! Odgovor se skriva v igralcu samem. Največjo težo ima njegovo prepričanje v samega sebe in v svoje zmote ter zmote kritika. Znati mora sprejemati kritike, ki bi mu pomagale pri njegovi rasti, in znati mora zavračati kritike, ki bi mu uničile zanos. Vsako kritiziranje zna biti tudi pohvala, saj se s tem pokaže, da je igralec na nek način vzbudil pozornost gledalca, ki mu z omenjanjem njegovih spodrsljajev hoče pomagati, da bi bil še boljši, kot je že. Igranje s srcem in hkrati z razumom lahko tako ustvari nepojmljivo krasno odrsko osebnost! AMF Al, bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve, kdor sadi drevo, al, bodo zred,lo veje, sam ne ve... Kmetijska zadruga Stična želi vsem svojim članom, kooperantom, poslovnim partnerjem in kupcem v letu 2002 srečo, zdravje in duševni mir ter da bi se vam uresničilo, da bosta vaša volja in moč kos novim zahtevam. Zahvaljujemo se vam za dosedanje sodelovanje in vas tudi v novem letu z veseljem pričakujemo v vseh zadružnih poslovalnicah. SEDEM IZ UREDNIŠTVA Konec letošnjega leta bo ravno sedem let, odkar je pogumno na ta svet pokukal naš občinski časopis, ki je kasneje dobil ime Klasje. Besedila sedanjih sodelavcev, ki so nastala na temo SEDEM, lahko preberete v nadaljevanju tega članka. Andrej Agnič Naš urednik je pred koncem novoletne izdaje zbolel, in zato ni mogel napisati, kar mu je bilo naročeno. Velja pa omeniti, da se je to zgodilo prvič v teh sedmih letih. Andrej, pozdravite se! Leopold Sever TEH KRATKIH SEDEM LET Magično število SEDEM ni samo v pravljici, v ljudski pesmi in pregovorih, z njim se ponaša tudi naše glasilo Klasje, ki bo letos ob koncu leta staro sedem let. V teh letih nam je prineslo veliko veselih, pa tudi žalostnih novic. V njem je bilo veliko tega, kar bo zanamcem čez sedem in desetkrat sedem let povedalo, kako je živel rod, ki je dočakal prehod iz drugega v tretje tisočletje. Zato ob njegovem magičnem jubileju zakličimo sedemkrat živijo in hura za vse, ki ga berejo, podpirajo in omogočajo njegovo izhajanje. ŽIVIO, HURA in - "Kolkor kaplic, tolko let..." Milena Vrhovec SEDEM SUŠNIH LET... Kar ne morem verjeti, da je minilo že sedem let, odkar izhaja občinski časopis Klasje. Vsako leto smo zrelo Klasje povezali v snop, snope pa naložili v kopico. V tej kopici se je na kmetijskih straneh, vsaj upam, marsikaj zanimivega in poučnega našlo tudi za vas, dragi kmetovalci in ostali bralci. Sedem je pravljično število. Na ^g*šr j. I področju kmetijstva pa se v zad- I njih sedmih letih ni dogajalo nič ™ & JUHI pravljičnega. Kmetje se upogibajo pod težo novih predpisov in ostalih problemov. Upam, da vam bomo uspeli tudi v bodoče na tej strani z dobrimi in pravočasnimi informacijami vsaj malo omiliti težave in vam kdaj pa kdaj sporočiti tudi kaj veselega. Vsem bralcem Klasja želimo, da bi v letu 2002 žitno klasje zlatorumeno žarelo... Dnevi prihajajočega leta pa naj polnijo Vašo kaščo z lepimi drobnimi trenutki, biseri sreče in zdravja. Ksenija Medved SEDEM NAGLAVNIH GREHOV napuh, lakomnost, nečistost, nevoščljivost, požrešnost, jeza in lenoba Priznam! Priznam, da sem poosebljena LENOBA. Da tega ne bi opazili, članke oddajam pravočasno. Priznam, da sem LAKOMNA, toda z močno voljo potrpim slaboten honorar pri časopisu, ki ga potem tako ali tako zapravim za gorivo, ko se prevažam od dogodka do dogodka, o katerem poročam, za telefonske impulze, ko že štotič kličem "kaj je pri vas novega", ko plačujem vstopnice za kulturne prireditve (največ pišem namreč o kulturi, če še niste opazili) in pijačo, ki jo častim intervjuvan-cu. Nekaj tega me spravlja tudi v JEZO. Jezna sem še, kadar mi tehnični k članku doda napačno sliko, kadar se rok za oddajo člankov premika, kadar se najde pameten Nekdo, ki bi znal prispevati svoje članke, pa raje pljuva po obstoječem in kadar si kdo domišlja, da se mora ravno o njem pisati na dolgo in široko." Priznam, da sem NEVOŠČLJIVA, kadar gledam boljše časopise od našega in sploh, kadar slišim, s kolikšnim denarjem jih delajo. Vendar tovrstna nevoščljivost baje spodbuja kreativno mišljenje. Še dobro. Priznam tudi POŽREŠNOST. Požrla bi namreč vsakega, ki misli, da sem zaradi "dela na cajtngu" NAPUHNJENA, čeprav je tale članek, he, priznanju na ljubo, prav napuhnjeno pisanje. Torej priznam še to. O mojih NEČISTIH mislih pa raje ne bi. Le na uho, da ob tem mislim na strankarsko leto, ki prihaja in ga že čutimo na našem uredništvu. No, kdor prizna, se mu pol oprosti, in če je kdo brez greha, naj prvi vrže kamen vame. Vsi skupaj pa v novo leto brez grehov, kajne? Hm, sumim, da pri meni vsaj brez lenobe le ne bo šlo. Simon Bregar OB ZAKLJUČKU SEDMEGA LETA IZHAJANJA ČASOPISA KLASJE Dogovor v uredništvu je bil, da člani uredniškega odbora napišemo nekaj vrstic na temo sedmo leto izhajanja časopisa Klasje oz. naj se osredotočimo kar na število sedem (7). Meni osebno je številka sedem zelo pri srcu. Konec koncev sem rojen julija oz. sedmega meseca, davnega (v prejšnjem tisočletju ) leta en tisoč devetsto sedeminšestdesetega. Pa tudi sicer jo imam rad. Ker sem urednik športne strani, je prav, da to številko navežem na šport. Moja prva ljubezen v športu je seveda bila nogomet. Veliko sem ga "prebrcal", predvsem velja to za asfaltno oz. dvoransko različico. Najraje pa sem na svojem dresu poleg številke 13 nosil ravno številko sedem (7). Ne spominjam se, da bi imel kakega posebnega idola, ki bi nosil to številko. Preprosto mi je bila in mi je še vedno všeč. Tako št. 7 kot tudi 13 se mi zdita nekako predrzni številki. Takšen sem si v športu vedno želel biti sam, ker sem bil mnenja, da sem premalo predrzen. Svojo predrznost, ki je v športu lahko zelo dobrodošla, sem pogosto črpal iz obeh številk (ob tej priložnosti bom rekel: predvsem iz sedmice). Naj to svoje "osebno opisovanje" navežem na trenutno zelo aktualno temo - slovensko nogometno reprezentanco. Ali veste, katera dva naša reprezentanta sta zrežirala naš zgodovinski gol v Bukarešti proti Romuniji? Veliko vas je takih, ki veste. Ali tudi veste, kateri številki nosita na svojem dresu? Doni Novak številko sedem (7) in Mladen Rudonja številko trinajst (13). Sedaj pa še finale. Če bomo na svetovnem prvenstvu v Južni Koreji in na Japonskem "morali" igrati sedem tekem, bo to prav v redu. Če pa bomo šesto in nato še sedmo tekmo zmagali, bomo svetovni prvaki. Naj ham Đonijeva sedmica prinese srečo, pa čeprav ne bo trajala večno. M.A. Ficko SEDEM (DOLGIH) LET SKOMIN, takšnih in drugačnih. Bog ne daj, da bi govorila o vseh, ki so raje sejale zmedo v našem uredništvu. Tisto mojo najhujšo skomino pa naj vam, ljubi bralci Klasja, ob tako pomembni obletnici vendarle izdam. Kar naprej me (je) skomi-na(lo), da bi pisala (po urednikovem mnenju) (prc)dolge prispevke. Ker mije v sedmih letih vendarle uspelo razviti nekaj samocenzurc, končujem ta moj jubilejni prjspevek z upanjem, da sem si z njim prislužila vsaj tolažilno medaljo v kratkopisju. Marjeta Glavan SEDEM LET KLASJA Že sedem dni premišljujem, kaj naj napišem ob sedmi obletnici našega časopisa. Če rečem, da je naša nova moč - Janja - Sneguljči-ca, člani uredništva pa sedem palčkov, se bojim, da bomo izpadli preveč dobri in pridni. Kaj pa, če rečem, da je naš urednik Andrej volk, ki ima okrog sebe sedem kozličkov? Ne, tako bi on izpadel preveč krvoločen, mi pa se tudi ne bi radi enačili s kozli. Pa vendarle: nekaj moram potuhtati. Na kaj se spomnim ob številu sedem? Na sedmo silo? No ja, Klasje je vendarle nekakšen otrok občinske "sedme sile". Na sedma nebesa? Ne verjamem, da se kdo počuti kot v sedmih nebesih, ko odpre Klasje. Ali pa? Na sedemmetrovko? Naš urednik mora kdaj pa kdaj ubraniti tudi kakšen prosti strel s te ali one strani. Na sedmico? Ja, če bi zadeli na lotu, bi bilo Klasje še lepše in boljše. Kakorkoli že: Zaželimo temu našemu sedemletniku (prvošolčku) vsaj še sedem let, saj čez sedem let vse prav pride. Upam, da ne bomo že prej doživeli sedmine za njim. In čeprav je sedmi dan Bog počival, gremo mi pri Klasju naprej: v osmo, deveto, deseto...leto, in upam, da greste z nami tudi naši dragi bralci. Janja Omahen MOJIH SEDEM ŠTEVILK KLASJA Ne spomnim se, kaj točno sem pričakovala, ko sem se konec letošnjega marca prvič pojavila na uredništvu Klasja. Verjetno nič posebnega, ker sem človek, ki si ponavadi ne dela utvar in nima velikih pričakovanj, ko se podaja v neznano. Spomnim pa se, da sem bila precej napeta, ko se je bližal prvi sestanek uredniškega odbora, ki se zgodi pred vsako pripravo nove številke. Vedela sem namreč, da so vsi, ki se na teh sestankih zbirajo, že "stari klas-jevski mački" in da se prav lahko zgodi, da jim ne bom všeč, kar bi mojo vlogo pri časopisu lahko bistveno otežilo. A zgodilo se ni nič pretresljivega - lepo so me sprejeli in začeli smo dobro sodelovati (upam in verjamem, da se nihče od njih ne pretvarja). No, mimogrede, ko je tema tegale pisanja ravno sedem: na sestanke uredniškega odbora nas vključno z mojo malenkostjo, ki uradno ni članica te pomembne časopisne tvorbe (torej ne dobiva sejnine, plačana pa je izključno iz proračunske postavke delo preko študentskega servisa), hodi sedem. Rada sem novinarka Klasja in rada imam našo občino, predvsem pa ljudi, ki živijo tukaj, a kljub temu bom z novim letom na terenu in v časopisu manj prisotna, ker bom odplavala še na druga lovišča informacij. _ _ LDS Liberalna demokracija Slovenije Vsem občankam in občanom občine Ivančna Gorica želimo vesele praznike in srečno, zdravo in zadovoljno leto 2002. Naj leto 2002 pomeni premik k hitrejšemu gospodarskemu, prostorsko-stanovanjskemu in zaposlitvenemu razvoju občine Ivančna Gorica. Občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije -Ivančna Gorica Združenje šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica želi vsem svojim članicam in članom, pa tudi vsem udeležencem v cestnem prometu vesele božične praznike ter srečno in varno vožnjo v novem letu 2002. Vsem našim članom, občanom in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za sodelovanje v letu 2001 ter se priporočamo za naprej. Upravni odbor ZŠAM IVANČNA GORICA USPEH, ZAUPANJE V DELO, SODELOVANJE. IZBRATI SVOJO POT IN SE VESELITI LEPIH TRENUTKOV. NAJ JIH BO MNOGO TUDI V LETU 2002 ! SREČNO! Kmetijska svetovalna služba Ivančna Gorica STRAN 25 KRONIKA 2001 Konec leta tisti čas je, ko prelistam zopet Klasje in v pričakovanju zime konstruiram tele rime. Politika me le razburi zato posvečam se kulturi. Brez snega pretekla zima je bila blaga, dokaj mila, a ko bi moral biti prvi cvet, Matija je naredil led. V februarju je zapadel sneg, v Šentvidu bel je dol in breg, tam iz delavnice otroške prišle so maske etnološke. Zdaj je čas, ko srce mlado vnema se za maškarado, vendar ne samo zelencem, tudi ivanškim upokojencem. Human nastop Intrade izvedel je koncert za mlade; v imenu staršev in otrok povrni lepo gesto Bog. Pohodnike na Jurčičevi poti dež in blato nič ne moti, v vremenu slabem je na cesto šlo osebkov tisočpetsto. V Višnji Gori pa za praznik, slike je razstavil Maznik. Naj pokukam še v "Klasek", od tam se sliši mladih glasek; iz fotografij je moč razbrati, kdo so bodoči literati, izgleda, da le ženske bodo novinarke Dolenjske. V Fcrdota Vesela šoli, so mijavkali Mačkoni, Gamsi sestopili so s skal. prignal jih je Zeleni val, ta podpre prireditev tako, čeprav ne ljubi narodnjakov. Vidovo prikazat zmore večer plesa in folklore. V Stični pa so zbrani s celega sveta cigani. Kokla enaka je kot pišče, v Zagradcu otroško gledališče je naštudiralo za probo, srhljivko: "Lahko noč grdobo". Sporočajo iz Malega Kala, da to res je in ne šala: so se k Sloveniji priključili, saj novo cesto so dobili. Naj spomnim na kolesarsko klapo, pri nas je startala z etapo. Kkot pri vsakem manifestu, so gasilci bili na mestu. Celo policajem so za zgled, kako skrbeti je za red. Kmetij prijaznih je veliko, a s ponudbo raznoliko sta dve uvrstili se v "špico" in dobili "zlato žlico". Priznanji sta za delo vzorno šli na Pristavo in Obolno. Zaščitniki živali pa, pozor! imeli so svoj občni zbor. So objavili v Klasje, da skrbijo za begunec pasje; v azilu ližejo si tačke tudi izgubljene mačke. Sonja Štepec, dekle mlado, je v Rim šla po nagrado. Helena Adamič z Muljave ima otroške pesmi zbrane. Občinski svetniki veseli proračun za letos so sprejeli. Uspeh s šampanjcem so zalili, a najraje bi se skrili, ko so prišle razgrete glave iz Podsmreke in Dobrave: Ti hočejo pač reči vsem, da pesek velik je problem. Občina je razgrnila plan, kako bo prostor pozidan. So predstavili natančno, kako razširiti Ivančno. Zagrete glave nekatere so ob tem drugačne vere: lokacija za vrtce naše, da nekam pod Kremenjek paše; enako so ideje zrele, naj tja gre dom za ostarele. Dobiti zlato za hruške suhe, za dobrote, ki polnijo trebuhe, za jogurt kozji pa srebro, to se sliši res lepo. Spet smo povabili Nemce, da prišli so med Dolenjce, a stiska godba, prmejdunaj, je pa šla igrat na Dunaj. Nikakor ni šlo brez problema, kviz pri nas Veselko snema. Izkupiček točk ni bil bogat, bil je porazen rezultat. Po globelih in po hosti je opuščenih avtov dosti. Za odvoz dobil je dober Ion, komur je dala občina milijon. Slikarji Fcrdota Vesela so študirali njegova dela, naredili velik so podvig in naslikali obilo slik. Portreti taki so nastali, skoraj kot originali. Dušan Štepec etnolog vedno stika naokrog, pravi, da v sušilnicah za sadje zdaj domujejo le gadje. O naravovarstveni nadlogi so zborovali ekologi. Prah in smrad nemaren, v naših pljučih je nevaren. Od začetka pa do konca maja veliko se stvari dogaja: so nas pozvali na volitev, če smo za umetno oploditev. Se gremo radi ato in mamo, zato seksa mi ne damo. Darja Gros, dekle še mlado, dobi Prešernovo nagrado, ker ugotovila je preprosto, kdo seka ob Amazonki hosto. V Ivančno so prišli na kup in delali strašanski hrup motoristi, ki so čudni, saj zelo so miroljubni. Onesnaženosti ni velike, za seboj pobrali so še čike. Dve dekleti pa za moške sta pokazali svoje joške. V Šentvidu so upokojenci, do zdaj se skrivali v senci. Zdaj hiša njihova je cela v preobleki novi zablestela. Jubilejnih deset let je stiski praznoval kvartet. Kulturnikom pa meša štrene predpoletno slabo vreme: na Muljavi je dodobra dež namočil dr. Zobra. Šentviški tabor: ne le moča, nanj se vsula je še toča, po nebu blisk in strela para, ne da se zmesti Igor Švara. Nastop predviden za uro celo izdirigira pod marelo.. Začeli akcijo so noro za samostojno Višnjo Goro, kakšen pa bo njen budžet, če dalo se bo z njim živet? Minilo let je več kot petsto, odkar je Višnja Gora mesto, tudi zdaj jih želja mami, da bi bili rajši sami. A občinski svetniki - presneto -so na odcepitev dali veto. Ciril Klemenčič na Glogovci se postavlja s svojmi lonci, naš urednik - O ti spaka! doma v gosteh je imel lisjaka. V Šentvidu dobri so slikarji, a radi bi b'li še kiparji; genialnosti sprostili svoje in obvladali oboje; tako nekako so dejali in na Primorsko se peljali. V Ficsi so prišli do morja, tam likovna širili obzorja, V Šentvidu je nevarno mesto, kjer železnica se križa s cesto; že mnogi so se tam ubili, pa so pristojni se zganili: edino kar lahko storijo, sestavili so - komisijo. Iz Vira Gustclj dom domači prepušča drugim, v svet pešači, tudi peš on daleč pride, med potjo žveči arašide. V Las Vegas lepotice grejo, mi tja poslali smo Andrejo. Doma praznuje Temenica, sodeluje tudi konjenica. Že deset okroglih let poje stiski nam kvartet, pri tem pa je pomembno to, da fantje lepo zapojo. Šentviška galerija, je kot kavbojska prerija. Čeprav konjički niso pravi, postavili so na razstavi konje majhne in velike, zraven so obesili še slike. Oktober v Stični nam je dal maratonski festival, umotvore pa so brali območni literati na Muljavi. Letos v naši občini vsepovsod se kaj gradi: v Stični in v Višnji Gori zgradili bodo novi šoli. Razširjen kmalu bo povsod, tudi v hribih, vodovod, na Rdečem Kalu in Metnaju; v Šentvidu pa ob Zmaju polagajo cevi obilne za odplake do čistilne. Kaj bo tamkaj zraslo neki, kar gradijo v Podsmreki? V Stični zbirajo se mladi, a o tem, kot ponavadi, drugi mediji molče, le Klasje kaj o tem pove. Zaradi Martinovih navad slabo se piše za perjad. Kseniji tako se zdi, da popapamo preveč gosi. Upokojenci niso leni in gredo tudi v jeseni na pohode in izlete, tam obrusijo si pete. Zdaj, ko mimo je poletje, v Šentvidu snujejo podjetje, da bi napolnili galerijo z etnološko ropotijo. Polona Glavan je napisala nov roman, za svoj Ogenjček ognjišče, pa Sabina s knjigo išče. Cestarji že imajo plan, ko zasnežen bo prvi dan; in če ne bo ovire druge, pognali bodo svoje pluge. Drugače dobro nam je šlo, Da le slabše ne bi blo. In še tole: O, presneto! Naj bo srečno novo leto! Klasje prelistava Tone Drab SREČANJE GASILK ČLANIC SLOVENIJE V Zdraviliškem domu v Dobrni je Gasilska zveza RS (GZS) organizirala posvet članic gasilk, ki je potekal 16. in 17. novembra 2001. Srečanja sva se udeležili tudi članici Občinske gasilske zveze Ivančna Gorica. Po nastavitvi v hotelu sva se udeležili prvega srečanja, kjer nas je pozdravil in nagovoril gospod Ernest Eori, predsednik GZ Slovenije. Naštel nam je cilje in namen gasilstva z željo po čim boljšem sodelovanju in povezanosti v organizaciji. Predstavil nam je žensko kot gasilko, njeno prisotnost, veljavo in uspešnost. Glede na razmere v današnjem svetu, ko ima ženska vse manjšo veljavo, jo je treba vključiti v aktivnosti gasilstva, ji omogočiti izobraževanje, ji zaupati funkcije, za katere je oziroma bo sposobna, najsibo to v vodstvu ali operativi. Ker nas v naslednjem letu čakajo nova zakonodaja in sprememba pravil, bo treba v gasilskih organizacijah urediti: - odnose med državo in društvi, - delovanje v javnem interesu, - sodelovanje v drugih organizacijah, - področje reševanja in zaščite, - uskladiti način dela s poklicnimi gasilci, na kar vpliva: okolje - industrijsko, aktivnosti - odgovornosti, strokovnost z gasilsko doktrino, opremljenost, način alarmiranja in informatika. To so le kratki povzetki iz govora gospoda predsednika, ki smo ga slušateljice pozdravile z dolgim aplavzom. Udeleženke posveta PO UVODU PRAKTIČNI PRIKAZ Po uvodnem delu posveta smo si na terenu ogledale praktičen prikaz vaje - vžig pločevinke laka za lase, eksplozijo in nato še vžig olja v kuhinji in posledice. Po vaji smo se vrnile v hotel in se razdelile po skupinah v učne delavnice: risanje na steklo, izdelava rož, kulturna skupina, mladinska skupina. Zadovoljne z novim in dodatnim znanjem smo se z unikati omenjenih delavnic zbrale v restavraciji. Po končani večerji smo se do solz nasmejale ob skeču. Naslednje jutro smo se po zajtrku zbrale v predavalnici. Poveljnik GZS gospod Matjaž Klarič nam je podal nekaj statističnih podatkov o požarih v letih 2000 in 2001, predstavil pa je tudi ekološko katastrofo v Logu pod Mangrtom (prva obletnica), požar v Termah Zreče, požar v Steklarni Rogaška Slatina, požar Komen - Branik. Iz podatkov je bilo jasno razvidno, da je raven gasilstva v RS dosegla nivo dobrih, hitrih, plemenitih in strokovnih članov. V nadaljevanju je izpostavil: - Zakon o varstvu pred požarom (delitev sredstev in požarna taksa), - Zakon o gasilstvu (skupna pravila službe, merila za razvrščanje), - Zakon o utopitvah in Pravilnik o reševanju na vodi. Pojasnil je, da je treba omogočiti usposabljanje in izobraževanje predvsem operativnih in vodstvenih kadrov, pa tudi izbrati študijske skupine predavateljev. O ŠPORTNO-TEKMOVALNI ENOTI Gospod Tomaž Urbančič nas je v nadaljevanju seznanil s športno-tek-movalno enoto. Dejal je, da med pomembnejša dejstva sodijo: izbor tekmovalcev (starost, psihične in motorične sposobnosti), opredelitev cilja (načrt dela, tehnična in taktična priprava), nastop (hitrost, moč, gibljivost, vzdržljivost), analiza (izpolnitev cilja, napake, spremembe, dopolnitve). Sledil je posnetek terorističnega napada na Nevv York in Vvashington. Videle smo, kako človek lahko neodgovorno ubije nedolžne ljudi in uničuje materialno in moralno lastnino. Ob koncu tega prijetnega srečanja nas je gospa Marinka Turk-Cemprle seznanila še z učnim programom na tečaju - usposabljanju - za mentorice v društvih. Nasmejane in zadovoljne z organizacijo srečanja in novostmi smo se razšle po kosilu, z željo, da se prihodnje leto spet srečamo. Članici OGZ Ivančna Gorica Ljudmila Kek in Amalija Govckar 26 STRAN ROKOMETNI UTRIP V začetku decembra, ko je nastajal tale članek, so bile ekipe rokometnega kluba SVIŠ v polnem zagonu, saj se pravzaprav nahajajo že v zaključni fazi jesenskega dela tekmovanja in kmalu bo jasno, ali so na poteh k zastavljenim ciljem. Največ pozornosti je namenjene članski ekipi. Slednja je v letošnji sezoni precej spremenjena. Nekaj igralcev je z aktivnim igranjem prenehalo, nekaj jih je prestopilo v druge klube, v klub pa so prišli nekateri novi. Ekipa, ki trenira pod vodstvom Milana Strnada, je trenutno, dva kroga pred koncem jesenskega dela prvenstva v 2.državni ligi, na tretjem do četrtem mestu. V l.B ligo se po končanem prvenstvu uvrstita prvi dve ekipi. Trenutni vrstni red : 1.Črnomelj 14 točk, 2. Grosuplje 12 točk, 3.-4. Ajdovščina in SVIŠ 10 točk, 5.Grča Kočevje 9 točk, 6. Krim 8 točk, 7.Drava Ptuj 7 točk, 8.-9. Radgona in Sava Kranj 4 točke, 10.-12. mesto pa si brez točke delijo Krško, Radovljica in ravenski Fuži-nar. Do konca prvenstva ima članska ekipa še dve tekmi, nasprotnika pa bosta ekipi Drave in Krima. Zelo uspešne so mlajše selekcije, predvsem ekipa lanskih starejših dečkov - državnih vice prvakov. Igralci omenjene ekipe so postali kadeti. Nekateri so tudi še člani ekipe starejših dečkov. Lanski rezul- tati so jim prinesli določeno mero samozavesti, tako da zmagujejo tudi v novi sezoni, tako v kategoriji starejših dečkov kot tudi pri kadetih, čeprav so tu ena najmlajših ekip.Trener obeh ekip je Marjan Potokar. Tako eni kot drugi ekipi že dva kroga pred koncem prvenstva kaže na to, da se jima bo uspelo uvrstiti v polfinalno tekmovanje. Iz posameznih področnih skupin se po posebnem ključu najboljše ekipe uvrstijo v nadaljevanje, ki se v rokometu imenuje polfinale. Z našega področja napredujeta v polfinale dve ekipi pri starejših dečkih in tri pri kadetih. Skupno iz vseh področnih lig napreduje v polfinale 16 najboljših ekip. Te so v spomladanskem delu razdeljene v dve osemčlanski ligi. Eno tvorijo ekipe z vzhoda in drugo ekipe z zahoda Slovenije. Sistem tekmovanja je dvokrožen. Prvi dve ekipi iz obeh lig na koncu odigrata še finalni dvodnevni turnir za naslov državnega prvaka. Tak sistem velja tako za kadete kot tudi za starejše dečke. Že sama uvrstitev v polfinale je velik uspeh za naš klub. V primerjavi z ostalimi klubi, ki tekmujejo v naši področni ligi, pa je kar podvig. Tako starejši dečki kot kadeti so prehiteli kar nekaj ekip, katerih člani imajo prvoligaški status - Trebnje, Slovan in Mobitel Prule 67. Kadeti - trenutni vrstni red : 1. Inles Riko Ribnica 21 točk, 2. SVIŠ 15 točk, 3. Grosuplje 14, 4. Mokerc Ig 13, 5. Slovan 11, 6. Mobitel Prule 67 2 točki in 7.Krim 0 točk Starejši dečki - trenutni vrstni red 1. Inles Riko Ribnica 18 točk, 2. SVIŠ 14 točk, 3. Grosuplje 14, 4. Trimo Trebnje 8, 5. Grča Kočevje 6, 6.Črnomelj 2 in 7. Novoles Novo mesto 0 točk. Nekoliko manj možnosti za napredovanje imajo mlajši dečki A (letnik 1989). Dečki, ki trenirajo pod vodstvom Damjana Volkarja, so trenutno na 4. mestu. Trenutni vrstni red : ' 1.Grosuplje 6 točk, 2. Trimo Trebnje 4 točke, 3. - 4. SVIŠ in Inles Riko 2 točki in 5. Grča Kočevje O točk. V klubu deluje in tekmuje še ena ekipa, in sicer ekipa mlajših dečkov B. To so dečki, rojeni leta 1990-91. Trenirajo pod vodstvom Uroša Špar-la. Igralci omenjene skupine so začetniki v spoznavanju skrivnosti rokometne igre. Temu primerni so tudi njihovi rezultati. Rokometni klub SVIŠ ravno v to kategorijo vabi nove mlade rokometaše. Za RK SVIŠ Marjan Potokar OBVESTILO Rokometni klub SVIŠ bo tudi v letošnji sezoni organiziral rokometni dan. Letošnji, ki bo 5.1.2002, bo že deveti po vrsti. Na ta dan ste vabljeni privrženci športa in še posebno rokometa, da si prireditev ogledate. V celodnevnem dogajanju - igranju se bodo našle prav zanimive tekme, ki bodo zagotovo vredne ogleda. Ob iztekajočem se letu zeli vodstvo rokometnega kluba SVIS vsem svojim sponzorjem, donatorjem, privržencem, igralcem in njihovim staršem vesel božič in srečno novo leto 2002, z željo, da skupaj nadaljujemo na zastavljeni poti. NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI OBČINE IVANCNA GORICA V LETU 2001 Predsedstvo ZŠO Ivančna Gorica je na svoji redni seji konec letošnjega leta na osnovi številnih predlogov izglasovalo najboljše športnike, športnice in ekipe v naši občini. Deklice: Maša Ceglar iz Ivančne Gorice ( atletika ) Priznanji za lepe dosežke v tej kategoriji sta dobili še Alja Barbič in Nina Pušlar. Dečki: Dejan Čančar iz Višnje Gore ( rokomet, atletika ) Priznanje so dobili še Sašo Vozel, Martin Urbančič in Darjan Kastelic Mladinke: Tjaša Tomažin Mladinci: Rok Tomažin Članice: Mateja Šuštaršič iz Ivančne Gorice Priznanje je dobila še Vesna Kralj. Člani: Bogdan Vrhovec iz Malih Les ( atletika ) Priznanje so dobili še Jože Gačnik, Toni Vencelj in Gregor Kastelic Športnik neobčan, ki nastopa za klub iz naše občine: Damjan Smrekar Priznanje je dobil še Tomaž Struna. Klubska ekipa: Članska ekipa NK Livar Iv. Gorica Klubska mlada ekipa: Starejši dečki RK SVIŠ Šolska ekipa: Atletska ekipa OS Stična - deklice Priznanje dobi še ekipa deklic SD Sonja Vesel, ki je zastopala OŠ Stično Za dolgoletno zaslužno delo v športu dobita priznanji Vinko Kočan in Milan Kralj. Ob jubileju, petdeseti obletnici delovanja, dobi priznanje SD Jože Kovačič Šentvid pri Stični. Simon Bregar LIVAR d.d. Ivančna Gorica Iščemo novega sodelavca za delovno mesto ORODJAR- KV končana IV. stopnja izobrazbe - smer orodjar oz. mizar Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za določen čas 12 mesecev, z možnostjo podaljšanja, s polnim delovnim časom in 3- mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom sprejemamo na naslov LIVAR d.d., Kadrovska služba, Ljubljanska c. 43, 1295 Ivančna Gorica ali po e-pošti na naslov: cve-tana.erjavec@liyar.si oz. bojan.skpf@livar.si v roku 15 dni od dneva objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje 30 dni po končanem postopku. SJo\ite $srfjsi ob božičnem v&č&Au naj aq vam uAMničijo, pAi/tajajcčs faio 2002 pa naj. bo %dhavo, phi^ansisJjioo Jtnk polno uihinkoo AMčs in phhJtna livlprnJAks vacbiino. (/A&m hhajanom, pAijaLoljcm, poAcbno bolnim in oAlaA&Um, Isdi Svet KS Stična SPORTNOREKREATIVNA TEKMOVANJA MEDOBČINSKI NASLOV V KOŠARKI - TROJKE OSTAL V GROSUPLJEM Medobčinsko prvenstvo v košarki - trojke občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje za leto 2001 se je odigralo v nedeljo, 18. 11. 2001 v telovadnici OŠ Louis Adamič Grosuplje. Nastopili sta tudi naši najboljši dve ekipi: ŠŠD Josipa Jurčiča in Mizarstvo Tomažič. Obe ekipi sta se solidno odrezali, saj sta 2. in 4. mesto lep uspeh. Res je, da smo od ŠŠD Josipa Jurčiča pričakovali več, a pomanjkanje izkušenj je naredilo svoje. REZULTATI FINALNEGA DELA Polfinalni tekmi: PIZZERIA ZAJC - MIZARSTVO TOMAŽIČ ŠMARJE GAMBO - ŠŠD JOSIPA JURČIČA Za 3. mesto: PIZZERIA ZAJC - ŠŠD JOSIPA JURČIČA Za 1. mesto: MIZARSTVO TOMAŽIČ - ŠMARJE GAMBO 19 21 21 17 20 16 : 21 KONČNA LESTVICA ZA LETO 2001 1. MESTO ŠMARJE GAMBO 2. MESTO MIZARSTVO TOMAŽIČ 3. MESTO PIZZERIA ZAJC 4. MESTO ŠŠD JOSIPA JURČIČA 5. -6. MESTO DNEVNI BAR MAJOLKA 5.-6. MESTO BISTRO PIZZERIA ADAM MEDOBČINSKA ZIMSKA LIGA V MALEM NOGOMETU Medobčinska zimska liga v malem nogometu poteka drugo sezono zapored. Začela se je meseca novembra, tako da je že odigranih 5 krogov. Vidno vlogo igrajo tudi tri ekipe iz naše občine. Novi "prvoligaš" v naši občinski ligi, ekipa Prince pub, že nakazuje, da bo tudi v prvi ligi med najresnejšimi kandidati za naslov prvaka, saj vodi v zimski ligi. Zelo dobro, na 4. mestu, se drži ekipa Klanček iz Šentvida, vsega pa gotovo še niso pokazali letošnji medobčinski prvaki - Mizarstvo Trunkelj Krka, ki trenutno zasedajo 6. mesto. TRENUTNA LESTVICA Šil v. DANI PREJETI GOL MESTO EKIPA TEK ZMA NE0 P0 TOČ GOLI GOLI RAZLIKA EM GE DL. RAZ KE 1 PRINC PUB 5 5 0 0 15 28: 6 22 2 ŠD DOBREPOLJE-SNEŽAK 5 4 1 0 13 33 : 5 28 3 OKREPČEVALNICA ZORA KOMPOLIE 5 3 1 1 10 25 : 13 12 4 KLANČEKŠENTVID 5 3 1 1 10 29 : 12 17 5 MAXOPAP 5 3 0 2 9 42 : 10 32 6 MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA 5 2 2 1 8 42 : 9 33 7 PICERIJA KOVAČIJA 5 2 2 1 8 18 : 19 -1 8 SSKRAČNA 5 1 1 3 4 19 : 21 -2 9 PEKARNA GROSUPLJE 5 2 0 3 6 20 : 26 -6 10 DRVENI 5 0 2 3 2 11 : 20 -9 11 FURMANI T 5 0 0 5 0 5 • 48 -43 12PROSTEL 5 0 0 5 0 1 : 84 -83 ŽENSKE GRČE TUDI LETOS MEDOBČINSKE ODBOJKARSKE PRVAKINJE, MOŠKI PA NIKAKOR NOČEJO BITI ZADNJI Športno društvo Grča nas je tudi letos prijetno presenetilo z rezultati svojih dveh ekip v medobčinski odbojkarski ligi, saj je ekipa žensk osvojila 1. mesto brez enega samega poraza, moški pa so osvojili sicer nehvaležno 4. mesto, a so bili za večino tekmecev zelo trdovratne grče. KONČNA LESTVICA PRI MOŠKIH ZA LETO 2001 ŠTEV. OSVOJENI ZGUBLJENI SET MESTO EKIPA TEKEM ZMAGE PORAZ TOČKE SETI SETI RAZLIKA 1 OK GROSUPLJE 8 8 0 16 16 : 1 15 2 GROŠ 8 5 3 10 10 : 8 2 3 ŠD DOBREPOLJE 8 3 5 6 6 : 10 -4 4 ŠD GRČA 8 2 6 4 7 : 13 -6 5 PUPA PUB BANANE 8 2 6 4 6 : 13 -7 KONČNA LESTVICA PRI ŽENSKAH ZA LETO 2001 ŠTEV. OSVOJENI ZGUBLJENI SET MESTO EKIPA TEKEM ZMAGE PORAZ TOČKE SETI SETI RAZLIKA 1 ŠD GRČA 01 6 6 0 12 12 : 1 11 2 MRAVLJICE 6 3 3 6 6:6 0 3 ŠD DOBREPOLJE 6 2 4 4 4:8 -4 4 ČEBELE 6 1 5 2 3 : 10 -7 Simon Bregar STRAN 27 DIJAKI SREDNJE SOLE JOSIPA JURČIČA IZ IVANČNE GORICE DOLENJSKI PRVAKI V MALEM NOGOMETU 15. novembra letos smo v dvorani šolskega centra v Ivančni Gorici gostili dolenjsko področno prvenstvo srednjih šol v malem nogometu. Možnost nastopa na prvenstvu imajo vse srednje šole s širšega območja Dolenjske (Kočevje, Črnomelj, Metlika, Krško, Brežice, Sevnica, Novo mesto, Ivančna Gorica). Zaradi predhodne selekcije na občinskih in medobčinskih prvenstvih seje v Iv. Gorici nato pomerilo 6 najboljših ekip. Ekipe so bile na osnovi žreba razdeljene v dve predtekmovalni skupini po 3. V skupini A so bile: SŠ Brežice, SŠ J. Jurčiča Ivančna Gorica in Ekonomska šola Novo mesto. V skupini B so bile: SŠ Črnomelj, Srednja šola za gostinstvo in turizem Novo mesto in SŠ Krško. Rezultati v predtekmovalni skupini A: SŠ Iv. Gorica : EŠ Novo mesto 1 : 1 SŠ Iv. Gorica : SŠ Brežice 1 : 1 EŠ Novo mesto : SŠ Brežice 2 : 1 1. EŠ Novo mesto, 2. SŠ Iv. Gorica, 3. SŠ Brežice Rezultati v predtekmovalni skupini B: SŠ Črnomelj : SŠGT Novo mesto 1 : 1 SŠ Krško : SŠGT Novo mesto 0 : 1 SŠ Črnomelj : SŠ Krško 3 : 1 1. SŠ Črnomelj, 2. SŠGT Novo mesto, 3. SŠ Krško Skupni imenovalec praktično vseh tekem v predtekmovanju je bil izredna izenačenost. Dejansko seje potrdilo pravilo, da med prvim in zadnjim mestom v skupini ni prav velike razlike v kakovosti. Po dve najboljši ekipi iz obeh skupin sta nato igrali v polfinalu. Sistem je bil običajen (Al : B2 in BI : A2). Polfinalna para in rezultata sta bila taka: EŠ Novo mesto : SŠGT Novo mesto 1 : 1 (3 : 4)- po kazenskih strelih SŠ Iv. Gorica : SŠ Črnomelj 4 : 0 Za 3. mesto: SŠ Črnomelj: EŠ Novo mesto 2 : 2 (9 : 8) - po kazenskih stre- lih Za 1. mesto: SŠ Ivančna Gorica : SŠGT Novo mesto 4 : 2 Naši dijaki so po težkih bitkah v predtekmovanju v polfinalu in finalu suvereno premagali svoja nasprotnika, tako da zmaga nikdar ni bila vprašljiva. Glavno breme v ekipi dolenjskih prvakov so nosili: David Kastelic, Klemen Zaletel (vratar), Rok Sadar (kapetan), Niko Jefim, Jernej Povše, Darijo Biščan (najboljši strelec turnirja) pa tudi Žiga Zaje. V ekipi so bili še: Igor Koščak, Pavel Uršič, Miha Zoreč, Jure Erjavec in Boštjan Kastelic. Prvi dve ekipi s tega tekmovanja sta se uvrstili med 16 najboljših srednješolskih ekip v državi in bosta konec decembra ali v začetku januarja imeli možnost priti med najboljših 8. Eden od četrtfinalnih turnirjev bo verjetno v Novem mestu, poleg ekipe SŠGT Novo mesto in naše ekipe pa bosta nastopili še najboljša in 3. ekipa srednjih šol iz Ljubljane. Naprej gresta prvi dve. Končni vrstni red dolenjskega prvenstva srednjih šol v malem nogometu: 1. Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica 2. Srednja šola za gostinstvo in turizem Novo mesto 3. SŠ Črnomelj 4. Ekonomska šola N. mesto 5. Gimnazija Brežice 6. Srednja šola Krško Simon Bregar Povzetek uspehov našega športa v letu 2001 LETO POMEMBNIH ŠPORTNIH DOSEŽKOV S športnimi dosežki v naši občini v letu 2001 smo lahko zelo zadovoljni. Dosegli smo nekaj odmevnih rezultatov, tako v šolskem kot v t.i. tek-movalno-kakovostnem športu. Tudi obseg športno-rekreativne dejavnosti in dosežki (ki tu niso primarnega pomena, pa vendarle) so zavidanja vredni. Lahko se pohvalimo z državnimi prvaki, pa celo s takimi, ki so s svojimi ekipami osvojili naslov evropskega in svetovnega prvaka, čeprav marsikdo tega ne ve. Izjemne rezultate dosegamo že v kategoriji osnovnošolskih otrok, kjer s svojim dosežki blestita Maša Ceglar pri deklicah in Dejan Čančar pri dečkih. Oba sta državna prvaka. Maša je bila državna prvakinja na šolskem državnem prvenstvu v gorskih tekih ter na cestnem teku. Blesti tako na šolskih kot na izvenšolskih tekmovanjih. Dejan je letos postal šolski državni prvak v metu žogice in državni podprvak skupaj z ekipo starejših dečkov rokometnega kluba SVIŠ. Ta dosežek rokometašev je samo potrditev odličnega dela z mladimi v RK SVIŠ. V kategoriji mladincev in mladink najbolj izstopata Tjaša in Rok Tomažin, ki sta kot člana Plesnega kluba Mojce Horvat dosegla izjemen uspeh. Kot mladinca sta že nastopila v članski formaci- ji ("šou" plesi) in s svojo ekipo dosegla naslov evropskega in svetovnega prvaka. Tudi člani in članice ne dosegajo zanemarljivih rezultatov. Tako je Bogdan Vrhovec postal državni prvak v metu kopja pri mlajših članih. Mateja Šuštaršič je odlična gorska tekačica, saj letos zaseda 2. mesto v pokalu Slovenije v gorskih tekih. Udeležuje pa se tudi teh tekov za svetovni pokal in trenutno zaseda 13. mesto na svetovni jakostni lestvici. Ne smemo pa pozabiti tudi na ekipe. 2. mesto starejših dečkov rokometnega kluba SVIŠ sem že omenil, odlično pa so se v tej sezoni odrezali tudi člani NK Livar iz Ivančne Gorice, ki so si spomladi najprej zagotovili obstanek v 2. SNL, jeseni pa so z odličnimi igrami presegli načrte in po jesenskem delu zasedajo celo 4. mesto. Izkazali so se tudi atleti OŠ Stične (tako dečki kot deklice so bili ekipno med prvih deset v državi). Dobro so se tako kot vsako leto borili tudi motokrosisti, karateisti in strelci. Tudi njih velja pohvaliti. Na koncu pride še "rekreacija". Mogoče po krivici nekoliko odrinjena. Z njo se dokaj redno ukvarja kar veliko število naši občanov. Praktično vsako leto se v občini ustanovi kako novo športno društvo. Letos npr. ŠD Breza s Spodnjega Brezovega pri Višnji Gori in ŠD Casucci z Muljave. Tako imamo v občini že 11 športno-rekreativnih društev z več sekcijami oz. skupinami. Le- te se poleg redne vadbe udeležujejo tudi različnih občinskih in medobčinskih rekreativnih lig (mali nogomet - v občinski ligi je kar 18 ekip, košarka, odbojka, balinanje, namizni tenis, tenis... ). Letos smo bili medobčinski prvaki v malem nogometu - Krka, v ženski odbojki - ŠD Grča .. . Znani smo tudi po organizaciji odmevnih športno-rekreativnih prireditev (veslanje na Krki, Lavričev pohod...). Ko vse to seštejemo, se ne moremo izogniti vtisu, da vse poteka odlično. Pa vendarle ni tako. Društva se vsako leto borijo za svoj obstoj in skoraj prosjačijo za kak tolar pri vseh možnih sponzorjih, ki so teh prosilcev najbrž že pošteno siti. Zato bi bilo prav, da bi športu z nekoliko večjo pomočjo kot dosedaj priskočila tudi občina, ki je do te sfere družbenih dejavnosti zelo "šparov-na". Prepričan sem, da bi se s kako pametno prerazporeditvijo našel še marsikateri tolar, prepotreben za naša siromašna športna društva. Naj moje misli dosežejo prave oči in ušesa. Simon Bregar Sola za promocijo zdravja IZOBRAŽEVALNI SEMINAR ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE Sončni konec tedna 16. in 17. novembra seje v Družbenem domu Grosuplje odvijal seminar z naslovom Šola za promocijo zdravja za zdravstvene delavce ZD Grosuplje in ZD Ivančna Gorica. Zbralo se je več kot 50 zdravnikov, medicinskih sester in tehnikov, drugih zdravstvenih delavcev ter nekaj upokojenih sodelavcev. Prisostvovali smo učnim delavnicam o zdravem načinu življenja, zdravi prehrani, debelosti, hujšan-ju, telesni aktivnosti, ki krepi zdravje, ter delavnici o opuščanju kajenja in alkohola in ukrepih za manj tvegan način pitja. Obravnavali smo pomembne dejavnike tveganja za srčno žilne bolezni: sladkorna bolezen, holesterol, visok krvni tlak. Cilj in namen delavnic je bilo praktično pridobivanje znanj in usposabljanje za preventivno delo, s katerim začenjamo v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji pod okriljem CINDI in Ministrstva za zdravje konec tega leta, še bolj pa se bo razmahnilo v naslednjih letih. S preventivnimi pregledi bomo med aktivno populacijo (moški od 35 do 65 let in ženske od 45 do 70 let) zajeli tiste ogrožene, ki imajo večje tveganje za obolevnost zaradi srčno-žilnih in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Glede na dejavnike tveganja jim bomo nato s svetovanjem, predavanji ali vključitvijo v kakšno izmed delavnic ali skupin poleg potrebnega zdravljenja ponudili možnost in pomoč za spremembo življenjskega sloga. Po koncu predavanj je sledil še praktični preizkus telesne zmogljivosti vseh udeležencev s testom hitre hoje na dva kilometra, ki smo ga izvedli na terenu med Spodnjo Slivnico in pokopališčem. To je zelo učinkovit test, ki ovrednoti trenutno telesno zmogljivost posameznika, na podlagi rezultatov izdela priporočila za nadaljnjo vadbo, s ponovitvami testa pa lahko primerjalno spremljamo naše napredovanje zaradi povečane redne vadbe. Naše strokovno srečanje so popestrili in obogatili številni sponzorji, ki so nas delno ali v celoti podprli pri organizaciji srečanja, za kar se jim še enkrat zahvaljujemo. Glavni sponzor je bila Pekarna Grosuplje, ki v tem času praznuje 50-letnico, nadalje Sitik d.o.o., gospod Travnik za fotografiranje, Komunalne gradnje, gospod Centa za ozvočenje, Fabjan s.p., Grosstor do.o., Fructal, kmetija Petan Velike Pece, Sadje zelenjava Ivančna Gorica, občina Grosuplje s svojo dvorano, tiskarna Macedoni Albin s.p., pri pripravi seminarja pa sta priskočila na pomoč tudi gostišče Krpan in Adamičev hram. Za lepo predstavitev svojih izdelkov pa so poskrbeli gospod Kukman iz Sitika, gospod Hribar iz Pekarne Grosuplje in gospod Janežič o kalčkih, ki jih pridelujejo v Grosstorju. Za zaključek pa vsem, ki prebirate te vrstice, nekaj vprašanj za razmišljanje. Ali ste zadovoljni z načinom življenja, ki ga živite? Z vašim odnosom do sebe, svojega zdravja? Z obvladovanjem stresov in spopadanja z življenjskimi vprašanji? Z medsebojnimi odnosi? Pogosto se k neustreznim oblikam vedenja, ki škodujejo zdravju, zatekamo v raznovrstnih stiskah, ki jih ne uspemo, ne zmoremo ali nočemo reševati. Naša skupna želja je, da bi bili bolj pozorni na to in bi sprejeli svojo aktivno vlogo pri ohranjanju zdravja in zdravljenju bolezni. Verjamemo, da bodo globlje spremembe življenjskega sloga prinesle marsikaj pozitivnega v vaše življenje. Barbara Mcrše Zadovoljstvo po uspešno opravljenem testu hitre hoje 28 STRAN Qospodinjsl^a stran Leto je naokrog in spet so tu praznovanje, darila, slavnostne večerje v družbi sorodnikov in znancev, okraševanje jelke..... To je tudi čas, ko se lahko zahvalimo za obilico uspešno izpolnjenih ciljev, ki smo jih dosegli to leto. Tako bi tudi jaz rada izrekla zahvalo vsem zvestim bralkam in bralcem gospodinjske strani, ki se je uspešno ohranila vse od lanskega decembra. Zahvaljujem se tudi tistim pridnim gospodinjam, članicam DPZ-ja, ki so mi zaupale svoje recepte in me prijazno sprejele v svoj dom. Zahvalila bi se tudi svoji družini, ki me podpira, še najbolj svoji mami in stari mami, ki sta mi še kot majhni deklici pričarali sladki vonj, ki se je širil v našem domu in tako tudi mene potegnil v ustvarjanje in pečenje peciva. December je mesec pričakovanj, veselja in praznikov. Prazniki se začnejo z miklavževanjem, nadaljujejo z božičem in silvestrovanjem. Priprave, ki trajajo ves december, pa so pravzaprav lepše od samih praznikov. V naš dom želimo pričarati čim več prazničnega vzdušja, miru, dobre volje in ljubezni. Nekateri si boste vzeli čas in obiskali sorodnike, kijih med letom pogosto ne utegnete obiskati. Tisti, ki naravnost uživate v blišču, ki ga ponujajo veleblagovnice, se boste podali po nakupih. Nekateri boste več časa posvetili otrokom in družini. Skupaj se lahko odpravite po jelko v gozd, jo okrasite čisto po svoje in otrokom pustite, da uporabijo svojo domišljijo. Z vašo pomočjo lahko izdelajo okraske iz krhkega testa, jih različno obatvajo in obesijo na jelko. Tako se jim predbožični čas pričakovanj vtisne globoko v spomin, kot se je nemara že vam v letih otroštva. Gospodinje uporabijo svoje znanje in izkušnje pri poskušanju novih receptov. Lahko pa že znan recept malo priredite po svojih dosedanjih izkušnjah in dobite nekaj čisto novega in vašega. Tako lahko iz biskvita, ki ga navadno narežete na kocke, tokrat izrežete lunice ali zvezdice in ga prelijete z belo čokolado. Dobil bo praznično podobo. Tudi navadne piškote lahko zložite v "stolpec" in jih zlepite z marmelado. Z uporabo barve za živila pa dosežemo prav posebne učinke. Ob naši prvi obletnici pa bi vam rada podarila najslajše darilo na svetu: recept za pravo domačo čokolado. Vaniljevi rogljički (tudi za diabetike) Potrebujemo: 150 g moke, nekaj kapljic vaniljeve arome, 50 g olupljenih, mletih madl-nov, 1,5 žličke tekočega umetnega sladila, 75 g masla ali margarine Moko, vaniljevo aromo, mandljne, sladilo in zmehčano maščobo zames-imb najprej z električnim mcšal-nikom in nato z rokami. Testo potem postavimo za najmanj eno uro na hladno. S pomokanimi rokami oblikujemo iz testa svaljke in jih upognemo v rogljičke. Zložimo jih na pomaščen ali s peki papirjem obložen pekač. Pečemo v pečici pri 175 stopinjah 20 minut. Količina testa zadostuje za približno 35 rogljičkov. Znano je, da lahko po istem receptu različne gospodinje pripravijo povsem drugačen izdelek. Vsaka doda svoje izkušnje, znanje, iznajdljivost. Tako je tudi z gospo Mavsarjevo z Mrzlega Polja, ki po tem receptu pripravlja medenjake že vrsto let. Preizkusite se v peki tudi vi. Kokosovi ježki Potrebujemo: 500 g zmletih albert keksov, 250 g margarine, 1 jogurtov lonček kakava v prahu, 3 jogurtove lončke sladkorja v prahu, mleko po potrebi in kokosovo moko. Medenjaki 20 dag moke, 8 dag sladkorja, 6 dag medu, I jajce, 1 mala žlica jedilne sode, dišave(cimet, limonina lupinica, klineki) Med segrejemo na 50° C, nato ga ohladimo. Izmcnjaje postopno dodamo jajce, sladkor in med. Nato dodamo moko, razmešano s sodo bikarbono in dišavami. Zamesimo testo in ga dva dni pustimo. V tem času ga enkrat ali dvakrat pregnete-mo. Oblikujemo kroglice in jih polagamo na malo namazan pekač. Vzhajalno sredstvo za medeno pecivo je soda bikarbona. Pecilni prašek pri tem pecivu ni učinkovit, kajti mravljinčna kislina, ki jo vsebuje med, izniči vzhajalno moč pecilnega praška. Pecivo iz lectovega testu se lepo sveti, če ga pred peko premažemo s celim razžvrkljaniin jajcem. Kokosove ježke lahko dodatno še pomočimo v čokolado, okrasimo s sladkornim ledom, z nahrizgano čokolado, s koščkom kandirane češnje, s prepovl-jenim mandljnom in podobno. Najprej zmeljemo kekse in jih damo v veliko posodo. Margarino in sladkor penasto umešamo. Posebej pogrejemo malo mleka in mu primešamo kakav v prahu. Mleko pogrejemo zato, da se kakav lažje raztopi. Nato pripravljeno zmes dodamo margarini in sladkorju. Vse skupaj stresemo v veliko posodo z zmletimi keksi. Dobro premešamo. Če je masa premokra, dodamo še kokosovo moko in kekse, če pa je presuha, ji dodamo nekaj žlic mleka. Oblikujemo v kroglice, povaljamo v kokosovi moki in zložimo v papirnate posodice. Lahko se še poigramo z okusi in razdelimo maso na tri približno enake dele. V maso lahko damo rozine ali mlete lešnike in kroglice tudi povaljamo v mletih lešnikih. Drugi masi lahko dodamo rum in kroglice povaljamo v čokoladi v prahu. Mrzla potica Sestavine: l kg moke I del mleka 250 dag margarine 15 dag sladkorja 10 dag kvasa 5 jajc ' sol Jajce, sladkor in margarino stepemo z mešalnikom. Dodamo moko, sol, mleko in vzhajan kvas. Vse dobro pregnetemo in testo postavimo za nekaj ur ali čez noč v hladilnih. Zjutraj ga razvaljamo, namažemo z orehovim nadevom in zvijemo v potico. Potico damo v model in jo postavimo vzhajat na toplo. Nato jo damo v pečico in pečemo približno eno uro. Če se zgoraj preveč popeče, jo pokrijemo z alu folijo. Pečeno potico takoj zvrnemo iz modela, kajti v modelu postane vlažna, skorjica pa ni več krhka. Medeni nadev za potico: Potrebujemo: 250 dag medu, 100 g sladkorja, 50 g masla ali margarine, 500 g mletih orehov, 3 žlice ruma, naribano limonino lupinico, malo mletega cimeta in klinčkov, drobtine in mleko po potrebi. Micko, med in sladkor damo v kozico in vse skupaj segrejemo, vendar naj ne zavre. Nekoliko ohlajeni medeni zmesi primešamo rum, polovico orehov in dišave. Če je nadev pregost, dodamo malo mleka, če je preredek, dodamo drobtine. Razvaljano testo premažemo z medeno zmesjo in potresemo z drugo polovico mletih orehov. Testo zvijemo in položimo v model. Po pripovedovanju moje stare mame so še v času njene rane mladosti gospodinje zvijale testo za potico nekoliko drugače kot danes. Ponekod se je take vrste zvijanja še ohranilo, večini gospodinj, kot tudi moji stari mami, pa je ostal le spomin. Ko sem jo ne dolgo tega obiskala, je ravno pekla potico. Med nama je stekel pogovor o minulih časih. Testo so na tanko razvaljali v krog, debele robove za boljše potice pa obrezali. Po vsej ploskvi so namazali nadev, na sredini je bil nadev malo tanjši. Z nožem so zarezali na sredini kroga križ, na vsako stran za približno 10 cm. Tako dobimo 4 majhne trikotnike. Vsakega posebej zvijemo z vrha proti sredini. Ko pridemo do spodnjega konca trikotnika, zvijemo naprej testo v krogu prav do roba. Tako dobimo tanek in dolg zvitek. Lončen okrogel model za potico premastimo in potresemo z drobtinicami. Zvitek prerežemo in položimo en konec v sredo posode in ga nato zvijemo kot kačo. Ker ga je navadno več kot za eno plast, zvijemo po vrhu še drugo, včasih tudi še tretje. Ko potica vzhaja, jo spečemo kot vsako drugo. Ob prerezu je drobno pisana. Ta način zvijanja se obnese pri manj sočnih in mokrih nadevih. Tako zvita orehova poticaje zelo lepa. Tako dobimo bolj pisano razigran krožnik majhnih ježkov, za različnimi "oblekicami" pa se skrivajo tudi različni okusi. Tudi pri drugih pecivih, biskvitih ali piškotih lahko z malo domišljije naredimo bolj zanimivo in raznoliko pecivo. Tako boste ob povabilu na sladkanje s svojimi najdražjimi zablesteli kot pravi pekarski mojstri. Največji čar se skriva v domišljiji. Zato kar pogumno s kuhalnico v roki k poskušanju novih receptov. In če vam v teh božično-novoletnih pripravah uspe kaj izvirnega ali pa imate že mogoče kak svoj preizkušen recept, pa ga želite zaupati še ostalim, mi lahko pišete na moj e- mail: sadje.crjavec(«>siol.net v Čokolada Sestavine: 2,5 dl vode 1 gk sladkorja 250 g margarine 500 g mleka v prahu 15 dag kakava v prahu lešniki Najprej zavremo vodo in primešamo sladkor. Mešamo, dokler se sladkor ne stopi. Medtem ko imamo posodo odstavljeno, dodamo margarino. Posebej zmešamo mleko v prahu in kakav v prahu. Dodamo k ostali masi in mešamo na majhnem ognju, da se masa zgosti in postane popolnoma gladka. Po želji lahko dodamo še lešnike ali rozine. Maso zlijemo v model, ki smo ga predhodno namazali z margarino. Čokolado sušimo na zraku dan ali dva. Tako posušeno narežemo na poljubno velike koščke in jo shranimo v zaprto posodo. Če pa vam čokolada v prvem poskusu ne uspe in ostane mehka, jo pojejte z žlico in recept preizkusite še enkrat. Privoščite si sladkanje! Namesto svečnika in venca: v okroglo plitvo posodo daste fin bel pesek, vanj pa postavite majhne pisane svečke. Pijača Glede pijače pravila niso več tako stroga kot nekdaj. Dovoljeno je vse, kar prija. Bi pa ob tej priložnosti vseeno rada nekaj več povedala o vinih in o tem, katero je primerno ponuditi k jedi. Ker se ponavadi najraje odločimo za eno sorto vina, priporočajo roze, saj se prilega tako k belemu kot k temnemu mesu. Če se boste za slavnostno večerjo v tem "norem" času mogoče raje odločili za ribji krožnik, lahko gostom ponudite lahko, rezko belo vino, ki se tudi odlično ujema s školjkami in z raki. Sladko vino izberite ob poobedku ali sladicah. Vsekakor pa morate izbirati med suhimi vini, ker bi bili gostje ob ponudbi polsladkega vina prikrajšani za popoln okus ponujenih dobrot. Belo vino in roze naj imata temperaturo od 8 do 11 stopinj, rdeče pa nekaj stopinj (od 12 do 16 stopinj). Pred prazničnim kosilom ali večerjo pa lahko ponudimo tudi različne koktajle, punče, kuhano vino....Za dober uvod in prijetno nadaljevanje večera lahko ponudite Pomarančni koktajl: V visoke kozarce za penino damo nekaj razpolovljenih pomarančnih krhljev. Prelijemo s pomarančnim likerjem in pomarančnim sokom in napolnimo kozarce z ohlajeno penino. Za gospodinjsko stran tekst in loto Nataša ERJAVEC STRAN 29 sestavil marko bokalič povišan tlak v strojni napravi enoce-lična zelena alga ženski hormon ara pokojni košarkar. trener nikolić voditelj jazzov. tv oddaje izza odra (brane) ptičja usta nogometaš Ceh rtv naprava na strehi koruzi podobna kulturna rastlina kratka, tanka žica dedalov sin, ki je padel v morje vojaška zveza držav računal. oblikov. matevž bokalič obvezen enotni predpis zemeljski stari vek ang. pevec (phil) položnici igralka juvan nočni počitek lesena talna obloga znak za tantal avtorica pike no. gavičke kraj pri grosuplj. franc. nogometaš (nicolas) plošča v krilu .letala žival pod zemljo am. film. komik (woooy) mostiček čez potok pokončna stoječa podpora stara palestina vesoljec armstrong lump, 01 gonič divjadi s psi braki sl. nara. voslovec (ferdinandi slovaška gospod v španiji in italiji največji jadranski otok spoštljiv nagovor za žensko anica, ančka mehurj. tvorba na rodilih telovadec štukelj severno afr. prestolnica rahla obarva. nost v določenem tonu nogometni klub amer. dramatik (eovvard) svetloba ob streli norina radovan hitrostna tekma strokovni direktor klinič. centra (zoran) kraj v hrv primorju irska glasbena •familv znamka kvalitetnih japonskih glasbil nakit, lepotičje napoved dogodka popolna zmaga pri taroku plemiški deček udarec pri tenisu rastlina za platno če nimamo kaj početi, nam je goveji mladič ivan sivec jekleni konjiček tolkalo v obliki trikota miselna igraš figurami kos blaga na mizi svojeglavost snov, iz katere senior evangel. cerkve v slov. (geza) japonska girl centi meter evropsko gorstvo on po nemško kapa pri gorenjski nar. noši arktični pingvin starejši hiter plešam. porekla fordov model anton žabkar faktor kislosti v kemiji veličasten štir1-tisočak v švici MALA SOLA OBČINSKEGA ZEMLJEPISA Naša občina je pretežno hribovita pokrajina, le na njenem vzhodnem delu je nekaj več ravninskega sveta. V nebo se nam vzpenja za dober ducat šestin sedemstotakov. Spoznajmo jih z vašo pomočjo. Za začetek vpišite na prazni črti imeni dveh najvišjih vrhov. Reševalcem v olajšanje sta zapisani tudi višini obeh vršacev. Pomagate si lahko z zemljevidom občine v merilu 1:50 000, ki gaje izdala občinska turistična zveza ali s kakim drugim zemljevidom manjšega merila. LAHKA KRIŽANKA Z NOVOLETNIM POPUSTOM Rešena križanka vam bo v poudarjenem navpičnem stolpcu povedala, kaj bomo izrekali v božično-novoletnem času. A A J C T 0 M Vodoravno: 1. sestrin mož 2. okončina 3. visok (II. st) 4. mokrota 5. hunski kralj 6. pralno sredstvo 7. vojaški uspeh KVIZ 1. Kateri plin uhaja iz močvirja? a) metan b) propan c) amonijak 2. Kaj pomeni staro slovensko ime donebnik? a) nevihtni oblak b) nebotičnik c) morska ptica 3. Kateri pevski tabor bo naslednje leto v Šentvidu? a) sedemindvajseti b) dvaintrideseti c) triintrideseti 4. Koliko oči imajo pajki? 5. Kaj zgoreva v jedrski elektrarni Krško? a) uran b) plutonij c) alkohol d) kobalt Rešitev kviza iz prejšnje številke: ha, 2.c, 3.c, 4. sonce, 5.b. UGANKE IN ZANKE 1. Kaj nima ne začetka ne konca? 2. Koliko jajc je pojedel Martin Krpan na tešče? 3. Kaj speče, čeprav ni vroče? 4. Kaj se umiva noč in dan, pa je vedno bolj črno? 5. V kateri hiši ni pohištva? Odgovori: 1. obroč, 2. enega, 3. kopriva, 4. mlinsko kolo, 5. v polževi. S m e š n i c a Višji uradnik Feliks je imel zelo ljubosumno ženo. Nekega dne je nenapovedano privihrala v moževo pisarno in zagledala prizor, ki si ga je v domišljiji že neštetokrat naslikala: mož je na kolenih držal mlado žensko z odpetim oprsjem. "A tako, Feliks," je zagrmela. "Torej sem le imela prav, ko sem trdila, da ljubimkaš s svojo tajnico!" "Pomiri se, Marta, pomiri," hiti mož. "Takoj ti bom razložil vso stvar in videla boš, da si v hudi zmoti. To sploh ni moja tajnica, temveč tajnica mojega kolega Franceljna iz sosednje pisarne!" SORODNOST Tak je kot ati. Ko je steklenica prazna, pa vpije. ^PREIZKUŠNJA |rr— Lej, novega psa imam, pridi ga pogledat. Kaj paice me ugrizne? No, saj to bi rad preizkusil. Bolečina in praznina v srcih je ostala, smrt nam mamo v večnost odpeljala. Bog želel je tako, da trpljenje se končalo ho. Mirno in spokojno je zaspala ter svoj križ z ramen oddala. ZAHVALA V 88. letu življenja se je od nas poslovila JOŽEFA ZALETEL po domače Adamčkova mama iz Šentpavla Zahvaljujemo se vsem duhovnikom, sorodnikom, sosedom, pevcem, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti v Šentvidu pri Stični, darovali za svete maše, dober namen, cvetje in sveče ter nam bili blizu v času bolezni. Lepa hvala osebju Doma starejših občanov Grosuplje, zdravnikom in drugemu zdravstvenemu osebju ljubljanskega ukc, ki ste mami požrtvovalno lajšali bolečine ter lepšali zadnje dneve njenega življenja. Hvala pogrebnemu zavodu Perpar. Hvala vsem, ki ste pokojno obiskovali, jo imeli radi, in se je boste spominjali. Žalujoči: sinova Igor in Francelj z družinama ter sin Janez NEVARNOSTI PRI UPORABI PIROTEHNIČNIH SREDSTEV ZAHVALA Ob smrti gospe JOŽICE BERVAR iz Ivančne Gorice se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Prav tako se zahvaljujemo župnikoma, gospodoma Jožetu Kastelicu in Janezu Novaku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala tudi pevcem, gasilcem, upokojencem in govornikoma ob odprtem grobu ter pogrebnemu zavodu Perpar. Bregarjevi Bližajo se božični in novoletnimi prazniki. S praznovanjem teh je povezana tudi povečana uporaba raznih pirotehničnih izdelkov -petard, raket in podobnega. Čeprav je njihova uporaba enostavna, zahteva veliko pazljivosti. Zaradi nestrokovne in nepremišljene uporabe so bile že v več primerih povzročene telesne poškodbe in materialna škoda. Največ nesreč zaradi nestrokovne uporabe pirotehničnih izdelkov je med otroki in mladostniki, ki razumljivo, te najrajši uporabljajo. Kljub aktivni vlogi policije in carine na mejnih prehodih, kontroli inšpekcijskih služb in policistov v notranjosti, je problematika glede uporabe pirotehničnih izdelkov še vedno pereča. Zakonodaja otrokom in mladoletnikom do 16. leta prepoveduje uporabo pirotehničnih izdelkov razreda I. in II. kategorije Pravilnika o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih izdelkov glede na kakovost in količino eksplozivnega polnjenja, brez nadzorstva staršev oziroma skrbnikov. Prav tako Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli določa, da se za težjo kršitev učenca šteje uporaba pirotehničnih sredstev v šoli, na zunanjih površinah šole ali na šolskih ekskurzijah. Uporaba petard in drugih pirotehničnih izdelkov moti ljudi pri delu, razvedrilu in počitku, predvsem v strnjenih naseljih, zato jih uporabljate na krajih, kjer s tem ne boste resnično nikogar motili. Policija svetuje, da starši otrokom ne kupujejo in dajejo v uporabo pirotehničnih izdelkov, ker bomo le tako preprečili poškodbe in materialno škodo, kar ima lahko daljnosežne posledice. Če se temu ne morete izogniti, bodite pri uporabi teh sredstev skupaj z otroki skrajno previdni in ne motite okolice. Prav tako ne mečite pirotehničnih izdelkov proti domačim živalim, ker tudi te lahko postanejo napadalne in nam lahko povzročijo hude poškodbe. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE i CKirrmi va iv.oi>hav.i