17. *tev. Postnina pl&čana r gotovini. ftelje, torek 14. februarja 1928. Leto X. txfeaja * torek, čofrtek la •obato. Stane mesečno Dht 7*— x» Inozemstvo Din 20*—. Numasiti) fttevllka I Din. ftrfaa poštno-čekovnegs xavoda Stev. 10.666. NOVA DOB A Ur«rfnlAtvo In apravnlötv«! C*ll» Strossmayerjeya ulfca 1 pritličje. Rokoplsov ne Tračani©. Ofllaal p* tarMn. Telefon hit itev. 65. L'etat c'est moi! V Celju 13. februarja. Od prevrata sem vodi razun dveh kratkih perijod demokratske viadavine naze državne posle narodno-radikalna stranka. lz nekdanje opozicijalne, da, revolucijonarne politične organizacije je nastala osobito pod našo sedanjo di- nastijo, t. j. od I. 1903 sem guvernemen- talna stranka, ki je imela dejansko vso moč v rokah že od citiranega leta do prevrata in jo je obdržala tudi po prevratu. Velikih njenih zaslug za pred- vojno Srbijo ne more nikdo tajiti. h male, malodane ge vazalne državice so ustvariii veliki voditelji narodno- radikalske stranke kakar so bili Paču, Protič, Milovanovič, Vesnič, Pašic, Jo- vanovic in drug! pjd vodstvom Kara- gjorgjevičev pravi Pijemont, ki je mö- ge! ujediniti doslej tri četrtine Jugo- slovanov v jedno veliko in močno državo. Toda že ob ujedinjenju je ta stranka odrekla. Njen mentalitet se ni mogel sprijazniti z idejo Jugoslovanstva, stranka ni mogla doumeti, da se od- iprava prvi čin večje in svetlejSe zgo- dovine iugoslovanske. Staia jenaozko- srčnem srbskem, ceio srbiianskem sta- lišču; trdüa je, da se ni izvräilo uje- dinjenje Slovencev in Hrvatov s Srbi, temveč osvojenje teh dežel in da se ima novopridobljene kraje upravljati po istih zakonih in po istih principih kakor bivSo kraljevino Srbijo. Da to ni moglo obveljati, je bilo že iz dveh razlogov jasno : prvič je bilo to teH. nično nemogoče in drugič so nove so- cijalne, gospodarske in politične raz- mere zahtevale nekaj druzega kakor ie mogla to nuditi primitivna uprava bivše kraljevine. V tem rnomentu je narodno-radi- kalna stranka odrckla. Odločiti bi se bila morala ali za upravni sistem srbi ianski in za uvedbo reform v r.jem ali Pa bi se morala lotiti takoj izenačenja upravnih sistemov v novih pokrajin&h s srbijans'jm. Radikali se niso odlo- čili ne za jedno, ne za drugo. Živeli so od tradicije, od moči, ki so jo imeli tn jo Še imajo v rokah in od favori- Tudi Vukicevič ima težave. Miti demokratjG; niti kmečko-demokratska koali- cija ne gredo v lfukičevičevo vlado. — Grožnje z generalsko vlado in novimi volitvami. tteofjrari, 13. februarja. G. Volja Vnkirevic, ki j« dobil siinoči mandat wi seslavo koalicijske delovne vlade, jj davi pričel s konzultaciiami. Naj- prej se '\a sestal /. dv. Koro.scčrt. Ta soslanok pa jo bil ztfolj formal nr^a znaoaja., ker jo znaaio. da so klorikal- v'i za vsako kombinacijo /. radikal, (i. Vukioevic nato iii nadaljtval pn- gajanj.. marvec je skliral sejo radi- kalškeaa klnba, na. kateri je poroeal, da. jo dobil mandat za sestavo vlai-o. Podi'obnosti o svojeni lnandatu m o staJLscn, ki g<\ bo zavze] napram dru- gi.m politicniiin skuphmni. jo od-klo- nil. Po soji ratliikalskegia kluba je hmA •?. Vnkicevic v vladnem predsedstvu dailjšo konferenco .s svojimi ožjimi prijatelji, nakar so jo \# sprcnistvu po- slancev V'ujica in Triftrnovica odpe- ljal na Tnpnder (kjer jo sod-ez gono- ralnega sahn. Op. ur.) Modtem je imel g. Davidoviv. v de- mokralskoni klubu konferenco z de- mokratskinn mbi'mlri. Na toj fcou- forenci je g\ Davidovic obrazložil svo- jo s(ali'.ščo in izjavil, da r>o njegovem nazi.ra.nju no kaže, da bi demokral- ski klnl) podpiral vladc» ,y. Vukii'evi- ziranja docela pokrajinskih srbijanskih interesov. Uživeli so se tako zelo v vlogo gospodarja, ne znabiti samo upravitelja države, da so sedai, ko zahteva demokracija svoje pravice, do dna duše ozlovoljeni in razžaljeni. Kaj, mi radikali, da bi ne imeli prve besede v tej državi ? Mi da bi ne vodili no- tranjih in zunanjih poslov, mi da bi ne imeli ključev do državnih bla^ajn? Tavprašanja odmevajo v sedanji vladni krizi iz raditfalskega parlamentarnega kluba in \z celega strankinega časo- pisja Tcga, da mora biti «fortvurStla- rije- enkrat konec in da mlade, jačje sile vedno premorejo stare, zdelane, obnemogle, nočejo radikali niti naj- manje uvidett. Tudi tega ne, da nimajo niti volje, niti moči, da bi izvrSili v državi one reforme, ki jih zahtevajo razmere in čas. Stranka je zgubila kontakt z narodom in to pomenja preje ali kasneje politično smrt. ča. ker bi to pomeitfljo ixj.slabsanjc splošnega politi^nega položaja in po- ostri:tev nasprotij mod vlado in opo- zicijo. Po sej i dcniokraUskega kluiba se je vršila scja izvršilnega odliora T)ento- krulske itnije. Kakor so izve. je bilo na, toj seji sklonjeno, da niti demo- krutski ktub it\ifi Kmečko^diemokrai- ska koalicija ne gresfa v vlado, kate- ri bi itarehrat (f. Yukiceviv. V sploisnein so smatra, da g". Ytiki- čevic ne ho dobil rečine. Radi kali in- trigirajo na vüe strain in (jrozijo z novimi mlitvtuni, ceš da iina g. Vu- kičovic že za^siguran volilni mandat. (Jovori so ludi o nekakih iznenadenjih in domnova so, da. je izprehod gasp. Vukw-evaica na Tope ides v zvezi .s ton? nia.nevroms ki pa zajonkrat niina no- b'enega uv.inka1. Ponovna potreba Na- rodnej2:a sveta. V Celju, 13. februarja. Poročuo o delovanju »Političnega in gospodarskega društva Nemcev v Slo- veniji« je marsikoga presenetilo. Tu nastaja očividno zelo nevarna propa- ganda, tu nastaja nov političen čimtelj, ki se že sedaj postavlja med sloven- ske politične stranke in prav dostikrat odločujc, naravno da ne sebi v Skod'o Germanotilska zunanja politika in spretna parlamentarna taktika nemSko- švabskih poslancev v našem parlamentu podpirata tudi restitucijo nemške po- litične moči v Sloveniji. K temu pri- deta 5e dve zelo neugodni činjenici, osobito v mariborski oblasti : na5a po- krajina je z državno mejo zgubila mo- can trg za svoje kmetijske pridelke In za plasiranje svojih odvišnih delovnih moči. Kar pa je zopet pri nas velike industrije, je tudi v nemäkih rokah in kdor grc s trebuhom za kruhom, občuti prav neprijetno, da mu tujec le nerad in počasi odpira vrata. Težkih milijonov, ki jih v naši deželici raz- deli »Südmark« medtrgovce in^obrtnike, tudi ne smemo prezreti. Pod takimi, za nas neugodnimi okol ščinami deluje tedaj nemško politično društvo v naši oblasti. Ono drži to, kar je nemškega in preprečuje z vsemi silami asimilacijo, ali največkrat pri nas pač le povrnitev k slovenskemu narodu. Pa s tem Se ni;r;a dovolj; ono napada, ono skuša spraviti v svoj ta- bor ponovno tiste Slovence, ki so stali svojedobno pod uplivom avstrijskih oblasti in ptujskega »Štajerca«. In to slednje je tisto, kar se mora preprečiti, četudi s silo. Mi moramo odkritosrčno reči, da bi se z našimi Nemci ali nem- škutariji prav malo bavili, ako bi ne videli, da je volk sicer menjal dlako, svoje narave pa ne. Kakor smo že omenili, so si znali Nemci marsikje v medsebojnih sloven- skih političnih bojih zasigurati vlogo jezička na tehtnici. To jim je tudi za- siguralo pomoč in podporo naših ob- lasti — ali če že drugega ne, pa vsaj prav benevolentno obravnavanje nefn- ških zadev. Ako to naše časopisje graja, kričijo Nemci, da je to le demokratsko maslo, in piše n. pr. naSo klerikalno časopisje samo v interesu svojih nem- ških političnih zaveznikov tako, kakor bi ne ŠIo za interese Slovenstva, tem- več za interese — demokratske stranke, tedaj politične frakcije, ki je med Slo- venci v znatni manjšini. Tako postopanje ne bode rodilo ni- česar dobrega. Treba se bode odločiti za tak modus, da bode zainteresiralo in, očito rečeno, primoralo celo našo politično javnost k pazljivosti napram rastoči tuji politični propaganda v lastni deželi. Primerna oblika za to bi bil Narodni svet, ki bi ga sestavile ali naše politične stranke ali pa naša na- rodna obrambna društva. Trebalo bi taki organizaciji pregledati in preteh- tati vse, kar imajo in kar hočejo Nemci v naši deželi. Sedaj ni evidence niti o Nemcih niti o nemškutarjih v državnih skižbah, niti o postopanju naših oblasti v narodnem oziru, niti o tujcih, ki so nastavljeni v nagih krajih, niti o nem- Skih druStvih — sploh o ničemur. Vse je zanemarjeno, tuja ljulika pa se bohotno širi po naSi zemlji. Naj bi se poklicani činitelji resno zanimali za to zadevo! \ K. Green: ^oc, ki jo bom pomnil. (Prevel B. R.) CDalje.) »Kdo pa ste vi?« sem pa v . . Gospo Wasner sem poznal zelo Jo' bro - te je bila pacijentka, o kateri sem že preje govoril - toda mo2 ki me je pnšel iskat, mi je bil čisto ne- znan. »Uslužbenec sem v hiSi, kjer je do- bila napad.« *Torej je ni doma?« »Ne, gospod doktor, ona leži v drugi n./>Z.e1° mi je žal«, sem začel, »toda niKakor ne morem iti, ker nimarn ča sa . . .« Toda on me je prekinil z besedami: MIJred vrati stoji kočija. Tudi na to smo mislili, da morda vaš voz ne bo pripravljen.« Kočijo sem že preje opazil, ko sem šel domov. »Dobro torej«, sem rekel, »prišel bom, toda počakajte malo, da napišem še nekaj vrstic.« ^Oli, gospod doktor«, me je pre- kinil mo2 s prosečim glastm. »Tako z*lo ji ie slabo. Še ko sem hitel po stopnicah, sem čul, da je klicala, naj se Vas pokliče . . .« ÄNo, če je še klicala, ne bo teko hudo«. sem vzkliknil. Stvar se mi je zdela sumljiva, zato sem se hotel mo- 2a odkrižati. Sicer bi pa itak moral na vsak nsčin govor'ti z gospo Was- ner in dobiti od nje dovoljenje za pot, predno bi se sploh mogel ukvarjali z drugimi načrti. Zato sem naročil, da se pove Rich- terju, naj na vsak način počaka, dokler ne pridem nazai- Nato sem privolil na prcšnjo, da takoj odidern k gospej Wasner in sem skočil v voz. Mož se je povzpel na kozla k vozniku in predno sem utegnil zapreti vratca v vezu, smo že zdrveli po sedmi ave- niji. Spotoma me je spreletela misel: »Kaj, če me gospa Wasner ne bo pustila od sebe . . . ?» Toda nisem se bal tega, ker sem poznal svojo pacijentko kot vzor po- trpež!jivosti in samopremagovanja. Ve- del sem, da se bo rada pustila v moji odsotnosti zdraviti od Richterja, saj ga je poznala kot dobrega zdravnika. Ko je voz obstal, je vladala po uli- cah že tema in si hiše, v katero sem stopil, nisem mogel dobro ogledati. Le to sem videl, da je bila precej ve- Iika. »Ali je gospa Wasner v tej hiši?« setn vpsašal moža, ki je poČasi lezel s kozla. »Da, gospod doktor!« jeodvrnil hitro. BaS, ko sem hotel pozvoniti, so se odprla vrata in pokazala se je mlada deklica —- Nemka, ki me je pozdra- vila z majhnim poklonom. Stopil sem v vežo in ona mi je rekla ; »Gospa Wasner je gori, gospod doktor. Prosim, da se potrudite v pred- sobo!« Brez kakega suma, a začuden zaradi zapuSčenosti hišc, v kateri sem se na- hajal, sem se spodtikal po slabo raz- svetljenih stopnicah in stopil v veliko predsobo. Bila je popolnoma prazna, toda skozi odprta vrata na nje drugem koncu sem čul besede: »PriSel je, madame!« Navzodnost moje pacijentke v tej prazni hiši se mi je zdela vedno bolj zagonetna. Ker sem jo hotel čimpreje videti, sum stopil v sobo, kjer sem rnislil, da se nahaja. To je bila prva neumost, ki sem jo naredil. Komaj sem prestopil präg, že sem čul, da so se vrata skozi katera sem priSel, zaprla s čudnim ropotom. Ko sem se obrnil, da vidim, kai naj to porneni, sem začu! isto tudi pri drugih vratih in istočasno sem z grozo v sreu opszil, da je edina oseba, ka- tere obrise sem videl v temi, izginila in, da sem se nahajal sam, čisto sam, v sobi. ki je bila na obeh straneh za- klenjena. Vse to se mi je zdelo Čudno in sprva nisem hotel niti verjeti, da se nahajam v pasti, a poizkus na vratih, skozi kateia sem priSel, me je pre- pričal, da sem ujet, Tudi druga vrata so bila trdno zaklenjena in zastonj sem se vpiraj vanje. Kaj naj to po- meni ? Ujet sem bil i.» pri tem se mi je mu- dilo, tako mudilo. Moja soba je od- mevala od krikov na pomoč, a vse zastonj. Končno sem 2e bil ves izmu- čen in sem se pomiril. Z ostankom ravnodušja sem začel v temi ogledo- vati prostor, v katerega so me tako iznenada zaprli, kot v past. Bila je ozka, Stirioglata soba in spre- letela me je pošastna groza, ko sem opazil , da so bile vse štiri bele stene brez vsakega okna. Nikdar je ne born pozabil . Sklepal sem, da soba ni bila na cesto in da si torej nisem mogel s ceste priklicati pomoči. Plinska sve- tilka, ki je visela s stropa, je bila edina izprememba za oko, ki ni videlo ničesar drugega kot gole, bele stene. Vsa oprava je obstojala iz kostanjeve mize In dveh raztrganih in polomljenih naslanjačev. Edino, kar me je razve- selilo, sta sta bili dve steklenici in dva kozaica. Steklenici sta bili polni in kozi rca snažna. Poleg njih pa je stala Skatlja smotk in sicer, kakor sem vi- del, prvovrstnih smotk. Osupnjen nad tako »gostoljubnostjos ki je na vsak način kazala, da mi je usojeno ostati precej časa v tej sobi, Stran 2. »NOVA DOBA« Štev. 17 Drugi mandat g. Vukičeviča. Od petka se je razvijala vladna kri- za sledeče: Ker se gcsp. Radiču vsled jakega odpora radikalov ni posrečilo sestaviti koncentracijsko vlado, je vla- dar po nasvetu g. Vukičeviča izročil to nalogo predsedniku Narodne skup- ščine g. dr. Periču. Toda tudi g. dr. Periču so lastni tovariši v radikalskem klubu delali tako velike ttižkoče, da se je moral umakniti tudi on in je dobil včeraj mandat za sestavo delovne vlade zopet g. Velja Vukičevič. Zaen krat pa gosp. VukiČevič nima za tako vlado večine : sigurni so mu le klero- radikali, Muslimani in Nemci, kar da 156 poslancev od 315. Koiikor se more sedaj presoditi, Davidovičevi demo- krati ne nameravajo lti v to vlado; o g. dr. Marinkoviču se poroča, da je bolan in da mora oditi v inozemstvo na zdravljenje. Drastičen opis politične situacije. V svojem giavnem glasilu *Narodni Val« karakteriza g. Stjepan Radič se- danjo politično situacijo tako-le: »Gro- bari ravnopravnosti i parlamentarizma, Korošec svezan, Spaho neodlučan, pa- šičevci proglasili Velju za svog oca i majku ..« Občinske volitve na Koroškem se vrše dne 22. aprila 1928. Koroški Slovenci so se že pričeli gibati, da ohranijo svojo posest v obČinskih za- stopih. Celjske vesti. c Sokolskn maškarada v Celjskem domu bo gotovo najlepSa in najzabav- nejša prireditev v letošnjem pustu. Vse je na nogah, da pomaga na pripravah, ki so v polnem teku. Pozivamo naše občinstvo, da se po možnosti udeleži maškarade v maski ali si vsaj nabavi pri veselem bratu Saksidu pustno čepico, da bo razpoloženje na večeru res po- vsem pustno. Dobre volje naj prinese vsak poln žakelj s seboj, sicer se lahko zgodii da bodo šaljivci — katerih na- stopi 8 v dvorani in še 2 v baru — dali v žakelj onega, ki bo premalo volje imel s seboj. OniF ki bi hoteli biti dodeljeni tej ali oni skupini, se naj javijo najpozneje do 15. t. m. zvečer pri br. Tinetu Novaku. Vsaka maska dobi ob priliki legitirnacije pred za to določeno komisijo svojo številko, ki velja kot glasovalna številka in je ob- enem tudi znak, da se je maska legi- timirala. Maske brez številke nimajo dostopa v dvorano. Dvorana bo Ietos skrbno dekorirana, za kar nam jamCijo znani strokovnjaki v dekoriranju. ~ Plesni red», ki so sestavljeni tako, da pride mlado in staro na svoj račun, se dobe pri blegajni. Vstopnina znaša — pa le v predprodaji — za članstvo 10 Din, za ostaio občinstvo pa 15 Din. Vstopnice se dobe v predprodaji pri br. Staniču v petek, dne 17. t. m. od 19. do 20. ure v telovadnici, pri bla- gajni plačajo člani brez izjeme 15 Din. c Odlikovana sta z redoni sv. Save 5. razreda gg. Franjo Krajnc in MiloŠ Levstik, oba upokojena učitelja v Cel,u. Prisrčno častitamo ! c Premeščen je poštni uradnik go- spod Karl Kosem iz Celja kot upra- vitelj pošte v Mozirje. c Mestna knjižnlca dobi od likvi- dacijskega odseka bivše Narodne čital- nice v Celju zclo lepo darilo : v.se či- talnične znanstvene in lepo^ovne knjige razen dvojnikov, ki se bodo porazdelili med obmejne knjižriice. Pedagoške knjige Narodne čitalnice se izroče cdjski učiteljski knjižnici. Dosedanji uspehi kažejo, da bo mestna knjižnica odlično nadaljevala ljudsko izobraževalno delo Nijrodne čitalnice v Celju. c Ali ste sl že ogledali krasna in dragocena darila, katera so izstavljena v izložbenem oknu celjskega urarja in juvelirja, g. Antona Lečnika na Giav- nem trgu in katera priznanja se bodo razdelila ob priliki konkurence mask na veleprireditvi slovite maškerade celjskega Olepševalnega druStva. ki se vrši na letošnji pustni torek zvečer v krasno okinčani veliki dvorani Celj- skega doma? Pojdite, občudujte in pri- dite ! Ne bo vam žal. Vstopnina samo 10 Din. c V gaberskem »Sokolskem domu« prične odsek celjskega Sokolskega društva 1. septembra 1928 s telovadbo vseh oddelkov. To öbvestilo bode našn javnost pozdravila s tem večjim zado- ščenjem, ker je dobra narodna vzgoja mladine v industrijskem Gaberju ztlo potrebna. c Pod krlnko sporta nemškona- cijonalna propaganda? Po Gaberju se govori, da sta kupila gg. Westen in Rakusch od g. Majdiča ob državni cesti v Gabenu, tarn, kjer je bilo ob otvoritvi Sokolskega doma v Gaberju javno telovadišče, travnik za ureditev sportnega prostora. Istotako se prireja v eni od his g. Westena zimsko telo- vadišče. Ali je to sport ali prikrita nemškonacijonalna propaganda ? c Uradni dan »Sreskega gremija trgovcev v Celju« za Clane trgovce v sodnem okraju Rogatec se vrSi v sredo 15. februarja t. 1. in sicer od 9. do 12. ure dopoldne v Rogatcu v posebni sobi hotela Sporn in od 2. do 5. ure popoldne v Rog1. Slatini v občinski posvetovalnicl. c Plesni večer Erne Kovačeve v celjskem Mestnem gledališču. Da ustreže obči želji občinstva, se je od- ločila plesalka E. Kovačeva prirediti svoj drugi plesni večer v Mestnem gledališču, in sicer v sredo, dne 15. februarja t. 1. ob 20. uri zvečer. Spo- red, ki obsega izvzemši tri plese prej- šnjega plesnega večera le nove točke je sledeči: Ed. Grieg: V dvorani kralja gora (narodna pesem, plešeta dve mall učenki). Mendelsohn — Bartholdy: Po- mladna pesem. Josip Strauss: L'bela. Steiner — Virag: Anjuška. Čajkovski: Otožna pesem. (Chanson Triste). R. Dvorak: Valse. Schubert Fr.: Moment musical. Moderni jazz: Cowboy. Plese spremlja na klavirju g. Fr. Vondrašek. Overture in med odmori igra Vondra- §kov kvartet. Kakor znano je otvorila gdč. E. Kovzčeva latisko jesen v Na- rodnem domu šolo za ntmično gimnas- tiko. Tokrat nastopita v prvi točki spo- reda dve učenki iz njene sole, da se more presodin ztnož.iosti mlade umet- n:ce kot učiteijice. Pester in izbran soored nudi jamstvo za umetniški užitek, ki se nam bo nudi! ta večer. Celjska javnost se bo brez dvoma odzvala vabilu mlade umetnice in to tötn bolj, ker se preseü plesalka v Pariz. c Ljudsko vseučliišče v Celju. V pondeljek 6. t. m. je imel g. prof. dr. Zelenik svoje predavanje o Goetheje- vem »Faustu«. Podal je vsebino prve- ga in drugega dela v takfini obliki, da ga je mogel vsak posluSalec razumeti. Vsi poslušaici so sledili njegovemu dveurnemu predavanju vse do konca 7. največio napetostjo in pozornostjo. Obisk je bil razmeroma precej zado- voljiv, če pomislimo, da je bil »Faust« pred kratkim v tukajšnjem kinu pred- stavljen. Zategaclelj pa topot ni bil upravičen očitek v »Jutru« z dne 8. t. m : »Nekuaj je lepa literama snov, kakor je zgornja, zanimala tudi širSe sloje. Danes vleče bolj kakšna seriza- cija in makar je — Polineziia.« Ker ta očitek ne zadene toliko tukajšnje ob- činstvo, ki je '.opot storilo svojo mo- ralično dolžnost, vsaj v sredni meri, koiikor udbor Lj. vs. in zelo po kri- vem predavateljico gospodično AImo Karlinovo, moram ta očittk zavrniti, ker sem ga glede obiska tudi v »Mar- burger Zeitung« najdel. Odbor Lj. vs. nikakor ne hlepi po senzacijah, ampak samo po poučnih predavanjih \z raz- ličnih znanstvenih in umetniSkih pa- nog. Niemu mora veijati geološko in geografsko predavanje o Polme-ciji, an- tropološki, etnografski in etnoloSki opis njeiiih v prirodnem stanju živečih pre- bivalcev ravno toliko, koiikor preda- vanje o t. zv. biseru nemške lepe književnosti. Ker se je nam nudila pri- lo.'nost, da sliSimo govoriti o svojih dož vliajih in znanstvenih poizvedbah med narodi, ki i5e živijo v početkih človežke prosvete, domačo potovalko, se je odbqr na moj predlog odločil, da v znanstvenem svetu že znano pisa- teljico in potovalko zaprosimo, da iz- trosi iz svoje znanstvene torbice tudi nekaj drobtinic med svoje rojake Ce- Ijane. Ona se je temj povabilu drage volje odzvala. Da je odbor s tem po- vabilom pravo pot zadel, pokazalo je v vsakem pogledu zanimivo predavanje in velik naval na njeno predavanje. Ker je v Lj. vs. predavala Ce 1 j a n k a, ki se je po csmih študijskih letih zo- pet vrnila v Celje, v svoje rojstno mesto, in ker je predavala v nemškem jeziku — slovenskega ni tako daleč zrnožna — poJastili so jo s svojim obiskom tudi tukajšnji Nemci v veliki množmi, kar treba s priznanjem ome- niti. Če Nemci niso priSli tudi tudi na predavanje o Goetheievem »Faustu«, ki ga žs poznajo in ki se je držalo v slovenskem prosvetnem društvu v slo- vens kern jeziku — zakaj treba za- radi tega žaliti gospodično AImo Kar- lin in se rogati predavaniu o Poline- ziji? Kaj si bo naobraženi svet mislil Frak-srajce dobra kvaliteta Din I20-. Ff*ak-3s*ajce najboljša kvaliteta Din 155 — Sr-ajce bele mehke v ceni Din 150 —, 130 —, 105 —, 95—, 70•—, 59 -. Qvrafniki vsake vrste in velikosti vedno v zalogi. Kl^avatGi samoveznice v najbogatejši izbiri. L. Puian, Celje. o nas Slovencih, če ne znamo ceniti naSe rojakinje Celjanke, katero je na primer že povabila graška ^Urania«, da obdrži tudi pri njej svoja preda- vanja ? NemŠki etnolog Bastian, ki je tudi potoval po vseh kontinentin, je napisal šest zvezkov o vzhodnih na- rod;h Azije (»Die Völker des o est- lichen Asiens«, 6 Bde, 1866—1871), a celjski dopisnik »Jutra« se roga, ker se je na Lj. vseučilišču obdržalo e n o pjcdavanje o vzhodni Aziji! — VI. sv. Em. Lilek, tč. preds. Lj. vs. c Tudi Celje plcše, bolj skromno seveda, ker v teh slab h časih ni pre-_ več razpoloženja za v^seljačenje. V Narodnem domu je v soboto Sokolska plesna Sola pokazala, da so se njene gojenke in gojenci temeljito priučili modernim plesom. Navzoči so bili samo plcsalci in nekaj gg. častnikov. — V Celjskem domu je priredila svoj za- ključni venč>k plesna sola »Svobode« c Uklnitev prometa na državnl cesti v Vojnlku. Na državni cesti v Vojniku se bode zgradil novi prepust, radi Cesar bode cesta med Kociperjevo gostilno v Vojniku in razpotjem stare in nove ceste za promet zaprta. Za časa gradnje se bode vršil promet po takozvani stari cesti in po ul'Ci, ki vodi od Narodne kavarne proti vzhodu. 158 c Vsem abiturljentom celjske gim- nazlje iz leta 1918. Ker obhajamo letos desetletnico na5e mature, deseto ob- letnico, ko smo se morali loČiti od celjskega d'jaSkega življenja, na ka- terega nas veže toliko veselih in ža- lostnih spominov, in pohiteti r.a bojne poljane, hočemo, zvesti starim Studen- tovskim tradicijam, to obletnico tudi primerno proslaviti. Zato prosim vse gg. tovariše, tudi one, kateri niso bil sem še enkrat zakričal z vso silo, a ravnotako zastonj kot preje. Nobenega odgovora nisem dobil, nobenega glasu ni bilo slišati v hi5i. Istočasno pa sem čul od zunaj rahel šum koles kot da se pelje voz, ki sem ga pustll pred hišo, počasi naprej. Če je bilo to res, sem bil ujetnik, medtem, ko so tre- nutki, od katerih je bila odvisna moja sreča, bežali z blazno naglico naprej. Ko sem pomislil, da sem brez moči, sem se zgrudil v obupu na stol. Nisem se bal za življenje, dasi bi v takem položaju lahko prišel na idejo, da ne bom več videl solnca in zadobil svo- bode, ki mi ie bila na tako nasilen način odvzeta. Niti na to nisem mislil, zakaj sem zaprt. Ne, moje srce je mi- slilo samo na Doro in vsililo se mi je vpraSanje, ali je res izgubljena zame, ne po moji krivdi, temveč po krivdi neznanih lopovov in razbojnikov, ki so me oropali svobode in me ločili od nje. Toda to ni mogoče. Oni so se mo- rali zmotiti. Morda je bila to surova Šala, ali pa sanje, grozna mora. ki me je tlačila in mi mešala pamet. Še pred pol ure sem se nahajal v svoji sobi sredi okolice, ki sem je bil navajen, a sedaj ... Ne to niso bile sanje. Blodeči pogledi niso odkrili v sobi ni- česar drugega kot ätiri bele stene in novo zaletavanje v vrata je vzbudilo samo odmevanje po zapuščeni hiSi. Ali se je voz z obema človekoma, ki sta me pripeljala v to hišo, odpe- ljal? Ali sem bil res čisto sam v tem praznem poslopju? Tej misli je moral slediti obup. Vendar sem se mu ustav- ljal. Mislil sem, da se mora v tej hiši vendar nahajati človek, ki bi me za primerno odkupnino izpustil iz nje. (Dalje prih. Predpogoji in možnosti prepovedi alkohola v severoamerikanskih Zjedinjenih državah. (Iz knjige : Helmer Key, Potovanje po Ameriki.) (Koniec.) »Z (antialkoholnim) zakonom je ne- koliko slabo. Dobil je svoje ime po članu kongresa Volsteadu, ki pa najbrž ni bil nikoli Clan kakega abstinenčnega udruženja in tudi ni položil abstinenčtie prisege. On je samo dobil nalog za sestavo zakona, ker je bil predsednik zakonodajnega odbora. Predsednik, ki je zakon podpisal, tudi ni bil abstinent, ravnotako tudi ne večina članov vlade. Izmed članov kongresa, ki so glasovali za zakon, je bilo tudi zelo malo na- čelnih abstinentov. V senatu je bilo ravno tako. V mnogih drzayah so gla- sovale zakonodajne skupščine za rati- fikacijo zakona, dasi je bib večina prebivalstva proti. Tako je bilo tudi v naši lastni državi Wisconsin. Pri sploš nem liudskem glasovanju bi zakon ne bil potrjen, to vemo vsi. Neprijetno je o tem govoriti, toda res je in radi tega moramo biti toliko bolj pazljivi«. V Kaliforniji sem slišal več zdravih in zanesljtvih izjav o tej zadevi. Tarn ni bilo nobenih simpatij za vzdrževanje prepovedi niti z ozirom na teorijo o varčevanju niti z ozirom na visokofi- nančne prevdarke kakor sem jih sliša! včasih v vzhodnih državah. Odličen finančnik v S. Franciscu je trdil, da se je prepoved mogla upeljati samo radi tega, ker je bila »Anti-Saloon-League« tako močno organizirana. Toda tudi nasprotniki se organizirajo, seveda sedaj še popolnoma tiho, ker nikdo ne veruje, da bi mogel doseči pred volit- vami kakSen uspeh. »Splošen utis je, da mora prepoved trajati tri do štiri leta, predno more imeti odpor kakSen- koli uspeh«. Po prohibicijskem zakonu bi morale posamezne države podpirati in nad- zorovati unijske urade pri delu proti razpečavanju in zavživanju alkohola. Toda to je ostaio le na papirju, posa- mezne zvezne države ostajajo pasivne. Vsled tega se mnogokje zakon površno izvaja, oblasti gledajo pri zasledovanju greSnika skozi prste. Tako je bilo na pr. ob času mojega obiska v Chicagu. Oni gospod, ki nosi odgovornost, da ostane mesto »suho«, major Dalrymple, je mirno izjavil v »Chicago Tribune«, da se sedaj v Chicagu proda in popije več alkohola kakor pred prepovedjo alkohola. lsto se preikotne dogaja v mnogih večjih mestih. »Mi nimamo moči«, je rekel Del- rymple, »ker nam policija noče po- magaii. V državi Maryland se je celo razsodilo, da je nadzo'ovanje prepo- vedi stvar unijskih uradov. Radi tega ni treba policiji posameznih držav po- magati pri lovu na tihotapce, ako tega noče. Tukaj v Chicagu kakür marsikje drugod si moramo vsled tega poma- gati samt«. V neki drugi zadevi je omenil isti Dalrymple, da je še sedaj v Chicagu 4000 salonov, v katerih se prodaja čisto javno pivo in whisky. Se značilnejša je izjava polieijskega šefa v Chicagu, namreč, da nič ne po- magajo aretaeije onih, ki so se pre- grešili proti prepovedi alkohola. Kajti nemogoče je najti v Chicagu sodišče, ki bi take grešnike obsodilo. Zadnjega pol leta je bilo aretiranih 600 oseb radi prodaie vina in piva, obsojenih pa je bilo le pet in sicer samo radi tega, ker so svojo krivdo same priznale. Ti podatki bodo zadostovali. Alko- hol, ki se prodaja, izvira deloma \z starih zalog, deloma iz tajnih izdelo- bipv 17 »NOVA DOB A« StTftn 3. MAGGIzabela za juhe in fedila izboljša okus uham, omakam in prikuham. Štev. steklenioe 0 i 2 3 4 5 6 Originalna Din. Dopolnjena „ ITS'- 17 — 12 — 28-50 20- 55 — 40- 110 — 175- 200- ¦ Dopolnjuje se h vtlike MAGBI-jSya stekltnlct v lastno s toboj prJMŠano ptazno MAGQJ-Jevo ttakliitlelid. MAGGI koc za goveio juho za iakojšnjo pripravo najfinejše, čiste goveje juhe. Posamezha kocka Din. 1"1O. Pravi MAGGIJey izdelki imajo rumeno-rdeče omote, na katerih se nahaja ime f,MÄ@Si". •Vnami skupno v razredu, a so ven- dar to leto rnaturirali in nnše cžje to- variše, ki so pozneje maturirali, da mi javiio svoja mnenja, odnosno staviio ¦eventualne predloge. Pripomnim, da bi se proslava na vsak n&čin višla v Celju in to po možnosti na V;dov danv ker sta tedaj dva praznika. Vse toza- devne dopise, prosim, nasloviti na me. Ivo Kvac, prokurist lesne industrije «Triglav», Sloven grader. c (lled.aH ska prcdslara r Narod- nem ihmu. Kmwko-delavska zveza upri-zori v nedeljo, dne JO. I. in. oh troh popoldne v iNarodnein dornn Nii- ¦črijtjvo iklonnodiijo N;ava>doi\ (¦lovok'. c Zait.in\ir .si h raj lyomlojeranja r Criju. To dni jo prišla. na polk'-ijski • irad. sJiizkimjia. Tereizlja. i'n prinosla ¦^ seboj doiiiovnico. da so prijnvi. I\;i (loniovniici pa jo bilo nravo rojstno loo zbrisano in napisano 1903. Služ- ki.nja je pri zaslrsanju sprva. trdila. (la ni ponaredila (lomoviiieo in da jo v resnk'i rojena 11• ta H)O3., naiposled 1>;V jo pnijzmallao da jo »pdpiw^ki« j'ojs(j).i) loto. Kojona jo lota .1899. in jo hotela na la naein postali jnlajša . . . Ta poinkijovalna kura pa ni pripo- i-CK'lJiva,.'1 kor jlnii nopVijolno poslo- diro. c- Zreza /jrirahtili munekrenrec Jh- ijoxlarije, podrnbfica Celje ima red- ni obcni zbor v sredo. due 15. t. in. v rcslrLvi-acijskil), prostoriih. Narodnega daunt. Za-cetek ob 8. uri zvecc.v. Fdo- ležite se ga polnostovilno! c Iz Slovenjgradca. Misliniska po- družnica SPD ima svoj redui letni občni zbor 3. niarca t. I. v jfostilniški sobi »Narodnega doma«. Vsi člani se vabijo, da se istega udeležt«. Odbor. c Dariia za konkurtnco mask na sobotni maskaradi Celjskega Sokola so razsiavljena v oknu tvrdke »Aorea« (bivša podružnica Jadranske banke). c Vojnlška meščanska sola nas je dne 6. t. m. prest.netila s krasno uspelo tridejanko : «V kraljestvu palčkov». V zadregi smo bili, čemu bi se bolj tw- dili, ali dovrSeno potekli igri mlad'h gojencev ali mojstrsko dovrSenim ku- lisarn v orijentalskem okusn, ali bajni razsvetljavi iz 1001 noči». Godba, dasi priprosta in petje nežnih mešanih gla- sov : vil in palčkov, je bilo lepo ubrano valnic in je prav radi tega zdravju iz- vanredno Skodljiv, deloma pa se ga tudi tihotapi v državo. O obsegu tihotapljenja naj omenim tukaj le je- den primer. Nekaj mesecev pred mo- jim obiskom v Kalifomiji so odkrile tamošnje oblasti, da je cela država preplavljena z whiskyjem, ki se je prodajal v doslej naravnost nezasliSa-iih množinah po prilično zmernih cenah. lskali so izvor ; dolgo časa ni mogla policija ničesar odkriti, na koricu pa se je pokazalo, da so uvažali whisky 'z Mehike v celih cisternah pod oznaČ- "O olje. Nekega dneva so namreč po- jyjotoma poslali to olje na postajo ka- mornske družbe za olje. Tarn so našli, a Je bila cisterna polna whiskyja. le bN0Sek02nVeecd.eIa *" Sijajnega ZaSlUžka Konečno ge naj bo omenjono, da se proda vehkoalkoholi^nih pi jač. posebno wh.skvia, na podlagi »dry act licenses« za medicinske svrhe. Vsega skupaj se je dalo 238 tovarnam dovoljenjc da smejo izdelovati alkoholne pijače, od- nosno alkoholne tekoc'ne za zdravila Okrog 16 000 zdravnikov ima dovolje- nje izdavati receptc za alkoholne pre- parate. Državne oblasti so uredile po- sebne zaloge, \z katerih se lahko dobe ti preparati. Publika se jih poslužuje v Ukem obsegu, da se letno porabi okrog aevet milijonov galonov. in učinkovito. Vodstvo je bilo v dobrih rokah. Niti šepetavca ni bilo slišati. Vsem za vsema je bil užitek res popoln, za kar gre ravnateljstvu in vsem so- delujočim zasluženo pri/.nanie in iskre- na zahvala. Občinstvo je pa tudi z vi- harnim aplavzom priznalo svojo hva- ležnost, saj je bila repriza dobro obiskana. Prebitek se porabi za rev- najše goience. c Pozor upokojend! Da se tudi upokojenci, ki ima jo priznanice o 20% odtegljaju ob žigosanju kronskih ban- kovcev glaseče se na zneske manjše od 1000 K, in ki nimajo drugega dav- čnega predpisa kakor davek na sluXbene prejemke po ČI. 86 finančnega zakona za leto 1927/28, morejo ukoristiti s pooblaščenjem čl. 34 finančnega zako- na za leto 1927/28 in se jim moreio te priznanice zaračunati za pačilo dav- kov r.a slu?bene prejemkr, nuj po odloku delegacije ministrstva f nanc v Ljubljanj z dne 28. januarja 1928 St. A IV 9/12 ex 1928 pošljejo te prizna- nice takoj, najkasneie pa do 6. maica t. I., in sicer civilni upokojenci raču- novodstvu delcgacije ministrstva f-nanc v Liubljani. pododseku V, vojaSki upo- kojenci pa računovodstvu ddlegacije ministrstva finanr v Ljubljani, odseku za voiaSke mirovine. c PloČevlnasto kaseto (škatljo) za denar sem rekom leta 1927 posodü blagainiku ntkega društva v Celju pri prireditvi veselice v Narodnem domu. Ne spominjam se vef, katero druätvo je to bilo, vsled Cesar prosim dotičnega, kateremu sem jo posodil. da mi isto vrne. Kami Perc. Kino. c Mtstni kino. Pondeljek 13. febru- »rja : *Rivijera» («Rouge in noir»). Si- jajen velefilm v 6. dejanjfh. V glavnih vlogah Marry Liedike. r3da Croy in Erna Morena. Divni posnetki s fran- coske rivijere (Monte Carlo itd.) -— V tortk 14-, sredo 15. in četrtek 16. fe- bruarift: «Trgovci z dekleti« («Tajnost Orienta»). Ogromna senzacija v 7 de- janjih. V glavnili vlogah Mary Kid, Rudolf Klein-Rogge in Erich Kaiser Tietz. V filmu sodelujeta atenska in carigrajska policija. Dejanje se vr§i v Budimpešti, Atenah in Carigradu. V sredo predstava tudi ob 5. popoldne. — Prednaznanilo : *Rinaldo Rinaldim"» (Luciano A'bertini) in «Napoleon Bo- naparte», največji film vseh časov. Kfno Gaberje. Danes se zadnji dan predvaja 5e «Spoved vojnega kurata». Nepopisno lep film v 7 dej. V glavni vlogi znani «Sascha-star» Igo Svm. O krasoti tega filma je najboljši do- kazdejstvo, dasobilenedeljskepredstave popolnoma razprodane. Kdor ga še ne pogledal, naj dana?.njo zadnjo pred- stavo ne zamudi ! Med predstavo svira orkester ! — Od torka 14. febr. naprej gre film «Hazarderka». Senzacija za sezijo s Haary Lledtke jem in Agnes Esterhazy v glavnih vlogah. Veliki družabni film s slikami iz kazina v Monte Carlu. Mojstrsko nemSko delo! Sokolstvo. Sokolsko društvo v Celju je pri- redilo za člane v petek 10. t. m. pre- davanje »o spolnih boleznih«. Že dolgo smo si želeli Sokoli zdravstvena pre- davanja, vendar nismo našli do zad- njega časa tozadevne pomoči pri tu- kajSnjih zdravni5kih krogih. Bakterio- loška stanica v Celju pod vodstvom vsestransko marljivega g. dr. Reber- nika se je odzvala na§i prošnji in nam je poslala predavatelja zdravnika g. dr. Fischerja. G. dr. Fischer je pre- gledno razložil postanek, potek in po* sledice teh stra^nih bolezn', ki poleg alkohola glodajo na nžv-em sicer zdra- vem narodnem telesu. Govoril nam je o na^inih zdravljenia tfh bolezni in o očuvanju pred njiin;. V>eskozi zani- mivo predavanje so sprernl-ale skiop- tične s!oi'o torpj (udi Dalnia- cija! d Sainontori r Ljubljani. V sobolo zivec'or se je sku-sal \rot'i ])od vla.k ne- ki 25 lot stari brozposelni dolavw. — V ncx'i od. nodelje d,o pondeljka pa so jo zasti'upi'la 2t let stara žolozniška uiradnkia Eniilij«' Rairs. Vsled toga uporabljajtc zaibelo varc- no, zra'ven pokusite veckrait ter tako proprecite, dfi bi se okus zabole no ču- til preizraizita. — Magijova: zabela je pripravn;A tuidi, za mizmnoževiajijb juh. RazredcHto v torn shicaju preje juho s kropom in dodajtc polagoma tolJiko Maigigji-jevo zsaJbdo. dai dosežet za'zoljonii prijetni okus. d MAGGI-jeve kocke za yovejn ju- ho. Ce raztopite Maggi-jevo kocko za govojo juho \* 1 četrt litra vrde vode, dol)ite v trenutku: izvrstno govejo ju- n'O, ki jo laihko iiporabljate: kot okrepcevaino juho z jajcem ali brez jajca, za vkuhainje z zdi*bbom, rižem, testeuino, zii kulianjo zolonj;vvo, fižo- ki, graha1, za prjpravljanjc oiiiak. hla~ dotrn. ra.giujo-v itd. Raznotero. r Rekord v ločltvah zakonov ima BudimpeSta. Lansko leto je bilo tarn sklenjenih 9865 zakoncv, ločenih pa 2026. Med sklenjenimi zakoni je bilo 25% takih, v katerih služi tudi žena. V dveh slučajih ste se omožili 15 letni dekleti, v jednem pa 84 letni starčc-k s 83 letno starico. Splošno se on^za, da se ljudje ženiio v starejSih letih. Listnica uprave. J. K., posestnUc, Striholče 1). Völ- kermarkt. Nairoičnrna za ]>ol leta zna,- aa 15 Siiin^ov., Poeljote io lkhko z intKlnaxodno post no nakajzaiico. «JKnjiževnost* 1 <Žtnsk! list>. IzaSao je 2. broj (februarski) cvog našog odličnoff mje- sečnika za modu, kučanstvu i zabavu, Modni d:o donosi nr.jnovije modele, mnoge od tih u bojama, i u^orke mo- dern h i narodn'h ručnih radova. Be!e- tristički dio ima dva romana, po jednu novelu, crticu, Salu i zabavu, i humo- resku, sve ilustrovano. Uz zanimive članke, upotpunjuju sadržaj ovoü,a broja stalne rubrike : Sport, gimnastika, koz- metik-a, od^oj dece, kino, društvenost, kučanstvo, zdravstvo, kuhinjo, odgo- vore urednij5tva na raznovrsne upite čitateljica itd. Preiplab je «Ženskome listn na V« god. Din 45"—. Narucuie se kod Uprave u Zagrebu, Samostan- ska 2 1. Gospodas*fttvo. g Podraženle usnja. Jugoslavija se med vst-nii Egramimi državrmi ne- dvonino najbolj bavi z živinorejo. Kljub ternu ( a mo;a dati kmet kup del svojih dohodkov, f.ko si hoče kupai čevlje. O delavcih in državnih nameSčencih, katerim hočejo sedaj Se ^manjšati dra- ginjske doklade, pa sploh ne govorimo. Mestca julija 1927 je veljal kilogram podplatov 48 Din, sedaj že 85 Din in to samo za to, ker se Inhko izvažajo domač> surove kože in izgotovljeno usnje. Seveda ima od tega ogromen dobiček Je neznatno Stevilt) Ijudf, dočim skoro čeirt milijona ljudi, ki se bavijo s čevljarskim obrtom, strada. Najmanj 5 brezpostlnih in stradajočih čevljar- sk;h pomočnikov prihafa dnevno pro- siačit k čevljarjem za kruh in zaslužek. Nujno potrebno bi bilo, da se prepove i?voz surovh kož in usnja, na drugi strani pa tudi prepove uvo>: luksuznih čevljpv. g Švica; ski sejm v Baslu. V Baslu se v;5i od 14. do 24. aprila 1928 §vi- carski vzorčni sejm. Vozne karte, kup- ljene od 12. do vkljiično 24. aprila t. I. za nav^dno vožujo od Svicarske mee do Bitsla veljajo, če jih žieosa urad v.-lescjma, tudi za nazaj. Razllko za potovanje z brzovlaki pa je treba pla- čati celotno tako za vožnjo v Basel, kakor tudi za nazaj. BrezplaČno vožnjo za nazaj z žigosano karto, je opraviti v šestih dneh, računajoč od datunia žga, najkasneje pa 24. aprila 1928. Obvezno signiranje hmelja. \' odigovior na zadnjo izja-vo Hmo- ljarskegn drnstva za Slorenijo v Žal- cu nam pise g. prof. im. Sadar v Ma- riboru: >. V boj za obvezno signiraaije me jo zapeljalo to-]e: Videl s>em, da je slo- vonski himeljar izrooen na miilost in neniiilosi nekateri'iiii mogatoem. ki Ivmelj producirajo hn istočasno /> njim Iwira.ntaijo. To osebe no imorcjo po- polnomia nesebicno zastapati interosov sarniii prodircentov. Razuuniljihio h(i mi biilo, da se izraiajo i>rekupci hmi«- lja proti oJ>veznem\i signiranju (saj niti no stedijo dena/rja hi izdajajo brošuro proti obveznomn siigniranj'u), nisem pa mogel razuTnoti, da se buni proti .silgniranju/ proxlucent, v cTigai' korist bo to signiranje. V Avstriji je trajal boj za in proti si'gnirainju med praduxxmt) in trgavci nad 25 lot, pri nais pa, grodo trgotvc.i iln zaistopsttvo hiineljarjev roko v roki. Temu se ču- diim. Da imiaim prav, ko se zavzjeoiiain za obvezno sign i rain je, naj pri«v pis- mo, ki mi g-a je poslaJ slovenski hiue- ljar, ki mMi z lastniani možgani. — Pfenu> güasi tekohlei: Načrt naredl» Stran 4. »NOVA DOB A* Štev. 17. o obvcz-iu1]]). sii^iiiramju sein prom-i'l in sem nintmja, da je v spJo&nem do- hev. Namien miredbe je zascita kva- litete našega lrmelra. Za.ščitiiti je tre- ba ta na« važni iy.vazni pradnkt pro- si dwni stranwn. Na eni strani protl svojevoljmovsti .in nepoučenosti hnit> Ijarjev, ki prodwcitrajo blago v taki kvalitoti, daj fta svetavna tržišca po- stavljajo na zartnje lrresto in deloma sploih z&vračajo kol neporafoaio blago. Kadi toga bov nairedbai, kot se je ob- ne.sk twdi v CSR, velikega vzgojnega 11 omen«, za hand jar je, posebno v oko- litših. ki so dosedaj s svojhn slaibim bla.g'ojn jemali. uigiled iiasetn.ii. kvalii- tetncmu hnielju. Jod.ro jiiL. hmdjar- stva, Savtiinj'ska dolüna, rafcpolaiga z izkusnjami dveli rodov v toj kulhi- i'i ter je utrpela innogo na svoje.m ugiedu, ker se je metal ves slovenski Jimelj v ti.sti veliki kos: Južnastajer- ski hmelj. Pri neobAiMiiem si'g'irira- nj-u so se izdajali certifikati vsako- miir. kclor je zjelel im. pkical ta.kso. ('ertifikal ni znaeil nicesar, zato so luid ni miogel uvel.jaiviti. Na drug! strani je pa treba. kol so je hi opetovano povdarjato po vseh inozeniiskih lislilh, zaycrtiti imsaineziu1 okolifce pred sajiuoj&stirosfjo kupcev, kii zaibelljujejo slabžk? pi'öveniijonce z bolJKhiii\, n>. pr. belgipske^a s sa/vinj- skiin in ga in'odajajo kot savinjskeg«i. mnogo draxje pivovarna-rjejn. Ravno slabe t'Oizadevme i'zkiusnje pi.vovai'na.r- jev so napotile vockstvo te inditstpij- ske paiiioge na misel obveznega siifer niranja. Kukor hitro imxxle Neineija l«.t(|s k>bvczno sigmiiniinlje hfrnselja, jc pavsGWi gtotavo, da. bo trgovima iska la (udi v imozemtiki'li okoliših predvsem sigiiirani hmelj. Nemcija. je bila, je in bo še precej ča.sa nae naj'boljvsi od- jeriMlec. Vsak ]>raizvajaiec pa ni.ora. upošlevaili želje konKiimenla, če hoče ostati z iijtini v kupoijski zvezi. Vse veJike Ivi'dke bmeljske trgovine so so- g'ltajinie .s [teinii tieinjainti. piivovarnar- jev in tutl|L Inneljiarjewproclucentor. Le rredinelu.« Licenciranje bikov v mariborski oblasti. V času od marca do sredi maja se vrši toletno licenciranje bikov po vseh okrajih mariborske oblasti. Ker je li- cenciranje bikov najvažnejSi oblastveni posel na polju povzdige zivinoreje, je treba zanj zainteresirati ludi širšo jav- nost. Namen licencirania je sledeči : Iz celotnega števila bikov se odberejo oni, ki po zunanjosti in po poreklu povsem odgovarjajo namenu zboljSanja govedoreje. Samo Iastniki teh bikov dobijo dopustnico in s tem dovoljenje, da jih smejo vporabljati za sploSne plemenske svrhe proti primerni od- Skodnin1. Pripuščanje nelicenciranih bi- kov je prepovedano in se kaznuje z denarno globo 10 do 250 dinarjev. Zato je potrebno, da priŽene vsakdo svojega bika v preglcd in morebitno licenci- ranje. — Da se olajša onim požrtvo- valnim kmetovalcem, ki dtže dobre plemenske bike, za obče blagostanje prevz(t) breme, so določere denarne nagrade. — Ob priliki licenciranja se vrši povsod tudi kratko strokovno pre- davanje o smemicah za povzdigo Zi- vinoreje. Naj se zanimajo 7a to pri- reditev tudi oni gospodarji, ki sami nimajo bikov. — Največje važnosti je licenciranje bikov tudi za vsa občinska predstojništva. Med glavne naloge občin spada tudi skrb za zadostno število licenciranih bikov. Štajerski govedo- rejski zakon z dne 17. aprila 1896 do- loc'a v tem oziru sledeče: «Ako ne zadostnje v občini število spušČainih bikov, katere imajo zasebniki v splošno vporabo, dolžna je ista, da skrbi za nabavo in vzdiževanje še potrebnih bikov». — Ker se bo v tem pogledu strogo postopalo, bodo imele občine velike izdatke, h katerim pridejo Še stroSki za naknadno licenciranje takih občinskih bikov. Zato naj pridobi vsaka občina čim več zasebnikov za držanje bikov, katerih je treba za vsakih 80—100 krav najnianj po enega. — Licenciranja se vršijo po podrobnem sporedu, ka- terega sestavi okrajni odbor, odnosno sreski poglavar. Ta spored se objavi po vsch občinah. Vljudno opozarjam p. n. občinstvo na svojo mesarijo in ptodajalno vsakovrstnih mesnih izdelkov po nizkih cenali. Prodajam sve2e volovsko meso, prekajene šunke kg po 30 Din in raznovrstne sveže klobase. 20 Oddajam na drobno in na debelo ! 36 SpecJjaliteta blaga zajamčena ! Točim tudi več vrst domačih vin. Vljudno se priporoča JOSIP 60RENJAK, mesar in klobasičar, C E L J Ii', Kralja Petra cesta. 26 Švicarske ure, zlato, sretsro, brillante, opfika, očala Naivečja delavnica za vse v to stroko spadajoča dela. Anton Lečnik urar, fuveltr, opftk CEL1E, Glavnl trg 4. nliMti, \iMW\ in \i o&elici Frani© Jost, Cefije, Aleksandrova ul. K Prodn sb posesfuo 5 do 6 oralov zemljiSČa ter zidanim in z opeko kritim poslopjem, tričetrt ure oddaljeno od Celja. Vpraša se v trgo- vini Kolenc & drug- 2 2 fluiogi'odfi!] posüsfuo v Dramljah, z lepo enodružinsko hišo, z vsemi pritiklinami ter vse v naj- boIjSem stanju, prod am ozir. z a- m en jam za enodružinsko hišo v bli- žini Celja, Maribora ali Ljubljane. Fort. Jelovšek, šol. upravitelj v Libojah pri Celju. 3 3 Oglašujte! Sprejme se učenec z meščansko-šolsko izobrazbo v modni trgovini A n i ca Pajk & Co., Celje, Krjilja Peira c. 13. 2-5 Radio-aparaf z ojačevalom in anteno, kompleten, z 2 slušalkama, montiran v lepo ameri- kansko mizo, se proda za Din 3000"—. Ogleda se lahko pri tvrdki Karol Florjančič, Celje, Cankarjeva 2. Lesena napisna table se proda pri g. KOMACU, Celje, Dečkov trg 2. Prodam zaradi preselitve elegant no iz hrastovepa lesa, črno politirano. Naslov pove uprava. Franjo DoBžan, Celje Za kresijo si. 4 Kieparsivo in naprava strelovodov. Pokrivanije streh in Instalaotje, noprava modemo- higijeničnih kopalnih «ob, klosetov in zdravttv, napra» Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvrSujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. MODNfl TRGOUiNA CELJE GLCUMI TRG 14 F.KUDERnDflsifl sPDI IIIB priporoča svojo veliko zalogo nogavic, rokavic, žepnih robcev, moških in damskih srajc, kombinež, pred- pasnikov, bluz, moških in ženskih pletenih jopic, otroške oblecke, kapice, krstne opreme in tako dalje vse po izredno xinizaimiliL cenah v vsch oblikah, najmodernejši vzorci lastnega izdeika OTVORITEV MODNE TRQOVINE Vljudno naznanjamo, da snio otvorili na KraSja Petra cesti štev. 13 Zagotavljamo cenjeno občinstvo za točno in solidno postrežbo ter se za obilen obisk najtopleje priporočamo ANICAPAJK&C2: Delaj, nabiraj in hrani, varčcvati se ne brani I Popclnoma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju VarcuJ v mladosti, da stradal ne boS v starosti! LASTNI DOM Obrestuje lirönilne #^^| ^ vloge po HJf (2 O Vcčje stalne vlogc po dogovoru nafugodneje. Jamstvo za vloge uad 2,000.000 Dm. Marljivost, treznost in varčnost so pred- pogoj nravnosti! Pri naložbl zneska do SO Din sa dob! nabiralnik na «Join. Pisarna v Celju, Prešemova ulica 6. Iz malega raste veliko I Tiska in iadaja Zvezna tiekarna. — Odgovoren za izdajatelja, tiskarno in redakcijo Milan Četina v Celju. MODNO TRGOUINO