CENA 75 DIN
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leto XIX
V LJUBLJANI, dne 9. avgusta 1962
Številka 28
VSEBINA:
Odloki ljudskih odborov:
62. Resaluaija o razvoju okraja Novo mesto v letu 1962.
Odloki ljudskih odborov
62.
RESOLUCIJA
o	razvoju okraja Novo mesto v letu 1962
Okrajni ljudski odbor je na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajav.cev dne 24. marca 1962 razpravljal o gibanju razvoja okraja v letu 1961 ter ugo-tovil tole:
v 1- Leto 1961 — kot prvo leto v izpolnjevanju teko-C(iga petletnega programa — je predstavljalo obdobje Uveljavljanja novih ekonomskih ukrepov v izpopol-Jevanju našega gospodarskega sistema, kar pomeni Predvsem kakovostni napredek v razvijanju delav-Tuga samoupravljanja in komunalnega sistema.
Izpopolnjeni gospodarski sistem je začel delovati s .sy°jim celotnejšim mehanizmom šele v drugi polo-ici leta 1961. Tako njegovo delovanje v tem letu še 1 rnoglo priti do polnega izraza.
, ,JZ že dosedanjega uveljavljanja novih gospodar-ih predpisov pa lahko ugotavljamo njihov pozitivni Puv, in sicer predvsem v boljšem gospodarjenju, j^urunju delovne storilnosti in spodbudnejši delitvi
iih Istočasi10 Pa 30 se pojavili tudi novi problemi, ki ? I® izpopolnjeni gospodarski sistem odprl v zvezi odkrivanjem slabosti v nekaterih panogah oziroma stf uizaeijah, predvsem v rudarstvu. To pa ni bi-sneje vplivalo na skupne dosežke.
p Tako smo dosegli predvideno skupno povečanje ruer,2V0^ni<j *n britev v letu 1961 s 102 %>, kar po-1 Povečanje v primeri z letom 1960 za 20 “/o.
Urerni ^uspodarski sistem je vplival tudi na spre-osn ° strukture investicij tako glede vlaganja v virov1)" miroma obratna sredstva kakor tudi glede v- j rmanciranja. Skupne investicije so se povečale v u 19til nasproti 1960 za 59,6 °/o, od tega naložbe Jo bT0^arS*V0 za T spl03116 družbene panoge pa 19^' 0 toženih približno toliko sredstev kot v letu
y
dvjg j ^^pdarskih panogah je bil zlasti pomemben krile izVesti.cij v obratna sredstva, ki so se v glavnem lz sredstev gospodarskih organizacij.
Udeležba lastnih sredstev gospodarskih organizacij se je povečala leta 1961 v primerjavi z letom 1960 od 31 °/o na 65 %, medtem ko se je udeležba ljudskih odborov in zunanjih sredstev zmanjšala.
Povečanje udeležbe lastnih sredstev gospodarskih organizacij pomeni vsekakor velik napredek v mobilizaciji sredstev podjetij za investicijske namene.
4.	Spodbudnejša merila za delitev dohodka in uveljavljanje različnih oblik neposrednega upravljanja so vplivali tudi na povečano delovno storilnost, ki je narastla v letu 1961 v primerjavi z letom 1960 za 12°/o — izračunana na podlagi narodnega dohodka na 1 zaposlenega. Pri tem pa je pri večini gospodarskih organizacij počasi napredovala priprava pravilnikov o delitvi čistega dohodka in pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, kar je zmanjševalo navedeni vpliv.
5.	Bolj sproščeni odnosi v delitvi dohodka so vsekakor ugodno vplivali na prilagajanje osebnih dohodkov doseženi ravni delovne storilnosti kakor tudi na pravilnejša razmerja v ravni osebnih dohodkov med posameznimi panogami, četudi je tu še vedno mnogo nesorazmerij.
6.	V izvozu je sicer doseženo v tem letu proti 1960 povečanje v višini 18 Vo, prav tako tudi v prilivu neblagovnih deviz preko inozemskega turističnega prometa; še vedno pa se je temu vprašanju posvečalo premalo pozornosti, tako v izvozu industrijskih kot kmetijskih proizvodov. Razlog je v tem, ker se je precejšnji del izvoza izvajal posredno, po drugih izvoznikih, za kar pa proizvajavci niso imeli ustrezne ekonomske spodbude, predvsem pa v počasnem prilagajanju novim izvoznim pogojem.
7.	Težišče prizadevanj je bilo v letu 1961 v skladu z republiškimi smernicami na pospešenem razvijanju industrije, kmetijstva in gozdarstva ter turiz-ma.^ V okviru možnosti pa so se vzporedno razvijale tudi druge panoge.
Industrijska proizvodnja je v letu 1961 dosegla planska predvidevanja, kar pomeni povečanje proti preteklemu letu za skoraj 18 “/o. Na tak razvoj je vplivalo uvajanje izpopolnjenega gospodarskega siste
ma, s tem v zvezi pa tudi uveljavitev objektivnejšili ekonomskih zakonitosti, ki so spodbudile gospodarske organizacije k boljši izrabi notranjih rezerv. Doseženi razvoj je tem pomembnejši, če upoštevamo objektivne težave, ki so bile predvsem v pomanjkanju obratnih sredstev, v kreditnih omejitvah, v nezadostni oskrbi z reprodukcijskim materialom, prav tako pa so se tudi gospodarske organizacije prepočasi prilagajale novim pogojem gospodarjenja in spremenjenim zahtevam tržišča.
Od posameznih panog predvsem izstopa v ospredje problem proizvodnje premoga. Le-ta v preteklem letu zaznamuje zmanjjšanje proizvodnje v primerjavi z letom 1960. Tako gibanje je bilo objektivno pogojeno glede na manjše možnosti plasmaja premoga zaradi nasičenosti tržišča.
Skupna kmetijska proizvodnja v letu 1961 se je v primerjavi z letom 1960 povečala za 25%, kar je le nekoliko pod predvidenim povečanjem za to leto. Vzrok tega je predvsem slabši pridelek grozdja, vrtnin in strniščnih posevkov zaradi neugodnih vremenskih razmer in šibkejša realizacija živinorejske proizvodnje. Presežen pa je bil plan v sadjarstvu. Na družbenih kmetijskih gospodarstvih je nižja realizacija v živinoreji predvsem posledica zastoja v izgradnji predvidenih obratov, spremembe v pitanju na višje kategorije ter zastoja v odkupu živine. V rastlinski proizvodnji so družbena posestva dosegla sicer dobre rezultate, predvsem če upoštevamo, da vključujejo v proizvodnjo nove, meliorirane površine. V letu 1961 so povečala svoja obdelovalna zemljišča za 810 ha.	/
Na trgu pa so bile opažene, posebno v prvi polovici leta, tendence naraščanja cen posameznih gradbenih materialov in s tem v zvezi tudi gradbenih storitev. Povečanje cen je povzročilo težave pri investitorjih, ki so morali za predvideni fizični obseg del angažirati večja sredstva. V zvezi s tem pa se je zaostrovalo vprašanje plačevanja gradbenih situacij.
Novi gospodarski predpisi so vplivali na zaostritev pogojev v gradbeništvu glede dokumentacije, plačevanja itd., kar je povzročilo trenutne zastoje, vendar se je stanje v drugi polovici leta znatno izboljšalo. Prenehale so tudi tendence povečavanja cen gradbenih materialov in storitev ter se v posameznih primerih usmerile na znižanje.
Tako se je v primerjavi z letom 1960 gradbeniška delavnost povečala za 6 %.
V letu 1961' se je sistem upravljanja v gospodarskih organizacijah železniškega in PTT prometa prilagodil osnovnim načelom samoupravljanja v drugih gospodarskih panogah. Poleg tega pa so bili v letu 1961 ustvarjeni pogoji, da se ta sistem uveljavi tudi v cestni službi. Centralizirano in administrativno razdeljevanje skupnega dohodka železnic in PTT na posamezne gospodarske organizacije pa še vedno zavira večjo spodbudo za racionalno gospodarjenje.
Istočasno pa se je v tem letu nadaljevala modernizacija cestnega omrežja.
Predvideni nivo prometnih storitev je bil dosežen s '122%, kar pomeni povečanje proti letu 1960 za 33 %.
V pogodbeno proizvodnjo je bilo vključenih 8950 hektarov obdelovalnih zemljišč ali 63% predvidenih. Slabši pa so bili rezultati pogodbenega pitanja prašičev in živine, to pa predvsem zaradi nezainteresiranosti kmetijskih zadrug in zaradi nestimulativne odkupne cene.
V gozdarstvu je bilo v letu fobl izkrčenih 287 ha gozdov. Osnovano je bilo 80ha intenzivnih nasadov in 31 ha plantaž. Sečnja v osnovnih gozdovih se je nekoliko zmanjšala na račun poseka s krčenjem. S tem smo dosegli, da se lesna zaloga v osnovnih gozdovih povečuje, slabi gozdovi pa se s krčenjem prevajajo v donosnejšo gozdno kulturo. Čeprav se je sečnja, upoštevajoč krčenje, vsako leto povečavala, pa je realizacija ključnih lesnih sortimentov tudi v preteklem letu padla. Vzrok za to so bile nizke cene za bukovo hlodovino v primeru s ceno bukovih pragov. Nadaljnja močna ovira v reguliranju prometa z lesom so bile žage venecijanke, kjer so se žagale velike količine hlodovine, ki se je nato po raznih kanalih prodajala v druga področja.
Na podlagi navedenega je bil skupni plan gozdarstva presežen za 7%, kar predstavlja v primeri z letom 1960 povečanje za 17%.
S prenosom gospodarjenja z gozdovi zasebnega sektorja na zadruge ter z nabavo osnovne mehanizacije so bili podani pogoji za nadaljnje podružablja-nje zasebnih gozdov.
Glede na ugodne vremenske razmere se je gradbena sezona pričela že v začetku leta, kar je vplivalo v celoti ugodno na razvoj gradbeništva.
Na povečanje blagovnega prometa v trgovini je v letu 1961 vplivala večja dinamičnost izpopolnjenega gospodarskega sistema ter hitrejše večanje osebnih dohodkov in porabe. Tako se je skupni promet v trgovini povečal za 8% močneje, kot je bilo predvideno, to pa je za 16% več kot v preteklem letu.
V delovnih kolektivih se je zbudilo veliko zanimanje za boljše gospodarjenje in za izpopolnitev upravljanja po ekonomskih enotah. Kljub vsemu pa trgovini v letu 1961 ni uspelo zagotoviti ji sredstva, ki so ji nujno potrebna za modernizacijo, nove gradnje> kakor tudi ne potrebna obratna sredstva.
Leto 1961 predstavlja v turizmu Dolenjske nadaljevanje pospešene turistične izgradnje kakor tud’ vzporedno s tem povečanje turističnega prometa.
Povečanje cen penzionskih storitev na našeio področju ni vplivalo na zmanjšanje dotoka domačih in tujih gostov, saj se je število domačih gostov v primerjavi z letom 1960 povečalo za 8%. nočitve p8 za 11 %. Zlasti vidno povečanje pa je bilo v številu tujih gostov, in sicer za 83%.
Celotna obrt je dosegla v primerjavi z letom 1960 za 27% povečani obseg proizvodnje in storitev, kal izhaja skoraj v celoti iz razvoja družbene obrt".
Ugotoviti pa moramo, da obrtna podjetja v svojem razvoju niso šla v iskanje in boljšo izrabo notranjih rezerv, temveč so se prilagodila novim pogojei0 poslovanja predvsem z zvišanjem cen. ki ga je trg za enkrat še dopustil. Povečanje družbenega bruto proizvoda in drugih elementov izvira zlasti iz pro-
Uvodne obrti in manj iz storitvene, tako da še vedno ’U krito povpraševanje po storitvah.
Obrtno-komunalna zbornica in posamezne občine s° sicer že začele odpravljati te nepravilnosti s pripravami za organizacijo storitvenih obrtnih servisov, Vendar so do sedaj uspehi, v celoti gledano, minimalni.
V	letu 1961 se je vodnogospodhrska tehnična služ-9a organizacijsko utrjevala, pri čemer je bil dan poudarek predvsem skupni organizaciji — Vodni skupnosti Dolenjske. Intenzivneje se je proučevala pro-rdematika vodnovzdrževalne službe, predvsem glede radostnega formiranja potrebnih sredstev. Pri novih gradnjah se je uveljavilo načelo čimvečje druž-9ene nujnosti in čimprejšnjega učinka.
V	lovstvu so bili v smislu prilagajanja organiza-Jje komunalnega sistema ustanovljeni bazenski lov-
odbori, na katere so se postopno prenašali posli °vskih zvez. Poseben poudarek je bil dan izboljšanju jmčrtovanja gojitve in odstrela divjadi na podlagi atastra in bonitiranja lovišč. Znaten napredek je bil osežen tudi pri ustanavljanju pionirskih krožkov Vladih lovcev	/
V	ribištvu se je nadalje povečalo vlaganje ribje-^ naraščaja v odprte vode in nadaljevala gradnja
inogojnice v Prečni, ki je znatno povečala proizvod-, Povečal se je odlov, v tem predvsem športni in drastični. Izboljševala se je povezava s turističnimi
rganizacijami.
n' u^' ^*.0 mr®ein razmahu stanovanjske zidave v zad-. letih je kot posledica prehodnih težav v financi-tak')U nastal v letu ;1961 manjši zastoj, ki se izraža o v številu dograjenih stanovanj, kakor tudi v novo g^lcePh gradnjah. Še vedno je bila pomanjkljiva vlo-09clnskih ljudskih odborov v, pospeševanju stano-z*^ave s nim širšim zajemanjem razpoložlji-0 Srsdstev, vključno tudi sredstev državljanov. eniti moramo tudi skrajno slabo evidenco stano-večini občinskih ljudskih odborov.
anjske zidave pri
Ce kidava stanovanj za borce NOB ter za upravičen-man M?08 •e v kulturno-socialnih strokah, spričo po-j^r Jkanja lokalnih sredstev ni bila dovolj uspešna. maSek stanovanjske zidave je oviralo tudi po-Jkljivo delovanje urbanističnih faktorjev.
'zpo	panoge so se v tem letu prilagajale
njenemu gO'Spodarskemu sistemu, kar je pri-oSn.° v posameznih strokah in občinah do boljše Ve Za njih nadaljnji razvoj.
janje *° s*vu ie kil dan poudarek predvsem na uva-reore u^rievanje novega sistema financiranja ter kilo vi'11280*'*0 ce^otne šolske mreže, medtem ko je ^nlskih^311^6 sredslev y povečanje zmogljivosti, zlasti astre? °kjektov, le minimalno. Prav tako se niso 110 povečali materialni izdatki.
ie rno°rS^e<^Ca.neilreien^ materialnih vprašanj šolstva an odliv kadrov z našega področja.
v tem r.azv°iu kulturnih panog lahko zaznamujemo Znaten etU’ ”P°števajoč naša skromnejša sredstva, ^eto 3,??redek, k temu je pripomoglo tudi jubilejno ^‘letnica vstaje.
Telesna kultura se je razvijala predvsem v izboljševanju pogojev, za šolsko telesno vzgojo, pri čemer naj omenimo zlasti akcijo za izgradnjo šolskih igrišč. Važen organizacijski ukrep je bila ustanovitev občin-' skih zvez za telesno kulturo. Znatno se je poživilo delovanje športnih društev in povečalo število članstva.
Poleg uvajanja in utrjevanja novega načina financiranja in razširjenega družbenega upravljanja ter organizacije okrajnega zdravstvenega zavoda in občinskih zdravstvenih centrov je bil v zdravstvu v letu 1961 dan poseben poudarek na pospešeno investiranje v nove zmogljivosti, predvsem v gradnjo novih objektov splošne bolnice v Novem mestu in v. razširitev splošne bolnice v Brežicah. Premalo pozornosti pa je bilo posvečeno boljši izrabi danih zmogljivosti in hitrejšemu dvigu splošnega nivoja zdravstvenih storitev.
Kljub vedno bolj pereči socialni problematiki na našem področju (nagla sprememba strukture prebi-vavstva in odliv mladine s podeželja, nagla urbanizacija, problematika borcev in invalidov NOB) je bil razvoj socialnovarstvene službe v letu 1961 povsem nezadosten. Kot razlog zato naj navedemo zlasti pomanjkanje sredstev občinskih ljudskih odborov in pomanjkanje strokovnega kadra socialnih delavcev.
Nakazani dosežki kažejo — kljub mnogim težavam in pomanjkljivostim — da je bil v razvoju okraja dosežen pomemben napredek tako v usklajevanju odnosov med posameznimi gospodarskimi panogami kot v dvigu splošnih družbenih služb, istočasno pa tudi v razvijanju socialističnih družbenih odnosov.
Okrajni ljudski odbor Novo mesto ugotavlja, da doseženi rezultati v letu 1961, upoštevajoč zlasti spremembe v gospodarskem sistemu ob njihovem nadaljnjem izpopolnjevanju ter razširitev sistema delavskega in družbenega upravljanja, ustvarjajo temelje za intenzivnejši in skladnejši razvoj gospodarstva, splošnih družbenih panog ter osebne potrošnje v letu 1962.
V zvezi s tem, a da bi bil nadaljnji razvoj čim uspešnejši ob nadaljnji krepitvi socialističnih družbenih odnosov, sprejema OLO Novo mesto v skladu s cilji zveznega družbenega plana in resolucije o politiki gospodarskega razvčja v LR Sloveniji za leto 1962
resolucijo
o razvoju okraja Novo mesto v letu 1962
L. Razvijanje gospodarskega in komunalnega sistema — Osnovne smernice
Za uspešno izvrševanje nalog v letu 1962 v smislu pospešenega in skladnejšega razvoja bo potrebno, da se vsi proizvajavci kakor tudi vsi drugi činitelji vključijo v napore za izvajanje in izpopolnjevanje gospodarskega sistema, kar se izraža predvsem v naslednjem:
—	v novem načinu gospodarjenja.
—	v povečanju proizvodnje in izvoza, vštevši tudi neblagovni dotok deviznih sredstev.
—	v nadaljnjem povečanju delovne storilnosti,
— v uveljavljanju pravilnih meril pri delitvi čistega dohodka ter osebnih dohodkov.
To pa zahteva močnejše sodelovanje delovnih kolektivov s komunami, zbornicami, bančnimi ustanovami, strokovnimi društvi in družbeno-političnimi organizacijami.
Istočasno pa je nujno sodelovanje med komunami samimi v okviru skupnosti komun, kar narekuje tudi to, da se gospodarska področja ne ujemajo s politično-teritorialnimi območji posameznih občin in da je uspešen razvoj nekaterih panog po naravi dela mogoč le v medkomunalnem merilu.
Z novimi ukrepi se prenaša osnovna odgovornost na temeljno politično-teritorialno enoto komuno. To pa ne pomeni zapiranja komun v svoje meje, temveč prav tak sistem narekuje še aktivnejše medkomunsko sodelovanje na področju okraja, in sicer predvsem na usklajevanju politike razvoja posameznih gospodarskih panog (gozdarstva, prometa, vodnega gospodarstva, bančništva itd.).
Potrebe po načrtnejšem in bolj ekonomičnem splošnem razvoju zahtevajo, da vložimo v tem letu znatno več sredstev in naporov v proučevanje problematike, izdelavo kakovostnih študij in analiz tako gospodarskega razvoja kakor tudi razvoja družbenega standarda.
Na podlagi teh študij in analiz ter zbiranja drugih podatkov naj bi pričeli v letu 1962 izdelovati dolgoročne plane razvoja za posamezne panoge in stroke, v te naj bi se čimbolj vključile tudi gospodarske organizacije.
Poseben poudarek bi bilo potrebno dati regionalnemu planiranju, vključujoč gospodarsko karto, urbanizaciji, proučevanju posameznih gospodarskih območij, posameznih panog, raziskavam ipd., kar je osnova za pravilno in uspešno razvijanje gospodarstva in splošnih družbenih panog.
Posebno pozornost naj bi posvetili tudi znanstvenemu raziskovanju in boljšemu izkoriščanju njegovih izsledkov, zlasti v razvitejših gospodarskih organizacijah.
Medkomunsko sodelovanje je potrebno tudi zaradi boljšega izkoriščanja gospodarske moči posameznih komun, to je zaradi možnosti uspešnejšega in smotrnejšega uveljavljanja gospodarske politike na širšem, okrajnem področju.
Občine imajo logičen interes, da se povezujejo v skupnost komun, kot je smiselno vključevanje okrajev v interese republike in teh v skupne interese zveze.
Zapiranje podjetij in komun v lastne kroge ne škoduje samo širši družbeni skupnosti, temveč prav tako tudi samim gospodarskim organizacijam in komunam.
Nakazano medkomunsko sodelovanje pa mora temeljiti na demokratičnih oblikah in načelih, ob upoštevanju potreb in gospodarskih možnosti v skupnosti komun zajete komune. V
V takem sodelovanju pri proučevančju in reševa-»ju problemov, ki se pojavljajo v proizvodnji m po-
trošnji se bo krepila poleg družbene zavesti vseh proizvajavcev in družbenih činiteljev tudi materialna osnova celotne družbene skupnosti, kar je podlaga za ustvarjanje boljših živlieniskih pogojev vseh delovnih ljudi
II. Razvoj telotne proizvodnje in storitev
1.	Glavna naloga gospodarskega razvoja v letu 1962 je nadaljnje širjenje materialne osnove za proizvodnjo in storitve vseh gospodarskih panog, kar je osnova za razvoj vseh drugih panog.
To pa bomo dosegli z boljšo izrabo sedanjih ter izgradnjo novih zmogljivosti, s čimprejšnjo njihovo dograditvijo in s pospešenim naraščanjem delovne storilnosti, nadalje z ustreznejšim povezovanjem bančnega sistema, z interesnim poslovnim povezovanjem gospodarskih organizacij ter z izpopolnjevanjem sistema zbornic in združenj.
2.	V zvezi z navedenim naj bi dosegli v letu 1962 v primerjavi z letom 1961 približno tole povečanje:
družbeni sektor °/o
za 16
za 18
za 18
Nakazano' povečanje je nekoliko močnejše od republiškega, kar pomeni nadaljnji korak v zmanjševanju razlike do povprečja republiškega gospodarskega potenciala.
ITI. Sredstva
Predvidoma bodo gospodarske organizacije, samostojni zavodi in ljudski odbori v letu 1962 razpolagali
v milijonih din
s	skupnimi sredstvi v višini približno	21,900
Od	tega:	skladi organizacij	15,900
skladi LO	4,330
proračuni LO	3,670
Računamo, da bi se od skladov organizacij vložil0 v skupne investicije okoli 48°/o, pri ljudskih odborih pa bi ta udeležba znašala okoli 45 °/o.
Pri tem naj. bi se težilo k maksimalnemu aktiviranju vseh razpoložljivih sredstev, ki naj bi se razp0' rejala v smislu smernic te resolucije.
Problematika proračunskih dohodkov in izdatke^ se iz leta v leto stopnjuje, zato naj bi ljudski odbor* v letu 1962 pričeli sistematično analizirati izdatke P° posameznih proračunskih panogah. Rezultati kvalitetnih analiz naj bi omogočili v bodoče podroben vp°' gled v proračunsko problematiko dohodkov in izdatkov/istočasno pa nakazali možnosti za izvajanje tistih panog, ki po svoji naravi ne spadajo v proračun.
— družbeni bruto proizvod	skupaj % za 13
— družbeni proizvod	za 15
— narodni dohodek	za 15
IV.	Osnove investiranja
V	letu 1962 predvidevamo v, primerjavi z letom 1961 povečanje skupnih investicij za okoli 25 °/o, pri tem bi se vlaganja v osnovna sredstva povečala za okoli 42%, naložbe v obratna sredstva pa bi se nekoliko zmanjšale. Pri tem pa bi se pri vlaganjih v osnovna sredstva dosegla struktura 71% za gospodarske, 29 % pa za splošne družbene panoge.
Za financiranje skupnih investicij predvidevamo udeležbo lokalnih sredstev, okoli 70%, tujih sredstev Pa okoli 50 %. Namen investicijske politike naj bo predvsem to, da se dosežejo osnovni cilji razvoja proizvodnje in storitev, delovne storilnosti, izvoza ter družbenega standarda. Pri tem naj se zagotovi predvideno ugodnejše razmerje med vlaganji v gospodar-stvo in vlaganji v splošno družbene panoge. Intenziv-Ueje je treba razvijati medkomunsko investiranje, da Se čim hitreje zmanjšajo razlike med nerazvitimi in izvitimi področji.
V	letu 1962 naj bi veljala v politiki investiranja Predvsem tale osnovna načela:
—	vsa investicijska vlaganja naj bi bila v skladu ? osnovnimi načeli gospodarskega sistema;
—	investicijska sredstva naj bi se vlagala predvsem v tiste namene, ki bodo ob najmanjših vlaganjih zagotovili najhitrejše in največje učinke;
—	investicijske naložbe v obratna sredstva naj zlasti zagotovijo popolnejše izkoriščanje sedanjih pro-lzvajalnih zmogljivosti;
—	glede na potrebe povečanja izvoza naj se vla-Sujo sredstva zlasti v take objekte, ki bodo služili učinkovitemu vključevanju v mednarodno menjavo s Proizvodnjo izdelkov za izvoz;
—	v okviru skupnih investicij naj se skladno z gaganji v gospodarstvo vlagajo sredstva tudi v panoju družbenega standarda, da se s tem zagotovijo po-S°ji za nenehno izboljševanje življenjskeh razmer delovnih ljudi;
z ustrezno strukturo naložb je treba podpirati razvoj tistih gospodarskih panog, ki bodo dajale osnove za hiter gospodarski razvoj okraja, to so asti industrija, in sicer proizvodnja in predelava Kovin, elektroindustrija, kovinska in kemična in-Ustrija, predelava lesa itd., kmetijstvo in gozdarstvo ter turizem.
y,., bi bilo mogoče izvajati tako investicijsko po-'ko, je nujno predvsem tole:
~~ da se sredstva ljudskih odborov, ki bodo na ^zpolugo, v letu 1962. v čim večji meri vežejo na gj^esbcijska posojila iz republiških, zveznih in dru-
ueizk'	na *0’ ustujuj0 konec vsakega leta
go °riščena sorazmerno visoka sredstva na skladih ob .darskih organizacij, naj bi te bolj skrbele za štev .	-e. sv°jib sredstev ter z združevanjem sred-
Sp ,V °bliki posojil pomagale reševati aktualne go-sKe probleme v merilu komune in okraja:
Putrebarn
se bančni sistem prilagodi vedno večjim našega gospodarstva po močnejših finanč-
nih intervencijah, za kar razdrobljena sredstva bank ne dajejo možnosti.
y. Zaposlenost in delovna storilnost
Rast proizvodnje naj bi vedno bolj temeljila na delovni storilnosti, ki naj bi se v letu 1962 povečala — računana na podlagi narodnega dohodka na zaposlenega — za okoli 11%. Njen dvig je mogoče doseči predvsem s pravilno notranjo delitvijo dohodka. Naraščanje proizvodnje pa ni odvisno samo od povečanja delovne storilnosti, temveč tudi od pravilne porazdelitve dela. Zato bi naj notranji organizaciji dela, ki je pogoj za racionalno izrabo proizvajalnih sredstev, posvečali delovni kolektivi kot celota in njihovi organi upravljanja v bodoče še večjo pozornost. Pri tem naj bi jim zbornice in zavod za izobraževanje in produktivnost dela nudili intenzivnejšo pomoč. Zbornice, omenjeni zavod, društvo inženirjev in tehnikov ter društvo ekonomistov naj bi na lastno pobudo ali željo organov samoupravljanja analizirali organizacijo dela in izrabo zmogljivosti ter na podlagi svojih izsledkov priporočali izboljšave.
Pri tem naj bi upoštevali možnosti uveljavitve novih tehničnih dosežkov, izpopolnjevanje tehnoloških postopkov in mehanizacije ter uvajanje avtomatizacije.
Pri sedanjih obratih, še posebej pa pri izgradnji novih proizvodnih in storitvenih zmogljivosti bi bilo potrebno po predpisih upoštevati higiensko-tehnično zaščito, zlasti skrb za človeka.
Družbeni in gospodarski razvoj narekujeta potrebe po novi zaposlitvi okoli 1400 oseb v gospodarstvu, kar bi pomenilo povečanje števila zaposlenih za okoli 6%. Y splošnih družbenih panogah pa se pričakuje povečanje števila zaposlenih za okoli 230 oseb oziroma za okoli 5 %. V zvezi s povečanjem delovne storilnosti je treba razvijati strokovno izobraževanje na delovnem mestu po šolskih centrih in drugih oblikah izobraževanja.
VI.	Osebna potrošnja
Realni osebni dohodki naj naraščajo skladno ter v odvisnosti od povečanja proizvodnje in storilnosti dela. To načelo naj bo uveljavljeno v pravilnikih o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. Sprejeti pravilniki naj ne bi bili statični, temveč naj bi se sproti izpopolnjevali. Pri tem bo potrebna vsa pomoč zavestnih družbenih sil v gospodarskih organizacijah kakor tudi zunaj njih.
Skupaj realni osebni dohodki naj bi se v letu 1962 v skladu s povečanjem proizvodnje povečali za okoli 16—18 % v družbenem sektorju. Glede na povečanje števila zaposlenih za predvidenih 6,3 %' bi se zvišali realni osebni dohodki na zaposlenega v družbenem sektorju gospodarstva povprečno za okoli 10 do 11%, kar ustreza predvideni rasti delovne storilnosti. Osebni dohodki v gospodarskih in splošnih družbenih panogah naj bi se povečevali v skladu z našim razvojem. Posebno pozornost pa bi bilo potrebno posvetiti reguliranju osebnih dohodkov v šolstvu.
Za rast življenjske ravni pa ne zadostuje samo dvig realnih osebnih dohodkov, temveč tudi stalno
izpopolnjevanje vseh panog, ki naj služijo temu cilju. To so zlasti stanovanjsko-komunalna in kulturno-socialne panoge, nadalje trgovine, gostišča, vštevši obrate družbene prehrane ter razvoj storitvenih obrti, vštevši gospodinjske servise.
Posebno skrb bi bilo potrebno posvetiti oddihu in rekreaciji delovnih ljudi.
VII.	Zunanjetrgovinska menjava
Načeli povečanja izvoza in racionalizacije uvoza, ki sta osnovna činitelja pri izravnavi plačilne bilance, naj se v polni meri uveljavljata tudi na našem področju. Povečani izvoz bo omogočil sredstva za nabavo kritičnega materiala in opreme iz inozemstva in s tem pripomogel k polni izrabi zmogljiv,osti. Zato naj se industrijska podjetja prilagajajo zahtevam zunanjega tržišča in prehajajo, kjer je to mogoče, na kakovostno serijsko izdelavo blaga za izvoz.
V	zvezi s prednjim naj bi se izvoz povečal v letu 1962 proti 1961 za približno 67 °/o.
Istočasno bi bilo potrebno posvetiti večjo skrb dosegi ugodnejših možnosti uvoza, zlasti reprodukcijskega materiala.
Od neblagovnega mednarodnega prometa prihaja v našem okraju v poštev inozemski turizem, ki ga je treba intenzivno razvijati.
VIII.	Razvoj posameznih gospodarskih panog
1.	V skladu z republiškimi predvidevanji naj bi se tudi v tem letu težilo k največjemu mogočemu povečanju industrijske proizvodnje, ki naj bi v primeri s preteklim letom znašalo okoli 15%.
Tako povečanje omogočajo spodbudnejši pogoji za poslovanje gospodarskih organizacij, ki izhajajo iz sprememb gospodarskega sistema, in močnejše izkoriščanje sedanjih ter vključevanje novih zmogljivosti.
Pri tem naj bi se zlasti odpravljala ozka grla v proizvodnji.
Za hitrejše naraščanje proizvodnje naj bi se zagotovila redna preskrba z reprodukcijskim materialom, pri tem naj bi se v čim večji meri upoštevali domači materiali, nadalje naj bi se zagotovilo ustrezno povečanje obratnih sredstev itd.
V	svojem poslovanju naj bi gospodarske organizacije prilagajale svojo proizvodnjo glede sortimenta in kakovosti ter proizvajalnih stroškov in cen razmeram na tržišču. Pri tem naj se pospešuje proizvodno sodelovanje in tako imenovana dopolnilna proizvodnja. Vse to bo ugodno vplivalo na njihovo delitev dela in rentabilnost.
Povečano vključevanje v mednarodno delitev dela nalaga gospodarskim organizacijam, da ustrezno prilagodijo strukturo oz. sortiment proizvodnje tudi zahtevam zunanjega tržišča. Izvoz pa bo mogoč le tedaj, če bodo svoje proizvodne stroške uskladile z njihovo svetovno ravnijo. V
V	zvezi s prednjim bi bilo potrebno težiti v večji meri k razvijanju tistih industrijskih panog in pro-
izvodnih sortimentov, ki ustvarjajo devizna sredstva. Taka usmeritev pa narekuje industrijskim podjetjem, da povečajo napore v smeri povečanja delovne storilnosti ter uvajajo sodobnejše, nove tehnološke procese, kar bo omogočilo proizvodnjo sodobnejših in kakovostnejših izdelkov.
V	zvezi s prednjim bo nujno, da posvečajo več pozornosti tudi znanstvenemu raziskovalnemu delu ter perspektivnejšemu in bolj usklajenemu programiranju proizvodnje in plasmaja.
2.	Da bi se zagotovil skladnejši razvoj z drugimi gospodarskimi panogami ter potrebami široke potrošnje in večjega izvoza, je nujno nadalje povečati kmetijsko proizvodnjo, ki naj bi se v letu 1962 povečala proti 1961 skupno za 9 %, pri tem pa družbeni sektor za 49 %.
Povečanje kmetijske proizvodnje, zlasti blagovne, je osnovano na razširitvi proizvodnje na družbenih gospodarstvih in ekonomijah ter pogodbenem sodelovanju gospodarstev in kmetijskih zadrug z individualnimi proizvajavci, kar* bo omogočilo tudi širšo uporabo sodobnih agrotehničnih ukrepov.
Povečanje proizvodnje je zasnovano predvsem na povečanem obsegu kmetijskih površin družbenega sektorja in njihovem intenzivnejšem izkoriščanju ter na povečanju hektarskih pridelkov in živinorejskih proizvodov. Družbena gospodarstva naj bi še hitreje povečevala obdelovalne površine z nakupom, zakupom, s krčenjem ravninskih gozdov in z melioracijami ter zaokroževala svoja zemljišča v večje komplekse z arondacijami, kar je v skladu s splošno politiko socializacije kmetijske proizvodnje. Na družbenih kmetijskih gospodarstvih se lahko močno izkoristijo notranje rezerve, ker je dosedanja proizvodnja še znatno pod zmogljivostjo zemljišč in fonda živine.
Pri tem naj bi se zagotovila skladna investicijska izgradnja zlasti tistih objektov, ki bodo omogočili čim hitrejše povečanje blagovne proizvodnje, bodisi za domače tržišče ali za izvoz. Zato so glavne kmetijske investicije usmerjene v živinorejsko proizvodnjo.
Da bi se dosegel čim uspešnejši izvoz živine, bo potrebno organizirati tako proizvodnjo, ki bo omogočila tekoč, kontinuiran izvoz, kar postavljajo tuji kupci kot pogoj.
V	borbi za povečanje blagovne proizvodnje in krepitev socialističnih sil na vasi je potrebno, da kmetijske zadruge in gospodarstva splošno družbenega sektorja med seboj uskladijo svoje delo, s tem bi se dosegli med njimi pravilni poslovni odnosi. Niti eni niti drugi namreč še ne zajemajo v celoti svojega delovnega področja, za uspešno izvrševanje skupnih nalog v razvijanju kmetijstva pa so nam oboji nujno potrebni. Pri tein je potrebno odstranjevati morebitne škodljive tendence, da naj bi kmetijske zadruge bile samo servis za individualne kmetijske proizvajavce, ■ Kar je v nasprotju z vsebino
njihovega dela.
Povečanje kmetijske proizvodnje pri zasebnih proizvajavcih naj bi se doseglo z razširjenim, zlasti pa kakovostnejšim pogodbenim sodelovanjem v raznih oblikah pri poljščinah in živinorejskih proizvodih. Pogoj za to pa je izboljšanje organizacije in
pustovanja kmetijskih zadrug, s tem v zvezi pa zlasti izboljšanje sestava strokovnega kadra.
S tem, da bodo kmetijske organizacije postopno podružabljale proizvodnjo, bodo vplivale na izboljšanje kmetijske proizvodnje, ki temelji na strojni obdelavi in strokovno utemeljeni agrotehniki. S pogodbenim sodelovanjem proti obvezi prodaje tržnih presežkov kmetijskim organizacijam in s sodobno agrotehniko naj bi se pospešeno odpravljala zaostalost drobne kmetijske proizvodnje, s tem bi se pa hitreje širili socialistični odnosi na vasi. S strožjim izvajanjem odlokov o obveznih agrotehničnih ukrepih, izdanih na podlagi zakona o izkoriščanju zemljišč, naj bi se močneje povečala uporaba umetnih gnojil in priznanih semen ter izboljšalo varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci, kar so važni ukrepi za dosego večjih in kakovostnejših pridelkov. Za dosego čim večje proizvodnje pa je pogoj pravočasna in skrbno pripravljena spomladanska setev, ki naj bi zajela v,se njivske površine, ter s tem v zvezi še posebej pravočasna dobava kakovostnih semen in umetnih gnojil.
Da bi se bolje usmerjala blagovna proizvodnja, bi bila potrebna tudi sistematična proučitev tržišča s kmetijskimi pridelki, kar bi omogočilo pravilno reguliranje proizvodnje na eni strani, na drugi pa zagotovilo reden plasma.
3.	Da bi se zagotovili potrebni lesni sortimenti tako za domačo predelavo kot tudi za izvoz, bodo potrebni na področju gozdarstva v tej smeri maksimalni napori, istočasno pa bo treba skrbeti za pravilno vzgojo in nego gozdov. V zvezi s tem bo treba skrbeti za to, da se predvsem poveča izkoriščanje proizvodnih sposobnosti gozdnih tal v smislu dviganja lesnih zalog. Pri tem bo treba dosledno izvajati vse ukrepe in načela zakona o gozdovih s postopnim prenašanjem gospodarjenja v gozdovih zasebnega sektorja na gospodarske organizacije.
V	ta namen bo v letu 1962 treba preiti na načrtnejšo nego vseh gozdov. V okviru tega naj bi se tudi izkrčilo 400 ha devastiranih gozdov na sicer dobrih gozdnih zemljiščih ter naj bi se te površine pripravile za intenzivne nasade iglavcev. Poleg tega predvidevamo pogozditev 180 ha neobraslih površin zemljišč
V	zvezi s potrebami omenjenega pogozdovanja in novih intenzivnih nasadov bo treba skrbeti za nieditev predvidenih drevesnic za proizvodnjo kakovostnih sadik. Pospešeno bo treba nadaljevati ureditvena dela v zasebnih gozdovih, za gozdove SLP Pa bo treba izdelati načrte za premeno na ustrez-nejše drevesne vrste.
V letu 1962 naj bi se glede na nujnost povečanja zalog lesne mase v kapitalnih gozdovih večje potrebe P° lesni masi krile z omenjenim krčenjem devasti-ranih gozdov. Tako naj bi v osnovnih gozdovih posekali 296.700 m3 lesa. s krčen jem pa bi »napadlo« asne mase ca. 57.100 m3 ali skupno 353.800 m3. Od ®ga bi odpadlo na iglavce 77,000 m3, na listavce pa 6.800 m3. Nadal je bo treba skrbeti za čim smotr-'mjše izkoriščanje lesne mase z zmanjšanjem odstot-a °dpadkov. V zvezi s tem naj bi 30°/o sečnje v Zasebnih gozdovih izvršili strokovni delavci.
leso
Istočasno bo potrebno urediti blagovni promet z h* in zagotoviti rednejšo preskrbo naše lesne in-
dustrije in -obrti s potrebnimi sortimenti, upoštevajoč dejstvo, da je les v našem gospodarstvu še vedno osnovna surovina.
V zvezi s tem bo potrebno, da se program blagovnega prometa po sortimentih brezpogojno v celoti izpolni in da se s cenami regulira izdelava potrebnih sortimentov. Poleg tega je potrebno nehati razsipavati, in uničevati našo lesno surovino na žagah vene-cijankah. Treba je temeljito revidirati obratovanje le-teh in organizirati oskrbovanje kmetijskih gospodarstev z žaganimi sortimenti po zadrugah in na načelu zamenjave.
4.	V skladu s predvideno izgradnjo gospodarskih objektov in družbenega standarda naj bi se vrednost obsega gradbenih storitev povečala v letu 1962 v primerjavi z letom 1961 za 5 do 6%.
Pri tem bo potrebno v večji meri kot doslej uveljaviti načelo ekonomičnosti, racionalnosti in učinkovitosti gradenj.
To naj bi ' se doseglo predvsem s smotrnejšo organizacijo dela, s povečano in boljšo uporabo mehanizacije, z izboljšanjem kvalifikacijskega sestava in istočasnim zmanjšanjem skupnega števila delovne sile. Potrebno bo doseči, da se bodo gradbena dela vedno bolj približevala industrijskemu načinu proizvodnje. Pospešiti je treba uvajanje sodobnih metod dela s tipizacijo in standardizacijo gradbenih elementov in projektov. Modernizirati je treba še vedno močno razširjeni »tradicionalni« način graditve in se lotiti montažne zidave stanovanj.
Gradbena podjetja naj bi začela tudi zidati stanovanja za tržišče, kar bo omogočilo večjo ekonomičnost in racionalizacijo graditve, s tem pa tudi pocenitev stanovanjskih površin. Poleg navedenega bi bilo potrebno regulirati vprašanje režijskih gradbenih grup v podjetjih z ozirom na neizkoriščene zmogljivosti gradbenih podjetij in često nižjo stvarno rentabilnost gradenj v lastni režiji.
Uspešen razvoj gradbeništva bo odvisen tudi od pravočasnih urbanističnih rešitev, za kar naj bi skrbel zlasti predvideni zavod za urbanizem.
Določiti bi bilo potrebno zemljišča, namenjena za strnjeno zazidavo, na katerih naj bi se že vnaprej uredili komunalni elementi.
Nujno je po-trebna‘tudi boljša povezava in skladnejše sodelovanje med investitorji, projektanti, samimi gradbenimi podjetji in izvajavci končnih del. V zvezi s prednjim pa bi bilo potrebno, da občinski ljudski odbori okrepijo službo gradbene inšpekcije.
5.	V letu 1962 naj bi se povečala vrednost prometnih storitev proti letu 1961 za približno 25%. Pri tem naj bi se nadalje utrjevala in izpopolnjevala nova organizacija prometnih služb. S smiselnim in skladnim reševanjem ekonomskih načel v poslovanju novih podjetij naj bi se tudi v teh panogah zagotovil skladnejši razvoj, povečala pobuda za racionalno gospodarjenje, boljše stimulirano delo in uvajalo delavsko oziroma družbeno samoupravljanje. Pri tem bo nujno že v tem letu nadaljevati načrtno proučevanje problematike razvoja vsakega podjetja posebej, sprejemanje in izvajanje ustreznih sklepov. V skladu ! pospešeno izdelavo urbanistične dokumentacije na področju našega okraja bo nujno doseči čimboljše
sodeluvanje zlasti ŽTP in Cestnega podjetja z urbanističnimi organi, da se ugotovijo perspektivne prometne mreže ter ohranijo ustrezni pasovi ob njih, manipulacijske površine pri železniških postajah ter površine za razvoj predvsem takih panog, ki bi znatno pripomogle k povečanju tovornega prometa.
Poleg tega pa bi bilo potrebno v večji meri skrbeti za ureditev oziroma olepšavo okolja glavnih prometnih žil. Istočasno bi bilo potrebno izboljšati povezavo med posameznimi prometnimi podjetji in povezavo teh podjetij s turističnimi organizacijami.
V skladu z navedenim naj bi ŽTP proučevalo možnosti za hitrejši bodoči razvoj in se lotilo načrtovanja sistematične izboljšave spodnjega in gornjega ustroja železniških prog, izboljšave ter boljšega izkoriščanja voznega parka.
Novo organizirano cestno podjetje v Novem mestu naj bi že v tem letu pričelo skrbno proučevati ekonomiko in problematiko razvoja cestne mreže. Nujno bo čimpreje izboljšati službo vzdrževanja cestišč, zlasti pa izpopolniti to službo pri moderniziranih cestiščih. Se pred pričetkom turistične sezone je potrebno izboljšati opremo cestišč s cestnoprometnimi znaki in informativnimi tablami.
Občinski ljudski odbori naj bi težili, da se tudi njihova cestna služba organizira na podlagi gospodarskega računa. Istočasno naj bi si nadalje prizadevali urediti ustrezna avtobusna postajališča, predvsem v večjih krajih našega okraja.
Nadalje naj bi se razvijala avtoprevozniška podjetja tako glede izkoriščanja sedanjih kot nabavi novih zmogljivosti za osebni in tovorni promet. V sodelovanju z občinami in gospodarskimi organizacijami naj bi izboljšali povezavo večjih središč z neposrednim zaledjem ter povezavo področja okraja s Koprom in Mariborom. Posebno skrb pa bi bilo potrebno posvetiti hitrejšemu povečanju tovornega prometa, vštevši tranzitni prevoz. PTT podjetje naj bi nadaljevalo modernizacijo svojega omrežja. Predvsem naj bi se izboljšale telefonske in telegrafske storitve.
6.	Na podlagi predvidene ravni proizvodnje ter povečanja kupne moči in potrošnje se predvideva v letu 1962 nadaljnje povečanje blagovnega prometa za okoli 18% v trgovini na drobno, v trgovini na debelo pa za okoli 2%.
Da bi se v blagovni menjavi odstranile pomanjkljivosti, ki povzročajo nepravočasno prilagajanje proizvodnje potrošnji in nezadovoljivo preskrbljenost potrošnikov, predvsem v izbiri blaga, naj bi se težilo k hitrejši reorganizaciji trgovine in ustanavljanju novih, ekonomsko močnih gospodarskih organizacij s sodobnim načinom trgovanja, ki bodo zmožne odpraviti zaostalost na, tem področju.
Trgovina naj bi aktivneje pomagala pri izboljšanju preskrbe naših proizvodnih in storitvenih obratov ter vplivala na ugodnejšo strukturo široke potrošnje. Istočasno je potrebno težiti k povečanju absorpcije kupnih fondov, ki v dosedanjem obdobju ni bila zadovoljiva. Zaradi pomanjkljivosti v organizaciji, zaradi premajhnih prodajnih in skladiščnih prostorov ter slabe tehnične opremljenosti trgovina
še vedno ne more nemoteno in uspešno posredovati med proizvodnjo in potrošnjo.
Poleg tega bo potrebno posvetiti vso pozornost povečanju obratnih sredstev v trgovini, ker bo sicer prav to resna ovira za nadaljnje povečanje prometa v trgovini. Posebej bi bilo potrebno proučiti stanje trgovine s sadjem in zelenjavo ter najti vse mogoče načine za redno preskrbo prebivalstva in gostišč, vštevši obrate družbene prehrane, in to po ustreznih cenah v primeri s cenami v posameznih središčih zunaj okraja. Takoj je treba izboljšati tudi preskrbo gostišč z mesom, mesnimi izdelki in kruhom.
Pri tem naj bi se trgovina izogibala vseh nepotrebnih posrednikov.
Potrebno je, da trgovinska zbornica v, sodelovanju z občinskimi ljudskimi odbori intenzivneje izkoristi raznovrstne možnosti za izboljšanje sedanjega stanja. Istočasno bo potrebno doseči tudi večjo izobrazbo trgovskih kadrov, ker novi sistemi prodajne tehnike zahtevajo tudi spremenjeno strokovno sposobnost in njihov boljši kvalifikacijski sestav. Izučevanje delavcev, ki je doslej slonelo na sistemu vajenskih šol, bo treba zamenjati s sodobnejšim izobraževanjem, predvsem z izobraževanjem na delovnih mestih.
7.	Z nadaljnjim naraščanjem osebne potrošnje in predvidenim povečanjem turističnega prometa se bo v letu 1962 promet v skupnem gostinstvu povečal za okoli 16%, od tega v družbenem gostinstvu za okoli 21%, v zasebnem sektorju pa za 2%.
Za predvideno povečanje prometa v gostinstvu je prvi pogoj izboljšati kvaliteto in povečati izbiro storitev ter močneje izkoristiti razpoložljive zmogljivosti. K temu naj prispeva tudi nadaljevanje modernizacije in rekonstrukcije dosedanjih obratov.
Zaostriti bi bilo treba kontrolo nad prometom z alkoholnimi pijačami v gostinskih cubratih zasebnega sektorja kakor tudi v gostiščih zaprtega tipa.
Pristojni organi ObLO naj z vsemi mogočimi ukrepi onemogočijo delovanje črnih vinotočev.
Izboljšanje materialne podlage gostinskih’ podjetij bi bilo mogoče doseči tudi z združevanjem manjših gostišč v večje gospodarske enote.
Občinski ljudski odbori naj bi začeli reševati vprašanje zasebnega sektorja v gostinstvu. Pri tem naj proučuje vprašanje vključitve zasebnih gostinskih obratov v mestih v družbeni sektor. V mestih so namreč podani vsi pogoji za uspešno poslovanje gostišč družbenega sektorja.
Posebno skrb bi bilo potrebno posvetiti družbeni prehrani. V zvezi s tem bi bilo potrebno, da bi občinski ljudski odbori ustanovili komisije za družbeno prehrano, ki naj bi urejale vprašanje s tega področja v sporazumu s prizadetimi organi in organizacijami, strokovno pomoč pa naj bi še nadalje nudil zavod za napredek gostinstva in gospodinjstva.
Z doslednim uvajanjem nagrajevanja po učinku dela in sistema postrežnine je treba težiti, da se dvigne kvaliteta gostinskih storifev, predvsem kulturna raven postrežbe in poveča izbira.
Nadaljnji strokovni vzgoji v gostinstvu že zaposlenih delavcev in vzgoji novih kadrov je treba po-
svetiti vso skrb, zato naj bi gostinska zbornica in zavod za napredek gostinstva in gospodinjstva v Novem mestu intenzivneje izvajala zastavljeni program.
Še močneje kot v drugih panogah se kaže v gostinstvu potreba po izpopolnitvi zlasti vodilnih kadrov.
8.	Močan splošni gospodarski dvig in razvoj družbenega standarda zahtevata vzporeden hitrejši razvoj obrti, ki še vedno zaostaja za razvojem drugih panog. V letu 1962 se predvideva povečanje družbenega bruto proizvoda skupne obrti za okoli 14 %, od tega v družbeni obrti za okoli 16 %, zasebni sektor pa bi ostal na isti ravni proizvodnje kot v letu 1961.
Za isto razdobje se predvideva povečanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka v skupni obrti za okoli 17 %. Medtem ko se je v dosedanjem obdobju razvijala predvsem proizvodna obrt, ki je mestoma imela že delno industrijski pomen, je storitvena. obrt napredovala le počasi, ponekod stagnirala, nekatere stroke storitvene obrti pa so celo izumirale. Z doseženim razvojem gospodarstva in vseh oblik potrošnje postaja povpraševanje po obrtnih storitvah vedno večje, zlasti na področju servisnih služb. Menimo, da bi se sredstva, ki se stekajo iz obrti v družbene sklade občinskih ljudskih odborov, morala v čim večji meri vračati v obrt, predvsem za razvoj storitvene obrti — obrtnih centrov in servisov. Pri ustanavljanju servisnih služb bi vsekakor morala sodelovati večja trgovska in zlasti industrijska podjetja.
Obrtno-komunalna zbornica Novo mesto naj za leto 1962 izdela podroben elaborat potreb storitvene obrti in servisnih služb po posameznih področjih okraja. Pri izdelavi elaborata naj bi upoštevala zahteve po sodobni organizaciji dela in sodobni opremi.
Istočasno bo potrebno posvečati več skrbi dvigu strokovnega kadra ter tudi v obrt vključevati visoko kvalificirani vodilni kader — inženirje in tehnike.
9.	Na razvoj turističnega prometa bo v letu 1962 vplivala povečana osebna poraba ter vse večja potreba delovnega človeka po primernem oddihu in razvedrilu, v znatni meri pa tudi povečani dotok inozemskih turistov.
Predvidevamo, da se bo skupno število prenočitev povečalo za okoli IS %, pri domačih turistih za % ter pri inozemskih za okoli 70%.
V letu 1962 bo potrebno nadaljevati izgradnjo in modernizacijo nekaterih pomembnejših turističnih krajev ter še nadalje povečati izkoriščenost turističnih zmogljivosti.
Kljub izredno ugodnim pogojem, ki jih imamo za razvoj turizma, je ta gospodarska panoga še vedno Premalo razvita. Za boljše ekonomsko izkoriščanje nanih pogojev bi bilo potrebno, da občinski ljudski odbori proučijo možnosti za razvoj turizma in izde-laJO za to potrebne perspektivne programe. Najbolj ntemeljene naložbe bi bile v izgradnjo turističnih krajev ob Krki in Kolpi ter turističnih in zdravstvenih središč ob termalnih izvirih, kjer bi bilo potrebno nreditj' objekte za celoletno obratovanje.
Glede na odlok o razglasitvi zdraviliških krajev Sloveniji je potrebno pospešeno pripravljati urbanistične načrte za področja Čateških, Dolenjskih in
Šmarjeških Toplic. Posebno skrb bi bilo potrebno posvečati tudi razvoju izletišč.
Za uspešno razvijanje družbenega turističnega dela je potrebno učvrstiti delovanje Dolenjske turistične zveze in turističnih društev ter nuditi tem organizacijam več pomoči. Poleg tega je potrebno zagotoviti, da se dohodek iz turističnih taks uporabi v komunah izključno za razvoj turizma.
Za razvoj turizma na našem področju sta še posebno pomembna turistični lov in ribolov, zlasti še zaradi tega, da bi se bolje izkoristile gostinske kapacitete izven turistične sezone.
Za povečanje domačega in inozemskega turizma je potrebno začeti sistematično turistično propagando z izdajanjem prospektov, vodičev itd. kakor tudi z ustrezno informativno službo.
10.	Vodnogospodarska tehnična služba naj bi se v tem letu organizacijsko in kadrovsko nadalje utrjevala. Pri tem naj bi se ta služba zaradi nujnosti enotnega, kompleksnega gospodarjenja ne drobila, temveč bi bilo potrebno smiselno usklajevati interese komun z interesi vodnega gospodarstva celotnega področja.
Težišče novih gradenj naj bi se še nadalje prenašalo na tiste objekte, ki bodo čim hitreje dali ustrezni učinek.
V tem letu naj bi intenzivneje nadaljevali kompleksno proučevanje in reševanje vodnogospodarske problematike.
11.	Na področju lovstva naj bi se nadalje izpopolnjevala mreža lovskih organizacij in prilagajala komunalnemu sistemu (bazenski lovski odbori). Težiti bi bilo potrebno tudi k postopnemu združevanju vseh lovskih organizacij in ustanov v enotno zvezo za celotno področje okraja. Na podlagi bonitiranja in katastra lovnih površin ter v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom naj bi se nadalje izboljšalo načrtovanje staleža in odstrela divjadi ter s tem v zvezi izvajali tudi potrebni gojitveni ukrepi. Pri tem naj bi se zlasti dvignilo število pernate divjadi.
12.	Kot rezultat vedno večjih vlaganj ter intenzivnejših drugih gojitvenih ukrepov naj bi v letu 1962 dosegli nadaljnje kakovostno in številčno povečanje ribjega fonda, v zvezi s tem pa tudi nadaljnje večanje športnega, gospodarskega in zlasti še turističnega ribolova. V skladu s tem bi bilo predvsem nujno v tem letu pospešiti nadaljevanje etapne gradnje ribogojnice v Prečni. Skupno z vodnogospodarsko tehnično službo in drugimi zainteresiranimi organi naj bi ribiške organizacije v tem letu (nadaljevale in pospešile akcijo za ohranitev oziroma izboljšanje čistoče naših voda.
IX.	Razvoj splošnih družbenih panog
1.	Nagel gospodarski in splošni družbeni razvoj v zadnjih obdobjih, izredno naglo spreminjanje strukture prebivavstva v korist nekmečkemu, s tem v zvezi pa tudi prehod na hitrejšo urbanizacijo, vse to nam narekuje, da znatno hitreje kot doslej razvijamo panoge družbenega standarda, ker nam bo sicer zaostajanje le-teh zaviralo nadaljnji uspešni gospodarski razvoj.
2.	Pospešiti in izboljšati je potrebno zbiranje in izdelavo urbanistične dokumentacije, pri tem je posebne važnosti odpiranje večjih strnjenih gradbišč tako za blokovsko kot individualno gradnjo ter izdelava ustreznih detajlnih zazidalnih načrtov.
Zlasti nujno je povečati in pospešiti stanovanjsko zidavo ter v ta namen poleg občinskih stanovanjskih skladov mobilizirati čimveč drugih sredstev, tudi sredstev državljanov.
Izboljšati je potrebno tudi sortiment stanovanj in težiti k zniževanju gradbenih stroškov. V slednjem bo še posebne važnosti proizvodnja stanovanj za tržišče, ki naj bi jo vpeljala večja gradbena podjetja povsod, kjer so za to objektivni pogoji.
Zlasti bi bilo potrebno pričeti načrtno reševati stanovanjsko problematiko pro-svetnih in zdravstvenih delavcev ter zaposlenih v državni upravi, še posebno pa borcev ih invalidov NOB. Prav tako je nujno izboljšati skrb za stanovanjske razmere naše mladine. Nadalje naj bi se hitreje razvijale tudi stanovanjske skupnosti.
Vzporedno uaj bi rastla komunala tako organizacijsko kakor tudi v hitrejšem in skladnejšem povečanju zmogljivosti.
3.	Ob čim skrbnejšem sodelovanju družbenih 6i-niteljev naj bi nadalje razvijali in utrjevali novo organizacijo šolstva in sistem financiranja. Občinskim skladom za šolstvo bi bilo potrebno zagotoviti sredstva za redno vzdrževanje šol, v tem tako za osebne prejemke učnega kadra kakor tudi za materialne izdatke in za načrtno nabavljanje šolskih učnih pripomočkov.
Nadalje naj bi utrjevali medobčinsko združevanje sredstev, s tem bi pospeševali hitrejše pridobivanje novih šolskih površin, kar je še posebno nujno, da ne bi bilo sicer potrebno uvajati tretjo izmeno na številnih osemletkah in tudi na srednjih šolah. Poleg tega naj bi se uporabile tudi vse druge možnosti virov financiranja oziroma kreditiranja razvoja šolstva. Z novimi zmogljivostmi srednjih strokovnih šol bi omogočili večjemu številu absolventov osnovnih šol pridobitev strokovne izobrazbe. Današnje zmogljivosti namreč zadostujejo le za 24% absolventov osemletk. Ljudski odbori, gospodarske organizacije, zavodi in ustanove naj bi združevali in poskrbeli za čimboljše zajemanje vseh mogočih virov sredstev, da bi tako zagotovili šolskim zavodov redno delovanje in nadaljnji razvoj. Posebne važnosti je čim ustreznejše zbiranje sredstev za srednje strokovno šolstvo.
Nadalje je potrebno skrbno izboljševati življenjske razmere učnega kadra ter izpopolnjevati sistem nagrajevanja, s čimer bi se tudi zmanjšala sedanja močna fluktuacija. Zaradi vse zahtevnejših nalog pri izobraževanju bo potrebno poskrbeti za sistematično strokovno izpopolnjevanje in za ustreznejšo pripravo učiteljskih kandidatov na njih poklic. Posebno važno nalogo naj bi imeli v tem zavodi za prosvetno-peda-goško službo.
Zagotoviti je potrebno nadaljnji in hitrejši razvoj kulturnih panog.
Investicijska sredstva naj bi se predvsem uporabila za tiste kulturne ustanove, ki so namenjene
množičnemu izobraževanju in razvedrilu. V ta namen naj bi komune s podporo gospodarskih in drugih organizacij'skrbele za urejanje knjižnic, kinematografov, muzejev, spomeniško varstvenih objektov, za urejanje in gradnjo dvoran in razstavnih prostorov ter podobno.
Prav tako bi bilo potrebno omogočiti prosvetnim društvom poživitev njih dela.
Upoštevaje pomen telesne kulture za splošno vzgojo mladine in dvig zdravstvene ravni prebivav-stva, bi bilo nujno potrebno tej panogi posvetiti mnogo več pozornosti.
Zlasti naj bi se hitreje razvijala šolska telesna vzgoja. Širila in krepila naj bi se mreža športnih društev ter poživila aktivnost članstva. Posebne važnosti je čimbolj skrbno nalaganje investicijskih sredstev.
V navedenem naj bi v čim večji meni pomagali ljudski odbori, gospodarske in druge organizacije, predvsem pa je treba za to aktivizirati samo članstvo.
4.	Zdravstvo naj bi se razvijalo z nadaljnjim naglim povečanjem zmogljivosti v objektih, opremi in v strokovnih kadrih, s čim boljšim izkoriščanjem kapacitet ter s hitrejšim izboljševanjem splošne ravni storitev.
Zlasti naj poudarimo nujnost čim hitrejše gradnje bolniških objektov, za kar naj bi se nadalje združevala sredstva republike, lastna sredstva bolnic, sredstva Zavoda za socialno zavarovanje ter sredstva gospodarskih in drugi organizacij oz. organov. V ta namen naj bi vsi delovni kolektivi sprejeli sklepe o odvajanju 1 % neto dohodkov zaposlenih v namenski sklad za gradnjo bolnic v Novem mestu in Brežicah.
Pričeli naj bi s preurejanjem zdravilišč tako, da bi določen del preuredili v zdravilišče zaprtega tipa, namenjeno izključno zavarovancem.
Zdravstveno varstvo naj bi se v celoti organizacijsko nadalje izpopolnjevalo in utrjevalo nove oblike dela. Prav tako naj bi se nadalje utrjeval novi sistem financiranja in razvijalo družbeno upravljanje. Čim ustreznejše naj bi se razvijali okrajni zavod za zdravstveno varstvo in občinski zdravstveni centri, ki naj bi predvsem analizirali zdravstveno problematiko svojega področja in predlagali ustrezne ukrepe.
Da zagotovimo hitrejši in ugodnejši razvoj zmogljivosti, naj bi se ustanovili občinski zdravstveni investicijski skladi, ki bi zbirali sredstva vsaj za nujna ureditvena dela in opremo-zdravstvenih zavodov. Posebno je treba skrbeti za povečanje števila zdravstvenih kadrov, kar nam narekuje poleg drugih razlogov tudi predvidena razširitev zdravstvenega zavarovanja kmečkega prebivavstva; za to razširitev naj se v 1. 1962 izvršijo ustrezne priprave.
Predvidena decentralizacija zavodov za socialno zavarovanje v smislu prilagoditve komunalnemu sistemu bo približala to službo zavarovancem ter omogočila njih sodelovanje pri njenem razvoju.
5.	Hitreje naj bi se razvijala tudi socialno-var-stvena služba v komunah, stanovanjskih skupnostih, podjetjih in ustanovah. Ustanovili in utrdili naj bi se občinski centri za socialno delo ter pričeli s siste-
matičnimi proučevanji socialne problematike in iskanjem ustreznih ukrepov. Zlasti bi bilo potrebno hitreje razvijati varstvo otrok in mladine. Skrbeti je tudi potrebno za čim hitrejšo izvedbo kategorizacije telesno in duševno defektnih otrok po strokovni komisiji ter izboljšati skrb za njih rehabilitacijo. Za zdravo rast mladine je potrebno organizirati primerna letovišča za počitniška letovanja. Tu naj se predvidi nujna rajširitev kapacitet v počitniškem domu.
V zvezi z novim načinom financiranja cestne službe naj se z oddajanjem vzdrževalnih del cestnemu podjetju na podlagi sklenjenih pogodb pripomore k izboljšanju organizacije in poslovanja cestne vzdrževalne službe.
Sredstva okrajnega sklada za pospeševanje kmetijstva so sorazmerno skromna in tako ne morejo odločujoče vplivati na razvoj kmetijstva.
Nujno je izvesti reorganizacijo domov onemoglih in pričeti z gradnjo enega novega doma ter skrbeti za to, da se izpopolni in izboljša strokovni sestav kadra. Preskrbeti je nujno čimveč dobrih rejnikov, tako za službo otroškega varstva, kot za varstvo odraslih, ker so kapacitete v domovih nezadostne in je tudi oskrbnina sorazmerno visoka.
Prav tako je potrebno uvesti nego bolnikov na domu, kar mora biti skrb tako zdravstvene kot socialne službe.
Komune in gospodarske organizacije ter vsi drugi činitelji naj s čim večjo odgovornostjo in prizadevnostjo rešujejo vprašanje borcev in invalidov, posebno pa še njihova stanovanjska ter druga materialna in socialna vprašanja.
X.	Osnove usmerjanja okrajnih sredstev
1.	Pri razporejanju sredstev okrajnega proračuna naj bi veljali predvsem tile načeli:
—	osebni izdatki sodišč in tožilstva naj bi se dvignili nekaj nad 15 % z ozirom na predvideno zasedbo novih delovnih mest in uskladitev prejemkov z drugimi organi, medtem ko naj bi znašalo povečanje pri drugih organih OLO do največ 15%;
—	materialni izdatki državne uprave pa naj bi se v tem letu ne povečali.
;	2. Razvoj gospodarstva v okraju bi zahteval več-
in sredstva okrajnega investicijskega sklada, ker sedanja ne zadostujejo niti za pomoč pri soudeležbah posojilom iz splošnega in republiškega investicij-skega sklada. Zato se priporoča, da gospodarske organizacije združujejo sredstva, ki jih trenutno ne Potrebujejo, za nujne investicije po okrajnem ali ^bcins]sj|1 ijjvesticijskih skladih, predvsem pa po Pančnem sistemu. Osnovni namen pri razdeljevanju sredstev okrajnega investicijskega sklada naj bi bil Pospeševanje ključnih panog v razvijanju okraja.
Pri tem naj se posojila odobravajo predvsem za razvoj industrije, kmetijstva in gozdarstva ter turiz-dra. pri razdeljevanju sredstev tega sklada je treba poslovati osnovna načela ekonomičnosti investicij-• 8 Politike, predvsem za dosego nalog, ki izhajajo d® resolucije.
Razpoložljiva sredstva naj se usmerijo v skladu s to resolucijo v razvijanje tistih kmetijskih storitev, ki so za blagovno proizvodnjo in za pravilno — načrtno usmerjanje naše kmetijske proizvodnje najpomembnejše.
Sredstva sklada za negospodarske investicije naj bi se usmerjala predvsem za pomoč pri izgradnji šolskih objektov, ostali del sredstev pa naj bi se uporabil za udeležbo pri urejanju okrajnih institucij.
Pri skladu za štipendije naj se teži k postopnemu zmanjševanju sredstev, upoštevajoč morebitni kreditni način štipendiranja.
3.	Zaradi posebno težke problematike izgradnje in opreme šolskih in drugih izobraževalnih zavodov so občinski družbeni skladi za šolstvo (razen občine Brežice) in okrajni sklad za negospodarske investicije sklenili, da se s 1. I. 1962 ustanovi skupni sklad za financiranje izgradnje, razširitve ter opreme šol in drugih izobraževalnih zavodov v okraju.
S takim zbiranjem sredstev in posojili iz drugih virov je predvideno, da bi se v 5 letih rešili glavni problemi izgradnje, razširitve ter opreme objektov osnovnega in strokovnega šolstva.
Za pridobitev nujno potrebnih zmogljivosti bolnic je okrajni ljudski odbor v letu 1961 sprejel odlok o ustanovitvi sklada za financiranje izgradnje bolnic v Brežicah in Novem mestu.
Sredstva sklada in prispevki za ta namen oziroma posojila republike bodo uporabljeni po sprejetem programu za I. fazo izgradnje splošne bolnice v Novem mestu in rekonstrukcijo bolnice v Brežicah.
Glede na določila novega zakona o gozdovih naj bi se v letu 1962 iz dela sredstev občinskih gozdnih skladov ustanovjl medobčinski gozdni sklad, ki naj bi se uporabil za financiranje skupnih večjih investicij v gozdarstvu.
Priporočljivo bi bilo, da bi se take oblike združevanja sredstev, kot so navedene za področja šolstva, zdravstva in gozdarstva, uvajale tudi za reševanje nekaterih drugih pomembnih problemov gospodarskih in splošnih družbenih panog.
XI.	Zagotovitev uspešnega razvoja
se ^redstva okrajnega investicijskega sklada naj uporabijo predvsem za soudeležbo k takim inve-re	k' b°do vezale čimveč sredstev splošnega in
d^kiiškega investicijskega sklada na eni strani, na siv ’' straa’ Pa maksimalno mobilizirale lokalna sred-
1.	Pristojni organi OLO Novo mesto morajo stalno spremljati gospodarski in splošni družbeni razvoj, ga proučevati, občasno poročati ljudskemu odboru o morebitnih neskladnostih ter predlagati ustrezne rešitve in ukrepe za dosedo čim skladnejšega razvoja okraja, nakazanega v tej resoluciji.
2.	Okrajni ljudski odbor Novo mesto priporoča občinskim ljudskim odborom, gospodarskim organizacijam, samostojnim zavodom, zbornicam in drugim organizacijam, ki sodelujejo v razvoju gospodarstva, splošnih družbenih panog in osebne potrošnje, da aktivno pomagajo v uresničevanju ciljev in. smernic te resolucije.
Pri mobilizaciji vseh faktorjev in posameznikov za izvrševanje te resolucije pa naj bi imele posebno pomembno vlogo družbeno-politične organizacije.
St. 30-05/62-4
Novo mesto, dne 24. marca 1962.
Predsednik OLO:
Niko Belopavlovič 1. x.
\
tz.da.ia Časopisni zavod .Uradni Ust LRS. — Direktor to odgovorni urednik: Jože Jurafi — Tiska tiskarna »Toneta TomSlCa«. vsi v Ljubljani - Naročnina letno 1200 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake Številke — Uredništvo In uprava' Ljubljana. ErlavCeva I5a, poštni predal 379 VII — TeL direktor m knjigovodstvo: 20-701, uredništvo to
uprava: 23-579 — Čekovni račun: 600-18 2-399
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik XIX
Razglasni del dne 9. avgusta 1962
St. 28
Vsem, ki morajo poznati predpise s področja zdravstva in socialnega zavarovanja
Naročajte tele knjige:
Zakon o zdravstvenem varstvu in organizaciji zdravstvene službe.
Knjiga ima tudi Splošni zakon o organizaciji zdravstvene službe ter stvarno kazalo. Cena 430 din.
Zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev —
nov republiški zakon s pojasnili — Cena 160 din. Zdravstvena služba v praksi — 120 vprašanj in odgovorov; koristna knjiga tudi za člane družbenih organov v zdravstvu. Cena 450 din.
Predpisi o pokojninskem zavarovanju $ pripombami in sodno prakso (nove predpise je mogoče zamenjati s prejšnjimi) — Cena 1700 din,
Prvi dopolnilni predpisi k prej navedeni knjigi — 350 din, drugi dopolnilni predpisi — Cena 160 din.
Predpisi o invalidskem zavarovanju s pripombami in sodno prakso (vezano tako, da je mogoče prejšnje predpise nadomestiti z novimi, dopolnilnipii predpisi) — Cena 1800 din.
Uradni list LRS Ljubljana, Erjavčeva 15 a p. p. 379/VII
Kazgiasi in objave
Sprememba priimka
St. OV3-S-5323/1-62	7857
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS' v Ljubljani je z odločbo, št. 03/3-S-332371-62 z dne 6. VII. 1962 na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovolil Gašparoviču Martincu Mihaelu, rojenemu 9, III. 1944 v Karlovcu, prebivajočemu v Kopru, Muzejski trg 4, soremembo priimka v priimek »Martin c«.
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS
Sprememba imena
St. 0375-8-4807/1-(^	7907
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS v Ljubljani je z odločbo, št. 03/5-S-4807/1-62 z dne 7. Vil. 1962 na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovolil Pretnar Stanislavi, rojeni 14. III. 1949 v Zasipu, prebivajoči v Zasipu 28, spremembo imena v ime »N e v e n k at.
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS
s
Register gospodarskih organizacij
Vpisi
Okrožna gospodarska sodtSCa razglašam1
1173.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Sad-je-zelenjava«, Ljubljana (Krekov trg 2).
Poslovni predmet: Odkup in prodaja na debelo in drobno zelenjave, sadja in izdelkov ter jajc; proizvodnja in predelava blaga, ki je v nepocsredni zvezi s trgovskim poslovanjem gospodarske organizacije ter prevoz z lastnimi prevoznimi sredstvi tretjim osebam.
Podjetje je nastalo po spojitvi trgovskega podjetja »Agraria« Kranj in trgovskega podjetja »Agropromet« Celje s tem podjetjem (odločbe Obe. LO Kranj, št. 023-6/1962-4, Celje, št. T/023-14/62-2 in Ljubljana-Center, št. G/2-330/62).
Direktor do konstituiranja: Gruden Janko.
Vpišejo se obratne in poslovne
enote:
obrat Ljubljana, Krekov trg 2, v. d. direktorja Pozaršek Franc:
skladišče Ljubljana, Krekov trg 2, šef skladišča Hočevar Jože;
skladišče Ljubljana. Celovška 50, šef skladišča Trček Janez;
obrat »Agraria«, Kranj. Savska 26, direktor Križaj Franc;
prodajalna št. 1, Kranj, Prešernova 7, poslovodkinji Jesenovec Angelca in Mavrič Gabrijela;
prodajalna št. 2, Kranj, Prešernova 9, poslovodkinji Švegelj Angelca in Smedec Vida;
prodajalna št. 3, Kranj, Maistrova 6, poslovodja Filipovič Stefan;
prodajalna št. 4, Kranj, Kidričeva 12, poslovodkinja Kozjek Anica;
prodajalna št. 5, Krauj-Primsko-vo. Partizanska cesta, poslovodkinja Prestar Jožica;
prodajalna št. 6, Tržič, Trg svobode 12, poslovodkinja Jeglič Frančiška;
prodajalna št. 7, Tržič, Trg svobode, poslovodja Trubajič Gojko, in prodajalna št. 8, Bled, Grad 3, poslovodkinja Janša Mara.
Obratne in poslovne enote nimajo samostojnih pravic, poslujejo pa v skladu s potrjenimi pravili. Hkrati se izbrišeta trgovsko podjetje »Agraria«. Kranj in prejšnje trgovsko podjetje »Sadje-zelenjava«, Ljubljana.
Ljubljana. 6. julija 1962.
Rg VII 102571	2091
1174.
Besedilo: Obrtno podjetje »Jutranjka«, Sevnica (Glavni trg 41).
Poslovni predmet: Izdelava otroške, moške in ženske konfekcije, tapetništvo, mizarstvo ter druge storitve oblačilne stroke.
Ustanovitelj: Trgovsko in obrtno podjetje »Sloga«. Sevnica, odločba
Obč. LO Sevnica, št. 420-8/62-3 z dne 16. VI. 1962. Podjetje se je konstituiralo 16. VI. 1962,
V.	d, direktorja; Vehovar Karel.
Ljubljana, 6. julija 1962.
Rg V 176/1	2013
1175,
Besedilo; Tiskarna »Jože Mo-škrič«, Ljubljana (Nazorjeva 6).
Poslovni predipet: Tiskanje tiskovin, knjig, brošur, časopisov in revij, izdelovanje klišejev in opravljanje knjigoveških in graverskih del, izdelovanje pečatov, žigov, štampiljk ter tiskanje etiket.
Podjetje je nastalo po izločitvi obratne enote iz Časopisnega založniškega podjetja »EMKA« Ljubljana, sklep DS z dne 30. III. 1962, odločba Obč. LO Ljubljana-Center. št. G72-023/62 z dne 16. IV. 1962. Podjetje se je konstituiralo 27. IV. 1962.
Direktor: Avsenek Viktor, podpisujejo še Stante Ivan. glavni tehnični vodja, v odsotnosti direktorja. Česnik Ivan, vodja gospodarsko-računskega sektorja, v njegovi odsotnosti pa Fujan Vera, finančna knjigovodkinja.
Ljubljana, 15,. julija 1962.
Rg VII 1026/t	2138
1	!76.
Besedilo:	Kovinska delavnica,
Sevnica (Florjanska 3).
Poslovni predmet: Kleparstvo in kotlarstvo. krovstvo, izdelovanje kovinske galanterije in posode, in
stalaterstvo ter druga kovinska dela.
UstaiDoviitelj: Obč. LO Sevnica, odločba št. 023-9/62-3 z dne 28. VI. 1962.
Upravnik: Stricelj Anton.
Ljubljana, 17. julija 1962.
Rg IV 16V1	2129
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
1177.
Beseclilo:	Komunalno podjetje,
Laško.
Poslovni predmet se razširi še na avtoličarstvo in elektromehaničar-stvo.
Celje. 17. julija 1962.
Rg VI 75,/8	2054
1178.
Besedilo: »Tehnomercator«, Celje.
V. d. direktorja Selšek Stanko je odslej direktor.
Vpišejo se poslovne enote:
trgovina »Reprodukt«, Šmartno ob Paki, poslovodkinja Vilfan Nežika;
trgovina »Oprema«, Šoštanj, poslovodja Železnik Alojz, in
Radio servisna delavnica, Šoštanj, poslovodja Železnik Alojz. Samostojnih pravic nimajo. Poslovale bodo v skladu s pravili. Pripojitev je potrdil Obč. LO Celje z odločbo. št. 111-64/62-1/1 z dne 2. III. 1962.
Rg IV 39/2	2156
Besedilo: Trgovsko podjetje »Savinjski magazin«, Žalec.
Pri poslovalnici »Manufaktura«, Žalec se poslovni predmet razširi še na prodajo tekstilnega, kratkega, pletenega in mešanega industrijskega blaga ter konfekcije, pri poslovalnicah »Žalec 3«, Žalec, »Prebold« v Preboldu in »Griže« v Grižah pa se poslovni predmet razširi še na prodajo pohištva.
Rg VI 110/20	2157
Celje, 24. julija 1962.
1179.
Besedilo: »Delamaris«, kombinat konzervne industrije, Izola.
Izbrišejo se Brecelj Miro, Reis-mau Jože, Šinkovec Viktor in Hu-dale.s Alojz ter vpišejo: Demšar Slavko, vodja splošnega sektorja, ki bo podpisoval splošno in personalno korespondenco; Sancin Franko, vodja prodaje za domači trg, ki bo podpisoval fakture iz te prodaje, denarne dispozicije in kreditne pogodbe; ing, Cotič Bogomir, tehnični direktor, ki bo podpisoval vso tehnično korespondenco; Leban Lucijan, vodja oddelka za nabavo svežih rib, ki bo podpisoval vse listine v zvezi s tem; Makovec Rajko, izvozni referent, ki bo podpisoval vse fakture za blago, prodano v *"iini. trgovsko korespondenco, denarne dispozicije, kreditne pogodbe in pogodbe o prodaji osnovnih sredstev; Hojnik Milan, komercialist, podpisoval bo fakture za blago, prodano doma; Klepač Drago, uvozni referent, bo podpisoval uvozme listine
in nabavne pogodbe za uvoženo blago; Virens Vili, Kranjc Franc in Paar Franc, nabavni referenti, pa bodo podpisovali naročilnice in nabavne pogodbe za blago na domačem trgu.
Koper, 30. junija 1962.
Rg I b 251/12	2030
1180.
'Besedilo: Tovarna prešitih odej In tapetništvo »Odeja«, Škofja Loka.
Vpiše se Skladišče za prodajo blaga na debelo in drobno v Škof-'i Loki, s poslovodkinjo Primožič vanko. Samostojnih pravic nima, ustanovil pa je enoto DS podjetja s sklepom z dne 30. 111. 1962, potrditev Obč. LO Škofja Loka, št. 530-11/62-5 z dne 14. V. 1962. Ljubljana, 4. junija 1962.
Rg I 149/10	1730
1181.
Besedilo: »Mercator«, veletrgovina import-export, Ljubljana.
Vpiše se pripojitev trgovskega podjetja z živili »Grmada«, Ljubljana k temu podjetju, potrditev Obč. LO Ljubljana-Vič-Rudnik, št. 023-44 in Ljubljana-šiška, št. 4/4--330-14/62.
Ljubljana, 26. junija 1962.
Rg H 181/23	1986
1182.
Besedilo; »Meroator«, veletrgovina import-export, Ljubljana.
Vpiše se pripojitev trgovskih podjetij »Litija«, Litija, Logatec, »Špecerija« in »Emona« Ljubljana ter trgovine »Center«, Črnuče k temu podjetju.
Vpišeta se poslovni enoti:.
Litija, Valvazorjev trg 10, direktor Rappl Viktor, skunno z njim podpisuje v komercialnih zadevah Mrzel Julka, šefinja komerciale. Dovoljenje Obč. LO Litija, št. 330--3/62-3/5;
Dolenji Logatec 27, direktor Arhar Drago, skupaj z njim podpisu-v komercialnih zadevah Ožbolt Danica, šefinja komerciale. Dovoljenje Obč. LO Logatec, št. 530-20/ /62-3/5. Poslovni enoti samostojno sklepata pogodbe o nakupu- in prodaji blaga v mejah svoje dejavnosti in ob pogojih, določenih s pogodbo med podjetjem in enotami.
Vpišejo se poslovalnice poslovnih enot:
prodajalna »Manica«, Litija, Cankarjeva 4, poslovodkinja Rebec Ženica;
prodajalna »Sava«, Litija, Levstikova 2, poslovodkinja Konjar Marija;
prodajalna »Trg«, Šmartno pri Litiji 22, poslovodkinja Pušnik Marija;
prodajalna »Postrežba«, Šmartno pri Litiji 21, poslovodkinja Grabnar Julka;
prodajalna »Kladivo«, Litija, Valvazorjev trg 7, poslovodja Flajs Jožko;
prodajalna »Kresnice«, Kresnice 16, poslovodja Logar Alojz;
prodajalna »Zvezda«, Litija, Cankarjeva 4, poslovodkinja Juvančič Marija;
prodajalna »Hram«, Šmartno pri Litiji 24, poslovodkinja Kogovšek »Angela;
prodajalna »Jevnica«, Jevnica 24, poslovodkinja Šinkovec Pavla;
prodajalna »Frtica«, Litija, Levstikova 15, poslovodkinja Glavač Marinka;
prodajalna »Predica«, Litija, Pre-dilniška 2, poslovodja Savšek Milan;
prodajalna »Vače«, Vače pri Litiji 18, poslovodja Mrva Ciril;
prodajalna »Sava«, Sava pri Litiji 20, poslovodkinja Vozelj Marija;
prodajalna »Poljane«, Štan^arske Poljane 10, poslovodkinja Savšek Štefka;
prodajalna »Polšnik«. Polšnik 15, poslovodkinja Razpotnik Maloi;
prodajalna »Kostrevnica«, Velika Kostrevn ica 7, postovodlcinja Hribovšek Štefka;
prodajalna »Laze«, Gradiške Laze 6, poslovodkinja Pevec Zofka;
prodajalna »Delikatesa«, Litija, Cankarjeva 7, poslovodkinja Žnidar Fani;
prodajalna »Primstkovo«, Primskovo, Gradišče 8, poslovodkinja Zor-čič Ivanka;
prodajalna »Hotič«, Hotič 4, poslovodja Pintarič Albert;
prodajalna »Javorje«, Javorje 6, poslovodkinja Zupančič Marija-prodajalna »Samopostrežba« Litija, Valvazorjev trg 2, poslovodja Kalin Anton;
prodajalna Zaloga piva, Litija, Vrvarska 1, poslovodkinja Pleničar Alojzija;
prodajalna Bencinska črpalka, Litija, Ljubljanska cesta, poslovodja iVIuzga Vladislav;
prodajalna »Manufaktura«. Dolenji Logatec 27, poslovodkinja Marušič Fani;
prodajalna »Železnina«, Dolenji Logatec 28, poslovodja Gostiša Lojze;
prodajalna »Sadje-zelenjava«, Dolenji Logatec 29, poslovodkinja Šu-starsic Marija;
prodajalna »Samopostrežba«, Dolenji Logatec 29, poslovodkinja Gostiša Francka;
prodajalna »Pod Nakloni«, Dolenji Logatec, Čevica 59, poslovodkinja Tešar Milica;
prodajalna »Delikatesa«, Dolenji Logatec 192, poslovodkinja Mihevc Francka;
prodajalna »Tabor«, Gorenji Logatec, poslovodkinja Meze Štefka;
prodajalna Hotedršica, poslovodja Nagode Jože;
prodajalna »Laze«, Laze, poslovodkinja Lukan Marija;
prodajalna »Trate«, Medvedje brdo, poslovodja Žejn Karel in prodajalna »Vrh«, Vrh poslovodja Logar Adolf. Poslovne enote nimajo samostojnih pravic, poslujejo pa v skladu s.potrjenimi pravili.
Ljubljana, 27. junija 1962.
Rg II 181/24	1999
1183.
Besedilo:	»Steklarna Hrastnik«,
Hrastnik.
Pri poslovni enoti Delavsko usluž-benska menza se izbriše Koritnik Matija in vpiše novi poslovodja Moder Leopold.
Ljubljana, 2. julija 1962.
Rg IV 61/12	2085
1184.
Besedilo: Časopisno podjetje »Delo«, Ljubljana.
Vpiše se pripojitev »Blaznikove tiskarne« in »Triglavske tiskarne« v Ljubljani k temu podjetju.
Izbrišejo se Močnik Zlatko, Bukovec Lojze, Tarter Malči, Čopič Julči in Lukša Dušan ter vpišejo novi pooblaščenci:
Ovsenek Janez in Boštjančič Franc, pomočnika direktorja, ki bosta podpisovala v direktorjevi odsotnosti ter Radkovič Fani, šefinja računovodstva, ki bo podpisovala v odsotnosti direktorja gospodarsko računskega sektorja.
Rg IV' 608/9	212?
Besedilo: Gostilna in prenočišče »Stari tišler«, Ljubljana.
Vpiše se pripojitev gostinskega podjetja »Pri Lovcu« Ljubljana k temu podjetju.
Besedilo odslej: Gostinsko podjetje »Stari tišler«, Ljubljana (Ulica Moše Pijade 24).
Izbrišeta se Žnidaršič Marica in Markovič Zdenka ter vpišeta .Ješe Danica, računovodkinja, ki bo podpisovala računske listine, druge pa le v odsotnosti upravnika; Srakar Ivanka, materialna knjigo-vodkinja, ki bo podpisovala v odsotnosti računovodje ozir. glavne blagajničarke,
Vpišeta se poslovni enoti: gostilna in prenočišče »Stari tišler«, Ljubljana, Moše Pijade 24, po-slovodkinja Mohar Rada, in gostilna »Pri Lovcu«, Ljubljana, Trg mladinskih delovnih brigad 1, poslovodja Križ Jurij.
Rg III 483./12	2145
Ljubljana, 3. julija 1962.
1185.
Besedilo: Hotel »Triglav«, Bled. Izbriše se Bregant Franc in vpiše Rozman Vladimir, novi računovodja.
Rg I 25/12	2133
Besedilo: Trgovsko podjetje »Murka«, Lesce.
Vpišejo se pri poslovnih enotah: trgovina št. 1, Lesce, prodajno mesto »Pri Šoben«, Lesce, poslovod-kinja Toman Jelka;
trgovina št. 3 Lesce, prodajno mesto pri železniški postaji, poslo-vodkinja Magdič Rozalija;
trgovina »Tekstil«, Bled-Želeče. prodajno mesto Bled. poslovodkinja Jedretič Pavla. Prodajna mesta imajo sezonski značaj, ustanovil jih
je DS podjetja, dovoljenje Obč. LO Radovljica, št. 350-9/62-3 z dne 26. V. 1962.
Rg I 10/13	2134
Sedež podjetja je odslej: Ljubljana Čopova 38.
Ljubljana, 12. julija 1962.
Rg Vil 1021/2	2139
Besedilo: Trgovsko podjetje »Galeb«, Ljubljana.
Pri poslovalnici Ljubljana, Trg mladinskih delovnih brigad 6 se^iz-briše Vidmar Anica in vpiše Berčič-Šarlah Milka, nova posilovodkinja.
Rg I 55/14	2149
Besedilo:	»Tegrad«, telefonske
gradnje, šibko in jakotočne inštalacije, projektiranje, servis, Ljubljana.
Izbrišejo se ing. Podboj Stane, Peršin Antonija in Trplan Evgen ter vpišejo novi pooblaščenci:
Furlan Rudi, pomočnik direktorja, ki bo podpisoval v direktorjevi odsotnosti; ing. Mejač Stanko, glavni inženir, ki bo podpisoval v direktorjevi odsotnosti vse tehnične zadeve, in Šager Adolf, vodja finančnega knjigovodstva ter namestnik računovodje, ki bo podpisoval v odsotnosti računovodje.
Rg I 156/12	2148
Ljubljana, 7. julija 1962.
1186.
Besedilo: Trgovsko podjetje na drobno »Rožca«, Jesenice.
Vpiše se poslovna enota:
Samopostrežna prodajalna, Jesenice, Pot Otmarja Novaka 8, poslovodja Berce Lovro. Ustanovil jo je DS podjetja, dovoljenje Obč. LO Jesenice, št. 03-Rd-53/l z dne 15. III. 1962. Samostojnih pravic nima, poslovala pa bo po potrjenih pravilih.
Rg I 49/10	2132
Besedilo: Rudnik lignita, Krmelj.
Podjetje je prešlo v likvidacijo.
Besedilo: kakor doslej, s pristavkom »v likvidaciji«. Za likvidacijsko firmo bosta podpisovala Ogorevc Franc, predsednik likvidacijske komisije, in Knez Jože, likvidator. Dosedanji podpisovavci ing. Jurman Franc, Čufar Matija, Senčar Vladimir in Hočevar Minka pa se izbrišejo.
Rg V 49/11	2128
Besedilo: Restavracija »Šestica«, Ljubljana.
Izbrišeta se Sajovic Fedor in Mi-hajlovič Marija ter vpišeta nova pooblaščenca Per Marija, računovodkinja, in Skok Ciril, šef ekonoma-ta, ki bosta podpisovala v direktorjevi odsotnosti.
Rg II 354/16	2147
Besedilo:	Čevljarsko podjetje,
Mokronog.
Izbriše se Pepelnjak Ivanka in vpiše Bizjak Marija, nova računovodkinja.
Rg I 70/6	2131
Ljubljana, 10. julija 1962.
1187.
Besedilo: Podjetje za skladiščno službo »Depo«, Ljubljana.
1188.
Besedilo: »Elekfrokovinar«, Ptuj.
Izbriše se Kadliček Štefan, računovodja in vpiše Matej Stefan, vodja gospodarsko računskega sektorja, ki bo podpisoval skupaj z direktorjem vse denarne in materialne listine.
Maribor, 25. junija 1962.
Reg 202/IV	1959
1189.
Besedilo:	Foto-optiško podjetje
»Aba«, Maribor, Gosposka 27.
Vpiše se novi sedež prodajalne: »Aba-foto«, Maribor, Slovenska 8.
Rg 116/1-35	2110
Besedilo: Podjetje za generalna in srednja popravila avtomobilov »Avtoobnova«, Maribor.
Izbriše se dosedanji poslovodja stranskega obrata v Mariboru, Ma-sarykova 17 Ciringer Viktor in vpiše novi poslovodja Pivec Rupert.
Rg 170/1-11	2108
Besedilo: Fabrika kože i obuća »Fruška gora«, Ruma.
Vpiše se prodajalna v Mariboru, Trg revolucije 9, poslovodja Pur Anton. Ustanovilo jo je podjetje s sklepom DS z dne 22. XII. 1961, dovoljenje Obč. LO Maribor-Tabor, št. 530-6/62-4 z dne 11. IV. 1962. Poslovala bo v skladu s potrjenimi pravili.
Rg 371/1 5-2	2107
Maribor, 16. julija 1962.
1190.
Besedilo: Veletrgovina »Prehrana«, Maribor.
Izbrišeta se prodajalni _ »Lignit«, Maribor in »Kurivo-prodaja«, Rače, ker sta se pripojili k trgovskemu podjetju »Smreka«, Maribor.
Rg 246/1-110	2114
Besedilo:	Gradbeno podjetje
»Stavbenik«, Prevalje.
Izbriše se direktor Krenk Jakob in vpiše v. d. direktorja Sterle Mirko, ki bo podpisoval samostojno, po zakonitih določbah in pravilih.
Rg 185/III-22	2118
Maribor, 19. julija 1962.
1191.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Zarja«, Maribor.
Vpiše se prodajalna »Nogavičar«, Maribor, Jurčičeva 6, poslovodja Premužič Valentin. Ustanovil jo je DS podjetja s sklepom z dne 12. IV. 1962. dovoljenje Obč. LO Mari-bor-Center. št. 351-242/62-04/3 z dne
3.	VII. 1962. Prodajala bo v imenu in na račun podjetja ter poslovala v skladu s pravili.
Maribor. 21. julija 1962.
Rg 251/1-44	2109
Izbrisi
okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
1192.
Besedilo:	»Kopaonik«, Beograd,
predstavništvo Ljubljana.
Zaradi ukinitve (sklep DS z dne 18. VI. 1962).
Ljubljana, 7. julija 1962.
Rg VII 1015/2	2140
1193.
Besedilo: Pekarna Dobrava, Polje v likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije. Ljubljana, 17. julija 1962.
Rg V 738/5'	2142
1194.
Besedilo: Kmetijsko gospodarstvo Zrkovci — Maribor.
Zaradi pripojitve k trgovskemu podjetju »Povrtnina«, Maribor. Maribor, 30. junija 1962.
Reg 106/1	1964
1195.
Besedilo: Gostišče »Gostilna Prekmurec«, Apače, v redni likvidaciji.
Rg 33/11-8	2115
Besedilo: Gostišče »Gostilna Veseli kmet«, Apače, v redni likvidaciji.
Rg 6/11-7	2111
Besedilo: Gostišče »Lovski dom«, Lutverci, v redni likvidaciji.
Rg 7/II-10	2112
Ker je postopek redne likvidacije končan.
Maribor, 19. julija 1962.
Register
samostojnih zavodov
Vpisi
Tajništva ljudskih odborov razglašajo:
1196.
Besedilo: »Ljudska knjižnica, Bežigrad (Ljubljana, Titova 71).
Naloge zavoda: Zbira in strokovno obdeluje knjige s področja znanosti, umetnosti in leposlovja, predvsem v domačem jeziku; izposoja knjige v knjižnici in izven nje; pomaga bravcem pri razvijanju njihove splošne in strokovne izobrazbe, skrbi za kulturno vzgojo in raz-(vedrilo državljanov, s poudarkom na mlade bravce; propagira obisk knjižnice ter skrbi za napredek knjižničarske službe, sodeluje z drugimi knjižnicami, organi in zavodi za čim smotrnejšo uporabo knjižničarskega gradiva.
Ustanovitelj: Obč. LO Ljublfana-Bežigrad. odločba št. 022-15/62-7 z dne 14. V. 1962. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za šolstvo, prosveto in kulturo te občine.
Upravnik: Zupan Alenka, podpisuje v vseh zadevah, v odsotnosti
jo zastopa Vičentič Cirila, namestnica. Finančne listine sopodpisuje računovodkinja Kovač Milena. Ljubljana-Bežigrad, 19. junija 1962.
Št. 022-15/62-1	2099
Register
vodnih skupnosti
Spretnem be
1197.
Besedilo: Vodna skupnost Kropa z okolico, Kropa.
Izbrišeta se Miljavec Avgust in Berčič Tomaž ter vpišeta firjavec Karel, upravnik. Radovljica, Prešernova 15, in Štefančič Marija, računovodkinja, Kamna gorica 27. Ljubljana, 29. junija 1962.
Št. 324/11-19/62	1948
Zadružni register
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
177.
Besedilo: Kmetijska zadruga, Preserje.
Izbriše se upravnik Zajc Janez in vpiše ing. Grabnar Jože, direktor. Ljubljana, 7. julija 1962.
Za dr V 510/3	2152
178.
Besedilo: Kmetijska zadruga, Dravograd.
Vpiše se pripojitev Kmetijske zadruge, Šentjanž pri Dravogradu k tej zadrugi. Zadruga bo poslovala na drobno s predmeti investicijskega in reprodukcijskega pomena po svoji trgovini v Dravogradu, Trg 4. julija 46, poslovodja je Jeromel Ludvik. Zadruga bo gojila, varovala in izkoriščala zasebne gozdove, vzdrževala in gradila gozdne zveze, objekte in naprave ter odkupovala in prodajala gozdne sorti-mente in druge proizvode iz zasebnih gozdov neposredno koristnikom ali njihovim nabavnim organizacijam.
Maribor, 18. julija 1962.
Zadr 46/1	2120
Izbrisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
179.
Besedilo:	Kmetijska	zadruga,
Šentjanž pri Dravogradu.
Zadr 186/1-15	2121
Besedilo:	Kmetijska	zadruga,
Trbonje.
Zadr 196/1-34	2122
Ker sta se pripojili h	Kmetijski
zadrugi, Dravograd.
Maribor, 16. julija 1962,
Razglasi sodišč
Družbeni oklici
J 692/62	8236
Dne 20. septembra 1962 bo ob 9. uri pri tem sodišču, soba št. 3 dražba ene tretjine vi. št. 11 k. o. Strajna pri Podlehniku.
Vs vi. št. 11, cenilna vrednost je 313.024 din, varščina 51.302 diin, najmanjši ponudek pa 208.682 din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti najpozneje ri dražbenem naroku pred začetom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju,, dne 25. julija 1962.
Oklici dedičem
O 695/61	2867
Visočnik Ivana roj. Potočnik, pre-vžitkardca v Pivoli 28, je 30. VI. 1961 umrla. Hči Vocovnik Alojzija roj. Visočnik, Jagernikvis, Avstrija in vnukinji Visočnik Marija in Hedvika, poročeni, Voitsberg, Avstrija, naj se v enem letu od te objave priglasijo sodišču, sicer se bo zapuščinska obravnava opravila na podlagi izjav skrbnika in podatkov, s katerimi bo sodišče razpolagalo.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 27. februarja 1962.
O 366/62	8385
Perš Helena roj. Šinkec poljedel-ka, Šulinci 88, je 19. IV. 1962 umrla in zapustila oporoko. Otroci Perš Jože, Kavo Sidonija roj. Perš in Ži-ško Emilija roj. Perš, vsi iz Šuli-nec, zdaj neznanega bivališča nekje v Franciji, naj se v enem letu od te objave priglasijo sodišču. Skrbnik je Panker Karel, poljedelec, Stanjevci 69. Po preteku roka bo opravilo sodišče.zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave skrbnika in podatkov, s katerimi bo razpolagalo.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 30. julija 1962.
Amortizacije
Uvede se postopanje za amortizacijo vrednotnic, katerih imetniki se pozivajo, naj v danem roku priglasijo sodišču svoje pravice, sicer se bodo vrednotnice izrekle za neveljavne.
IV R 48/62	8331
Padarčič Vlado, električarski obrtnik iz Zagreba, Trinajsta proletarska ulica 16, prosi za amortizacijo bančnega čeka, izdanega od Celjske mestne hranilnice v Celin dne 12.
VI.	1962 na ime Antonič Martin, delavec, »Ingrad«, Celje, štev. čeka 121993.
Okrajno sodišče v Celju, dne 26. julija 1962.
1	R 298/62-3	6484
Pogačnik Andrej, Ljubljana, Drenikova 26, prosi za amortizacijo hranilne knjižice MHL v Ljubljani, št. 27727 s saldom 7.000 din na ime Pogačnik Andrej. Priglasitveni rok:
2	meseca od te objave.
Okrajno sodišče II v Ljubljani,
dne 9. junija 1962.
Razne objave
Razpisi
Št. 110-5/62-1	8331
Komisija za uslužbenske zadeve OLO Kranj razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	gradbenega inšpektorja
2.	urbanističnega inšpektorja in
3.	tržnega inšpektorja.
Za prvo mesto se zahteva gradbena fakulteta, za drugo mesto ekonomska fakulteta ali fakulteta za arhitekturo in za tretje mesto višja strokovna izobrazba. Za vsa delovna mesta je potreben tudi strokovni izpit iz ustrezne stroke.
Razpis bo zaključen v 15 dneh po objavi. Kolikor mesta ne bodo zasedena, ostane razpis v veljavi do zasedbe teh mest. Kandidati naj v prošnji, kolkovani s 50 din, navedejo šolsko izobrazbo in dosedanje službovanje.
Komisija za uslužbenske zadeve
Št. 01-225/1-62	.	8421
Fakultetni svet ekonomske fakultete v Ljubljani razpisuje delovna mesta rednih in honotrarnih fakultetnih učiteljev za tele predmete:
1.	uvod v ekonomiko podjetij (2 mesti);
2.	ekonomika podjetij;
3.	programiranje v podjetjih;
4.	analiza poslovanja podjetja;
5.	uvod v sistem socialne varnosti;
6.	panoge socialnega zavarovanja;
7.	obratoslovje socialnega zavarovanja;
8.	panoge individualnega zavaro-vanja;
9.	obratoslovje individualnega zavarovanja;
10.	pravo individualnega zavaro-vanja;
11.	računovodstvo individualnega zavarovanja. Prošnje, kolkovane s 50 din, s priloženimi biografskimi in bibliografskimi podatki, sprejema tajništvo ekonomske fakultete v Ljubljani, Gregorčičeva 27, dokler mesta ne bodo zasedena.
Fakultetni svet
Št. 01-460/2-62	8515
Razpisna komisija pri Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, Turjaška 1, razpisuje mesto
bibliotekarja — vodi e centralnega kataloga. Pogoj: fakultetna izobrazba s prakso v bibliotekarski stroki. Prošnje sprejema tajništvo.
Razpis ostane odprt do zasedbe delovnega mesta.
Razpisna komisija
Št. 111-31/62	8328
Razpisna komisija pri sekretariatu IS za kmetijstvo in gozdarstvo LRS razpisuje na podlagi 33. in 36. člena zakona o javnih uslužbencih tale delovna mesta:
1.	strokovnega sodelavca, referenta za primarno gozdno proizvodnjo,
2.	strokovnega sodelavca, referenta za gozdne sklade,
3.	strokovnega sodelavca, referenta za ekonomiko kmetijstva in gozdarstva. Pogoji: Za vsa delovna mesta je potrebna ustrezna visoka strokovna izobrazba s ?-letno prakso in strokovnim izpitom ter obvladanje ustreznih predpisov.
Posebni pogoji: ad 1 obvladati mora gojenje gozdov, intenzivno proizvodnjo lesa in produktivnost gozdne proizvodnje; ad 2 obvladati mora urejanje gozdov, planiranje lesne in gozdne proizvodnje; ad 3 obvladati mora ekonomiko kmetijstva in ozdarstva. Razpis velja do zasedbe elovnih mest. Ponudbe je treba vložiti v vložišču sekretariata, Ljubljana, Titova 19/IV.
Razpisna komisija
Št. 110-1/62-3	8495
Po 33. členu zakona o javnih uslužbencih razpisujeta tajnik in svet delovnega kolektiva pri Obč. LO Marifoor-Tabor v skladu s 26. členom pravilnika o notranji organizaciji in delitvi dohodka v upravi Obč. LO Maribor-Tabor delovno mesto
referenta za šolstvo. Pogoj: višja strokovna izobrazba z dveletno ustrezno prakso. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje po tem razpisu in pogoje iz 31. člena zakona o javnih uslužbencih, lahko vložijo ponudbe v 15 dneh po tej objavi pri Obč. LO Maribor-Tabor.
Obč. LO Maribor-Tabor
Poziv upnikom in dolžnikom
naj v danem roku priglasijo terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do oodjetij v likvidaciji, sicer se bodo dolgovi sodno izterjali
8422
Pekarska obrtna delavnica, Brezovica pri Ljubljani je prešla v redno likvidacijo po odločbi Obč. LO Ljubljana-Vič-Rudnik z dne 50. lil. 1961, št. 342-4. Likvidator je Milan Verovšek, Ljubljana, Trdinova 7/IV. Priglasitveni rok: 30 dni od te objave.
Likvidacijska komisija
Št. 73/62	v	7797
Na podlagi odločbe Obč. LO Sevnica, št. 023-10/62-3 z dne 22. VI. 1962 je po 17. členu uredbe o prenehanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ, št. 51/53) prenehal poslovati in prešel v likvidacijo Rudnik lignita Krmelj, v likvidaciji. Priglasitveni rok: 30 dni od te objave.
Likvidacijska komisija
Št. 3/62	8072
Z odločbo Obč. LO Logatec, št. 023-4/62-3/6 z dne 2. VII. 1962 se uvede redni likvidacijski postopek za uslužnostno obrtno podjetje »Obrtnik« Logatec. Likvidator je Ožbolt Danica, uslužbenka trgov-skega podjetja »Mercator«, Ljubljana, poslovna enota Logatec. Priglasitveni rok: 30 dni od te objave.
Likvidacijska komisija
Izgubljene listine
preklicujejo
Abramovič Milan, zdaj VP 9935/11, Beograd, indeks filozofske fakultete, izdan od univerze v Ljubljani.	8260
Ajster Franc, Crešnjice pri Cerkljah 65, p. Cerklje ob Krki, osebno izkaznico, reg. št. 17907.	8424
Ambrož Anica, Ljubljana, Stari trg 32, zdravstveno, izkaznico, izdano v Kamniku.	8447
Arhi Franc, Zagorje, Vrtna 2, osebno izkaznico, reg. št. 21694. 8365 Arh Anton, Ljubljana, Tržaška 6, evid. tablico za motor, št. LJ 14--984 (Ljubljana).	8396
Rabič Aršim, Ljubljana, Podlim-barska il, zdravstveno izkaznico, št. 23181.	8468
Bajc Ivan, Ljubljana, Perčeva 32, zdravstveno izkaznico na ime Bajc Terezija,	8469
Bašič Nurija, Ljubljana. Pod hribom 55, osebno izkaznico, reg. št. 145 .	8397
Benedik Vinko, .Rovte t, osebno izkaznico, reg. št. 38952 ^Kranj). 7955 Bergant Stanislav, Ljubljana, Celovška 110, osebno izkaznico, reg. št. 12627.	-	8366
Bevčič Josip, Štorje 6, zdravstveno izkaznico, številka. 802183 (Sežana).	8098
Bitenc Nela, Ljubljana, Mariborska 25, osebno izkaznico, reg. št. 88038.	8398
Bolnar Anton, Godešič, p. Škofja Loka, zdravstveno izkaznico, štev. 166015 (Ljubljana).	8052
Bračko Alojzija, Štrihova 76, Šentilj v Slov. gor., osebno izkaznico, reg. št. 26116, ser. št. 0404726.	8269
Rrankovič Radojka, Ljubljana, Novakova 5, osebno izkaznico, reg. št. 20027 (Ložnica).	8448
Brglez Neža, Videm pri Ptuju 9, osebno izkaznico, reg. štev. 46824 (Ptuj).	8425
Bunič Janko, Ljubljana, Sveto-savska 26, vojaško knjižico. 8470 Buseti Ana, Murska Sobota, Bahanj 156, osebno izkaznico, reg. št. 30100.	8426
Cernja Ivo. Borovnica, Breg 21, zdravstveno izkaznico, štev. 999950 (Ljubljana).	8306
Cernja Jana, Borovnica, Breg 21, zdravstveno izkaznico, štev. 999982 (Ljubljana).	8307
Cetin Breda, Ljubljana, Cerkova (nove hiše), osebno izkaznico, reg. št. 101/58 ^Ljubljana).	8471
Cvikl Alojzij, Ljubljana, Povše-tova 84, osebno izkaznico, reg. št. 20734/51 (Ljubljana).	8308
Čajić Hase, Rateče 12, p. Rateče-Planica, osebno izkaznico, reg. št. 309/54 (Cazin).	8496
Čeferin Rozalija, Kranj, osebno izkaznico, reg. št. 3794 (Kranj). 8512 Češarek Florijana, Ribnica na Dol. 205, osebno izkaznico (Ribnica). 8352 Dermastja Franc, Ljubljana, Hra-nilniška 13, osebno izkaznico, reg. št, 4S006 (Ljubljana).	8449
Deržaj Matjaž, Ljubljana, Splitska 2; duplikat osebne izkaznice, reg. št. 1761.	8399
Dobrovoljc Kristina, Vrhnika, Mirke 14, osebno izkaznico, reg. št. 12102 (Vrhnika).	8450
Dvanajščak Anton, Ljubljana, Vodnikovo naselje 51, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. št. 102 (Štrigova), objavljen v »Uradnem listu LRS«, št. 25, ker se je našla.	8451
Džurlić Sulejman, Ljubljana, Celovška 134, zdravstveno izkaznico.	8343
Farkaš Jože, Goričan 60, osebno izkaznico, reg. št. 196.	8270
Femec Anton, Planina 5, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 069367 in zdravstveno izkaznico št. 069368 na ime Femec Lucija,	8367
Ferenčak Marjetka, Maribor, Kopališka 4, osebno izkaznico, reg. št. 67144.	8271
Filipi Ljudmila, Ruše 227, osebno izkaznico, reg. št. 1108, ser. številka 922038.	8272
Flajs Justi, Ljubljana, Kozarje 124, osebno izkaznico, reg. št. 6869 iTolmin).	8309
Frelih Ana roj. Tome, Kranj, Planina 28, osebno izkaznico, reg. št. 1932 (Kranj).	7914
Fridau Ljudmila, Drbetinci 48, p. Vitomarci, zdravstveno izkaznico, št. 459105 na ime Fridau Milko. 7800 Friškovec Helena. Ljubljana, Resljeva 24, zdravstveno izkaznico, št, 049935 in delovno knjižico, reg. št. 2178, ser. 491768.	8368
Galjaševič Marija razv. Ža.rgi, Ljubljana, Cegnarjeva 2, osebno izkaznico, reg. št. 17643/51.	8452
Geltar Stanislav, Črnomelj, Ulica 21. oktobra 12, osebno izkaznico, reg. št. 14363, ser. št. 0497673 (Črnomelj).	8353
Gral — Avtoobnova, Ljubljana, Bežigrad 11, tablico »Preizkušnja 3-1248« (Ljubljana-Bežigrad). 8310 Geršak Janko, Videm-Krško, Cankarjeva 3, osebno izkaznico, reg. št. 1853.	8427
Geršak Viki, Videm-Krško, Cankarjeva 3, osebno izkaznico, reg. št. 27.	8428
Golja Slavica, Obč. LO Piran, zdravstveno izkaznico, štev. 738118 (Koper).	7869
Golob Vera, Ptuj, Lackova 5, zdravstveno izkaznico, številka 774720.	8429
Gos tič Franc, Ljubljana, Tržaška 49, osebno izkaznico, reg. št. 117443/ /56 (Ljubljana).	8369
Gostiša Jože, Ljubljana, Trubarjeva 85, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. št. 35, objavljen v »Uradnem listu LRS«, št. 27, ker se je našla.	8400
Gap Maribor, Kejžarjeva 19, evid. tablico za preizkusno vožnjo »Proba«, št. 3-1490.	8273
Grbič Drago, Ljubljana, Šišenska cesta, zdravstveno izkaznico, številka 382466.	_	8472
Grilj Anton, Ljubljana, Karlovška 2, osebno izkaznico, reg. štev. 48409 (Kamnik).	8370
Grilj Ivan, Dole 20, p. Moravče, osebno izkaznico, reg. številka 24602 (Kamnik).	8473
Groznik Alojz, Maribor, Šaranovi-čeva 28„ vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Maribor. 8274 Hacler Stane, Ljubljana, Rimska 25, osebno izkaznico, reg. štev. 12632 (Ljubljana).	8453
Hadžič Kadifa, Ljubljana, Celovška 134, osebno izkaznico, reg. štev. 778/61 (Bihač).	8511
Hafner Vincenc, Grenc 3, Škofja Loka, osebno izkaznico, reg. številka 16353.	8401
Hauptman Oton, Maribor-Tezno, Panonska 9, delovno knjižico, štev. 41275.	8275
Hausenhoh Vladimir, Slemen 70, Selnica ob Dravi, zdravstveno izkaznico, št. 192303.	8276
Herič Ana, Dolenci 37, p. Salovci, osebno izkaznico.	8262
Hlebec Roman, Kranj, Cesta Kb-krškega odreda, delovno knjižico, št. 437848/141/56 (Loška dolina). 8312 Hočevar Janko, Maribor, Radvanjska 61, osebno izkaznico, reg. štev. 72455 (Maribor).	8402
Hodič Sulo, Ljubljana, Vojkova 34, zdravstveno izkaznico na ime Hodič Halo in Hodič Fate. 8403 Horvat Katarina, Černelavci 60, p. Murska Sobota, osebno izkaznico, reg. št. 32697.	8430
Horvat Štefan, Ljubljana, Vojkova 34, osebno izkaznico, reg. številka 57478. v	8404
Hribar Frančiška, Maribor, Slovenska 20, osebno izkaznico, reg. št. 236, ser. št. 0001846.	8277
Hribar Ivanka, Ljubljana, Čam-pova 14, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	8474
Ivanc Majda roj. Bitenc/Sodražica 25, osebno izkaznico, reg. številka 15274/50 (Ljubljana).	8431
Jačinovič Živko, »Projekt«, Tržič, zdravstveno izkaznico, številka A-249753.	_	8432
Jakopec Milan, Maribor, Meljska 11, zdravstveno izkaznico, številka 182506.	8278
Jakše Anica, Ljubljana, Erjavčeva 24, zdravstveno izkaznico, štev. 176668 (Ljubljana).	8313
Janežič Emilija, Ljubljana, Staretova 26, osebno izkaznico, reg. štev. 41975/51.j	8344
Jankovič Danijel. Verd 156, pošta Vrhnika, zdravstveno izkaznico, št. 165718.	8264
Januš Jože, Maribor, Zg. Razvanje, Za gradom 1, osebno izkaznico, reg. št. 4563, ser. št. 05SS973.	8279
Jenšterle Ljudmila, Sp. Danje 2, Sorica, zdravstveno izkaznico, štev. 125697.	7710
Jerala Cirila, Ljubljana, Vodnikova 127, zdravstveno izkaznico, štev. 084155.	8475
Jeršin Jožefa, Ljubljana, Rimska 8, osebno izkaznico, reg. št. 127652 (Ljubljana).	8454
Jukič Stipe, Piran, Bolniška 22, osebno izkaznico, reg. štev. 26446 (Koper).	8476
Jurin Duje, Piran, Marxova 18, zdravstveno izkaznico, številka 108258, na ime Jurin Zlata. 8433 Jurovič Justina, Ljubljana, Moste, zdravstveno izkaznico, številka 932632.	8371
Kac Marjan, Ljubljana, Cesta na Brdo 138, spričevalo 7. razreda osnovne šole, izdano na osnovni šoli Ljubljana-Vrhovci.	7314
Kajzer Frane, Zg. Selnica 60 ob Dravi, osebno izkaznico, reg. štev. 36319.	8280
Kavaš Štefan, Odranci 71, p. Čren-šovci, zdravstveno izkaznico, štev. A-116319.	v 8354
Kavčič Anica, Ljubljana, Ižanska 122, osebno izkaznico, reg. številka 67528/51.	.	_	8372
Kocmut Rozalija, Hvaletimci 6, p. Vitomarci, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 448884.	8518
Kokalj Anton, Rovte 2, p. Selca nad Škofjo Loko, zdravstveno izkaznico in zdravstveno izkaznico na ime Kokalj Anica.	7958
Kokol Ana, Hrastovec 62, ^pošta Zavrč, osebno izkaznico, reg. številka 15261 (Ptuj).	7680
Kolosovski Marija, Ljubljana, Zavrti 7, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	8477
Kombinat Delamaris Izola, štampiljko z besedilom: DELAMARIS — Kombinat konzervne industrije — II Izola 16.	7956
Konobelj Miroslav, Studenec 24, p. Hruševje, osebno izkaznico, reg. št. 11372.	8501
Kosi Milan, Maribor, Obrežna 40, zdravstveno izkaznico. številka 920004.	8281
Koščak Anton, Skrjanče 10, pošta Ivančna gorica, vojaško knji-, žico.	^	8373
Košir Pavel, Kranj, mojstrsko spričevalo, št. 152/37-56, izdano od obrtne zbornice Novo mesto. 8513 Kotnik Alojz, Maribor, Obrežna 69, osebno izkaznico, reg. številka 64844.	8282
Kovač Franc, Ljubljana, Židovska 3, zdravstveno izkaznico, številka A-332720 na ime Kovač Tatjana. 8374 Kovačič Vida, Ljubljana, Kidričeva 15. zdravstveno izkaznico, št. 0722057.	8478
Kozjak Janez. Horjul 118, osebno izkaznico, reg. številka 54176 (Ljubljana).	8455
Koželj Anton. Nožice 63, p. Radomlje. zdravstveno izkaznico (Ljubljana).	8315
Krajić Šabiča, Ljubljana, Smar-tinska 46, osebno izkaznico, reg. št. 343/62.	8403
Kramer Franc, Maribor, Masary-kova 2, .osebno izkaznico, reg. št. 1937, ser. št. 431143.	8283
Kramer Franc, Maribor, Masary-kova 2, zdravstveno izkaznico, štev. 949282.	8284
Kraner Vladimir, TAM Tezno, Maribor, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Osijeku.	8283
Krevh Adolf, Prevalje 26, osebno izkaznico, reg. številka 432 (Ravne na Koroškem).	8517
Krevselj Marija, Podgora, pošta Šmartno ob Paki, zdravstveno izkaznico, št. 860220.	7873
Krevzelj Jože, Ravne na Koroškem, Zelen breg 24, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 499367.	8302a
Krivec ing. Lucijan, Ljubljana, Kneza Koclja 2, osebno izkaznico, reg. št. 7361/50 (Ljubljana). 8456 Krošelj Vladislav, Zdole 47, osebno izkaznico, reg. št. 52884.	8435
Kukolj Janko, Presika, p. Ljutomer, osebno izkaznico, reg. št; 9935 (Ljutomer).	8436
Kutin Marija,' Srpenica 114, osebno izkaznico, reg. št. 151.	8081
Kuzma Marija, Sp. Zadobrova 39, Ljubljana-Polje, osebno izkaznico, reg. št. 60761, ser. št. 0873869.	8286
Lajščak Jožica, Maribor, Milčinskega 5, osebno izkaznico, reg. štev. 56624, ser. št. 0056496.	8287
Lazarevič Milislav, Hotel »Lahinja«, Črnomelj, vojaško knjižico, izdano od VP 9265 v Solinu. 8336 Lenart Vincenc, Vintarovci 82, p. Desternik, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 441968.	8389
Lešnik Ivan. Hrastje 75, Limbuš, zdravstveno izkaznico, številka 373660.	8288
Ličan Helena, Slov. Bistrica, Levstikova 24, osebno izkaznico, reg. št. 27280.	8590
Lipovec Janez, Jesenice, Zg. Plavž 17, osebno izkaznico, reg. številka 162 ,	8373
Lorber Antonija. Rogoza 84, Hoče, zdravstveno izkaznico kmet. zavarovanca, št. 520620.	8289
Lozinšek Marija, Krčevina 47. p Ptuj. osebno izkaznico, reg. številka 36023.	8391
Luzar Zofija, Ljubljana, Breg _4. osebno izkaznico (duplikat), reg. št. 126671/57, zdravstveno izkaznico, št. 109335 in delovno knjižico, reg. št. 46, ser. št. 374983.	8479
Margerit Silva. Ljubljana. Hudo-vernikova 8, zdravstveno izkaznico, št. 034286.	8343
Marinčič Danijela. Ljubljana, I r-žaška 29, osebno izkaznico, reg. št. 78379/51.	8346
Marinčič Jože, Ljubljana, Cesta v Zeleni log 31, osebno izkaznico, reg. št. 82236/32 (Ljubljana).	8316
Medved Ivanka. Ljubljana. Černetova 26, zdravstveno izkaznico, št. 125353.	8457
MedvešeK Maliil-da, Žarkov dol 7, p. Sevnica, osebno izkaznico, reg. št. 43585 /Kriško).	8505
Mesareč Franc, Hajndl 14, p. Vel. Nedelja, osebno izkaznico, številka 33453.	8357
Meznarič Marija, Maribor, Ptujska 83, osebno izkaznico, reg. štev. 38009.	_	8290
Miklečič Angel, Tomačevo 5, zdravstveno izkaznico, izdano v Varaždinu.	8407
Mikluš Vladimir, Ljubljana, VVol-fova 10, osebno izkaznico, reg. štev. 34933/51 (Ljubljana) in ne št. 54954/ /51, kot je bilo pomotoma objavljeno.	8480
Milavec Sašo, Ljubljana, Linhartova S/l, spričevalo Vil. razr. osnov-šoie »Milana Jarca«, Ljubljana-Be-žigrad.	8458
Misir Mile, Gozdna uprava, Grčarice, zdravstveno izkaznico, številka 63793 (Kočevje).	7916
Miš Kristina, Podrečje (nova hiša), p. Dob pri Domžalah, zdravstveno izkaznico, št. 215774.	8459
Močnik Jože, Sora 50, p. Medvode, osebno izkaznico, reg. št. 47940 (Ljubljana).	8317
Modic Terezija, topol 20, p. Nova vas pri Rakeku, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 054199.	8504
Možina Jože, Krmelj 3, zdravstveno izkaznico, izdano v Krmelju. -	8408
Muheljid Hasib, Ljubljana, Pod hribom 55, osebno izkaznico, reg. št. 202/59.	_	8409
Markovič Anton, Ljubljana, Poljanska 26, zdravstveno izkaznico, št. A-010173.	8481
Nahtigal Franc, Žužemberk 141, osebno izkaznico, reg. št. 14184 (Novo mesto).	8410
Nedeljko Julij, Dobrovce 52, Orehova vas, osebno izkaznico, reg. št. 1026.	8291
Nograšek Anica, Predoslje 70, p. Kranj, zdravstveno izkaznico, štev. 307524.	8266
Novak Jože, Podvinci 72, p. Ptuj, osebno izkaznico, reg. štev. 35759 (Ptuj).	8519
Novak Marija. Maribor, Partizanska 51, osebno izkaznico, reg. štev. 26264.	8292
Občinski ljudski odbor Ljublja-na-Bežigr.ul. žig sodnika za prekrške Obč. LO Ljubljana-Beži-grml.	7875
Omcrzel Pavla, Videm-Krško, Krških žrtev 15, zdravstveno izkaznico, št. 572104.	8103
Ornik Zofija, Zg. Ročica 12, pošta Zg. Ščavnica, osebno izkaznivo, reg. št. 48545 (Radgona).	7825
Oven Viljem, Ljubljana, Križev-niška 7, delovno knjižico, reg. štev. 67253. ser. št. 155576.	8410a
Ovijač Janko, Trboje t, pošta Smlednik, vojaško knjižico. 8376 Paulič Franc. Maribor, Gosposvetska 19, osebno izkaznico, reg. št. 110.	8293
Peček Marica, Ljubljana. Mestna čistilnica, delovno knjižico (Ljubljana).	8318
Peklar Franc, Iljaševci 57, p. Križevo! pri Ljutomeru, osebno izkaznico, reg. št. 11589.	8055
Perčič Emil, Ljubljana, Levčeva ulica, blok 1, osebno izkaznico', reg. št. 15517.	8482
Perdih Silvestra, Tolmin, Rutarjeva 8, osebno izkaznico, reg. štev. 52948 (Tolmin).	8685
Pernar Ivan, Maribor-Tezno, Dom učencev IKŠ, zdravstveno izkaznico, št. 065517.	8294
Peroša Rudolf, Koper, Naldinijeva
4.	zdravstveno izkaznico, številka 752190.	8437
Pešćc Jelko, Ljubljana, Malgajeva 5, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	8483
Petoš Marija, Dol. Logatec, Cevi-ca 62, zdravstveno izkaznico, štev. 173791.	8377
Piber Ivan, Bled, Prešernova 47, vojaško knjižico.	8460
Pipenbaher Adolf, Maribor-Tezno, Knifičeva 9, potrdilo v vojaški nesposobnosti.	8295
Plantarič Anton, Ljubljana, Dražgoška 5, osebno izkaznico, reg. št. 128068/57 (Ljubljana).	8378
Plevnik Srečko, Ljubljana, Poljanski nasip 40, osebno izkaznico, reg. št. 54628/55 (Ljubljana). 8411 Podgorelec Angelca, PTT Slov. Bistrica, osebno izkaznico, reg. št. 289/59 (Ljubljana-Vič).	8439
Pogačnik Julij, Ljubljana, Vodnikov trg 5, evid. tablico za motor, št. L] 14-782 (Ljubljana).	8412
Polak Jože, Šentjanž 13, p. Rečica ob Savinji, osebno izkaznico, reg. št. 16465, ser. št. 0439776 (Šoštanj) in zdravstveno izkaznico, št. 850969.	^ 8359
Popovič Cešnovar Majda, Brežice 27, osebno izkaznico, reg. številka 15178 /Krško).	8440
Poredoš Marija. Bodonci 75, pošta Bodonci, osebno iz.kaznico, reg. štev. 100558, ser. št. 0092548.	8360
Potočnik Alojzija, Spodnji Ka-menščak 42, p. Ljutomer, osebno izkaznico, reg. številka 19586 (Ljutomer).	8338
Poženel Boris, Ljubljana, Cesta v Koseze 38, zdravstveno izkaznico.	8484
Praznik Terezija, Ljubljana, Delničarjeva 4. osebno izkaznico, reg. št. 9012.	8413
Prelog Franc, Tržič, Cankarjeva 2, osebno izkaznico št. 1467.	830?
Primožič Anton, Slivica 3, p. Rakek, osebno izkaznico, reg. številka 129781 (Cerknica).	8319
Resnik Milena. Litija, Ljubljanska 10, osebno izkaznico, reg. štev. 19804.	8414
Ribnikar Matevž, Visoko 68. pošta Šenčur pri Kranju, osebno izkaznico, reg. št. 14064, ser. štev. 0205274 (Kranj).	8339
Rihard Vili. Log, p. Kranjska gora, obrtno dovoljenje, registr. številka 6.	8520
Rode Alojz, Šober 7, Kamnica, osebno izkaznico, reg. št. 54045. ser. št. 0034907.	8296
Roiglič Frančiška, Ljubljana, Prisojna 1, osebno izkaznico, reg. štev. 83643/52 (Uubijana).	8461
Ropret Tone, Cerklje 60, osebno izkaznico, registrska številka 14220 (Kranj).	8361
Rupert Etelka, Kmetijska zadruga, Sevnica, zdravstveno izkaznico, Št. 597915.	8031
Rutar Marija, Ljubljana, Verov-škova 51, zdravstveno izkaznico, št. 092141.,	8415
Rutar Robert, Ljubljana, Verov-škova 31, zdravstveno izkaznico, št, A-166236.	8416
Rutar Rozalija, Ljubljana, Linhartova 45, osebno izkaznico, reg. št. 17 (Ljubljana).	8347
»Slovenija avto«, Ljubljana, Prešernova 40, carinska potrdila: številka 7042 z dne 23. 12. 1961 za motorno kolo Pannonia 250 ccm, št. motorja in okvira T 11/12 5'59; številka 24522 z dne 8. dec. 1961 za motorno kolo Pannonia 250 ccm, št. motorja in okvira T 11/111 205; št. 24980 z dne 13. 12. 61 za motorno kolo Pannonia 250 ccm, št. motorja in okvira T 1:1/1H5©2; št. 7042 z dne 23 12. 61 za motorno kolo Pannonia 250 ccm, št , motorja in okvira T 11/120 547; št. 24812 z dne 1.12.61 za motorno kolo Pannonia 250 ccm, št. motorja in okvira TU/ /111 488; št. 7028 z dne 23. 12. 61 za motorno kolo Pannonia 250 ccm, št. motorja in okvira T 11/121 047; št. 24522 z dne 8. 12. 61 za motorno kolo Pannonia 250 ccm, št. motorja in Okvira T 11/111 503; št. 7078 z dne 27. 12. 61 za motorno kolo Pannonia 250 ccm, št. motorja in okvira T 11/ /111 180 in št. 24980 z dne 27. 12. 61 za motorno kolo Pannonia 250 ccm, številka motorja in okvira T 11/111 590.	8485
Sluga Terezija, Plan jako 24, pošta Majšperk, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja številka 436123.	8348
Smrtnik Marija, Dolnice 24, osebno izkaznico, reg. št. 20805.	8417
Sovilj Emilija, Ljubljana, Šišenska 39, osebno izkaznico, reg. štev. 4836.	8379
Štajner Kristina, Ljubljana, Gospodinjska 4, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani na ime Štajner Stanislava.	8418
Stropnik Hildegarda, Maribor-Tez-no, Štrekljeva 15, osebno izkaznico, reg. št. 73805.	8297
Svenšek Erna^Maribor, Adamičeva 54, osebno izkaznico, reg. številka 12243.	8298
Svetina Miran, Ljubljana, Gradišče 6, osebno izkaznico, reg. številka 84966 /Ljubljana).	8462
Svolšak Margareta por. Jurišič, Ljubljana, Celovška 72, osebno izkaznico, reg. št. 370828/53 (Beograd).	8320
Šalamija Anica roj. Kozar, Vinski vrh 89, p. Miklavž, zdravstveno izkaznico, št. 826695 (Ptuj). 7827
Sare Milan, Nožice 41, p. Radomlje, delovno knjižico, štev. 376661/ /73505.	8486
Sekalovič Meho, Ljubljana, Metelkova ulica, zdravstveno izkaznico.	8487
Šetinc Ivan, Ljubljana, Obirska 6, indeks fakultete za kemijo univerze v Ljubljani.	8380
Škoda Terezija, Javor 9, p, Do-brunje, osebno izkaznico, reg. št. 1797.	8419
Škrjanc Viktor, Veliki otok 31, p. Postojna, osebno izkaznico, reg. št. 24737 (Postojna).	8443
Špeb Vinko, Ravne 11, p. Šoštanj, zdravstveno izkaznico, številka 168770.	7828
Špehar Frančiška, Učakovci 32, p. Vinica pri Črnomlju, zdravstveno invalidsko izkaznico, št. 137321 (Črnomelj).	8510
špelko Franc, Jama 7, p. Dvor pri Žužemberku', osebno izkaznico, reg. št. 20925, ser. št. 0329584 (Novo mesto).	8349
Špiler Jože, Čadreže 18, p. Bela cerkev, osebno izkaznico, reg. štev. 23 (Novo mesto).	8362
Štokar Ivana, Orehovec 46, pošta Kostanjevica na Krki, delovno knjižico, at. 663860/2247.	6363
Štolfa Maksimilijan, Volčji grad 46, p. Komen, osebno izkaznico, reg. štev. 338, ser. številka 0201098 (Sežana).	. 8340
Tenko Štefan, Ljubljana, Savska 26, delovno knjižico, izdano v Varaždinu.	8321
Ternik Roza, Suhi vrh 41, p. Radlje ob Dravi, osebno izkaznico, reg. št. 444 (Radlje ob Dravi). 8111 Todori Hela, Ljubljana, Vodnikova 96, zdravstveno izkaznico, štev. 010421.	8463
Tomdčić Janko, Ljubljana, Stari trg 3, zdravstveno izkaznico, štev. 663046.	8464
Tomičić Janko, Saravo 7, p. Duga Resa, zdravstveno izkaznico, št. 898195/12262.	8465
Tomšič Jelka, Ljubljana, Trubarjeva 54, osebno izkaznico, reg. št. 34702/51 (Ljubljana).	8322
Toth Katarina, Dolga vas 21, j). Lendava, zdravstveno izkaznico, št. 398663.	7923
Tratar Jožefa, Ljubljana, Smrekarjeva 37, osebno izkaznico, reg. št. 56050/53 in izkaznico za 75 % popust na trolejbusu.	8420
Trinkavs Vinko, Ljubljana, Tabor 7, osebno izkaznico, reg. št. 28104 (Trbovlje).	8381
Trinkavs Vinko, Ljubljana, Tabor 7, novinarsko izkaznico.	8582
Turknš Marija, Majšperk 4, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 452049.	8394
Urbanija Judita, Ljubljana, Černetova 6, osebno izkaznico, reg. št. 309 in zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	8323
Vargek Marija, Maribor, Ptujska 116, osebno izkaznico, reg. številka 485.	8299
Vauhnik Božidar, Sp. Jakobski dol 23, Jakobski dol, osebno izkaz-
nico, reg. štev. 30907, ser. številka 0189740.	8300
^ Velle Elizabeta, Maribor, Kneza Koclja 17, zdravstveno izkaznico, št. 890098.	8301
Vezjak Draga, Maribor, Vošnjakova 20, osebno izkaznico, reg; št. 2097, ser. št. 441598.	8302
Vidmar Jožefa roj. Škufca, Kot ri Semiču 22, p. Semič, osebno iz-aznico, reg. številka 12865 (Črnomelj).	8446
Vindiš Ljudmila, Pragersko 152, osebno izkaznico, reg. št. 63858 (Maribor).	8395
Visočnik Hilda, Sp. Hoče 103, Hoče, osebno izkaznico, reg. številka 2453.	8305
Volkar Peter, Prevoje 60, osebno izkaznico, reg. št. 18666 (Ljubljana ok.).	8466
Vrbnjak Konrad, Brestanica 73, osebno izkaznico, reg. št. 839.	7442
Vučkovič Milorad, Maribor, Gorkega 59, vojaško izkaznico, izdano od vojaškega okrožja Maribor. 8304 Vurušič Elizabeta, Selnica 132, zdravstveno izkaznico, štev. 286819 (Lendava).	8324
Zadnikar Danilo, Ljubljana, Ižanska 260, osebno izkaznico, reg. št. 137783 (Ljubljana).	8325
Zadnikar Janez, Ljubljana, Salen-drova 4, osebno izkaznico, reg. št. 137302'(Ljubliana).	8467
Zelenko Adela, Negova 5, p. Sto. Ivajnci, osebno izkaznico, reg. št. 9279 (Gornja Radgona).	8232
Zemljič Edvard, Ljubljana, Šentvid 20, osebno izkaznico, reg. štev. 117022 (Ljubljana).	8350
Zidar Terezija Zinka, Ljubljana, Njegoševa 15, osebno izkaznico, reg. št. 41472/51 (Ljubljana).	.8489
Zupan Stanislava, Cerklje, zdravstveno izkaznico, številka A-241807 (Kranj).	8514
Zupančič Breda, Ljubljana, Celovška 142. osebno izkaznico, reg. št. 108808 (Ljubljana).	8326
Zupet Anica, Podgrad 17, p. Šentjur pri Celju, osebno izkanzico, reg. št. 928.	8490
Žagar Pavla, Ljubljana, Ptujska 18, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	8491
Žbogar Ciril, Borovnica, Breg 14, osebno izkaznico, reg. štev. 133643 (Ljubljana), zdravstveno izkaznico, št. 074587 in delovno knjižico, reg. št. 5685.	8493
Žbogar Ciril, Borovnica, Breg 14, zaključno spričevalo mesarske stroke, izdano v Ljubljani.	8492
Žejn Silvester, Ljubljana, Poljanski nasip 40, osebno izkaznico, reg-št. 122/58, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani in vojaško knjižico.	8494
Želj Mirko, Maribor, Koroška 79, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Maribor.	8305
Žerjav Mihael, Ljubljana, Krimska t, zdravstveno izkaznico, štev. 154532 (Ljubljana).	8327
Živec Avgust, Nova Gorica, Gradnikova 3, zdravstveno izkaznico. Št. A-272832.	85tl
Izdaja »Uradni lisi LR$« — Direktor in odgovorni urednik, Jože JuraS — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« » Ljubljani