Letnik XVIII
številka 5
Maj 1980
■HH
Pozdravili
smo
štafeto
mladosti
V tej deželi živi človek in tovariš in vodja Josip Broz Tito.
In vsi, ki ljubijo svobodo — ljubijo njega.
To je začetek pesmi o Titu, s katero se je začel program ob sprejemu štafete mladosti, ki je letos,
29.	aprila, prvič obiskala našo tovarno.
Mladina v TGA je dobila nalogo organizirati sprejem štafete in tako je skupaj z mladino osnovne šole Kidričevo in Krajevne skupnosti Kidričevo pripravila kratek program.
Skoraj tisoč delavcev, mladincev in pionirjev se je udeležilo prireditve in z glasnim ploskanjem pozdravilo prihod štafete in s tem tudi predsednika Tita.
štafetno palico so si mladi predajali iz roke v roko vse od vratarnice pa do odra, kamor jo je prinesel mladinec Janez Kiseljak. Najmlajši iz osnovne šole Kidričevo so nosilce štafetne palice posipali s pomladanskim cvetjem, kar je dalo prireditvi še poseben čar.
S prireditve je bilo poslano pozdravno pismo tovarišu Titu:
(Nadaljevanje na 2. str.)
isSMS
Wsm
Titova štafeta
i' fltaiw. yfN'lf
riAlIOSKKI
Štafeta mladosti
Pozdravili
smo
štafeto
mladosti
(Nadaljevanje s 1. str.)
»Mladinci, delavci in krajani TGA »Boris Kidrič«, OŠ Kidričevo in KS Kidričevo pozdravljamo štafeto mladosti — Titovo štafeto, kot simbol napredka, revolucionarnosti in prijateljstva ter simbol mladosti in zagnanosti za nove dosežke in delovne zmage.
Vse, kar smo dosegli v novi Jugoslaviji je neposredno povezano s tvojim imenom in delom.
Mi, mladinci, smo vedno stali ob strani tvojim idejam, vedno si nam bil vzor in tudi v prihodnje bomo sledili tvoji poti.
Prevzeli smo odgovornost, da bomo nadaljevali z graditvijo naše samoupravne socialistične družbe in čuvali vse pridobitve naše revolucionarne preteklosti. Prav tako smo trdno odločeni, da bomo v vsakem trenutku, če bo potrebno, branili svojo domovino in svobodo«.
Po prebranem pismu so mladinci ponesli štafetno palico iz tovarne in jo predali njenim spremljevalcem, ki so jo z avtomobilom odpeljali dalje.
Mladi s Ptuja so predali štafetno palico mladim iz Slovenske Bistrice.
Na žalost pa je bila pot štafetne palice prekinjena 4. maja, ko je vsa Jugoslavija obnemela ob vesti, da je umrl naš najdražji, najljubši in najbolj spoštovani državljan, tovariš Tito.
Kljub veliki bolečini in globoki žalosti ob izgubi našega vodje in tovariša pa smo mladi trdno odločeni, da bomo sledili Titovi misli in odločno stopali po njegovi poti.
Na kraju bi se rad zahvalil vsem, ki so sodelovali oz. kakorkoli pomagali pri orgcniziranju sprejema štafete mladosti.
Darko Ferlinc
Pozdrav štafeti
*****• m:i,0 uti un
§®Ü*MÄM|
rniio sua,,»
j
Hfcrro wSftfei
Pozdrav Titovi štafeti
Mladina me vedno podpira
Tako je dejal tovariš TITO v razgovoru z glavnim in odgovornim urednikom Mladosti. Razgovor je bil objavljen 30. novembra 1979.
Vprašanje: Pogosto poudarjate, tovariš Tito, izreden pomen bratstva in enotnosti
naših narodov in narodnosti. Mladi ljudje so vselej z naj-večjim razumevanjem sprejemali ta vaša opozorila in so zelo veliko prispevali k uresničitvi zamisli o bratstvu in enotnosti, k njenemu nenehnemu poglabljanju in krepitvi. Kaj je po vašem mnenju v tem trenutku najpomembneje za ohranitev in za na-dalnje utrjevanje bratstva in enotnosti, čemu bi morali mladi ljudje posvetiti največ pozornosti?
Odgovor: V vseh obdobjih revolucionarnega boja je Komunistična partija Jugo-
slavije pripisovala največ pomena urejanju narodnega vprašanja v naši državi, poglabljanju bratstva in enotnosti. Iz lastnih izkušenj smo videli, da to ni vprašanje, ki bi ga lahko uredili enkrat za vselej. Kot veste, je prihajalo od časa do časa tudi do nekaterih slabosti, pa celo nacionalističnega ravnanja v samih vrstah ZK. To smo morali odločno zatreti in preprečiti, da ne bi nevarnosti nacionalizma in šovinizma podcenjevali ali dopustili takšne tendence.
Ni še tako dolgo tega, ko je sovražnik sejal sovraštvo med naše narode in netil bratomorilsko vojno. Zveza komunistov in široke ljudske množice, tudi mladina, se morajo še naprej z vsemi silami bojevati proti nacionalističnim tendencam, za bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Ob sprejemu štafete
Mladina me vedno podpira
(Nadalievanie z 2. strani)
Bratstvo in enotnost moramo še naprej skrbno varovati. Še naprej moramo biti med seboj solidarni. Vzemimo na primer elementarne nesreče. Bil sem v Igalu, ko je prišlo do onega strašnega potresa. A že popoldne so z vseh strani prihajala sporočila, ponujali so pomoč vseh vrst. Nihče ni vprašal, koliko to stane; vsi so hoteli pomagati. To je izraz naše skupnosti in solidarnosti In to moramo varovati.
Bratstvo in enotnost je veliko jamstvo za našo prihodnost. Nikoli ne smemo omagati v boju za bratstvo in enotnost. Sovražnike smo imeli vedno. Mnogi ljudje, ki so bili po vojni na drugi strani, so se prevzgojili. Doseči in ohraniti takšno enotnost v naši državi ni lahka stvar. Pri tem močno računam z našo mladino.
Mladi ljudje morajo biti pozorni še na eno stvar. Tudi sami vidite, da se posamični dogodki iz preteklosti pogosto napačno interpretirajo, pa tudi zlorabijo. Mi imamo vedno večje število mladih znanstvenih delavcev, sociologov, zgodovinarjev in drugih. Naj se predvsem ti kar najbolj angažirajo pri objektivnem marksističnem tolmačenju preteklosti in sodobnih gibanj in pojavov. Potrebna je veliko večja idejno-politična borbenost na najširšem družbenem področju.
Kaj mislite, tovariš predsednik, za kakšnimi cilji in vrednotami bi morala v tej naši sodobni jederski dobi težiti mladina sveta?
Mladina bi morala težiti za mirom. Prav v jederski dobi je namreč najbolj nevarno, če ljudje preveč mislijo in govore o vojni in če se pripravljajo nanjo. Zato ker nihče ne more reči, da jederska sredstva ne bodo uporabljena ne glede na vse govoričenje, če ne bo nad tem sedanjim največjim odkritjem človeškega uma postavljena kontrola in prepoved, da bi ga uporabljali kot vojno sredstvo. Ta sredstva je treba uporabljati samo v miroljubne namene, dokler pa možnost njihove uporabe za vojno ne bo preprečena s splošnimi mednarodnimi pogodbami, je nevarnost velika. Lahko bi se namreč našel norec, ki bi sprožil vojno in ki bi, ko bi jel doživljati poraze, lahko potegnil za seboj tudi ves svet. Če bi, denimo, prišlo do vojne s klasičnim orožjem, pa bi razen tega obstajala jederska vojna sredstva, ki so samo blokirana, bi tisti, ki bi bil brez perspektive, da zmaga, in ki bi mu kazalo, da bo vojno izgubil in propadel, bržčas uporabil
delom. O tem govorim zato, ker se uveljavlja pri nas določena težnja, da bi se intelektualna mladina ločila od delovne mladine. To je zelo nevarna stvar. Danes ali jutri nam lahko to povzroči zelo neprijetne stvari Intelektualna mladina pa se loči od delavske mladine po tem, če se eni ukvarjajo s fizičnimi posli, eni pa samo s knjigami. Zato bi hoteli, da vsa naša mladina zljubi delo.
Zdaj imamo delovne akcije in še jih bomo imeli. Tudi v prihodnje si bom prizadeval, da bi se delovne akcije nadaljevale, ker se mladinci na njih ne le seznanijo s fizičnim delom, marveč se tudi vzgajajo, šolska mladina, ki je intelektualno na višji ravni kakor delovna in kmečka, se lahko vendarle kaj koristnega nauči tudi od delavske ter kmečke mladine in nasprotno. To je eno. Drugo, da na teh akcijah so skupaj mladinci raznih narodnosti, kar je tudi velikega pomena za krepitev naše socialistične skupnosti.
Naša mladina mora biti element, ki bo pretopil Jugoslavijo in uničil vsa negativna pojmovanja o socializmu, šovinizmu in podobnem. To mora storiti mladina. Ne mislim seveda, da je treba likvidirati narodno kulturo, tisto ožje narodno pozitivno, kar je nastajalo v zgodovini. Mi moramo kovati jugoslovansko mladino, mladino, ki bo cenila zgodovino svojega naroda, pa tudi vseh narodov, ki bo seveda gledala s kritičnim očesom, ki ne bo poveličevala vsega, kar je bilo v minulosti. V minulosti je namreč mnogo pozitivnega, v minulosti imamo slavne strani v naši zgodovini, je pa tudi kaj negativnega. Gojiti moramo pozitivne tradicije iz naše zgodovine.
V mladinski vzgoji moramo zagotoviti potrebno kontinuiteto, kajti mladi ljudje hitro rasto, čas pa teče neverjetno hitro. Če te kontinuitete ne bomo nepretrgoma vzdrževali, tako da ena mladina zamenja drugo in sprejme od nje tako delovne, kakor druge koristne izkušnje in znanje, tedaj bo nastala in novi rodovi, ki prihajajo, ne bodo poznali prejšnjih. V knjigah bodo sicer brali, toda to je potem tako, kakor da bereš knjigo o kakšni neznani in daljni minulosti. Zato si moramo prizadevati, da bomo tudi v naših novih generacijah zmeraj živo poznavanje naše zgodovine, zlasti naše novejše zgodovine, ki je tako britka in tako slavna.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Štafeta mladosti v TGA. Foto: Srdan Mohorič
tudi jederska sredstva. Hitler bi bil uničil ves svet, ko bi imel jedersko vojno orožje. Kdo pa nam lahko ,jam-čl, da se tudi zdaj ali v prihodnje ne bi mogli -najti takšni blazneži 'ali norci.
Zato je mir najvažnejši in mislim, da mora biti mladina zmerom v prvih vrstah vseh akcij za mir. To je izredno važno. Vojna zadene sicer zdaj tudi zaledje, vendar pa je mladina prva, ki trpi na fronti. Tako je zmerom bilo, zdaj pa bi bilo tako še bolj.
Katere lastnosti, tovariš predsednik, cenite najbolj v sedanji mladini?? Kaj bi najbolj želeli, da najbolj, goji v sebi in kaj je po vaščm mnenju njena pomanjkljivost?
Govoril sem že o tem, da bi želel, da je naša mladina dostojen naslednik vseh pozitivnih tradicij naše mladine iz minulosti, predvsem iz minule vojne. Te tradicije je treba gojiti. Prenašanje teh tradicij iz minulosti pa za-
hteva nepretrgano vzgojno delo v tej smeri. Naša mladina ima zdaj mnogo možnosti, da se razvija in da bo res dostojen naslednik prejšnje generacije. Zato se mora predvsem učiti. Šola ji ne sme biti breme, ne glede na vse pomanjkljivosti, ki so še v njej. Naša mladina naj razume to nalogo kot neogibno potrebno, da si pridobi čim-več znanja, da bi lahko v takšnem družbenem sistemu, kakšen je naš, in na tej stopnji znanstvenega razvoja čimveč koristila svoji skupnosti.
Med Ameriko, SZ in raznimi drugimi deželami se je že začelo tekmovanje v tem, kdo bo znanost bolje razvil. Mi smo majhna dežela, toda na tem torišču nam nihče ne more ostaviti meje in ne preprečiti, da si pridobimo znanje, kajti ne velikost ne zemljepisni položaj neke države ne določata, da bi se lahko razvila znanost v njej samo do te in te stopnje ali da bi se morala razvijati
počasneje, kakor v drugi manjši ali tudi veliki deželi.
Nam so potrebni mnogi, mnogi kadri. Stari kadri polagoma odhajajo in prihajajo novi. Ti novi kadri morajo biti še boljši in oboroženi s še večjim znanjem. Družbeni razvoj pri nas je namreč tako bujen in tako zamotan, da zahteva, da i-majo naši mladi ljudje mnogo sposobnosti. Predvsem se morajo torej oborožiti s čim več znanja. Razen tega, kakor sem že rekel, se ne smemo ogibati fizičnega dela.
Zato hočemo, da se naš mladi rod in novi rodovi, ki prihajajo, seznanijo .-tudi s fizičnim delom. To bomo dosegli samo tako, da bodo delavci, ki delajo fizično, nekega dne dosegli višjo raven. Mi smo tudi že omogočili, da lahko delavec danes ali jutri postane inženir ali podobno.
Zato mora prek fizičnega dela postopoma izginjati razlika med umskim in fizičnim
Sprejem štafete. Foto: Srdan Mohorič
aluminij 3
Mladina
me
vedno
podpira
(Nadaljevanje s 3. strani)
Naša sedanja mladina se mora bolj vzgajati na zgledih junaštva naše mladine v vojni in uresničevati svoje junšatvo v delu. Generacija, ki pride, mora prevzeti od sedanje to junaštvo kot zgled in zmeraj morajo generacije, ki prihajajo, prevzeti od prejšnjih tisto, kar je bilo pri njih najboljše. Za to naj skrbe vodstva mladine in v tej smeri je treba pisati.
Nisem pa samo za to, da ima naša mladina zmeraj same hudo resne obveznosti, ki jih terja od nje skupnost. Sem tudi za to, da se mladina veseli, da ima razvedrilo in zabavo, ki ji je potrebna. Če ji namreč to onemogočimo, bo mladina živela tudi tako, toda razvijala se bo preveč enostransko. To pomeni ni mladina, to so mladi starci. Zato bi želel, da so mladi ljudje mladi. Ne kakor mi, ki nismo imeli detinjstva ne mladosti. Rad bi. da bi bili mladi ljudje polni življenjske radosti in da bi imeli zdravo zabavo, ki jim je potrebna. Razvedrilo je potreba človeka, ki mu posreduje nove moči, mi pa hočemo in moramo vzgojiti mladino, polno življenjske radosti.
OBVESTILO
Obveščamo štipendiste TGA, da bomo sprejemali prošnje za počitniško prakso do 16. 6.1980.
Učenci poklicno administrativne, upravno administrativne in ekonomske šole se za opravljanje počitniške prakse prijavijo v svoji šoli, ki bo za te poklice pripravila razpored prakse.
V prošnji navedite čas opravljanja počitniške prakse (julij, oziroma avgust).
Prošnje sprejema Kadrovsko socialna služba — Izobraževalni center TGA.
izobraževalni center
Naši delavci potem, ko so izvedeli za smrt svojega predsednika
Dragi Tito, radi smo te imeli! Za vedno boš ostal naš vzor. Ponosni smo, da smo živeli v tvojem času.
Z enominutnim molkom so člani delavskega sveta TGA in predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vodstva TOZD in delovne organizacije počastili spomin tovariša Tita
Na osrednji žalni seji v Titovem domu v Ptuju je go voril Dimče Stojčevski
Po zaključku osrednje žalne seje so se vsi prisotni vpisali v knjigo žalosti v domu Franca Krambergerja
Tudi člani našega kolektiva so se v velikem številu vpisali v žalno knjigo
V času pogreba tovariša Tita
Vratarnica
V času pogreba tovariša Tita
Dekontacija
21. avgusta 1958 je novinar Vojko Bercko v Večeru zapisal:
Premalo je časa, da bi lahko opisal vse dogodke zadnjih dveh dni, ko je o-biskal Koroško in štajersko naš najdražji gost, predsednik republike Josip Broz Tito.
To je bil praznik za Maribor, praznik za našo Koroško, prcznik za Kidričevo, za Celje. Praznik za vse kraje, skozi katere se je peljal predsednik Tito s spremstvom.
Povsod so ga nestrpno pričakovali. S šopki cvetja, z zastavami, z navdušenim vzklikanjem in ploskanjem. Takšno je bilo srečanje, ki smo ga želeli že leta, prekratko da bi lahko predsedniku Titu vsaj bežno, vsaj za kratek trenutek izrazili vse tisto, kar čutimo
zanj, ljubezen, ponos in zaupanje.
Tudi v Kidričevem, kjer se je predsednik Tito zadržal na kosilu, so ga prišli pozdravit tamkajšnji pionirji. Pionirki, ki mu je prišla s pozdravom naproti, se je po nekaj besedah zataknilo. V zadregi je obstala in povesila oči. Tovariš Tito se je nasmehnil in jo spodbujal. »No, če ne gre, bomo pa malo počakali,« je dejal kar v slovenščini. Toda v velikem razburjenju se dekletce ni moglo spomniti, kaj naj reče. »Ne, gre, torej?« je čez čas nadaljeval tovariš Tito. »Toda tudi tako sem razumel, kaj si hotela povedati. Dobro je bilo. Sedaj pa v mojem imenu prav lepo pozdravi vse pionirje iz Kidričevega.«
Titova pot ostane naša pot!
Tito kot vrhovni komandant
20. avgust 1958. Danes je ta deklica zaposlena v izobraževalnem centru TGA
aluminij e
Tito v Kidričevem leta 1958
Drugo zasedanje AVNOJ-a
Soborca
Novoizvoljeni samoupravni organi pred zahtevnimi nalogami
Volitve v nove samoupravne organe so za nami. Znani so rezultati, znana so imena vseh tistih, ki so podpisali kandidaturo, in s tem prevzeli odgovornost poslovanja oz. delovanja samoupravnih organov tudi na sebe — kot člen v tej verigi samoupravljanja. Bili so izvoljeni z večino glasov vseh zaposlenih v TOZD ali DSSS kar pomeni, da so dobili potrebno večino podpore tistih, ki so jih volili, kar pa jih seveda še kako obvezuje, da bodo v bodoče tudi v tesnejših stikih z njimi in bodo resnično prenašali na seje njihova stališča in predloge in jih po seji tudi obveščali o rezultatih. Seveda to ne pomeni obrazložitev vsakemu posamezniku, ker to ne bi bilo efektivno niti v skladu z našim samoupravnim sistemom, ampak i-mamo vse možnosti preko sindikalnih skupin, katere bi naj resnično le enkrat zaživele.
Morda bo to uspelo sedaj novoizvoljenim vodstvom o-snovnih organizacij sindikata v TOZD in DS SS ter v okviru DO in seveda tudi SOZD. Samo in le zato bo tudi zares možen in uspešen stik z bazo, kot temu kaj radi pravimo, le malo ali skoraj nič pa tudi izvajamo.
Zanimivo je ~to, da za take stike z delavci-volivci ni potrebna nobena izguba časa (vsaj pri izmenskih delavcih ne), ker se to vse da urediti v polurnem odmoru ob malici, saj jih večina malica v jedilnicah obrata v katerem delajo, pa tudi v o-stalih oddelkih in službah bo to moč urediti, če bodo za tako izmenjavo stališč ter
obveščanja zainteresirani prav vsi — (ali vsaj večina njih)!
Prav gotovo bi bilo v tem sestavku odveč govoriti o vsem, kar čaka novoizvoljene samoupravne organe v njihovem dveletnem obdobju, kajti skozi zbore delavcev smo že doslej bili seznanjeni o mnogih problemih ter zadevah, ki so pred nami in o katerih bomo morali sklepati in odločati — seveda vsi in ne le člani DS v TOZD v DS SS in SOZD oziroma delovni organizaciji TGA. Prav v teh dneh (to je ob koncu meseca aprila) se sestajajo novoizvoljeni delavski sveti in si konstituirajo ter izvolijo nove odbore in komisije na ravni DO, SOZD, TOZD in DS SS. Vodstva OOS, to je poverjeniki sindikalnih skupin, iz vseh proizvodnih in tudi ostalih obratov in služb so skupno s sekretariati 00 ZKS predlagale kandidate za te komisije in odbore in tako v vlogi samoupravljalcev in družbenopolitičnih organizacij opravile svojo nalogo (Ko bodo bralci dobili to številko bo že vse to tudi urejeno).
Že na prvih sestankih DS so ie-ti razpravljali poleg ostalega tudi o periodičnem obračunu za prvo tromesečje tega leta in tudi določili datume za zbore delavcev (tudi to je za nami), da se le-ti podrobno seznanijo z rezultati poslovanja v prvih treh mesecih in istočasno že tudi sprejemajo ustrezno potrebne ukrepe za nadal|-nje bodoče delo, glede na težko situacijo ki je pred nami v ostalih mesecih te-
(Nadaljevanje na 8. strani)
aluminij 7
Novoizvoljeni samoupravni organi pred zahtevnimi nalogami
Volitve v samoupravne organe
Z zasedanja delavskega sveta TGA
(Nadaljevanje s 7. strani)
kočega leta — smeri stabilizacije, ki pa ne more biti uspešna, če ni rezultatov dela v katerih se najde vsak izmed nas.
Vse to je lepo, bo dejal nekdo, toda kako izpeljati vse planske obveznosti, če pa nas še vedno in to vse-bolj pestijo mnogi problemi in težave okrog nabave osnovnih surovin za proizvodnjo (predvsem je še to aktualno in prisotno v TOZD Tovarna glinice — tudi drugje ni bolje) ki so seveda življenjskega pomena za vse nas. Brez dvoma bomo v naslednjih številkah našega glasila pa tudi v občasnih Novicah še in še spregovorili o tekoči problematiki v naši DO in SOZD, pa bo zato toliko bolj potrebna večja angažiranost in aktivnost vseh novoizvoljenih članov samoupravnih organov in njihovih teles — komisij in odborov, vsekakor pa je nujna akcija že takoj v začetku brez slehernega odlašanja in čakanja na rešitev od zunaj. Vse leži na nas samih in vse je tudi odvisno od nas in našega dela. Zato naj nam bo vse v tehten premislek kako v bodoče? VSI S SKUPNIMI MOČMI!
France MEŠKO
Dne 28. 4. 1980 se je na prvi redni seji sestal delavski svet TGA, ki je bil izvoljen na volitvah dne 15. 4
1980.
Za predsednika delavskega sveta je bil na predlog Konference osnovnih organizacij sindikata TGA izvoljen Darko FERLINC iz TOZD proizvodnja aluminija, za njegovega namestnika pa Karl LEVANIČ iz DS SS.
Delavski'^svet je na predlog delavskih svetov TOZD in DS SS ter Konference osnovnih organizacij sindikata imenoval oz. verificiral naslednje kolektivne izvršilne organe: »
1.	Odbor za finančno poslovanje:
TOZD tovarna glinice Furman Jože, TOZD proizvodnja aluminija Jabločnik Maks, TOZD predelava aluminija Panzalovič Djordje,
TOZD LLBK Bernot Francka, TOZD vzdrževanje Šmigoc Janko, TOZD promet Kuriiič Anton, TOZD kontrola kvalitete Krajnc Metka, DS SS Verdenik Mira, vodja posebne finančne službe Pristov-šek Majda.
2.	Odbor za gospodarjenje:
TOZD tovarna glinice Aubelj Edvin, TOZD proizvodnja a-luminija Krajnc Franc, TOZD predelava aluminija Emeršič Dušan, TOZD LLBK Vajdič Alojz, TOZD vzdrževanje Vrabl Anton, TOZD promet Klinc Stanko, TOZD kontrola kvalitete Vtič Franc, DS SS Sankovič Aleksander, DS TGA Šajn Maks.
3.	Komisija za inventivno dejavnost:
TOZD tovarna glinice Je-rovšek Jože — član, Štelcer
Wmsmsim,
Stiskanje
Rudi — namestnik; TOZD proizvodnja aluminija Banič-Krajnčevič Ivana — član, Gajser Boris — namestnik; TOZD predelava aluminija Križan Janez — član, Mur-šek Jože — namestnik; TOZD LLBK Artnak Mirko — član, Arh Albin — namestnik; TOZD vzdrževanje Šegula Stanko — član, Horvat Janez — namestnik; TOZD promet Kmetec Jože — član Žnidar Stanko — namestnik; TOZD kontrola kvalitete Škrinjar Herman — član, Cenčič Matjaž —■ namestnik; DS SS Heric Zoran — član, Visenjak Franc — namestnik.
4.	Svet za glasilo »Aluminij«:
TOZD tovarna glinice Fir-bas Pepca, TOZD proizvodnja aluminija Jevšenak Stanislav, TOZD predelava aluminija Krepša Janko, TOZD LLBK Kalšek Anton, TOZD vzdrževanje Kolarič Žarko. TOZD promet Majačič Ivica, TOZD kontrola kvalitete Rojs Hilda, DS SS Meško Stanko, DS TGA Firbas I-van, DS TGA Kerbler Stojan, Konferenca sindikata TGA Krajnc Antonija, ZK TGA Meško Franc.
5.	Uredniški odbor:
TOZD tovarna glinice Hojnik Lili, TOZD proizvodnja aluminija Vreže Franc, TOZD predelava aluminija Metličar Pavla, TOZD LLBK Petauer Viktorija, TOZD vzdrževanje Obran Ivan, TOZD promet Zadravec Anton, TOZD kontrola kvalitete Selinšek Franc, DS SS Bedrač Janez,
. odgovorni urednik Peklar Vera.
6.	Komisija za odlikovanje in nagrade:
TOZD tovarna glinice Sale-movič Radenko, TOZD proizvodnja aluminija Tušek Ivo TOZD predelava aluminija
Topolovec Rajko, TOZD LLBK Kalšek Anton, TOZD promet Toš Franc, TOZD vzdrževanje Goričan Stanko TOZD kontrola kvalitete Sa-bath Jožica, DS SS Brglez Anton.
7.	Komisija za spremljanje kvalitete malice:
TOZD tovarna glinice Mohorko Janez, TOZD proizvodnja aluminija Gajski Elizabeta, TOZD predelava a-luminija Intihar Kristina, TOZD vzdrževanje Mesarič Majda, TOZD promet Matijevič Jolanda, TOZD kontrola kvalitete Gulin Kristina DS SS Brglez Jože.
Delavski svet TGA je nadalje sklenil, da znašajo izplačila, ki so pod zvezno o-mejitvijo, in sicer
—	dnevnica z 8—12 ur
166.00	din
—	dnevnica nad 12 ur
250.00	din
—	dnevnica za 6 — 8 ur
122.00	din
—	nočnina na podlagi računa	305,00 din
—	nočnina brez računa
105.00	din
— kilometrina 4,05 din Gornji zneski se obračunavajo od 1. 1. do 30. 6.
1980.
Ob polletnem obračunu se ugotovi, kako se dejanska izplačila v letu 1980 gibljejo v odnosu na dovoljeno gornjo raven in se tako dokončno določi višina izplačil do konca leta 1980 Delavski svet je dal tudi delavskim svetom TOZD ;in DS SS pobudo za sprejem samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov delavcev v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb združenih v TGA.
A. K.
Kadrovske vesti
DELAVCI, KI SO SE ZAPOSLILI V TGA KIDRIČEVO V APRILU 1980
V	TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Leonard Baš-nec, Anton Branšteter, Stanislav Drevenšek, Ramo Zahovič in Feliks Sambolec.
V	TOZD VZDRŽEVANJE: Ivan Zajc, Jožef Žumer in Rudolf Tominc.
V	TOZD PROMET: Štefan Munda, Jožef Novak in Bogdan Kerle.
V	DS SKUPNIH SLUŽB: Marjeta Kozel, Angela Ska-za, Vesna Grgurevič, Anica Raj in Milena Požgan.
V	TOZD LLBK TRBOVLJE: Dena Manov, Dušan Čamer, Djordje Ciklušič in Vidosava Ciklušič.
Iz JLA SO SE VRNILI: Janko Hertiš, Dragoslav Rudolf, Janez šilak in Ciril Majcen.
DELAVCI, KI SO ZAPUSTI-
LI DELOVNO ORGANIZACIJO V APRILU 1980
IZ TOZD GLINICE: Franc Mohorko.
IZ TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Milan Lašič, Miran Krajnc in Janez Spevan.
IZ TOZD VZDRŽEVANJE: Milan Slavinec, Branko Repič in Božo Repec.
IZ DS SKUPNIH SLUŽB: Marjan Skok.
IZ TOZD LLBK TRBOVLJE: Mehmed Zečir, Boro Pečič, Alojz Selan, Halida Hadrovič, Anton Serša in Alojz Vidmar.
V JLA: Zvonko Kokol, Anton Cenar, Miran Levičnik, Stanislav Fišer, Viktor Mesareč, Danilo Lendero, Gorazd Inkret, Branko Korže, Milan Mikša, Ivan Čuček in Dušan Kolmanič.
UPOKOJENI:
Franc Jakob iz TOZD Tovarna glinice.
Angela Jamer in Janez Horvat iz DS Skupnih služb.
aluminij s
PROBLEMSKA KONFERENCA OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK TGA
Zaključni račun 1979 -nagrajevanje po delu
Osnovne organizacije ZK TGA so v skladu s poslovnikom o delovanju ZK TGA organizirale problemsko konferenco OOZK TGA, ki je bila 25. 4. 1980.
Namen konference je bil, da se politično dorečejo ak tivnosti v zvezi s sprejemanjem zaključnega računa za I 1979 in stanje na področju nagrajevanja po delu.
Konferenco so sestavljali delegati OOZK TGA, predsedniki OOS TGA, predstavniki samoupravnih organov TOZD, DS SS in TGA, direktorji sektorjev, TOZD in TGA ter predstavniki občinskega komiteja ZKS, medobčinskega komiteja ZKS, CK ZKS in občinskega sindikalnega sveta ZSS.
nu nismo upoštevali navedenih usmeritev. Pri tem je opozoriti na dejstvo, da smo v I. 1979 morali nadoknaditi dvoletno zaostajanje rasti osebnih dohodkov, saj so nizki OD v največji meri vplivali na porast fluktuacije delavcev TGA, ki je znašala v lanskem letu že 14,5.
V planu za leto 1980 je zastavljena naloga, da moramo realizirati sistem nagrajevanja po delu, kar pa je pogojeno:
—	spremembi samoupravnih aktov,
—	sprejemu meril za ugotavljanje delavčevega prispevka,
—	Izdvojitev sredstev za nagrajevanje po delu.
vsakega posameznika, če to ni v skladu z zakonom, ga je potrebno spremeniti.
— obstoja problem delitve OD na TOZD-e, globalne delitve čistega dohodka ne moremo spreminjati vsako leto — tak sistem bi moral veljati vsaj I. plansko obdobje, ker se pri tem odloča tudi o razvoju TOZD, DO.
rovin, materialov, prihranek energije,
—	uvedba stimulativnega nagrajevanja ne pomeni povečanja OD, če ne bodo ustvarjeni tudi rezultati,
—	v miselnosti vseh zaposlenih je potrebno razčistiti priznavanje razlike v OD, ki se bo kot nujno pojavila, če govorimo o rezultatih dela.
je to osnovna orientacija, kar pa je v obsegu same DO nemogoče in je naloga razširjenja tudi na predelovalce.
v TGA je potrebno narediti analizo, kjer morajo biti temeljito obdelani družbenoekonomski odnosi, temeljit pretres sedanjega sistema v TGA, videti še posebej interese direktorjev, ker vemo, da
Iz elektrolize A
Materiali, ki so služili za razpravo:
—	ocena učinkovitosti dela DPO in strokovnega vodstva — s posebnim pov-darkom na sprejemanju ZR 1979 in nagrajevanja po delu,
—	kratek povzetek doseženih rezultatov v I. 1979 in politika stimulativnega nagrajevanja.
—	ugotovitve in mnenje DPO in samoupravnih organov DO TGA o analizi SDK Ptuj o poslovnih rezultatih OZD po sklepnih računih za leto 1979 s področja gospodarstva.
V navedenih materialih je predvsem poudarek glede sprejema ZR 1979, kjer so se delavci odločili za enomesečno izplačilo kot dokončen obračun osebnega dohodka za vsakega delavca v TOZD in DSSS. V oceni je poudarjeno, da je v kolektivu tekla izredno široka razprava v zvezi z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letu 1980, o priporočilih slovenskih sindikatov, stabilizacijskih ukrepih. Velik vpliv za tako odločitev ima tudi sedanji način nagrajevanja v TGA, ki ga še nismo spremenili. Z delitvijo dodatnih sredstev za OD po zaključnem raču-
Pri analizi SDK je bil poudarek na posebni obravnavi TGA, kljub preskopim informacijam, ki bi vodile k popolnejšim sklepom, kar ima za posledico premalo objektivno obveščanje širše družbenopolitične skupnosti in povzroča škodo naši delovni organizaciji, s tem tudi razvoju občine Ptuj.
V razpravi'po poročilih je sodelovalo okrog 20 razpra-vljalcev, ki so osvetljevali akcije ob ZR 1979 in problematiko nagrajevanja po delu. Razprava je bila izredno široka, glavne misli pa so bile:
—	problemska konferenca naj v diskusiji zavzema stališča, kako priti naprej iz dane situacije, da bomo zadovoljili člane kolektiva,
—	ostro je bilo postavljeno vprašanje glede pisanja v članku »VEČERA«, kjer je dopisnik izplačilo ob ZR za leto 79 interpretiral kot tradicijo v TGA; v dogovoru je predsednik OK ZSS podal svojo verzijo na račun članka,
—	nihče ni bil v stanju speljati naloge ob ZR, kajti strokovne službe in DPO niso bile sposobne ures-
- ničiti nagrajevanja po delu med letom,
—	tak način poračunov OD je del internih aktov, o-predeljen je na odločbi
—	pripravlja se nov družbeni dogovor v okviru delovnih organizacij črne in barvaste metalurgije,
—	službo nagrajevanja bi morali močneje organizirati, saj je sistem nagrajevanja pomembno področje,
—	nagrajevanja ne jemljejo kot proces,
—	kriterijev v planu si ne priznavamo,
—	v 2. letih so se razmer-pri delitvi OD porušila med 8-urniki in delavci v izmenah, ta razmerja je potrebno urediti,
—	po letnem planu zcuigto 1980 smo predvidevali za stimulativni sistem nagrajevanja 8% maso, ki smo jo pa močno načeli ob izplačilu OD ob ZR za 79 leto, ostane le še majhen del za stimulativno nagrajevanje.
—	na račun nagrajevanja se nanaša v veliki meri tudi problem delovne sile, zaradi česar je vse bolj ogrožena proizvodnja,
—	morali bi se pogovarjati o vsakomesečnem nagrajevanju,
—	s sistemom nagrajevanja bomo dosegli tudi boljšo disciplino, kjer bo pa tudi pomembno mesto za racionalno potrošnjo su-
—	k sistemu stimulativnega nagrajevanja je organizirano pristopiti, potrebna je skupina 15-20 ljudi, strokovnjakov na tem področju, kajti sistem zahteva temeljito delo,
—	potrebna je koordinacija na nivoju SOZD, kjer imata ena in druga DO nekaj izkušenj,
—	razprave tečejo kot da imamo dovolj dohodka in se pogovarjamo kako ga bomo razdelili — v resnici pa je problem surovin vedno kritičnejši — tako glede kvalitete, cene. možnosti nakupa,
—	še vedno je premalo pov-darka na sprotnem prilagajanju normativov pri dohodkovni povezavi v SOZD — stvari se ne rešujejo, zaradi česar je TGA še v slabši situaciji.
—	premalo je izrečenega na račun učinkovitosti DPO, vsi niso bili zaverovani v akcijo ob ZR 79; članstvo ZK je premalo odgovorno, vodstva ZK in OSS so odmaknjena, ne delujejo med člani, čeprav ne moremo reči, da so neaktivna,
—	v ZK je potrebna diferenciacija aktivnosti, predolgo realiziramo dogovorjene akcije,
—	modernizacija predstavlja spremembo pogojev, zato
se v Sloveniji postavlja tozdovska mentaliteta.
ZAKLJUČEK: PrvO problemska konferenca OO ZKS TGA v letu 1980 je za nami. Komisija za sklepe ima nalogo, da iz obširnega gradiva in raprave prezentira Osnovnim organizacijam ZK TGA vsa tista stališča, ki so pomembna za nadaljnje delo in življenje v naši DO, v okviru SOZD in celotni slovenski ter jugoslovanski skupnosti. V OOZK je potrebno doseči idejne, akcijske odločitve, kjer bodo na prvih mestih stabilizacijske opredelitve gospodarjenja v letu 1980, jasna zahteva po modernizaciji v planskem obdobju 1981-1985, kar mora biti odločna orientacija vseh DPO in vodstvenih struktur, vse do zadnjega zaposlenega v TGA.
Ne na koncu je potrebno urediti pravilnejši sistem nagrajevanja po delu, kjer se ne bodo zaposleni borili za spremembo vrednosti točke oz. poračunov, ampak naj bo ta v čimvečji meri odraz mesečnih rezultatov poslovanja.
Pri vsem navedenem pa nam mora biti vodilo, da so na prvem mestu interesi delovne organizacije, šele nato interesi TOZD!
V. M.
aluminij 9
Sestanki OO ZKS odprti tudi za nečlane
Iznajditeljstvo
Ko sem v 14. številki Komunista od dne 4. aprila 1980 na osmi strani prebral sestavek nepodpisane tovarišice iz neke uprave občinske skupščine v SR Sloveniji, sem sklenil, da tudi sam napišem v tej zvezi krajši sestavek, ki bo morda (in moral bi biti) zanimiv tudi za nečlane ZKS v naših osnovnih organizacijah v DO.
Na to me je delno pritegnilo dejstvo, da smo člani ZK v TOZD tovarne glinice svoj čas imeli že uvedeno tudi redno obveščanje nečlanov, kdaj in kje bo sestanek članov OO ZK iz te TOZD. Takratni sekretar tovariš ing. Radenko Salemo-vič je to izredno dobro vodil in za to tudi skrbel, da so bili sklici sestankov OO ZK izobešeni na oglasni deski, s čimer je bila dana možnost slehernemu nečlanu, da se takega sestanka tudi udeleži ter tam tudi pove svoja mnenja, stališča in morda tudi dobre in konstruktivne predloge, ki bi vodili k izboljšanju delovne discipline, produktivnosti dela, inovatorstvu, racionalizaciji, stabilizaciji ter še in še.
Žal so taki sestanki ostali le sestanki za člane za katere je seveda vsak sestanek obvezen razen upravičene odsotnosti. To kar navaja nepodpisana tovarišica — uslužbenka v upravi občinske skupščine; da • zanimajo sprejeti sklepi, stališča in predlogi tudi nečlane je v resnici res. Res pa je tudi to, da se nihče od nečlanov noče udeležiti javnih sestankov OO ZKS, kar je dokaz več, da jih razprave v okviru OO ZKS v TOZD ali v DO ne zanimajo in zato prepuščajo — kot seveda nekateri sami menijo vse to članom ZK, da naj to oni rešijo in jim nato povedo kaj bi sploh radi.
Ne vem sicer kako so to urejevali v ostalih TOZD v okviru DO TGA, žal pa od takrat, ko je tov. Salemovič predal dolžnost sekretarja OO ZK v TOZD tovarne glinice ni več bilo nobenih obvestil za sestanke OO ZK na oglasnih deskah, ki bi vabili tudi nečlane na take sestanke. To je.zgrešeno in to moramo čimprej uvesti zopet nazaj, kot je to bilo nekoč. Poleg tega pa bi morali tudi člani ZK osebno vplivati na svoje sodelavce nečlane, da se takih sestankov ude-
ležujejo, če jih zanima kaj razpravljajo komunisti na svojih sestankih ter o čem sklepajo.
Vsem je znano, da so prav vsi sestanki OO ZK odprti za vse nečlane, razen v primerih, ko gre za zadeve, ki jih morajo komunisti urediti in razrešiti sami med seboj. Vsekakor komunisti ne smejo biti zaprti vase ter oddvojeni od ostalih, ampak nasprotno morajo nenehno živeti skupaj z ostalimi ter jim povedati, kaj so razpravljali, kakšna stališča in sklepe so sprejeli, kajti v nobenem primeru ne gre le samo za seznanjanje, temveč predvsem za vzpodbujanje vseh k skupni aktivnosti, torej članov in nečlanov zveze komunistov — delavcev oziroma samoupravljal-cev je poudarjeno v odgovoru tovarišici iz uprave občinske skupščine, to pa enako velja tudi za vse nas.
Da smo tak način sestankov zanemarili tudi pri nas. nam dovolj zgovorno pove dejstvo, da se večkrat po končanih sestankih članov zveze komunistov v poedi-nih OO ZK v TOZD pa tudi DS SS, pričnejo razne razprave in komentarji o določenih zavzetih stališčih ali sprejetih sklepih ter raznih vzpodbudah za boljše in aktivnejše delo v DPO kot tudi v sami proizvodnji. Dogaja pa se tudi žal še to, da se pojavljajo posamezni člani ZK, ki svojim sodelavcem nečlanom napačno tolmačijo določena stališča, predloge in sprejete sklepe OO ZK. Razumljivo, kaj takega ne smemo in ne bomo dovoljevali, saj si tako sami kvarimo ugled svoje organizacije in izgubljamo zaupanje pri nečlanih, ki še vedno v članu ZK vidijo osebo, ki bi morala predvsem s svojo družbenopolitično aktivnostjo ter z marljivim delom na delovnem mestu biti za vzor vsem ostalim — ne pa da se večkrat zgodi celo obratno. Za komuniste, ki želijo vsiljevati drugim svoja osebna stališča mimo sprejetih stališč in sklepov organizacije ni prostora v ZK, seveda pa jih moramo take morebitne izpade opozarjati, ko so vstopili v ZK so se dobro seznanili z obveznostmi, odgovornostjo člana ZK, zato ni moč odstopati od tistega kar je zapisano v statutu, kajti vsak član ZK mora dosledno za-
govarjati sklepe in stališča, ki so bila sprejeta na skupnem sestanku članov. Večkrat sem imel že tudi priliko, da sem slišal od nečlanov tudi pripombe češ, kakšne komuniste sploh imate v svojih vrstah — ali se vam res gre samo za članarino in podobno.
Strinjam se v celoti s tistimi nečlani, ki tako mislijo in celo opozarjajo na nekatere napake članov ZK, če so seveda le-te resnične ter konstruktivne. V zvezi komunistov ni noben član potreben zaradi plačevanja članarine ali tak, ki si želi le osebnih ambicij ter nenehne borbe za višji položaj in podobno. Mi potrebujemo take člane ZK, ki pošteno in dosledno uresničujejo sprejete sklepe in obveznosti kot člana ZKJ. Za take, ki kažejo okrog svoje članske izkaznice, medtem pa njihove aktivnosti ni zaslediti tako v delovni organizaciji kot v krajevni skupnosti, resnično ni in ne sme ter ne more biti mesta v ZK. In prav zato bi bilo resnično še kako poželjno, da bi se naših odprtih sestankov udeleževalo čimveč nečlanov, saj bi nedvomno tudi oni z dobrimi predlogi lahko doprinesli k mnogim izboljšavam, k doslednejši delovni disciplini, zmanjšanju raznih normativov v proizvodnji, dosledni borbi za stabilizacijo tudi v naši DO ter še in še, kajti prepričan sem, da je med nami mnogo takih delavcev, ki so naklonjeni politiki ZKJ in prav od njih si tudi želimo čimveč mnenj ter raznih predlogov, pa jim zato naj ne bo žal kakšne urice prebite na sestanku OO ZK, saj končno vsi skupaj delamo za iste cilje v naši delovni organizaciji in v naši socialistični samoupravni družbi.
Vsem sekretarjem v OO ZKS v TOZD in DSSS pa resnično priporočam, da redno obveščajo na oglasnih deskah nečlane, kdaj bo sestanek OO ZK in kaj se bo na njem obravnavalo. Prepričan sem, da bo nekaj od teh vrstic padlo tudi na plodna tla!
In, če bo, smo napravili krepak korak naprej v u-veljavljanju politike ZKS in ZKJ ter doslednem izvajanju stabilizacije!
France Meško
Delavski svet TOZD Tovarna glinice je 5. 3. 1980 po-trdli inventivni predlog št. 199 za naslovom; »REKONSTRUKCIJA INDUSTRIJSKEGA TIRA« — avtorja Špicer Jožeta.
Tovariš Špicer dela v TOZD Vzdrževanje že 23 let in je to njegov prvi prijavljeni predlog, ki se uporablja v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo.
Namen rekonstrukcije in-strustrijskega tira je bil u-rediti progo tako, da je možno po progi in ob njej voziti s cestnimi vozili.
Po dosedanjem načinu rekonstrukcije smo industrijski tir vbetonirali s pomočjo sidernih odprtin, podložnih plošč in sidernih vijakov na ta način, da so se morale plošče in vijaki precizno podložiti in zaliti s cemetno malto. Po vezavi cementne malte so se montirale tračnice in zalile z betonom.
Po predlogu avtorja pa poteka rekonstrukcija na ta način, da se po zabetoni-ranju spodnje armirano-be-tonske plošče po dveh dneh pristopi k montaži tirnega sistema, kateri se s pomočjo kotnega železa 60 x 6 mm, spojnic in vijakov dokončno zmontira in zalije z betonom.
Na ta način je celotno delo opravljeno v 6 dneh, medtem ko je bilo isto delo po starem načinu opravljeno v 19 dneh.
Pri rekonstrukciji 57 metrov industrijskega tira se je dosegel prihranek v višini 68.014 din, za kar pa bo avtor prejel 8.425,50 din.
Delavski svet TOZD Promet je 20. 2. 1980 potrdil inventivni predlog št. 135 z naslovom: »TEHNIČNA IZBOLJŠAVA NA ULT 200« — avtorja Perič Steva.
Tovariš Perič dela v TOZD Promet že 16 let in je to njegov drugi prijavljen predlog, ki se uporablja v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo.
Sam predlog obravnava vgraditev osi namesto dveh sornikov, s čimer so se znižali stroški vzdrževanja ULT-a, saj je bilo v enem letu uničenih 9 sornikov po ceni 3.860 din.
Za omenjeni predlog je avtor prejel enkratno nagrado 4.000 din.
Delavski svet TOZD Tovarna glinice in delavski svet TOZD Kontrola kvalitete sta potrdila 20. 2. 1980 in 18. 3.
1980	inventivna predloga št. 184 in 193 z naslovoma: «ZAŠČITA MERILNIKOV PRETOKA PRED IZBRUHOM ' ŽIVEGA SREBRA« in »USPOSOBITEV DOTRAJANIH GORILNIKOV ZA PLAMENSKO FO-TOMETRIJO« — avtorja Riž-ner Konrada.
Tovariš Rižner dela v TOZD Kontrola kvalitete že 16 let in ima 5 prijavljenih predlogov, ki se uporabljajo v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo.
Pri izpadu električne e-nergije ali črpalke se nam je pojavljal iz uvodnega stolpa povratni tok, ki je odnašal živo srebro v omrežje. Omenjeni problem je avtor rešil na ta način, da je v merilnik vložil jekleno kroglico, ki je ob nastalem povratnem toku zaprla pot živemu srebru iz merilnika.
Avtor je za omenjeno rešitev problema prejel enkratno nagrado 6.380,60 din.
Z drugim predlogom pa je avtor dosegel v letu 1979 korist 33.484 din, ker je usposobil 4 dotrajane gorilnike, ki smo jih dobivali iz ZDA.
Za izračunano korist bo avtor prejel 6.261,70 din.
P. B.
Naši
pet-
deset-
letniki
V mesecu maju so praznovali rojstni dan naši sodelavci:
Janez BRAČIČ iz tozda Tovarna glinice,
Jože UNUK iz tozda Proizvodnja aluminija,
Stanislav GOLOB iz tozda Predelava aluminija,
Franc RIBIČ iz tozda Vzdrževanje in Alojz KRUŠIČ iz DSSS.
Vsem iskreno čestitamo in želimo še veliko sreče in zadovoljstva pri delu in v domačem krogu-
aluminij 10
Kako smo poslovali ?
I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA
Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu marcu. Kolona indeks v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta v primerjavo s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta in odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja — 1980.
TOZD
Proizvod
Plan 1980
Enota
mere	|\/.
1
2	3
TOZD TOVARNA GLINICE
—	Al hidrat AI203	t
—	Kalcinirana glinica	t
Prodani hidrat AI203	t
Skupaj (kale. glin + prod. hid)
8.557
8.820
700
9.520
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA
—	Elektrolit. Al — hala A
—	Elektrolit. Al — hala B
—	Anodna masa
t	1.655
t	2.048
t	2.576
TOZD PREDELAVA ALUMINIJA
—	E aluminij
—	Al formati Zlitine: gnetne
livarske
Predzlitine: — last. por.
— prodaja Drogi za kline Stikala
Livarna skupaj:
Al iz pretapljanja
t
t
t
t
t
t
t
t
t
t
352
1.711
607
1.172
68
10
9
0,490
3.930
123
TOZD TOVARNA GLINICE
V mesecu aprilu smo proizveden 10.017 ton Al hidrata Al 203, kar je za 1.460 ton več kot je predvideno v letnem planu poslovanja (indeks 117) in za 1.491 ton več kot isti mesec preteklega leta.
Proizvodnja kalcinirane glinice je v primerjavi z načrtovano manjša za 775 ton (indeks 91), v primerjavi s preteklim letom pa za 32 ton večja (indeks 100). Skupna proizvodnja (kalcinirana glinica in prodani hidrat) je v tej temeljni organizaciji odvisna od trenutka možnosti prodaje. Tako smo
v 'obdobju l-IV proizvedli za 23 % več hidrata in za 2% manj kalcinirane glinice kot je predvideno v letnem planu poslovanja.
Iz tabele II je razvidno, da je pri proizvodnji Al hidrata AI203 večja poraba boksita (indeks 105) in natrijevega luga (indeks 130). Nižji normativ je le pri porabi pare (indeks 91), hidriranem apnu (indeks 86), el. energija pa je enaka planirana porabi (indeks 100). Pri proizvodnji kalcinirane klinice je prekoračena poraba pare (indeks 115) in poraba el. energije (indeks 130).
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA
V	elektrolizi A smo v mesecu aprilu proizvedli 1.637 ton elektrolitskega aluminija, kar je za 18 ton oz. 1% manj, kot je doseženo v letnem planu poslovanja in za 67 ton manj kot istega meseca v preteklem letu. V elektrolizi B pa smo proizvedli 2.068 ton in tako presegli planirano proizvodnjo za 1%. Proizvodni rezultati obeh e-lektroliz so v obdobju l-IV torej takšni, kot smo jih načrtovali (indeks 100).
V	mesecu aprilu je poraba surovin večja od planirane v hali A pri anodni masi (indeks 107), kriolitu (indeks 101), Al fluoridu (indeks 106) in el. energiji (indeks 103). Poraba glinice je enaka načrtovani (indeks 100). Odsto-
panja oz. prekoračitve so tudi pri proizvodnji elektrolitskega aluminija v hali B in to pri porabi anodne mase (indeks 102) in el. energije (indeks 101). Poraba kriolita in Al fluorida je za 10-12% nižja kot je določeno v osnovah za plan.
Proizvodnja anodne mase je v primerjavi z načrtovano v mesecu aprilu nižja za 35 ton, v času l-IV pa za 164 ton oziroma 2%.
Doseženi normativi porabe surovin so bili v aprilu višji od predvidenih pri katranski smoli (indeks 101), mazutu (indeks 142), poraba el. e-nergije pa je bila znatno nižja od planirane (indeks 86). 86).
TOZD PREDELAVA ALUMINIJA
V livarni smo v aprilu proizvedli 3.966 ton različnih livarniških proizvodv, kar je za 36 ton več kot smo planirali oz. 1%. Proizvodni program nekoliko odstopa od planiranega in je višji
v korist E aluminija (indeks 109) in livarskih zlitin (indeks 126). V primerjavi s preteklim letom je dosežena proizvodnja od januarja — aprila večja za 340 ton ali 2 %.
Doseženo	Indeks
1979	1980	1980/1979	1980
	IV	l-IV	IV	l-IV	7:5	8:6	7:3	8:4
4	5	6	7	8	9	10	11	12
38.782	8.526	40.266	10.017	39.312	117	98	117	101
35.574	8.013	34.388	8.045	34.694	100	101	91	98
3.927	622	5.725	585	4.846	94	85	84	123
39.501	8.635	40.113	8.630	39.540	100	99	91	100
6.678	1.704	6.630	1.637	6.628	96	100	99	99
8.262	2.045	8.118	2.068	8.274	101	102	101	100
9.692	2.289	9.461	2.541	9.528	111	101	99	98
1.421	260	993	384	1.115	148	112	109	78
6.900	1.980	‘ 7.624	1.488	7.916	75	104	87	115
2.450	214	1.091	504	1.918	235	176	83	78
4.728	1.372	5.312	1.476	4.595	107	86	126	97
274	47	240	85	302	181	126	125	110
40	105	337	5	67	5	20	50	187
36	7	60	24	95	343	158	266	264
1,990	—	11	—	—	—	—	—	—
15.851	3.985	15.668	3.966	16.008	99	102	101	101
496	132	425	87	330	66	78	71	67
II. PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA
Proizvod	Enota	Plan	DOSEŽENO	" INDEKS
Surovina	mere	1980	IV l-IV	CO m co
1	2	3	4 5	6 7
TOZD TOVARNA GLINICE
Al hidrat AI203
— boksid	t	*2,497	2,627	2,527	105	101
— NaOH — 100 %	t	*0,08248	0,10744	0,07654 .	130	93
— Para	Goal	2,55006	2,3135	2,62052	91	103
— El. energija	kWh	317,117	317,332	323,811	100	102
— Apno	t	0,04367	0,03737	0,04351	86	100
Kalcinirana glinica
— tekoče gorivo-mazut	t	0,119717	0,118043	0,1204	99	101
— para	Gcal	0,02462	0,02822	0,0277	115	113
— Al. fluorid	t	0,000259	0,000249	0,000271	96	105
— El. energija	kWh	26,812	34,961	33,140	130	124
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolit. Al — hala A
— glinica	t	1,920	1,92007	1,92002	100	100
— anodna masa	t	0,580	0,62015	0,60017	107	103
— kriolit	t	0,035	0,0353	0,0333	101	95
— Al fluorid	t	0,035	0,0373	0,0346	106	99
— El. energija	kWh	17.856	18.411	18.201	103	102
Elektrolit. Al — hala B
— glinica	t	1,920	1,91975	1,91982	100	100
— anodna masa	t	0,565	0,57788	0,56723	102	100
— kriolit	t	0,035	0,03158	0,03767	90	108
— Al fluorid	t	0,035	0,03067	0,0286	88	82
— El. energija	kWh	17.255	17.433	17.642	101	102
Anodna masa
— petroikoks	t	0,67165	0,66947	0,66477	100	99
— katranska smola	t	0,338015	0,34019	0,34385	101	102
— El. energija	kWh	145	125	131	86	90
— mazut	t	0,0048	0,00681	0,00604	142	126
aluminij n
Dobitniki
zlatega
znaka
JOŽE ŠEGULA je že več kot 30 let v naši tovarni. Ves čas aktivno sodeluje v družbenopolitičnih organizacijah v TGA in občini ter v samoupravnih organih. Kot rezervni starešina, kapetan I. klase, se je aktivno vključeval v delo ZROP in delo odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v TGA.
Več let je predsednik odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, član sveta za ljudsko obrambo, družbeno samozaščito in varnost SO Ptuj.
Prosila sem ga naj pove nekaj o sebi in svojem delu, pa tudi o tem, kaj mu pomeni zlati znak TGA:
»Vsako priznanje ima nek širši družbeni pomen. V njem vidim priznanje za vseh 30 in več let, ki sem jih živel s tovarno in okolico, kjer sem družbenopolitično deloval.
Takoj po vrnitvi iz JLA sem na Ptuju opravil izpit mizarske stroke in se 1948. leta zaposlil v TGA. Bil sem mlad in poln moči ter vere v lepše življenje. To leto, ki je bilo eno najtežjih po osvoboditvi, sem postal član ZKJ. V času, ko je izšla resolucija Informbiroja, nas je bilo v tovarni le malo komunistov, a smo vsi odločili in pismeno potrdili, da podpiramo politiko tovariša Tita in smo jo vedno pripravljeni braniti. To so bili težki časi za našo tovarno, ki je bila vezana na SZ in Madžarsko. Od tam je izvirala naša tehnologija in tudi surovine smo uvažali od njih.
Takrat nas je bilo več odlikovanih, spominjam se, da sem bil 3x udarnik v podjetju in da sem dobil orden dela lil. stopnje.
Okrog leta 1953 sem sodeloval na manevrih, ki si jih je ogledal tudi tovariš Tito. Takrat sem mu raportiral o pripravljenosti naše baterije. V tem obdobjuj sem dobil priznanje kapetana prve klase.
Najlepše priznanje pa sem dobil pred nedavnim, 21. a-prila 1980, orden zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Jože Šegula
Stanko Klinc
Leta 1949 sem šel v politično šolo v Ljubljano, kjer sem bil devet piesecev. Ko sem se vrnil, sem začel o-pravljati dolžnost sekretarja mladine v Ptuju. Vedno pa sem si želel nazaj v TGA, da bi tudi sam sodeloval pri gradnji tovarne, ki je veliko obetala. Res sem prišel nazaj in se takoj aktivno vključil v delo sindikata, samoupravnih organov, opravljal sem razne družbenopolitične dolžnosti. Med drugim sem bil izvoljen tudi za ljudskega poslanca, udeležil sem se treh kongresov ZKS in kongresa sindikatov. Kasneje sem bil predsednik občinskega sindikalnega sveta v Ptuju, sedaj pa sem član plenuma občinskega sindikalnega sveta.
Rad se spominjam let, ko smo delali udarniško, da bi čimprej zgradili tovarno in naselje. Nihče ni mislil na proste sobote in nedelje. Delali smo tudi na polju, da bi bilo dovolj zalog za našo družbeno prehrano.
Vsa svoja priznanja delim s svojimi sodelavci in s svojo družino. Mislim, da ne bi mogel tako delati, če ne bi imel tovarišev, ki'so mi pomagali,' da sem oziroma smo izvajali sklepe, ki nam jih je nalagala partija in nas je učil Tito.
S posebnim zadovoljstvom sem delal, če sem videl napredek in če so bili delavci enotni in zadovoljni. Mislim, da mi je skoraj vedno uspelo zbrati ljudi, ki smo si zaupali in skupno reševali probleme, če so se pojavili. Zato me danes moti, ko vidim, kako smo nezaupljivi, kako. nekateri ocenjujejo človeka le po papirju, njegovemu ekonomskemu položaju, ne pa po delu in odnosu do dela in ljudi.
Moti me tudi to, da večkrat čakamo preden damo sklepe in usmeritve širšemu krogu naših delavcev. Predolgo ostaja v ožji skupini.
Bolj bi morali politično in samoupravno delovati. Prav tako me motijo tozdovski odnosi, zaprtost vase in zaupanje v svoj prav. To nam bo samo težilo pot do uresničitve našega velikega cilja. Vesel pa sem, ko vidim, da imajo mladi tudi danes veliko ambicije. Rad delam z njimi in še več bi, če bi mi zdravstveno stanje to dopuščalo.
Prostega Časa skoraj 1 nimam. Vedno si razporedim delo tako, da nimam nepotrebnih poti in da imam tudi čas za družino, kajti, če tega ne bi imel, ne bi mogel sproščeno delati.«
STANKO KLINC je vodja vzdrževanja motornih vozil
Njegov delovni prostor je v prizidku mehanične delavnice, kjer se je bilo ta dan, ko je bilo precej toplo, prijetno pogovarjati. Kot vse dobitnike zlatega znaka, sem tudi tovariša Klinca zaprosila, da mi pove nekaj o sebi in delu, ki ga opravlja in o svojih sodelavcih.
»V tovarni sem neprekinjeno zaposlen od 3. 12. 1953 leta, ko sem se vrnil z odsluženja vojaškega roka. Pred tem pa sem že delal v TGA 13 mesecev v strojni delavnici kot strugar, saj je to moj osnovni poklic. Kasneje, torej 1953 leta, sem se zaposlil v elektro zvdrže-vanju, kjer sem delal v skupini, ki je montirala elektromotorje k raznim črpalkam in drugim strojem. Ko smo ta dela opravili, sem bil razporejen v glinico, na delovno mesto, ki so ga kmalu ukinili, jaz pa sem dobil delo pri remontni skupini v separaciji.
Potem sem sčasoma prišel v mehanično delavnico, najprej za strugarja,, kasneje strugarja avtomehanika in potem preddelavca v cestnem prometu. V letu 1962 sem si pridobil VKV za avtomehanika. Praktični del izpita sem opravil v tovarni avtomobilov, teorijo pa pri takratni okrajni obrtni zbornici v Mariboru. Danes se prav rad spominjam teh dni, zdi se mi, da sem tudi delo preddelavca v cestnem prometu najraje opravljal, saj so bili v moji skupini šoferji. Tudi to delo, ki ga opravljam sedaj, mi je všeč, čeprav imam veliko težav z nabavo rezervnih delov. Vedno imam polno mizo katalogov, ko iščem ustrezne dele. saj so naši stroji že tako zastareli, da je včasih zelo težko najti pravo kombinacijo. Velikokrat moram prav zato tudi sam v Ljubljano ali kam drugam, da poiščem te »nesrečne« dele.
Drugi problem, ki nas pesti pri delu, je prostorska stiska. Naša delavnica že dolgo ne zadošča vsem potrebam, pa tudi varnost delavcev je ogrožena. Poleti o-pravimo polovico dela zunaj.
V skupini smo sami kovinski delavci: avtomehaniki, avtoelektričarji, strugarji in ključavničarji. Med seboj se dobro razumemo. Ne bi pa tega mogel reči za odnose med tozdi. Sploh bi lahko rekel, da je bilo včasih lažje delata z ljudmi. Odnosi in delovna disciplina so bili boljši. Mislim, da bi rešili ta problem, če bi začeli z nagrajevanjem po delu. Potem nam tudi mladi ne bi tako odhajali.
Ste kdaj pomislili, da bi šli drugam?
»Nisem. Tukaj sem se dobro počutil, navezan sem na ljudi in tovarno. Moti me le to, da tako dolgo nismo naredili nič novega.«
Kaj pa delate v prostem času?
»Tega pa skoraj rtimam. Včasih sem zelo rad igral nogomet, predvsem se rad spominjam tekem, ki smo jih igrali v IKš. Potem, ko sem si ustvaril družino, sem začel graditi hišo in tako mi drobnih domačih opravil nikoli ne zmanjka.
Kje ležijo glavni vzroki za pot k pravobranilcu?
Ker so vsi zbori občinske skupščine Ptuj na svojih zasedanjih dne 24. (družbenopolitični zbor) in 28. .aprila 1980 (zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela) med drugim razpravljali tudi o obširnem poročilu <_ delavnosti družbenega pravobranilca samoupravljanja občin Ptuj in Ormož tòv. Franca Tetičkoviča, sem smatral, da prav o tej zelo pomembni zadevi navedemo nekaj bistvenih problemov, ki bodo (sem popolnoma prepričan) še kako zanimali naše bralce — delavce.
Zelo težko je iz 28 strani obsegajočega poročila izluščiti vse kar zanima naše delavce, vendar bom v kratkem poskušal izluščiti vsaj dve bistveni zadevi iz katerih bomo vsi skupaj morda le ugotovili nekaj osnovnih vzrokov, zakaj se naši delavci največkrat odločajo za pot k družbenemu pravobranilcu samoupravljanja in na sodišče združenega dela.
No ostanimo pri DPS in o tem tudi rečemo kaj več. Ne bom trdil, toda ko sem si poročilo DPS prebrat sem nekako ugotovil, da so morda vzroki ali bolje rečeno glavni vzroki za pot k pravobranilcu večkrat nestrokovno delo in seveda nepoučenost. Če povdarimo, da je DPS v letu 1979 obravnaval kar 659 zadev, nam to pove že veliko. Seveda je navedena tudi struktura obravnavanih zadev, katerih sicer ne bom navajal v celoti, omenim pa naj le to, da so na prvem mestu delovna razmerja — kar 288 (v letu 1978 205) ter pridobivanje in delitev dohodka 116 (v letu 1978 le 2)? — na tretjem mestu je obravnaval pravice delavcev do samoupravnega organiziranja 103 primere (v letu 1978 71).
Že samo teh nekaj bežnih podatkov nam nazorno kaže kje so najbolj boleče točke našega delavca in od kod sploh izhajajo žarišča nezadovoljstva oz. uveljavljanja določenih pravic, ki naj pripadajo delavcu v združenem delu. Omejeni so splošni samoupravni akti, pridobivanje
in delitev dohodka, delitev osebnih dohodkov, stanovanjska razmerja, delovna razmerja, delovanje samoupravnih organov in seveda delovanje DS in izvršilnih organov.
Čeprav v strukturi obravnavanih zadev v letu 1979 predstavljajo pravice delavcev do delitve OD le četrto mesto, pa so kljub temu na-pram letu 1978 povečani, predvsem zaradi sprejemanja osnov in meril za delitev ČD in OD, uporabe meril za o-ceno delovnih nalog in še kršitve konkretnih pravic delavcev zaradi izplačila OD osebnih prejemkov in nadomestil. Pri tem so navedeni tudi ukrepi in opozorila na nezakonitost postopkov od strani DPS.
Kot sem že omenil je prav po vprašanju delovnih razmerij prišlo do številke 288 raznih vlog s področja delovnih razmerij. Največkrat, kar v 177 primerih, so bili predlagatelji prav delavci — posamezniki, v 30 primerih pa so se na DPS obrnili predsedniki samoupravnih organov in strokovni delavci, predstavniki samoupravne delavske kontrole pa le trikrat!?. Ta zadnji podatek pa seveda kaže, da samoupravna delavska kontrola v OZD in tudi v TOZD še vedno ni zavzela mesta, ki ji seveda gre. To bi naj bila tudi poučna šola za naše sedaj novoizvoljene delavske kontrole v OZD, SOZD in seveda v TOZD in DS SS v naši delovni organizaciji.
Na mnoge nepravilnosti je DPS opozarjal OZD, ki so v večini tudi to sprejele v nekaterih slučajih pa tudi ne, vendar to kaže, da bi mnoge zadeve lahko uredili kar doma v svoji hiši (DO.) Pogoste nepravilnosti so se dogajale tudi pri sklepanju delovnih razmerij za določen čas in pri poizkusnem delu Prav tukaj je bilo mnogo nepravilnosti v škodo delavca, to pa predvsem zaradi neurejenih samoupravnih aktov ali pa tudi neupoštevanja istih od odgovornih or-
(Nadaljevanje na 13. strani)
aluminij 12
Kje ležijo glavni vzroki za pot k pravobranilcu?
(Nadaljevanje z 12 . strani)
ganov in služb. Bili so namreč tudi primeri, da je DS potrdil odločitev disciplinske komisije, ne da bi odločitev tudi resnično preizkusil!
S tem je povedano mnogo in tudi dan signal novo izvoljenim samoupravnim organom tudi v naši DO, da se v bodoče resneje pristopa k razreševanju takih vprašanj in problemov in to z vso odgovornostjo in realnostjo ter seveda pravičnostjo. Kar se tiče pridobivanja in delitev dohodka je D PS vsem OZD in SIS, ki niso sprejele predpisanih planskih aktov posredoval pismeno pobudo, ki je bila naslovljena na samoupravne organe z zahtevo, da obravnavajo in ugotovijo vzroke ter odgovornost zakaj planski akti niso v predpisanem roku bili tudi sprejeti. Odnos do podanih pobud pa je bil pozitiven, saj so jih v večini primerov sprejeli samoupravni organi in zadolžili strokovna vodstva oz. strokovne delavce, službe in poslovodne organe za pripravo posameznih aktov in določili roke za pripravo, obravnavo in sprejemanje.
Če bi hoteli v celoti oz. obširneje poročati iz poročila DPS, bi to bil le prepis poročila, mi pa želimo, da se pri nas take zadeve ne bi dogajale saj ne več ponavljale.
Ob koncu je treba povda-riti še to, da je DPS v letu 1979 podal 155 pismenih pobud in predlogov samoupravnim organom v OZD in skupščinam občin. Pobude in predloge so obravnavali samoupravni organi in jih sprejeli ter zadolžili ustrezne organe in službe za realiza-jo predlogov in pobud.
DPS se je v lanskem letu prav tako udeležil postopka pri sodišču združenega dela v 31 zadevah, to je kar tretjini zadev, ki jih je obravnavalo sodišče združenega dela s področja občin Ptuj in Ormož. Seveda pa je bila u-deležba predvsem v tistih zadevah, kjer so kršitve samoupravnih pravic predstavljale širši obseg v nekaterih OZD kjer je lahko pripomogel k objektivni razsoji zadev.
Če bi strnili to seveda še zdaleč nepopolno poročilo DPS iz občin Ptuj in Ormož bi lahko zaključili, da je morda resnično prisotno dejstvo, da sta glavna vzroka in nosilca vseh teh zadev ie ne-
Poročilo
Na koncu mandata podajam poročilo, kar se mi zdi nujno zaradi več razlogov. Delo skupne disciplinske komisije je v taki obliki potekalo prvi mandat, zato se |e komisija srečevala z veliko težavami in problemi. Upamo, da bodo naše izkušnje v bodoče koristile in z izboljšavami v sami službi ne bo več toliko problemov.
Konferenca o disciplini v TGA je prinesla nekaj zaključkov iz katerih pa še ni rezultatov.
Podajam nekaj številk:
Sk. disc. kom. je imela 88 sej. Obravnavanih kršitev je bilo 393,
Ukrepi:
izključitev iz DO	36,
Pogojna izključitev	18,
Razporeditev r.a nižja DM	59.
Javni opomin	112,
Opomin	107,
Oproščen	53,
Zastareli	7.
Pritožb	12,
Denarna kazen	4.
iz zgoraj navedenih številk se da marsikaj razbrati, razen zelo nujne kvalifikacijske strukture, katera pa bi nam marsikaj povedala o samih predlogih. Upamo, da bodo predlagatelji v bodoče tudi o tem razmislili. Iz številk še razberemo, da je kazen javni opomin in opomin najbolj pogosta, kar smo smatrali v tem mandatu za kompromis, v bodoče pa bodo morali predlagatelji premisliti ali sta ti dve kazni res vzgoini in morda bodo sami odpravili nekaj pomanjkljivosti zaradi katerih komisija ni mogla normalno delati. N. pr. predlogi SVD službe se niso izvajali v celoti, tako da so se kršitel|i lahko pritožili, v službi za zavarovanje DO imajo težave, katere pa bodo lahko odpravili, če se bodo predlogi njihovega vodje končno začeli izvajati. Da so v tej službi največji problem invalidi, kateri po zakonu ne bi smeli opravljati tega dela, je potrebr.o resno razmisliti in jih zamenjati z zdravimi ljudmi, ki bi bili zmožni varovati podjetje pred delavci, ki se ne zavedajo, da je to njihova DO.
Eden od najbolj pogostih kršitev je uživanje alkohola na delovnem mestu, zato bi bilo potrebno temu problemu posvetiti več dela in tudi učinkovito ukrepati.
Opozoriti moramo, da je nujno, da se v delo vključi tudi delavska kontrola in poskuša že v kali odpraviti pomanjkljivosti, katere so vezane na disciplino, predvsem je~'dolžna spremljati izvajanje sklépov DS in priporočila SVD službe ter zaključke medicine dela. Delavska kontrola bi bila dolžna ukrepati tudi tam. kjer nastaja materialna in gospodarska škoda na katero delavci TGA glasno opozarjajo, nimajo pa sami vpliva.
strokovno delo in pa nepoučenost, ki vodita pot k pravobranilcu samoupravljanja! In kako dolgo še tako? Odgovor moramo najti sami!
Franc Meško
o delu
da bi lahko ukrepali, ukrepati bi bilo potrebno tudi pri nekaterih izkoriščanjih delavnega položaja, saj ravno zaradi takih nesporazumov komisija ni v star.ju delati učinkovito.
Pravica delavca izahja predvsem iz dela, prekrški pa normalno delo zavirajo in ga močno motijo — o vsem tem bomo morali premisliti in se temu posebej posvetiti.
Predsednik skupne disc, komisije: Ana Vrabič
Disciplinski ukrepi
Opravičujemo se raslednjim tovarišem:
1.	Cafuta Miranu, mat. št. 49035 iz TOZD Proizvodnja aluimnija.
2.	šerot Ivanu. mat. št. 1172 iz TOZD Proizvodnja aluminija.
3.	Caf Jožetu, mat. št. 2644 iz TOZD Proizvodnja aluminija,
ker so bili ukrepi disciplinske komisije dvakrat objavljeni v našem glasilu Aluminij.
š. A.
1.	Dorič Jurij. mat. št. 3970. TOZD Proizvodnja, od dne 27. 12. 1979 ne prihaja več na delo. oz. neopravičeno izostajal od dela — izrečen ukrep — prenehanje del. razmerja s 27. 12. 1980.
2.	Janžekovič Stanko, mat. št. 5003 TOZD Tovarna glinice.-. 17 krat neopravičeno izostal od dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja,
3.	Kamenšek Anton. mat. št. 5186, TOZD Proizvodnja, od 26. 12. 1979 neopravičeno izostajal ? dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja,
4.	Paišič Ivan. mat. št. 5305.
TOZD Proizvodnja, od dne 27. 12. 1979 ne prihaja več na delo, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja s 27. 12.	1980
5.	Ribič Janez. mat. št. 5125. TOZD Proizvodnja, od 26. 10. 1979 neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja.
6.	Petrovič Ljubo. mat. št. 4537. TOZD Vzdrževanje, pri delu ni u-porabljal zaščitne čelade in drugih sredstev za zaščito pri delu — izrečen ukrep — javni opomin,
7.	Juriševič Ivan. mat. št. 4367,
TOZD Vzdrževanje. 12.	7. 1979
ob 13,45 uri hotel odnesti preko
3.	vratarnice okrog 20 kg železnih vijakov, ki jih je napravil v TOZD. izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja pogojno
na 6 mesecev, povrnitev premoženjske škode v znesku 1.654,20 din,
8.	Svenšek Franc, mat. št. 5203 TOZD Proizvodnja, 3 krat neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin.
9.	Valenko Emil, mat. št. 5147, TOZD Vzdrževanje, 5 krat neopra vičeno izostal z dela, izrečen u-krep — prenehanje delovnega razmerja pogojno na dobo 1? mesecev,
10.	Horvat Drago, mat. št. 4377, TOZD Vzdrževanje, 5 krat neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja pogojno na dobo 12 mesecev,
11.	Kodrič Milan, mat. št. 4705,
TOZD Tovarna glinice, 18.	11.
1979 neopravičeno izostal od dela. izrečen ukrep — javni opomin,
12.	Kokol Franc, mat. št. 1134, TOZD Proizvodnja, dne 16. 10. 1979 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin,
13.	Potočnik Miran, mat. št. 4191 TOZD Proizvodnja aluminija, 7 krat zamudil v službo 2 krat neopravičeno izostal od dela, 1 krat opravljal dela v vinjenem star.ju, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 6 mesecev,
14.	Petrovič Venčeslav, mat. št. 4080, TOZD Proizvodnja, dne 4.
5.	1979 ob 6. uri odklonil dela oz. naloge, ker za to ni bilo upravičenih razlogov, izrečen u-krep — javni opomin.
15.	Janžekovič Stanko, mat. št. 5003 TOZD Glinica. 17 krat neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja.
16.	Bulatovič Borislav, mat,	št.
4554.	TOZD	Proizvodnja,	od	9.
10. 1979 neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja,
17.	Sagadin Anton, mat; št.
2728,	TOZD	Proizvodnja,	28.	4.
1979 nepravilno opravljal dela oz. naloge, izrečen ukrep — javni opomin.
18.	Plajršek Milan, mat. št.
4580,	TOZD	Vzdrževanje.	25.	6.
1979 žigosal kartico o evidenci prisotnosti Zajšek Stanku. 11. 10 1979 odklonil opravljanje del oz. nalog, izrečen ukrep — razporeditev k drugim delom in nalogam za 2 meseca.
19.	Planinc Jože. mat. št. 4690 TOZD Proizvodnja. 28. 10. 1979 izostal z dela. razporeditev k drugim delom oz. nalogam za en mesec,
20.	Hrovat Ciril. mat. št. 4209, TOZD Vzdrževanje. 31. 12. 1979 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin.
21.	Štern Stanko, mat. št. 2909
TOZD Vzdrževanje. 5.	10.	1979
ob 9. uri zapustil dela oz. naloge zaradi vinjenosti, izrečen ukrep — javni opomin,
22.	Kokol Vinko, mat. št. 1270 TOZD Tovarna glinice, 3 krat neopravičeno zapustil dela pred potekom del. časa. raztrgal žigosno kartico o evidenci prisotnosti, izrečen ukrep — javni opomin,
23.	Pantič Dobrivoj, mat. št. 5169. TOZD Proizvodnja, 2 krat neopravičeno izostal z dela. izrečen ukrep — javni opomin,
24.	Pleger Franc. mat. št. 4108 TOZD Proizvodnja. 7. 5. 1979 odklonil dela, izrečen ukrep — javni opomin.
25.	žlnko Franc. amt. št. 5055 TOZD Predelava aluminija. 3 krat neopravično izostal z dela. izrečen ukrep — javni opiomin.
26.	Čuček Ivan. mat. št. 4956. TOZD Predelava aluminija. 22. 12. 1979 izostal z dela, 9. 6. 1979 in 1. 7. 1979 neopravičeno izostal z dela, 9. 10. 8. 1979 brez dovoljenja vozil in poškodoval traktor, izrečen ukrep, razporeditev na druga dela oz. naloge za 3 mesece in povrnitev materialne škode za traktor TOZD Proizvodnja aluminija.
27.	Petek Anton. mat. št. 5002, TOZD Predelava aluminija. 2 krat neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — razporeditev na druga dela za dva meseca.
28.	Gajzer Jože, mat. št. 1772, TOZD Predelava aluminija, 15.
11.	1979 izostal z dela, izrečen ukrep •—• 'razporeditev k drugim delom oz. nalogam za en mesec,
29.	Ovčar Marjan, mat. št.
4954, TOZD Predelava. 9. 5. 1979 samovoljno uporabil el. viličar in s tem povzročil materialno škodo oz. požar na viličarju, 25.	5.
1979 neopravičeno zapustil dela oz. naloge in odšel domov, 15.
1.	1980 zapustil dela oz. naloge ter odšel domov, izrečen ukrep — javni opomin,
30.	Dušan Kolmanič, mat št. 4989, TOZD Glinica, dne 24. 11. 1979 2 uri prepozno prišel na delo. izrečen ukrep — javni opomin.
31.	Franc Golob, mat. št. 2713.
TOZD Tovarne glinice, 12.	10.
1979 prišel na delo v vinjenem stanju, izrečen ukrep — javni opomin,
32.	Star.ko Štajner, mat. št. 2634, TOZD Tovarne glinice, dne 21. 1. 1980 . bil na delu v vinjenem stanju, izrečen ukrep — javni opomin,
33.	Franc Mohorko, mat. št. 5309, TOZD Tovarne glinica. 4 krat neopravičeno izostal dne 19
1.	1980 okoli 1. ure zjutraj odklonil dela čiščenje boksita, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, pogojno na 12 mesecev,
34.	Janez Topolovec, mat. št. 5150 TOZD Tovarne glinice, od dne 17. 1. 1980 neopravičeno izostajal z dela. prenehanje delovnega razmer|a.
35.	Gabaj Krešimir, mat. št. 5317. TOZD Predelava aluminija, 5 krat neopravičeno izostal z dela. izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja v TOZD Predelava aluminija, pogojno na dobo enega leta,
36.	Lubaj Milan. mat. št. 5054. TOZD Predelava aluminija, 28. 12. 1979 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — razporeditev na druga dela za en mesec,
37.	šabeder Anton. mat. št. 1072. TOZD Predelava aluminija
19.	8. 1979 izostal z dela, izrečen ukrep razporeditev na druga dela za dobo enega meseca,
38.	Svenšek Alojz, mat. št. 491 TOZD Proizvodnja aluminija, 2 krat opravljal dela v vinjenem stanju, izrečen ukrep — javni opomin.
39.	šoba Franc. mat. št. 4120. TOZD Proizvodnja aluminija. 18. 10. 1979 izostal z dela 3 ure in 19. 10. 1979 izostal z dela 8 ur. izrečen ukrep, razporeditev k drugim delom oz. r.alogam, za 2 meseca,
40.	Debelak Franc. mat. št. 1498, TOZD Proizvodnja, dne 13. 9. 1979 skupaj z drugimi sodelavci prekoračil tovarniško ograjo z namenom, da prinesejo v DO alkoholno pijačo, izrečen ukrep — javni opomin.
41.	Kunič Milan. mat. št. 4605_. TOZD Proizvodnja in Bulatovič Ivan. mat. št. 5212 TOZD Vzdrževanje, dne 28. 8. 1979 okrog 24. ure povzročila nered in pretep v TOZD, izrečen ukrep — denarna kazen, in sicer 5 odst. zneska enomesečne akontacije OD.
42.	Zupanič Franc. mat. št. 5129, TOZD Proizvodnja 8 krat neopravičeno izostal z dela. 2 krat prišel na delo v vinjenem stanju, izrečen ukrep — prer.ehanje delovnega razmerja.
43.	Tašner Franc. mat. št. 4524
TOZD Proizvodnja, ker je dne 7. 5.	1979 povzročil nered in fi-
zični obračun oz. pretep v TOZD. izrečen ukrep — denarna kazen, in sicer 6 odst. zneska enomesečne akontacije OD.
44.	Šalamun Marjan, mat. št. 3993 TOZD tovarna Glinice, ker je dne 28. 12. 1979 okoli 9. ure zaspal na svojem delu ter ni opravljal kontrole pri transportira-nju boksita oz. premoga, izrečen ukrep — denarna kazen, in sicer 5 odst. zneska enomesečne akontacije OD.
45.	Svenšek Franc. mat. št. 5203 TOZD Proizvodnja aluminija. 5 krat neopravičeno izostal od dela. izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja v TOZD Proizvodnji aluminija.
skupne disciplinske komisije TGA v mandatni dobi 1979-80
aluminij 13
Nezgode v mesecu aprilu
	Na delu	Na poti	Skupaj
TOZD Proizvodnja aluminija	1	—	1
TOZD Glinica	1	1	2
TOZD Vzdrževanje	9	—	9
Skupaj:	11	1	12
Ženska ekipa TGA. Od leve: Gerjović, Klajnšek, Hojnik. Kovač, Pšajd
Smučarsko
tekmovanje
Prvak TGA v veleslalomu za leto 1980 je Srdan MOHORIČ Iz TOZD Proizvodnja aluminija. To bi bil ra|kra|ši zapis iz tega tekmovanja. vendar je potrebno povedati nekaj več.
Tekmovanje je bilo na Rogli v malce neobičajnega datuma (12.
4.	1980), vendar snega kljub temu ni manjkalo. Tekmovanja s_e je udeležilo 5 žensk in 15 moških. Tekmovali smo v dveh tekih.
I.	tek — ženske
1.	Albina Pšajd	47,18
2.	Jelka Kovač	50,00
3.	Liljana Hojnik	53 72
4.	Vika	Klajnšek	1,00,01
5.	Vera	Gerjovič	1,10,90
I.	tek — moški
1.	Srdan Mohorič	41,69
2.	Marjan Robnik	42,23
3.	Miha Urbančič	42,71
4.	Milan Klajnšek	43,99
5.	Janko Meglič	44,32
6.	Alojz Gorčenko	44,72
7.	Ivan Potočnik	44,87
8.	Miro Kovač	45,29
9.	Borut Srečkovič	45,45
10.	Drago švagan ,	46,34
II.	Milan Tkalčec	47.32
12.	Bojan Potočnik	51,17
13.	Janez Križan	53,42
11.	tek — ženske
1.	Albina Pšajd	46,11
2.	Jelka Kovač	51,27
3.	Liljana Hojrik	52,35
4.	Vika Klajnšek	53,76
5.	Vera	Gerjovič	1,03,57
II. tek — moški
1.	Srdan Mohorič	41,38
2.	Miha Urbančič	42,33
3.	Ivan Potočnik	42,96
4.	Milan	Klajnšek	43,35
5. Marjan Robnik	43,35
6. Janko Meglič	44,24
7.	Alojz	Gorčenko	44,80
8.	Miro	Kovač	45,79
9.	Borut	Srečkovič	45,94
10.	Milan	Tkalčec	47,09
11.	Janez Križan	.. 47.41
12.	Bojan	Potočnik	50,18
13.	Drago	švagan	1,02,20
KONČNA UVRSTITEV
1.	Pšajd Albina	1.33.29
2.	Kovač Jelka	1,41,27
3.	Hojnik Liljana	1,46,07
4.	Klajnšek Vika	1,53,77
5.	Gerjovič Vera	2,14,47
1.	Mohorič Srdan	1,23,07
2.	Urbančič Miha	1,25,07
3.	Robnik Marjan *	1,25,58
4.	Klajnšek Milan	1,27,34
5.	Potočnik Bojan	1,27,83
6.	Meglič Janko	1,28,56
7.	Gorčenko Alojz	1,29,52
8.	Kovač Miro	1.31.08
9.	Srečkovič B.	1,31,39
10.	Tkalčec Milan	1,34,41
11.	Križan Janez	1,40,83
12.	Potočnik Bojan	1,41,35
13.	švagan Drago	1,48.54
Za vse pa se tekmovanje ni srečro končalo, že pred tekmovanjem se je poškodoval Danilo TOPLEK In so ga morali odpeljati v bolnišnico, da mu nataknejo mavčno oblogo.
Vzdušje je bilo imenitno, škoda je samo, da nas ni bilo več.
Pa še to:
Samo izvedbo in vodstvo tekmovanja, postavitev proge ter izračun in objavo rezultatov nam je organizirala smučgrska sekcija pri Klubu mladih Ptuj pod vodstvom Franca Purgaja. Vsem njim še enkrat hvala.
VZROKI NEZGOD
Motorno kolo, lijak, jermenica, diesel voziček, phalo, el. grelec, glava ventila, vrata, mešalo pred-grelca, pnevmatski prebijalec, stojalo za kline, jekleni zaboj.
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA
1. Janez BENEDIK, mat. št. 4289 iz Proizvodnje — hala B, se je poškodoval 30. aprila. Ponesrečenec je spuščal cev za črpar je aluminija v peč št. 718. Pri tem je z eno roko držal cev z drugo pa je hotel pripreti zrak na zračnem motorju. Ker je gledal v smeri cevi se je z desno roko približal jermenskemu prenosu, kateri mu je stilnil kazalec desne roke.
TOZD GLINICA
1. Ivan GALE. mat. št. 4640 iz Glinice — tekoče vzdrževanje, se je poškodoval 14. aprila. Pri montaži lijaka za mokri mlin št. 1, mu je lijak zdrsnil, ter mu pri tem stisnil prstanec leve roke, med lijak in nastavek lijaka.
2.	Anton VIDOVIČ, mat. št. 5343 iz Glinice — rdeči del, se je poškodoval 26. aprila. Ponesrečenec se je peljal z mopedom v službo. Pred mostom na reki Dravinji v Slapah, ga je na spolskem cestišču pričelo zanašati. Z nogami je hotel obdržati ravnotežje, pri tem pa mu je stisnilo levo nogo v gležnju med zaganjačem in cestiščem.
TOZD VZDRŽEVANJE
1.	Dušan MENONI, mat št. 5103 iz strojnega Vzdrževanja, se je poškodoval 1. aprila. Pri razkladanju jekler.ih zabojev s phalno maso na el. voziček je z enim zabojem zadel v drug zaboj, ter si pri tem stisnil prstanec desne roke.
2.	Milan ZUPANIČ, mat. št. 4386 iz strojnega Vzdrževanja, se je
1980
poškoaoval 1. aprila. Pri prenašanju šest oglatih jeklenih palic v strugamo, se je v delavnici spotaknil ob nogo stojala za anodne kline, ter padel. Pri padcu si je poškodoval levo ramo, ter glavo nad levim očesom.
3.	Stanko ZEMLJAK, mat. št. 1056 iz strojnega Vzdrževanja, se je poškodoval 14. aprila. Ponesrečenec je popravljal mešalo predgrelca v razklopu. Ko je hotel stopiti z mešala, mu je spodrsnilo, ter si je na lopatici mešala odrgnil desni kolk.
4.	Živko LAZIČ. mat. št. 5336 iz gradbenega Vzdrževanja, se je poškodoval 14. aprila. Pri razbijanju betonskih stebrov na el. peči 340, mu je pnevmatski prebijalec spodrsnil, ter ponesrečencu stisnil mezirec leve roke, med držajem prebijalca in steno ležišča el. peči.
5.	Anton LENART, mat. št. 3773 iz gradbenega Vzdrževanja, se je poškodoval 15. aprila. Ponesrečenec je razkladal privijalnl stroj za »trlfonerje« v orodjarni. Pri tem mu je stroj spodrsnil,
ter mu	le	pri tem	stisnilo	sre-
dinec	leve	roke med ročajem		
stojala žička.	in	okvirom	diesel	vo-
6. Marjan	KOVAČEC,		mat.	št.
5189 iz strojnega Vzdrževanja, se je poškodoval 19. aprila Pri phanju el. peči št. 540, se je phalo (orodje) odbilo od katodnega bloka, ter ponesrečenca udarilo po palcu desne noge.
7.	Milan KRAMBERGER, mat. št. 4623 iz gradbenega Vzdrževanja se je poškodoval 21. aprila. Pri montaži (nameščanju) jeklenih vrat v plinarni, mu je stisnilo mezinec desne roke.
8.	Milan PLAJNŠEK, mat. št. 4580 iz strojnega Vzdrževanja, se je poškodoval 23. aprila. Ponesrečenec je razstavljal ventil, pri čemer se mu je glava ventila zagozdila. Ko jo je hotel izvleči z vso silo je nepričakovano spoj popustil, pri čemer se je ponesrečenec udaril z glavo ventila po nosu.
9.	Stanislav FRČEČ, mat. št. 3572 iz strojnega Vzdrževanja, se je poškodoval 25. aprila. Pri de-montaži el. grelcev iz peči, mu je el. grelec padel po členku desne noge.
Majda Lampret
O Titu
Dragi Tito, zelo mi je žal da si umrl. Tito, zelo te imam rad. Veliko leppga si nam priboril. Tovariš • Tito. nikoli te ne bom pozabil. Vedno boš ostal med nami, ljubljeni tovariš Tito.
Marko Planinšek 1. a
Od nocoj je v mojem srcu rana
V nedeljo, 4. maja 1980, je bilo zelo žalostno. To je dan, ko je ob 15.05 nehalo biti srce velikega človeka, sina revolucije, borca in tovariša jugoslovanskega naroda, ljubitelja miru, svobode, neodvisnosti, bratstva in enotnosti.
Težko je verjeti, da smo izgubili našega dragega tovariša Josipa Broza — Tita, ki je imel tako toplo in plemenito srce, da bi bilo lahko reči, da je nesmrten. Saj tudi je nesmrten, ker bo njegovo plemenito in človeško srce ostalo za vedno med nami.
Izgubili smo človeka, brata in tovariša, ki je hodil vedno nasmejanih lic, toplega, očetovskega in prijaznega, prisrčnega stiska rok. Dovolj je, da samo rečemo: »Tito, radi smo te imeli, radi te imamo in radi te bomo vedno imeli, živel boš večno med nami, saj tvoje srce je naše srce in naše srce je tvoje srce. Še enkrat pono-vino z odločnimi besedami: »DRUŽE TITO, Ml Tl SE KUNEMO, DA SA TVOGA PUTA NE SKRENEMO!!«
Odvečne so vse besede, ki prikazujejo naša čustva, zakaj težko jih je izreči, čeprav so iskrena in resnična. Tovarišu Titu resnično ne moremo vrniti tega, kar nam je on s svojimi tovariši priboril, vendar mi vsi lahko oživimo njegove misli in besede, ki jih je izrekel, tako da jih spremenimo v dobra dejanja. Še enkrat se spomnimo njegovih toplih, lepih in odločnih besed: VARUJTE NAŠO ENOTNOST IN JO GOJITE NAPREJ!
Mirjana LONČARIČ
7. c
OŠ KIDRIČEVO
O Titu
TITO JE BIL NAŠ PREDSEDNIK. TITA SEM IMELA ZELO, ZELO RADA. TITO JE UMRL. ZA NJIM VSI ŽALUJEMO. BORIL SE JE ZA MIR IN SVOBODO. TOVARIŠ TITO JE BIL VELIK JUNAK. RAD JE IMEL OTROKE. TITA NE BOMO NIKOLI POZABILI.
ZAHVALA
Ob tragični in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata
Janeza Merca
iz Dornave 127 a
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem za denarno pomoč in vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo govorniku, pevskemu zboru in godbi za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Elizabeta, sinova Janko in Anton, hčerka Justina z družino in ostalo sorodstvo.
Dornava, 17. 4, 1980
aluminij m
-RB-
Mojca ČELAN, 1. b
Gora Ararat je tik ob armenskem glavnem mestu
Razvaline krščanske bazilike Zvartnoc
Pri vhodu nas je pozdravilo psebje hotela z direktorjem na čelu in vsak od nas je dobil rdečo vrtnico za dobrodošlico. Stopili smo v razsežno avlo. Povsod je tekla voda, saj so še čistili marmorna tla. Zavihali smo hlačnice in šli proti recepciji. Povsod sam marmor in pred recepcijo nas je očaral še vodomet. Namestili smo se po lepo urejenih sobah, za katere so izdelali o-premo Finci.
Jerevan premore precej svetovno znane industrije. Tukajšnji televizijski gledalci lahko spremljajo štiri televizijske programe. Dva sta splošno Sovjetska, dva pa pripravljajo Armenci sami. Tukaj deluje svetovno znani radio Jerevan, ki je znan po svojih duhovitostih. Tako |e bilo na primer povedano po tem radiu:
»Turki so vprašali Armence, zakaj se v Jerevanu imenuje več športnih klubov in drugih ustanov »Ararat«, če pa ta gora ni njihova.
Armenci so Turkom odgovorili prav tako z vprašanjem češ, zakaj imajo Turki na svoji zastavi mesec, saj tudi ta ni njihov!«
Armencev je kakih sedem milijonov. V domovini jih živi kake tri milijone in od tega milijon v glavnem mestu. Kar štiri milijone jih je raztresenih po svetu. Med njimi so svetovno znana imena z glasbenega področja, kot je Hača Turijan in drugi. Za Armence pravijo, da so poleg Židov najboljši svetovni trgovci.
ZAČETEK KRŠČANSTVA JE V JEREVANU
Blizu glavnega mesta stoji starokrščanska cerkev Ečmiadzina. Armenci so začeli prvi v svetu širiti krščansko vero. Sem je prišel krščanski val preko Palestine. Cerkev, ki smo si jo ogledali, je posvečena neki svetnici. To je bila lepotica v katero so bili zaljubljeni številni vladarji, med njimi je bil tudi rimski cesar De-oklicijan. Z nobenim od ve-likašev se ni hotela poročiti in jo je dal eden zaradi tega umoriti.
Nekoliko naprej od te cerkvice je svetovni sedež krščanske gregorijanske cerkve. Tam živi katolikus (neke vrste papež za to vejo krščanstva). V naselju je semenišče. To je visoka šola za duhovnike in cerkvena tiskarna. Posebnost zase je velika cerkev, v kateri je zakladnica. Med številnimi dragocenostmi iz zlata in srebra, so nas opozorili vodiči na kos lesa, ki je obdan z zlatim okvirjem in naj bi bil del Noetove barke, ki bi naj po legendi obtičala na bližnji gori Ararat. Del tega lesa je odbit, ker so ga podarili ruski cesarici
Katarini. Ta je iz hvaležnosti podarila ' tukajšnjemu verskemu vladarju z zlatom in srebrom vezano ogrinjalo. Vodiči so nas nato opozorili še na staro in okorno izdelano sulico, ki je vsa obdana z zlatom in naj bi jo potegnili iz Kristusovega telesa?!
Pričevanj o bogati kulturni dediščini je v Armeniji veliko. Zanimive so mogočne razvaline stare krščanske bazilike Zvartnoc. Porušena je bila med potresom v 17. stoletju. Razvaline se odlikujejo po relijefih grozdja, orlov... V bližini stoji velika več stoletij stara, stiskalnica za grodje.
Sončno popoldne smo preživeli med vožnjo po armenskih gorah. Visoko v pustih sivorjavih planinah, kjer je piš vetra nosil pesek čez vrhove, na trden kamnitem svetu, stoji tempelj Garni, ki so ga posvetili Rimljani bogu sonca. Poslopje je bilo porušeno in so ga pred leti strokovnjaki obnovili. Tod naokoli so kot oaze male vasi in po bregovih so speljani kanali z vodo, ki daje življenje temu pustemu svetu.
V	bližini stoji samostan Gegard s cerkvicami. Delno so poslopja pozidana. Nekatere cerkvice, meniške celice in reliefi pa so vklesani v živo skalo. Ob poslopju so nam ponujali domačini sadje in v vence povezane drobne rdeče sadeže. Ob bližnji veliki votlini in bistrem potoku so domačini svatovali. Od gora je odmeval zvok bobna in piščali.
Vozimo se v dolino. Zaustavijo nas svatje. Pred nami plešejo eksotične plese, držeč se za roke ali plešejo samostojno. Starka temperamentno poskakuje pred nami tako dolgo, dokler je mladenič ne odnese s ceste. Nekateri vihtijo v zraku kokoši ali lepinje in se vrtijo okoli belo oblečene neveste. To je njihov simbol plodnosti.
V	daljavi se blešči Ararat. Delno je zavit v slikoviti o-blak — prvi, ki smo ga videli po nekaj dneh. In tam za-aaj za bazaltnimi gorami je Turčija.
Vozimo se proti Jerevanu. Imamo šoferja, ki so mu pri
i~u ■ e like brzine. Prehitevamo vse povprek in vozimo celo po levi. Na srečo je cesta asfaltirana in široka.
Naš deviško novi hotel je obseden od radovednežev. Med njimi so poglavitni o-troci. Vratar je tekal sem ter tja za veliko skupino o-tročajev. Ni imel uspeha in ie poklical na pomoč milico. Ta se je vsidrala pred hotelom z značilnim rumenim avtomobilom in motorjem ter odganjala vsiljivce. Novi hotel se je dobesedno vgnez-dll med stara majhna družin-
ska poslopja in je vzbujal med prebivalstvom veliko pozornosti. Otrokom pa so še posebej dišale sladkarije, ki so jim jih delili turisti.
Z AVTOBUSOM ČEZ KAVKAZ
Zjutraj smo zapustili lepi Jerevan in se z avtobusom napotili proti Kavkazu. Prvi postanek je bil predviden pri gorskem jezeru Sevan. Suša |6 opustela pokrajino. Povsod suha trava in le tu in tam je bila zelena površina s sadnim drevjem in stanovanjskimi bloki. Tu in tam so se pasle ovce ali male krave (buše). Kavkaz se mi je zazdel izredno pust.
Ustavili smo se in si nabrali črno svetlikajoče se vulkansko steklo oksidijum — za spomin na Kavkaz, na katerega skalo so po grški legendi privezali Prometeja, da so mu jastrebi kljuvali drobovje.
Okoli dva tisoč metrov visoko je jezero Sevan. Dolgo je 75 kilometrov in široko 25. Hlaono je bilo v tej popolni sinjini neba in jezera
in gore naokoli so delovale turobno.
Na vzpetini nad jezerom so nekoč pozidali Armenci cerkvici. Okoli njiju so razmetane kamnite plošče z značilnimi križi in ornamenti. Ti križi izredno spominjajo na medalje, ki so jih dobivali Hitlerievj.. vojaki med drugo svetovno vojno. In glej. Sem gor so prišli domačini na božjo pot. S seboj so prinesli kokoši in prignali ovce in rjjihovo kri so žrtvovali bo-govbm. živalim so prerezali vratove, da se je rdeča tekočina razlila po pusti zemlji. Žrtvovane živali so potem odnesli domov in kaplje so bile vidne po stopnicah vse dol do jezera, ki so ga obletavali galebi in celo motorni čoln se je vzel od nekod in je zmotil ta svet tišine.
Peljemo se naprej in se ustavimo v samotni restavraciji ob jezeru. Na kosilo je potrebno čakati debelo uro. Čas si krajšamo s pitjem vodke in zraven so nam postregli še z jabolki, lepo narezanimi na rozine.
Pred kosilom nam polete misli nazaj proti Jerevanu, ki smo ga zjutraj zapustili skozi severna mestna vrata, ki jih simbolizira mala trdnjava in na skali ob cesti nas je pozdravil mogočen kip orla, ki je mestni grb. Da, ta pokrajina je še najbolj primerna za domovanje orlov.
Ob kosilu so nam postregli z mineralno vodo. In glej si ga spaka. S kolegom, ki nama je bila namenjena steklenica te vode, se želiva odžejati. Na hitro nagneva kozarca in potem sva kašljala in kihala vse vprek. Namesto mineralne vode je bila v steklenici prava ruska »vodka«. Sopotniki in strežniki so naju gledali kot neverni Tomaži. Mislili so, da ga imava pod kapo, pa sama ne veva kaj delava. Ko sva jim pomolila steklenico pod nos in jim odstopila nekoliko najine »mineralne vode«, so verjeli. In kako je prišlo do tega? To je skrivnost, kot ves tisti skrivnostni svet naokoli, od Prometeja pa do današnjih dni. Znanstveniki sedanjosti so namreč pogruntaii, da so odkrili na tem območju drobcena bitja, ki bojda izvirajo naravnost iz vesolja.
Vozimo se po serpentinah. Sedim spredaj ob šoferju. »Na levo poglejte, tam je druga Švica!« zakriči naš voznik, kot oglje črnih las in s Stalinovo fotografijo zataknejo za šipo.
»Druga Švica« naj bi bilo gozdno območje s številnimi »dačami« sovjetskih umetnikov.
Vožnja se mi je zdela romantična in »mineralna« vodka mi je piala po žilah, pa sem začel peti po svoje. Včasih me prime, da si melodijo in besedilo izmišljam sproti. To senj storil tudi na Kavkazu in eden izmed vodičev me opozori, da žive v tukajšnjih hribovskih za selkih ljudje, ki so znani prav po takem početju!
Ob poti smo videvali ženice, ki so prodajale med. Tu in tam se je sprehajal »dalmatinski« osliček. Ustavimo se pri izviru vode. Podoba je bila, da smo v Tolstojevih časih. Ob izviru sta čofotali svinji z mladiči in sploh je izgledalo vse zelo prvobitno.
Na poti proti Tbilisiju smo se vozili tudi preko ozemlja SSR Azerbejdžan. Sovjeti lahko potujejo iz republike v republiko le s potnimi listi. Obmejni organi nas niso zaustavili.
V GLAVNEM MESTU GRUZIJE
Blizu Tbilisija ugledamo industrijsko mesto z dolgočasnimi stanovanjskimi bloki. Vse naokoli je bila pusta sivina, le tu in tam je pokrajino poživelo drevo.
(Dalje prihodnjič)
aluminij 15
S skupnimi močmi
Smrt predsednika Tita
V hosti pogumno si vodil junake, dežela je naša ponosna na te.
Solza utrne se z lica mi, Tito, kadar pomislim na te.
Rekli smo ti,
premagaj še bitko to Tito, premagaj bolezen hudo, naprej še vodi Jugoslavijo.
Boleča resnica prišla je.
Svet ji ne more verjeti.
Smrt je prekinila dolgo, a prekratko življenje našega dragega tovariša Tita.
A on še vedno živi med nami, v naših srcih živi.
Spodbuja in vodi nas k delu, nas pionirje in vse druge ljudi.
Alenka ČELAN, 4. a OŠ KIDRIČEVO
Dragi tovariš Tito
Tovariš Tito je dolgo časa bolehal v ljubljanski bolnišnici. Vsi Jugoslovani smo pričakovali zdravje tov. Tita. A zgodilo se je obratno. Pričakali smo smrt. Vsi smo bili žalostni in solznih oči ob sporočilu, da je tov. Tito umrl. On nam je priboril svobodo in vse kar potrebujemo za lepo življenje. Nikoli več ne bomo imeli takšnega dobrega in bogatega predsednika, a ne bogatega z denarjem, ampak bogatega z ljubeznijo in dobroto do vseh nas.
Peter Pišek 3. b OŠ Kidričevo
O Titu
Tovariš Tito, pri srcu mi je zelo hudo. Tito, ti si bil prvi predsednik Jugoslavije. Ko si umrl, sem se zelo žalostila. Žalostna sem, ker si'zapustil Jugoslavijo. Zelo sem žalostna, ker več ne boš vodil naše domovine.
Romana Meznarič 1. a
Borec za svobodo
Lepo je v tej deželi biti mlad, ker ta mladost se ti svetlika, ker živiš v deželi Tita.
Naš up svobodnih misli, skrivnosti in skrbi, naš vzgled za boj, za enakopravnost,
ki danes je edini vir življenja vseh ljudi.
Tito, ta velik človek,
ki venomer išče temelje življenja
za razvoj človeka,
za mir med narodi in narodnostmi,
pa čeprav bi zato svojo dušo dal,
da bi skoval
mir in kruh vsem,
ki se borijo, trpijo, jokajo, umirajo
od gladu, od vojn.
Dežele, narodi, narodnosti,
podajmo si roke,
se združimo v en družinski krog.
Prijatelji, naredimo to!
Igor Sevšek 7. c OŠ Kidričevo
Dragi tovariš Josip Broz Tito
Rad te imam tov. Tito 4. 5. 1980 je bilo žalostno, ko sem zvedel, da je umrl naš predsednik. Marsikomu so tedaj spolzele po licih solze. Umrl je le nekaj pred svojim 88. rojstnim dnevom. Tako ni sprejel štafete mladosti, ki mu je bila namenjena. To kar imamo zdaj mi, nam je priboril tovariš Tito. Priboril nam je tovarne, trgovine, zvezke, šolske potrebščine in to, da lahko lepo živimo. Vsa Slovenija žaluje. Zastave visijo na pol droga tovarišu Titu v spomin.
Slava tovarišu Titu!
Tito je naš, mi smo njegovi!
Jože Horvat, 3, b OŠ Kidričevo
Dragemu Titu v slovo
Preneahlo ie biti srce najvećega človeka — tovariša Tita. Tito je bil za nas največji človek. Bil je borec in mislec. Ko sem v nedeljo .ob 6. uri zvedel to novico, sem bil žalosten. Naenkrat je vse onemelo. V naši družini je bilo vse žalostno. Prižgali smo televizijo in smo videli, kako žaluje cel svet. žalostni so bili, ker |e mr.o-go naredil za nas in za cel svet. Osvobodil je našo domovino, v najhujših časih je vodil vojsko, obnovil je Jugoslavijo, da lepo in srečno živimo in se boril za delavske pravice.
Roman GODEC, 3. a OŠ KIDRIČEVO
Kajne, da si vedel, kako radi te imamo
4.	5. 1980
Bil je zadnji dan prvomajskih praznikov. Gledala sem televizijo. Ob sedmih so prekinili redni program. Na e-kranu so se pojavili novinar, zastava, pod njo pa črn trak.
Novinar je govoril počasi, potrto, njegove besede so bile težke. Povedal je, da se je zgodilo najhujše, česar smo se vsi najbolj bali »Umrl je tovariš Tito.«
Nebo so zakrili temni oblaki, ki pa niso bili navadni. Bili so kot črno pregrinajlo, razprostrto nad strehami blokov. »Prav ti so vsega krivi. Tako neusmiljeno in sovražno so geldali proti tlom,« sem se prepričevala. »Morda pa le ni umrl, vsaj zdi se mi nemogoče.« Čez nekaj trenutkov se je začelo žalovanje. Bilo je težko, a vendar sem se morala spri-
jazniti. še sedaj si ne morem predstavljati, da ni več Tita, velikega državnika, revolucionarja, ki je postal simbol naše dobe in ki ga spoštujejo državniki vsega sveta.
Iz očesa mi je kanila solza, ki je počasi polzela po licu. Toda ta se je posušila tako hitro, kot se je končalo Titovo življenje, na licu mi je ostala motna sled, v duši pa lik velikega človeka, njegov duh in velika, široka pot, ki si jo je zadal v zgodnji mladosti in je hodil po njej vse življenje.
Tito, že velikokrat smo ti obnubilili, da nikdar ne bomo zašli s tvoje poti in to ti obljubljamo tudi sedaj v najtežjih trenutkih, ko je v naših srcih nastala velika praznina, ki je nikoli ne bo mogoče zapolniti.
živel boš med nami. Vedno bomo o tebi s ponosom pripovedovali naslednjim rodovom in prijateljem vsega sveta, ki nam jih zapuščaš.
Samo to te bom še vprašala na tvoji zadnji poti iz Slovenije: »Kajne, da si vedel, kako radi te imamo?«
Majda Banko, 7. c OŠ Kidričevo
Dragi
tovariš
Tito
Zelo mi je žal, ker si odšel od nas. Vsi smo te imeli radi. Vemo, da si imel rad jugoslovanske pionirje in pionirji tebe. Tvoje vodstvo je bilo pravično. Rad sem gledal partizanske filme v katerih si nastopal ti. Vedno sem te gledal na televiziji, ko si sprejemal štafeto. Ti si zmeraj rad imel mir. Tvoje življenje je bilo dragoceno za nas. Zaradi bojev, ki si jih dobro izpeljal in s tvojim marljivim delom, smo danes svobodni. Svobodo imam zelo rad in si želim, da bi bili vedno svobodni.
Sandi Moge, 4. b
OŠ Boris Kidrič Kidričevo
Prizor z rokometne tekme proti Agisu
aluminij
Izdaja delavski svet tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Janez Bedrač — predsednik, Franc Vreže, Lili Hojnik, Pavla Metličar, Viktorija Petauer, Ivan Obran, Anton Zadravec, Franc Selinšek, Vera Peklar — odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. ing. — Tenhični urednik Franček štefanec — Tisk ZGEP »Pomurski tisk«, TOZD tiskarna, Murska Sobota — člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov in slik ne vračamo. Naklada 2.700 izvodov.
Oproščeno temeljnega prometnega davka po mner ju Sekretariata za informacije pri IS Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1975.